St. 50.
V Gorici, v torek dne 29. aprila 1902.
Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat na tedea v lestth IzdanJIh, in sicer: vsak torek, Setrtek in soboto, zjutranje It-dauje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   Z 30
četrt leta  ........   3 , 40 .   .    ,    170
Posami&ne Številke' 'stanejo 10 vin. - - ¦   -Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki  ulioi Stv. 11 v Gorici vcGori&Tci Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Na naročila brez dopoalane naročnin« , *e ne oziramo-
Oglasi I« poslanic* se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-fcrat 8 kr., «-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka
vrsta. Večkrat po pogodbi.  — Večje črke1 po,.|uro8toru.__
— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko ia vsebino-oglasov -odklanjamo vsako odgo-„ vornost
Naročnino In oglase Je plačati loe« Serlea,
»Vse za omiko, svobodo in napredek !<   Dr. /T. Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi it 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od S. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravttiStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Dopisi naj se pošiljajo le nrednfstvu.
.Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništvo, naj se poSiliajo le npraralitvo.                     ___
„PRIMOREC"
izhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
•Soča. in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerna tedanje.)
»Gor. Tiskarnac A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
se
Lani dne" 13. julija v št. 80. smo priobčili pod zaglavjem »G r e g o r S i č-Pajer. Kako dolgo če?!« članek, ki je zbudil mnogo razmišljanja, kritike, obsodbe in zabavljanja, iz Trsta pa se je bila nad nas vsula cela ploha izdajalcev, ki hočejo prodati slovenski narod na Goriškem v laško sužnjost.
Kaj takega pa je stalo v onem članku, da je izzval toliko raznoterih pojavov ? No, govorili smo v njem o zvezi dr. Gregorčiča s Pajerjem, kako je bila ta sklenjena v času, ko je slednji podcenjeval moč naše stranke ter verjel slavospevom klerikalcev, da naša stranka izgine s površja v kratkem času, da torej ž njo ni vredno računati, pove-. dali smo, kako je dr. Gregorčič nafarbal dr. Pajer j a, da ima pri volitvah v peti kuriji 17 glasov večine in v četrti da je Se mnogo večja. Takrat sta si segla v roko proti n&rodno-naprediii stranki. Dne" 3. jan. toni se je pa pokazalo, da je propadel Gregorčič prav za 17 glasov med Slovenci, ali dr. Pajer je držal svojo besedo in s svojim katastrofo obetajočim »mi dimetto« je tiščal v šahu laške liberalne volilce, ki so besnih nad 22 furlanskimi izdajalci ter so hoteli popraviti to sramoto s tem, da gre 22 liberalnih volilcev na volišče ter para-lizujejo vmešavanje furlanskih klerikalcev v čisto slovenski spor. Ali tega niso smeli po volji Pajerjevi. Izvoljen je bil dr. Gregorčič z glasovi slovenskih in furlanskih klerikalcev. Pokazala se je takrat očitno zveza laških in slovenskih klerikalcev v naši deželi in kumo-val je tej zvezi liberalec dr. Pajer. Vprašali smo na to: Kako dolgo bo še trajala zveza GregorČič-Pajer, vprašali, ali bi hotel commendatore umreti kot deželni glavar »klerikalno večine, ako spravi s pomočjo vlade v deželni zbor 10 slovenskih klerikalcev ter bi prišla vdnj s pomočjo 13 slovenskih volilnih mož v Gradišču še dva laška klerikalca?! Skončali pa smo članek tako-le:
»Klerikalizem po Furlaniji se divno razvija in utrjuje— in kmalu bomo culi o njegovih zmagah nad li-
Črtice z ogljem.
Povest, poljski spisal Henrik Sienkiewicz.
Posl. Podravski.
(Dalje.)
Sedaj se odborniki že pogumnejše obrnejo k Repi.
»Pojej sedaj, kar si si skuhal!«
»Ali t! je še le šest let, da več ne veš, kaj delaš?«
»Saj glave ti ne odtrgajo.«
»Kadar pojdeš na vojno, lahko si doma najmeš hlapca, ki te bo nadomeščal na gospodarstvu in pri Ženi.«
Zbranih odbornikov se jame polagoma polaščevati veselje.
Med tem pisar znovič odpre usta in vsi tihnejo.
»Vi zares ne veste,« je dejal, »v kaj se smete mešati in česa se ne dotikati. V to, da se je Repa grozil, da umori svojo ženo in otroka in da sežge hišo, v to se že smete.mešati in ne puščati takšne reči brez kazni. Ker je Re-pova prišla k vam s6 pritožit, ne smeli W je pustiti s praznimi rokami.«
beralci, ki bodo imeli težje stališče nego je naše do propadajoče klerikalne klike! — Mi smo le radovedni, kako misli dr. Pajer ohraniti svojo stranko pred takimi odnošaji, ki gotovo pridejo ! Dr. Gregorčič gotovo ne bi držal svoje vitežke besede, kakor jo je držal commendatore Pajer dne 3. jan. t. 1., ako bi takrat slučajno on sedel na klopi deželnega glavarja.
Ali končajmo! Mi smo uverjeni, da so bodo morali sporazumeti vsi svo-bodomiselnejši življi v deželi, spraviti s površja sporno narodnostno jabelko po načelu popolne narodne jednako-pravnosti ter tako'obvarovati naše prebivalstvo pogubnih nakan — črne in-ternacijonale ! Punctum !«
Prerokovati je nevaren posel, aH naša napovedba, da kmalu bomo culi o zmagah klerikalizma nad liberalci v Furlaniji, se vresničuje.
Tako na tihem se je razvijalo klerikalno gibanje po Furlaniji, da liberalci v Gorici skoro niti slutili niso, kaj jim preti, marveč so bili uverjeni, da pojde vedno tako naprej, kakor je šlo največkrat, da tik pred volitvami izide iz Gorice komando: tega in tega imate voliti, in volilni možje se lepo ponižno uklonijo ter volijo. Toda prišlo je presenečenje. Kdo se ni začudil, da je bil izvoljen pri letošnji dopolnilni volitvi v deželni zbor klerikalec dr. Faidutti, someniški profesor v Gorici ? Laško liberalno stranko je zadel ta udarec kakor strela z jasnega neba, in v tukajšnjih laških listih *je jasno odsevala tista po-parjenost, katera je prevzela laško liberalno stranko vsled te izvolitve. — Jednemu udarcu pa se rad pridruži drugi, in prišel je tudi drugi udarec. V Krminu, to je v največjem U'aju za Gorico v deželi, so zmagali pri baš končanih občinskih volititvah klerikalci, s čemur je prav izdatno pritrjena varna podlaga za razširjenje klerikalizma med Furlani. Dr. Faidutti, ki se razvija v zvitega diplomata, je hitro porabil to priliko, in v četrtek je imel v Gradišču volilni shod, v četrtek, ko so stali tudi v Gradišču še pod vtisom klerikalne zmage v Krminu. V nedeljo pa je imel
»Ni res! Ni res!« zakliče Repova nakrat obupno, »jaz se nisem prišla pritožit, saj mi še doslej ni učinii nič zalega. O Jezus, o svete rane božje, nemara se res že podira svet?«
Toda sodišče je po kratkem posvetovanju sklenilo, da Repova s svojo prošnjo ne doseže ničesar, pač pa se naj radi njenega varstva zapre Repa za par dnij v hlev. Da mu pa v bodoče takšne misli ne bodo več prihajale v glavo, je obveljal sklep, da ima plačati za pisarniške potrebščine dva rublja in petdeset kopejk srebra.
Toda Repa zarohni kakor besen ter zakriči, da nikakor ne pojde v hlev; kar pa se tiče globe za pisarniške potrebščine, vrže on ne dva, marveč petdeset rubljev, katere je prijel od župana, pred odbornike na tla, kličoč: »Naj jih vzame, kdor hoče!« Sedaj nastane grozen hrup. Stražnik pograbi Repo ter ga hoče odpeljati. Repa ga udari s pestjo, on pa Repo nazaj po glavi. Repova jame kričati in tarnati. Jeden odbornikov jo pograbi za vrat in sune skozi vrata, dajoo ji jedno s pestjo po
shod v Gradežu.  Torej  ne v   vaseh, I marveč kar po  mestih,  po furlanskih i središčih nastopajo klerikalci tako pre- j šerno! To je sistematično se vršeča propaganda za klerikalizem med Furlani, propaganda, katera poteguje nfise tudi Slovence, kjer mogoče, kar smo videli posebno pri občinskih volitvah v Krminu, katerih so se udeležili tudi  Brici na Gregorčičevo komando. Zveza med slovenskimi in laškimi klerikalci se je pokazala z nova, in ista se pokaže odslej v bodočnobti povsodi, kjer se stika volilna  pravica  Slovencev s Furlani  in kamor seže upliv jednih ali drugih.
Naše prerokovanje o zmagah klerikalizma v Furlaniji se izpolnjuje še poprej nego smo mislili...
Je bil pač usodepoln dan 3. jan. 1901., in da ni takrat strašil dr. Pajer s svojim »mi dimetto« po Lenassijevi pisarni, bi bil izvoljen v peti kuriji slovenski napredni kandidat, kar bi bilo uplivalo na razmero v deželi v prospeh prodiranja naprednega gibanja, vsled česar bi bile bržčas deželnozborske volitve med nami lani drugače končale, tako pa se je dvignil klerikalizem tudi po Furlaniji in začela se je utrjevati klerikalna zveza med Slovenci in Furlani. Izvolitev dr. Faiduttija poslancem in izid občinskih volitev v Krminu sta nam prva dokaza za to, katerima bodo sledili drugi.
Pribiti treba, da se širi črna inter-nacijonala v naši deželi, da je utrjena zveza med slovenskimi in laškimi reak-cijonarci ter naperjena proti slovenski nar.-nap. stranki kakor proti laški liberalni. Slovenski klerikalci se bratijo očitno z laškimi v pogubo našega in furlanskega rodu, ker klerikaiizmu je ljudstvo le poslužno sredstvo v dosego svoje brezpogojne nadvlade, s katero je združeno poneumnevanje in fanati-zovanje ljudskih mas.
Očitno se bratijo drug z drugim, ali vendar tisti znani »sodniki« še niso prišli nad nje z izdajalci, ki tirajo Slovence v laško sužnjost, ako pa bi nastala recimo proti tej že obstoječi zvezi med slovenskimi in laškimi klerikalci sčasoma kaka protizveza med slovenskimi na-
hrbtu za spomin, drugi pa pomagajo stražniku, zavleči Repo v hlev.
Pisar pa je med tem zapisal: »Od Lovrenca Repe za pisarniške potrebščine 1 rubelj §5 kopejk srebra.«
Repova se je vlekla v osamelo kočo skoro brez zavesti. Šla je, ne videča ničesar pred seboj, trčila ob vsak kamen, vihtela roke nad glavo in tarnala: »Oh, oh, oh!«
Župan, ki je bil mehkega in dobrega srca, je korakajoč z Gomulo polagoma za Repovo h krčmi, dejal:
»Meni je za to žensko vendar-le nekoliko žal. Ali bi ji nemara smel pri-dodati še četrt mernika graha ali kaj ?«
VI.
Upam, da je čitatelj že dovolj razumel in ocenil genijani načrt mojega simpatičnega junaka. Gospod Zolzi-klevič je dal, kakor se pravi »šah-mat« Repovi in Repi. Zapisati Repo na listo novincev, to bi še ne bilo prineslo zaže-ijenega uspeha. Toda napojiti ga in pregovoriti^ da  je  sam podpisal raz-
prednjaki in laškimi liberalci, potem ko bi se spravilo s površja sporno narodnostno jabolko po načelu popolne narodne jednakopravnosti, pa smo prepričani, da bi šumelo po znanih gajih o izdajalstvu itd. Toda za to se mi ne zmenimo, marveč smo imeli namen, naslikati položaj v naši deželi, kakoršen je.
Tesno smo spojeni z Lahi v vseh rečeh, ki se tičejo naše dežele, zato je tudi naša dolžnost predočiti občinstvu tok vsakoršne politike, ki se razvija pred nami,,.. V deželnem zboru ostane za sedaj še vse pri starem, to m pravi \ vladal bo deželni glavar, kakor bo hotel, ker ima večino na svoji strani, to jo: liberalne Lahe in slovenske klerikalce, s katerimi se ne bo trgal, ker mu ne kaže, saj so mu pač dobrodošla opora! — Ali kaj bo v bodočnosti? Naše prerokovanje se Že sedaj izpolnjuje, kaj bo šele po pretekli šestletni dobi sedanjega deželnega zbora? Med našim ljudstvom se jasni, in prepričanje imamo, da ob prihodnjih deželnozbor* skih volitvah bodo želi klerikalci malo več ali nič, v Furlaniji pa gre rakovo pot. Furlan je Že po dosedanji splošni zanemarjenosti nagnjen k reakcijonar-stvu, kaj čuda, ako bomo culi, po razvija jočen se sistematičnem delovanju klerikalizma med njimi, tačas že o popolni ali skoro popolni zmagi!
Klerikalizem je nesreča za deželo in ljudstvo, med katero se zarije, in taka nesreča visi nad našo deželo ter jo preti popasti na vseh koncih in krajih. V tako svrho so se že združili reakcij onarski duhovi iz jednega in drugega dela dežele, zato vprašamo: Kaj pravite, ali bi bilo greh, ako bi se proti tem življem pod že opetovano naznanjenimi pogoji, ki so conditio sine qua non, našli tudi svobodomiselnejši življi v deželi v bran proti nakanam črne internacijonale ? Klerikalni aparat Že funkcijonira proti svobodomiselnejšim Življem, ali bi se proti njemu smeli ti skupno braniti?!
Pojavi zadnjega časa govorijo za to, ali preteče nevarnosti na izvestnem mestu nočejo še uvideti, kakor se nam
govor in denar vzel, to je vso zadevo nekoliko zamotalo in ob enem jasno dcr kazovalo, da bi pri ugodnih okoliščinah gospod Zolzikievič mogel odigrati odlično ulogo. Župan, ki je bil pripravljen, odkupiti svojega sina z. osem sto rublji, to je z vsemi svojimi srebrnjaki, se je radostno spoprijaznil z onim ve-likolepim načrtom, tembolj, ker je gospod Zolzikievič, enako skromen, kakor genijalen, zahteval zž-se le zgolj pet in dvajset rubljev za svoj trud. Pa tudi tega denarja ni vzel iz sebičnosti, kakor tudi ni bila tega kriva sebičnost, da se je z Burakom delil s tem denarjem, ki je bil odločen za »pisarniške potrebščine«. Smelo moram priznati: gospod Zolzikievič je tičal neprestano v dolgovih pri osloviškem krojaču Srulu, ki je vso okolico oskrboval s »čisto pariško« garderobo.
A sedaj, ko sem jel že razglašati druge reči, ne zatajim tudi tega, da je gospod Zolzikievič držal mnogo na lepo obleko. Tega dokaz je bil gotovo njegov estetično obrušen okus, toda bil je še drugi vzrok. Evo, gospod "olzikievič je bil — zaljubljen.  Ne mislite si pa
zdi, dokler fin skrajna sila ne privede v zagato, iz katere ni izhoda, ako prej ne izginejo s pozorišča. Radi tega se je bati morda, že} v doglednem času gospodujoče klerikalne večine, katera bi bila prava nesreča tudi za našo deželo, kakor je povsodi.
Ali še je čas, odvrniti to nevarnost, toda skrajni čas — kazalec na uri kaže skoro 1&
DOPISL
Od nekod. — Menda je tudi drugod ta navada, da morajo pobožni in nepobožni kristjani iti k velikonočni spovedi z listkom, za opravljeno spoved pa dobe pobotnico. Te pobotnice pa ne obdrže dolgo; kajti kmalu jih pride nune zopet pobirat, za kar dobi od vsakega nekaj jajc.
Letos je precej topla pomlad in menda iz strahu, da ne bi pričele kokoši prezgodaj klokati, je nune pričel pobirat listke in jajca, predno je minil čas velikonočne spovedi t. j. predno smo imeli vsi rudece listke; jajca pa je vendarle pobral od vseh razen dveh, ki ata imela menda zaprto hišo. Ta dva srečna človeka je doletela redka čast, da se ju je g. nune spomnil v nedeljo na prižnici, češ, naj prineseta listke v župnišče — četudi brez jajc.
Ko sem plaCo v jajcih že naprej poravnal, napotil sem se k spovedi — a tu sem slabo naletel. S poCetka je slo se dobro, ko sem mu pa na prašanje, Ce čitam kake Časnike, povedal, da sem naročen na .Primorca", je bil ogenj v strehi. Pri drugih grehih ni bil posebno zgovoren, »Primorec* pa ga je tako razgrel, da jih je tresel kar iz rokava; to je umazan list, ta Ust je po« bujSljiv, tega ne smete Citati itd. Na moje opravičevanje, da ne najdem v .Primorcu* niC pohujsljivega, mi je pričel dokazovati, da: ,Mi smo postavljeni za to, da določimo, kaj se sme brati, kaj ne, in kaj je greh, kaj ne, - ne pa vi; in tudi Ce prepovemo kaj, kar ni greh, imate vi ubogati. Obljubite, da se odpoveste temu listu, ako ne pa .bejžte' — ne dam vam odveze". Na te tolažilne besede sem kar vstal ter sel — Četudi brez rudecega listka, za katerega je nune že dobil jajca. —
DotiCnemu nuncu pa oCitno povem, da dokler sem se spovedoval svojih grehov, sem si bil v svesti, da opravljam sveto dolžnost, ko s-¦¦»¦ pa pričela o listih, sem pozabil, da sem pri spovedi, in zdelo se mi je, kakor bi zunaj govoril s kakim agentom, ki hvali svoje blago in graja drugo. Čudno se mi je tudi zdelo, kako da drugi, ki imajo tudi .Primorca", .Sočo* itd. dobe odvezo — jaz pa ne. Seveda, lotiti se smemo takega, ki ga upamo zmagati — a pri meni ni naletel na pravega. Pred Bogom smo vsi ednaki, Žal, da pred spovedjo nismo vsi enaki.
Kedo je ta nune, tega vara ne povem, Ce pa hočete izvedeti, poprašajte g. župnika v Breginju, mogoče bo on vedel povedati.
Iz Ari. — Eden naših rojakov iz Avč je pred leti v Trstu umrl in je zapustil kapital z namenom, da se imajo obresti tega kapitala vsako leto med uboge reveže t Avčah razdeliti. Letos so jih tudi *» razdelili, ne pa tako, kakor bi se moralo pravično
vendar, da v Repovo. Na to je imel, kakor se nam izrazil, samo »slaj« in basta. Toda navzlic temu je bil gospod Zolzikievič sposoben še za druge više in dokaj bolj zavite občutke. Čitateljice, a nemara tudi Čitatelji, si še gotovo do-mišljujejo, da predmet ravnokar omenjenih občutkov ni mogel biti nihče drugi; nego gospodična Jadviga Sko-^abevska. Večkrat, ko je priplaval na obnebie srebrni mesec, je vzel Zolzikievič harmoniko, na katero je dovolj spretno igral, sedel na klop pred hišo in oziraje se koprneče proti gradu, zapel z otožnim, časih celo bolestno do-nečim glasom:
»Ko zarja zašije na nebu,
Do pozne noči solze točim,
Noč prejde mi v teškem vzdihanju,
A vse za-man ~ ker ni je pomoči.«
Glas harmonike se je razlegal v tihi poletni noči proti gradu, gospod Zolzikievič pa je Čez trenutek še dodal:
»O ljudje, ljudje neobčutljivi, Čemu ste življenje mi zastrupili ?«
Kdor bi pa vendar-le hotel dolžiti gospoda Zolzikieviča sentimentalnosti,
razdeliti med istinite reveže tfe občine, ampak po prijateljih, torej kakor je bil prijatelj g. nuncu in našemu občinskemu očetu.
To je v nebo vpijoči greh, krivica, to ni po volji ranj. dobrotnika, kaj takega se ne sme goditi. Ta miloščina se mora razdeliti med najbolj potrebne reveže v Avčah ne pa kakor se je letos razdelila, kakor smo gore rekli, po prijateljih.
To naj bo dotičnim osebam,   katere delijo to ali  drugo  miloščino«  v svarilo v drugem takem slučaju, enkrat za vselej. Bog čaka dolgo, ali kadar udari, udari dobro. Opazovalec.
Krnite in raz« lovict
Osebui. vesti. — Tehnični vodja državnih del za uničevanje trtne uši v Trstu, Adolf Posti, je imenovan vinogradniškim nadzornikom I. reda.
Kancelist pri tuk. okrožni sodniji g. Fran Pitamic je*imenovan oficijalom pri isti sodniji.
Šol* v Vrtojbi. — Včeraj so slovesno otvorili novo šolsko poslopje v Vrtojbi. Navzoči so bili pri slavnosti voditelj okr. glavarstva namestništveni svetnik grof Attems, šol. nadzornik Finžgar, dež. odbornik Klančič, veleposestnik Kocijančič iz Podgore, vse starešinstvo in premnogo občinstva. Otroci so bili okinCani s šopkom cvetlic in s cesarskim trakom.
Eakor se nam poroča, je novo šolsko poslopje lepo ter odgovarjajoče sedanjim šolskim potrebam.
Proslava 1. maja. V Gorici se zberejo delavci ob 9. uri v Židovski ulici, kjer ima socij« dem. društvo svoj sedež. Od tam odkorakajo v vrstah, z godbo na čelu, po nastopnih ulicah in trgih: Koren, Gosposka ulica, Knczonadškofljska, čez Travnik skozi Raste) na Veliki trg, po ulicah: Municipio, Dogana, Tre Re, po Korsu do hotela .Central", kjer bo ob 10. uri zborovanje, na katerem bo govora o osemurnem delu in splošni volilni pravici. Popoludne ob 2 7* bo veselica na Goriščeku, zvečer ob 9. pa pri Dreherju.
V Trstu je bilo v nedeljo veliko zborovanje trgovskih pomočnikov, na katerem se je sporočilo, da v Trstu bodo obhajali 1. dan maja slovesno vse organizacije, to se pravi vsi delavci. Tudi mesarski pomočniki se bodo deležili delavskega praznika ter ostanejo mesnice ta dan zaprte. Pričakujejo, da zapro tudi trgovci v četrtek prodajalnice ter da tudi trgovski pomočniki na ta .dan ne bodo delali. Sprejela se je taka resolucija. Splošnemu slavlju so se pridružili tudi črko-stavci, in v četrtek in t petek v jutro listi v Trstu ne izidejo.
Zopet poje. — Mislili smo, da.v poročilu koncerta ženske podružnice družbe sv. C. in M. prejšnjo nedeljo bo vendar miroval ter ne bo pikal takisto strupeno, kakor zna on. Toda ne. Poročilo, katero mu je naraslo že v sobotni .Gorici* na 150 vrst ali še ni konec, obseza med vrstami marsikaj, kar označuje pisca prav živo. ——Na vse pre-tege hvali petje neke gospodične, o kateri smo culi tudi mi, da poje res lepo, ali zdi se nam, da je g. pevovodja vendar le nekaj
temu povem naravnost, da se moti. Duh tega velikega človeka je bil preveč trezen. V njegovih sanjah se je predstavljala gospodična Jadviga kot Iza-bela, on pa je smatral sebe za Serrana ali Marfora. Da pa istinitost ni odgovarjala povsem tem sanjam, je izdal tudi ta trdi človek nekoč svoje občutke. Nekega večera namreč je zagledal na vrvi sušeče se spodnjice z monogramom I. S. ter z vezilom ob robu, iz česar je Spoznal, da pripadajo gospodični Jad-vigi. Kdo bi se v takem slučaju, prosim vas, mogel premagati? Pa se ni premagal niti on, marveč se približal k vrvi ter jel vneto poljubovati jedno onih spodnjic. Dvorska dekla, Marjeta, ki je to zapazila, je hitela takoj povedati gospodi, da >se je gospod pisar vseknil v spodnico milostljive gospodične.* Na srečo ji tega niso verjeli in tako je čin gospoda pisarja ostal v tajnosti.
Ali pa je imel nekako nadejo? Ne jemljite mu tega za zlo: imel jo je! Vsakokrat« kadarkoli je šel v grad, mu je nekak tajnosten glas šepetal na uho: »A kaj, če mi mar gospodična Jadviga ne stopi danes pod mizo na nogo?*..«
pogrešal. Pasus o »šibki strani" in o ,figu-riranju" nas potrjuje v tej veri. Plavala mu je pred očmi pevka, katere ni bilo, in polotila se ga je sveta jezica — pa lop po njej! .Šibka* stran poznatega mogočneža je čudovito razvita. —
Pela je torej tista toli hvalisana gospica v slovenski čitalnici, pela pa je tudi na koncertu nemškega .Schulvereina", in neki mladic, ki je nastopal v slovenski čitalnici ter kazal nadarjenost, vstrajnost in požrtvovalnost, je nastopal in kazal to tudi na venčkn nemškega .Schulvereina«. Omenjena gospica ne govori nikdar slovenski, ker ne zna, in se ne zaveda slov. rodu. G. pevovodja se pač trudi in išče, da kaj najde. Tako posega tudi izven slovenskega kroga> in drugače kar dobi, mu je vse dobro; sprejme tudi, kar drugodi nazaj pošljejo.
Na nekdanjo hvalo v .Soči" je mož še vedno ponosen; je pač prepričan, da hvala v »Soči* še kaj velja, radi tega pa noče pustiti, da bi ga hvalili po .Gorici*, katere pametni ljudje ne smatrajo za resen list.
Pel bo le, in zato bo bržčas se dana prilika, kako ziniti. Ako smo se pa že danes komu zamerili, naj zahvali za to pisca v .Gorici", ki pika prav po nepotrebnem v sobotni »Gorici". Toliko za danes.
Prlsmode okoli .tforlee" se dregajo, pišoč o občinskah volitvah v Krminu, tudi ob .Sočo", češ, da izid teh volitev ni razburil le irredentovcev, ampak tudi .Sočo", ki je postala zadnji čas židovsko-liberalen, irredentovski, protestan-tovski, soeijalno-demofcraški in kaj vemo še vse kak. samo slovenski list ne!
Kako ljubeznivo, kaj ne? Koliko naslovov! Nekaj takih prismodarij je napisal tudi ljubljanski .Dihur". Pa zakaj vse to? 1 nu, zato ker smo rekli Bricem, da storijo najbolj pametno, ako se ne mešajo v občinske volitve v Krminu, ker vsa reč se tiče v prvi vrsti Furlanov, kateri so gospodarji občine. In glejte, radi tega je .Soča" liberalna, židovska, irredentovska itd. .Gorica", ki je naganjala in pridušala Brice, da morajo iti volit v Krmin laške nazadnjake, katerim je Gregorčič, ki lovi pomoč, kadar treba, pri Furlanih, dolžan zahvale, .Gorica", pravimo, je pa slovenski list!
Toda naj pišejo prismode v ulici Veltu-rini, kar hočejo, zgodovina našega lista jih tolče po ustih, ker ta zgodovina je častna in ta kaže, da .Soča" je edini list na Goriškem, ki se bori nevstrašeno za pravice našega naroda ter se ne boji stati na braniku za njegove pravice tudi takrat ne, ko * lezejo razni junaki v kolu .Gorice" pod klop. Naš list zastopa interese našega ljudstva v vsakem pogledu brez strahu in trepeta in posega živo v vse strani našega javnega delovanja. To nalogo je vršila .Soča" častno doslej in jo bo tudi v prihodnje, to pa še toliko bolj, ker farovški listi po svoji vsestranski odvisnosti in tudi ker jim niti mar ni zato, se niti ne zmenijo za boj po naši jednakoprav-nosti, za napredek in prosveto, marveč le hujskajo proti naprednjakom, drugače pa skušajo storiti naše ljudstvo mlačno ali udsuu v božjo voljo, da ga tim lažje izsesavajo in poneumnevajo, do postaja tako vedno bolj poslušno orodje klerikalizma. Radi tega se
»Hm! Za lesk na škornjih se že dosti ne zmenim!« je dodal z ono velikodušnostjo, ki je lastna vsem v resnici zaljubljenim.
Člitanje izdelkov gospoda Bre-slauer-ja ga je vtrjevalo v veri, da je kaj takega mogoče. Toda gospodična Jadviga ga ni le zgolj puščala na miru, marveč — kdo razume ženske ? — zrla vanj tako malomarno, kakor bi zrla na plot, na mačko, na pladnik, ali kaj drugega temu podobnega. A koliko se je, revež, namučil, da bi obrnil nd-se njeno pozornost. Večkrat, ko si je zavezoval ovratnik nerazločne barve ali navlekal nš-se nove hlače, si je mislil: Nu, danes me vendar pogleda!... Celo sam Šrul, ko mu je prinesel novo obleko, je dejal: Nu, v takšnih hlačah morete stopiti, ako treba, celo pred gospo grofico, t Toda kaj Še! Prišel je bil k obupu; vstopila je gospodična Jadviga, ponosna, bela in snažna kakor nekaka kraljica, njena suknjiča s številnimi gubami je zaše-lestela; nato je sedla, prijela z drobnimi prsti žlico, a njega niti ni pogledala.
(Da^je pride.)
moramo boriti proti domačim neprijateijem kakor proti nedomačim, in io se bo godilo tudi še v taki meri, da bo čuti po ulici Vet-turini še jok in škripanje z zobmi. Kajti ta domač neprijatelj je najhujši sovražnik našega ljudstva.
Iz seje občinskega sveta goriškega.
— Občinski svet goriški je imel v petek sejo, katera je vsekakor zanimiva. V tej seji se je dovolilo 4000 K subvencije (!) odboru za obrtno razstavo iz I. t900 v delno pokritje deficita K 12.000. (Na razstavi je bilo vse — v e 1 i k o I a 5 k o, torej odbijalno; ni čuda, da je bil deficit!!). Občinske doklade so zvišali od 45 * na 52%, in sicer od 1. jan. 1.1. dalje, da tako pokrijejo primanjkljaj K 17.000 v proračunu za tekoče Teto, katerega deželni odbor ni hotel potrditi. Ostaja pa še primanjkljaja K 1045.67. Laškim dijakom na Dunaju so dali 50 K podpore, za regulacijo Globočnika so dovolili letnih K 2000, tukajšnjemu listu .Gorriere Friulano" (ki dela, kadar treba, magistratovo politiko), pa so dovolili letnih K 600 za priobčevanje raznih magisfratovih naznanil! (To se mnogo kritikuje po Gorici!) In vse to se je vršilo tako vsakdanje, tako bagatelno, kakor je navada le na našem magistratu. Ljudstvo je apatično proti magistratu, med nekaterimi obč. svetovalci pa vlada tudi nekaka mrzkost proti regimu na magistratu, ali reči pa si ne upa nikdo nič, marveč se zavoženi voz le še bolj peha nizdol. Ni čuda torej, da morajo občinski sluge k takim sejam iskati nekatere gospode .konžilirje* okcii na domu in po pivnicah!
Drugega ne rečemo tu nič nego to, da s takim gospodarstvom se Gorica slabo pripravlja na subvencijo, katero naj bi jej dala država v znesku K 4,000.000! Subvencije nimajo namena, poravnavati to, kar se je zakrivilo z lahkomišljenostjo, malomarnostjo in narodnim sovraštvom!
Gorica brez vojaške godbe. —  Od
časa tržaških nemirov dalje sta dva bataljona 47. pešpolka ostala v Trstu In sedaj imamo Gorici le en bataljon. Godba je ostala doslej tu, ali, kakor čujemo, se preseli tudi godba v Trst. Najbrže jeseni pa pojde za njo še sedaj tu bivajoči bataljon. Ako dobimo v resnici namesto pešpolka št. 47,- lovce v Gorico, potem bo naše mesto brez vojaške godbe.
Volilni shod dr. Faldattlja v Gradišču ob So M. — V četrtek je imel dr. Faidutti volilni shod v Gradišču. Prišlo je okoli 80 volilnih mož, duhovnikov in županov. Na tem shodu je prvotno zatrdil pdslanec Faidutti, da stopa v deželni zbor, ne z zvezanimi rokami, marveč prost in neodvisen od nikogar. Govoril je obširno o potrebah kmetijstva, o kmetijskih šolah itd. ter obljubljal pospeševati brezpogojno vsa raznotera društva, delavska, kmetijska, živinorejska itd., potegoval se bo za delavski stan, zlasti za pre-skrbljenje v slučaju onemoglosti itd. Pripravljen je glasovati z laškim klubom v vsem, kar bo zadevalo v dobrem smislu Furlamjo, samo ako ni v nasprotju z vero. Delal bo za povzdigo trgovine in obrti, za regulacijo hudournikov in rek. Dotaknil se je tudi učiteljskih plač, ki so majhne, ter bo delat za preskrbljenje učiteljskih vdov. Potreba je norišnice, za uboge pelagroze pa treba sezidati v Furlaniji posebno poslopje. Govori! je še razne druge reči ter se končno dotaknil tudi starega Dottorija, ki je zastopal pred njim kmečke občine od početka dež. zbora, češ, naj mu ostane blag spomin, ali med zboro-valei se je culo mrmranje in da tega ne zasluži 1
Kakor se vidi, dr. Faidutti obljubuje veliko, skoro preveč, ali taka je klerikalna navada, in ljudstvo rado sliši, kadar se govori o njegovih potrebah ter se mu prihaja pred oči z obljubami, katere ga živo zadevajo. Sicer pa nočemo delati nikomur krivice, tudi dr. Faiduttiju ne, ker sodili ga bomo po dejanjih, v vsakem pogledu, tudi v narodnostnem; kajti on je beneški Slovenec, in v našem dež. zboru se dogajajo večkrat glasovanja, ki imajo strogo narodnostni značaj. Ali zataji takrat svojo kri, ali pojde proti sobratom ali se pokaže takrat res neodvisnega, radi česar ne pride v navskrižje s svojimi volilci?! Bomo videli, ali pribiti pa moramo Že naprej, da laška duhovščina v Gorici, ki vodi klerikalno gibanje v mestu in v Furlaniji, je nasproti Slovencem skrajno nestrpna, naravnost sovražnica je slov, ljudstva v narodnostnem ozira.
Pomanjkanje delavcev. — Iz Gra-deže poročajo, da več podjetnikov tamkaj
išče delavčev in jeden izmed njih j« moral celo pustiti pričeto delo, ker mu je zmanjkalo delavskih močij. Čudno- se to sliši, ko slišimo dan na dan, koliko praznih rok moli vsak dan z laškega juga proti severu!
Francoski dezerterJI. — V soboto so prišli v roke tukajšnji policiji trije vojaki francoske mornarice, po imenu Edvard Ber-trand, Leon Angard, in,Emil Rnierd, ker so bili brez vsakih sredstev.
Ufiel Iz '»bde* blše. — Josip Fratnik ima Šele 21 let in je po poklicu Čevljar, ali ni dosti prida. Radi tatvin in groženj je bil obsp'*e" '» 3 leta jeCe, Dne 23. t, m. pa se mu *>' o posrečilo uiti h »bele* hiše. s Ljubljani 0 Jlna delavnica), kjer je moral d . Ub. jo je proti soTnchT^ Gorici in tuu v Jno prišel sem. AH ni se dolgo veselil zlate prostosti, kajti na tukajšnji policiji ga poznajo dobro, in ostro oko redarja Ku-marja ga je našlo v ulici Bosco, Čeprav je imel na glavi biciklisko kapico, Redar ga je prijel in sedaj bo moral Fratnik nazaj v Ljubljano v »belo" hišo.
Pevsko In tamburaško drnStro „Pod-gora*. — Vspored že naznanjene veselice: 1) Lunici: tamburaSki zbor; 2) O. H. Sattner: Na planine, moški zbor; 3) V. 6. Brož: Domovina moja, tamburaški zbor; 4) Ant. Foerster: Sarafan, moški zbor; 5) V. G. Brož: V sladkoj sanji (valCek) tamb. zbor; 6) F. Gerbic; Najlepši, moški zbor; 7) Jenko-Farkaš: Naprej! tamb. zbor; 8) Dav. Jenko: Sto Čutiš,moški zbor; 9) Hej Slovani, moški zbor s spremljanjem tamb. zbora; Vstopnina k veselici v. 40, sedeži v. 30. Začetek ob 5l/» pop. Vabila se ne razpošiljajo.
V  slučaju slabega vremena se prenese veselica na nedoločen čas. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Javni ples priredijo iempaski fantje v nedeljo dne 4. maja v prostorih g. Jožefa Humarja. Svirala bode domaČa godba, obstoječa iz 12 mož.
Drobiž. — 1,600.000 sardel je došlo pretekli teden v 3 tovarne v Gradetu, in sedaj jih preparirajo delavci po teh tovarnah noC in dan. — V Gradež je prispelo v svrho zdravljenja doslej že okoli 80 oseb. — Dne 23. t. m. je bilo navzočih v Opatiji 1706 gostov. Od 1. sept. lani do 23. t. m. je bilo vseh gostov skupaj 11.532. — Vrtnarja pri neki vili v Gorici 3-ietni sinček te je zabaval na vrtu pri ribnjaku, kar je padel vanj. MimogredoC vojak-domobratiee Ivan Fon je to vidci, priskočil na pomoč ter rešil deCka gotove smrti. — Takisto je rešil smrti v vodi neki mladenič Bombic ne!ro deklico, ki je padla pri Fari v Furlaniji v vodo. Oblečen je skoCii za njo ter jo potegnil še pravočasno na suho.             ____^____.
Razgled po svetu.
V   državnem zbora so nadaljevali vCeraj razpravo o indirektnih davkih. Govori so se sukali zlasti o sladkorni konferenci v Bruslju ter o sladkorni industriji. Slednjič je bil sprejet naslov .indirektni davki*. Začela je  razprava o naslovu »Sol in tabak*.
Avstrijska kroti a deputacija. — V Četrtek se je konstituirala avstrijska kvotna deputacija. Predsednikom je bil zopet izvoljen grof SchOnborn, vitez Javrorski njegovim namestnikom in dvorni svetnik Beer poročevalcem. Beer je predložil svoje poročilo, na kar je posl. Foft dokazoval nesprejemljivost kvotnih propozicij. V debato je posegel tudi slovenski posl. Povše. Sklenilo se je, da se bodo vršila pogajanja t ogrsko kvotno deputacijo pismeno. Podpredsednik Kaiser je imenom nemške narodne stranke priporočal, naj se določi kvota v razmerju 50 : 50 po naCeiu; enake pravice, enake dolžnosti, ali pa naj se določi kvota po razmerju prebivalstva v Avstriji in v Ogrski. Ministerski predsednik dr. Korber je odgovoril posl. dr, Foflu, da se vlada resno trudi, da se pogajanja z Ogrsko dožeftč kmalu in ugodno. Grof Zedwitz in dr. Krama? sta predlagala, naj se določi kvota le za eno leto. Eaiserjev predlog se je nato odklonil, referenlovo poročilo pa se je sprejelo ter se je določila kvota na dobo od 1. julija 1902. do 31. decembra 1909 na 65*6% za Avstrijo in na 34*4% za Ogrsko. Kvotni deputaciji sta se hili že dvakrat zjedinili glede odstotkov, vendar njun predlog Se ni prišel pred zbor nicos nego je moral cesar že petkrat podaljšati, in gotovo je, da izide 1. julija t I. 26 šestič cesarjeva naredba, da se stara *vota podaljša še za eno leto. Saj je kvota del nagodbe med Gis- in Translitvanijo, a n*S0dbe se noče  lotiti  nihče, niti stranke,
niti avstrijsko ministerstvo.   Zato ostane vse pri. starem.
Politično društvo za Hrvate In Slovence v Istri bo imelo dne 7. maja v prostorih »Hrvatske čitaonice* v Pazinu osnovno zborovanje z dnevnim redom: upisovanje članov^ volitev odbora, eventuelni predlogi.
Štrajk v Krpanja v Istri traje naprej. Delavci v tem rudniku zahtevajo povišanje platšte**Jfo«se*nLkalU«^..,   , — ft   ¦
V Labinju so imeli štrajkujoči v nedeljo zborovanje, na katerem se je izvedelo, da ravnateljstvo rudnika ne ugodi zahtevam niti v jedni točki. Delavci so vzeli to mirno na spanje. Odločili so se, ostati še dalje v štrajku. Prišel je med nje neki vladni komisar, da menda posreduje, in število orožnikov so pomnožili.
Veliko poneverjanje so baje razkrili pri posojilnici v št. Lenartu v Slov. Goricah. Po poročilih graških listov je poneveril bivši posojiinicni knjigovodja in trški župan Anton Mravlag, ki je pred nekaterimi meseci umrl, okoli 200.000 K. Brat pokojnika, odvetnik dr. Mravlag zavrača to obdolžitev kot neosno-vano.
Lahi na KoroSkem. — Od 7. do 13. t. m. je prišlo 10.709 laških delavcev Crez mejo pri Pontablju na Koroško, od začetka spomladi pa ti 36.640. Dne 14. aprila se jih je pripeljalo zopet 3240. V prej imenovanem Času se je skozi Beljak peljalo 1197 izseljencev v Ameriko, od velike noči pa okrog 3000, večinoma delavcev. Lahi torej v tako ogromnih tropah prihajajo v Avstrijo, domačini pa morajo s trebuhom za kruhom v — Ameriko!
1000 psov postreljenih. — V zadnjih tednih je bilo na Štajerskem in Koroškem radi stekline ustreljenih nad 1000 psov. Okoli 70 oseb je bilo letos v teh dveh deželah popadenih od steklih psov, več jih je umrlo. Pasji konlumac je proglašen za vse ozemlje med Beljakom in Semmeringom.
Vesti la Kranjske. — Občinske volitve v Ljubljani so skončale v petek. V vseh treh razredih so prodrli narodno-napredni kandidatje brez boja. — V Kovtah nad Logatcem zasledujejo preraogovo žilo. Dosedanji vspehi so zadovoljivi. Stroškov v to svrho je bilo doslej 6000 K. — Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani šteje sedaj 160 članic. Društvo si je nabavilo na novo obilo raznovrstnih knjig slovanskih, francoskih itd. pisateljev in pisateljic. — V Cemšeniku pri Dobu je umri neki Matija Marinček na gnoju. Revež je bil slaboumen ter imel trdosrčnega očeta, ki se je hotel sina iznebiti. Ztto je moral revež na gnoju, ves ranjen, umreti.
Volitve na Francoskem. — Do včeraj je bilo izvoljenih 32 konservativcev, 31 nacionalistov, 53 antiministerijalnih republikanov, 50 republikanov, 40 radikalnih socij. drugih socijalistov 23. Treba je 118 ožjih volitev. — Daljše poročilo pravi, da od 437 rezultatov je ministerijalnih 171. Ministerstvo računa na 250 mandalov-
Balkan. — Te dni so prinesli listi izjavo ruske vlade, da hoče na Balkanu glede na bližnje dogodke, ki se obetajo, solidarno postopati z Avstro-Ogersko.
Bolgarska je rešena velikih stisk. Rusija jej je dovolila potrebno posojilo, ne da bi bilo treba zastavili tobačni monopol.
Razne Testi. — Tirolski deželni zbor bo sklican baje na dan 3. junija. Laški poslanci so sklenili, ostati pri obstrukciji, dokler se ne začne razprava o avtonomnem vprašanju. — V Sofiji se je ustrelil 14-letni gimnazijec Basil TeodoroviC, ker ga je oCe pokaral radi slabega spričevala. — V sekle-Skem koniitatu na Ogerskem se je pojavil legar baje vsled lakote. — V Newjorku imajo i že veliko vročino, katera je povzročila zadnje dni veC slučajev smrti za solnčarico. — V Vratislavi so prijeli nekega premogokopa Klacka, pri katerem so našli v obleki zašitih 39.000 gld. v avstrijskih bankovcih. Baje bi bil ta Človek ubil pred leti bankirja Rohna v Pštini v Sleziji. — Knez Oton Windisch-gr&tz s soprogo se je mudil te dni v Čari- ! gradu, kjer je bil tudi v avdijenci pri sultanu, ki mu je podaril dva konja za ježo. — Zdenska vas pri Dobrepoljah na Kranjskem je pogorela. Ogenj je unuCil poslopja in drago 43 gospodarjem.
Novejše restl. — Nižjeavstrijsko na-mestništvo je razveljavilo sklep dunajskega magistrata gledd volitve v odbor trgovskih pomočnikov ter potrdilo soc. demokrata Picka kot načelnika. Rekurz nima odločilne moči. — Vsenemški shod ^a planinske dežele je sklican na dan 11. maja v Inoniost. — Volitve v nižjeavstrijski dež. zbor se bodo vršile v oktobru.
Karodno gospodarstvo.
O praktičnem uporabljanju strelnih aparato? In izkoriščanju njihove strelne moči. — Ker citam v listih poročilo o zgodnji toči, katera je padala na Vipavskem v nevihti dne 22. t. m., menim, da ne naredim vinogradniku in sadjerejcu krivice, ako na tem mestu izrazim svojo sodbo o praktičnem vporabljanju strelnih aparatov-in izkoriščanju aparatove strelne moCi. — Prvo letošnje poročilo o toCi nam dokazuje, da se ni bilo pripravljeno na streljanje, ker si ni nikdo mislil, da bi padala toča. — Ker je že vsakdo videl nevihto in opazil, da obstoja navadno iz samih črnih, kopam podobnih oblakov, je to zadosten dokaz, da se bliža nevarnost, da toča pade. To zbiranje oblakov pa navadno kar nic ne moti našega kmeta, ker predrzno zaupa v moč strelnega aparata ta ga ne vporablja, kadar mu samo od daleč preti nevarnost, pač pa hoče iz aparata izsiliti moC, katere v resnici nima, bolje rečeno, hoče s hitrim streljanjem pregnati točo tedaj, ko se je že vsula. Od tod sledi: streljati je treba pravočasno, takrat ko se nevihta zbira, strelja naj se enakomerno polagoma in ne v razburjenosti, kadar je že prekasno. — Hitro streljanje in streljanje v razburjenosti je dvoje različnih dejanj, katerih ni treba le posebej razlagati, pač pa hočem kolikor mogoče kratko omeniti streljanje v razburjenosti.
Predočimo si nevihto, katera preti vni-čiti vinogradniku upe njegovega celoletnega truda. Tedaj se posluži najboljega sredstva, katero mu more pomagati do tega, da se ubrani uničujočemu navalu elementa vsaj toliko, kolikor se vbraniti da. V sLarejih časih so zvonili, sežigali blagoslovljene oljkove veje, hotee tako zabranjevati točo. AH dandanes imamo boljšo pripravo, da se branimo, zato je naravno, da seže kmet po tem sredstvu t. j. strelni postaji.
Gre s kakim pomočnikom na strelišče, kjer prvi kolikor mogoče hitro baše topiče, drugi jih pa hitro zažiga ne glede na to, kam vžig. vrvica odleti, tudi lahko v smodnik, ta se vname pa je nesreča tukaj. BasaC v razburjenosti, da bode topič hitro pripravljen za strel, ne izbriše topiča po vsakem strelu, pač pa kar vsuje smodnik vanj. Smodnik se vname in ker navadno basači iz napačne navade vselej drže glavo nad topičem, puhne mu smodnik v obraz, torej zopet nesreča. S tem bi bilo na kratkem opisano streljanje v razburjenosti. Goječ prijetno nado, da se bode moje pojasnilo jemalo v poštev, priporočam konečno, naj bi se ne sledilo s smodnikom in čakalo s streljanjem do skrajne sile. —                                M.
EIž. — V nedeljo je dospel v Trst angleški parnik »Faronia* s 1913 ton. V Kobe je naložil ta parnik 10.000 vreč riža, v Moji drugih 10.000 in Bankoku 22,297, tako da je dospel v Trst po 73 dnevni vožnji z 42,397 vrečami riža. To je Četrta velika naložitev riža, došlega v kratkem v Trst.
Književnost
Sušlca. — Kako postaje, kako se širi, kako se lijeCi. Dr. M. Dežman v Zagrebu je napisal v 36 strani obsegajoči brošurici kratko ali zanimivo razpravico o sušici, tej neizprosni bolezni, katera nam pobere toliko mladih ljudij. Brogurica je izšla v »Dionički tiskari* v Zagrebu ter stane 30 vinarjev. Pisana je poljudno, zato priporočljiva.
Poslanca
odboru in uredništvu »Edinosti* v Trstu.
•Edinost" od 18. aprila (— zapazil sem te besede šele na posebno opozoritev —) pravi na koncu svojega odgovora »Soči* tudi to-le:
•Le toliko rečemo, da je tako napadanje le na eno gotovo osebo — katero se s prstom kaže — tem grje in brezvestneje ravno v ,Sočiw, ki se je mogla v zadnje Čase iz izvestne ponesrečene akcije proti odboru političnega društva »Edinost* natančno informirati, Cegavo stališče zastopa naš list in kdo rad prevzemlje odgovornost za politično direktivo istega!!*
Te besede, s katerimi pa je pisec vsekal le sebe po ustih, merijo na to-le dejstvo:
Gitateljem je znano, da sem zahteval kot član društva  »Edinost1 — en iztis
pravil, kateri pa sem srečno dobil šele po svoji zadnji poslanici v »Soči*.
V smislu § 18. sem zahteval razsodišče in imenoval od svoje strani dva gospoda, predloživši jednemu tudi svojo •obtožbo*. To se je zgodilo 15. marca. — Dne 29. marca pa sem prijel tako pismo: Velecenjeni gospod!
Na Vaše cenjeno pismo od 15. t. m. odgovarjamo sledeče:
Ad 1. Ni zadosti, da ste jasno konkre-tirali Svoje stališče v spisu, poslanem gu. dr. Pretnerju, ampak morate Svojo pritožbo nam predložiti, da vemo, je-li za isto sploh kom-petentno razsodišče.
Ad 2. Ako je pa VaSa pritožba naperjena proti uredništvu društvenega glasila in proti stališču odbora, usojamo si opozoriti Vas:
a)  da je uredništvo pod nadzorstvom odbora, oziroma nadzorovalnega odseka, ki še Čvrsto obstaja, in da je isto vsled tega za svoje delovanje odgovorno le odboru kot prvi in občnemu zboru kot najvišji instanci;
b)  da odbor ne pozna nad sabo drugega sodnika nego — občni zbor,
Z ozirom na to ne moremo ustreči Vaši želji, da bi imenovali razsodnika, ker po § 18. društvenih pravil spadajo pred razsodišče le prepiri med društveniki, a nikakor ne pritožbe proti postopanju društvenega glasila, oziroma odbora.
Odprta Varp je torej le ena pot: — da se oglasite se svojo pritožbo na obenem zboru, kjer bode odbor znal zagovarjati svoje stališče.
Z   odličnim   spoštovanjem,   za   pol, društvo »Edinost*: Mandič,                 dr. Ga me, t. č. tajnik.
Priznavam.' odbor seje prav zvito odrezal ! — Povsod je običaj (veČina društev ima to celd izrecno v pravilih), da spore med člani in odborom ali dani med seboj razsoja razsodišče. Pri »Edinosti* pa hočejo pustiti razsodišču le spore med člani, — vsak spor med odborom in člani pa prepustiti le — občnemu zboru. To je jako komodno stali&ce, toda ne odgovarja pov       eljavni praksi.
.u imamo sliko sloveče tržeške objektivnosti, s katero toliko širokoustijo I Uredništvo »Edinosti* zagreši infamijo prve vrsie 'proti članu, na kar nastane spor mej člani društva »Edinost*, a odbor noče razsodišča v smislu § 18. svojih pravil! — Seveda, razsodišče bi štelo le take može, ki bi dobro premislili, predno bi izrekli svojo sodbo, ker s tem bi izdali tudi o sebi neko spričevalo, po katerem bi jim mogli soditi srce in glavo. V takih okoliščinah je pač opravičenega upanja na — trezno in pravično besedo.
Občni zbori to niso 1 Ne morejo se niti baviti s takimi spori v tolikem obsegu kakor razsodišče; pred petorico mož povrni rad vse, kar je potrebno, kar je morda tudi jako zanimivo, a pred občni zbor a takim gradivom ne grem. — In ne pade mi na um, da bi šel pred tržaške okoličane s to afero. Vsa čast njihovemu razumu, toda kratko ni malo jim ne morem izročiti kot — »najvišji instanci* v razsodbo vprašanj, v katerih vlada celo v slavnem in vedno nezmotljivem uredništvu »Edinosti* grozovita kolobocija. — V »Soči* sem priobčil s svojim podpisom članka »Kdo je odgovoren?" — na kater ni bilo niti črke odgovora. Gostobesednost in frazerstvo »Edinosti* je danes že povsod v primernih čislih; malo je bilo treba besed, — da je v »Edinosti* kar dežilo sila učenih razprav, toda na moje ni črhnila. Ne verujem, da so jo vodili pri tem molku kaki — obziri, na katere niti ne reflektujem. Zato jo pozivam, naj le odgovori in pokaže svojo — barvo!! Slutim pa, da pametnega ne bi mogla niC odgovoriti, kvečjemu nekaj solzavega frazerstva bi se pretočilo po potrpežljivem papirju, — a o takih rečeh naj bi razpravljali na občnem zboru, pred občinstvom, katero.... dobro poznamo ? Gospodje: od vzvišenega do smešnega je !e jeden korak! Jaz tudi bi moral v tem slučaju rabiti ta rek, ako bi ne bila vmes velika porcija infamije! In tej posvetim Se posebno poslanico!  Na svidanje, gospodje!
V Gorici, 28. aprila 1902.
A. Gabršček.
Kovaškega pomočnika in učenca
išče kovaški mojster Teodor Vidmar v Kobaridu.
........  ........K 716.540.625-97
ev življenja dne 31. decembra 1901.........................„'571,267.823-19
l^arol prašal^,
pekovski mojster in sladeičar v Gorici na Komu št. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardinc* 8 priporoča pristna bala In orna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse  kraje avstro - ogeiske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«*« zmarn*. Poslraiba pollaaa
Švicarska urarska obrt.
Naznanjamo vsem veSčakom, častnikom, poStnim, železniškim inredarskim uradnikom kakor tndi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli
edino razprodajo novoiznajdene originalne genfeke 14-karatne remont, ure zlatega • elektro • pla-que, .sestav glas-hutte*. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziaki urni stroj, so najnalančneje regulirane in preskuiene in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat zlatom, tako, da je podoben čistemu zlaluL in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Euina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in ednina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moS- ' njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-— 5-— in 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poStnem povzetju ali predplačilu.
Naročbe je pošiljati na Razpošiljanj« ur »Chronoa Basat" (ivloa)- Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stoL, na dopisnice 10 stot.
jLefe 1881. v Gorici ustanovljena Ivrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užigalie
priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno   izvrstne in  zanesljive uŽigalice
¦^ Apollo -*¦
Lekarna
Cristofoletti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moS teh kapljic je nepre-
¦ kosljiva — Teka-yl\icevredijo redno
j prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po  jedno  žlicico
popije. Ukrepe po-
(Varstvena znamka).   foarjeni  ŽOlodBO
store\ da zgine v kratkem easu
omofiea in živofna (enosf(mrtvoat).
Te kapljice tudi storž, da človek
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa j edino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Artur Makutz - Gorica
Ozka ulica št. 1,
Priporoča svojo kleparsko drlnviiico ter zaiogo klepuinklh izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst z« nove stavbe,  oziroma preskrblja iste v najkrajšem času.
Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste.
V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega železa, Škropilnice proti peronosporl ponovljene  po Verni' relovi sestavi); ineliove za žvepljrtujo grozdja raznih sistemov itd. itd.
ttr* Postrežba točna, — Cene zmerne. -wm
^Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako:
Prosi
i h t e v a t i
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi ortdje za vsa rokodelstva iz   najbolj slovečib. tovarn. Opozarja na svojo bogato izber
kuhinjskega In hišnega orodja
po brezprimerno nizkih cenah.
'    Edina zaloga stavbnih nositeljev
v Gorici. Pocinkana žica
za vinograde po znižanih cenah I
Pozor! Bor* Eno krono nagrade
izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 K blaga.
Prosi
»a   zahtev a t i   list k • I!
Hranilna vloga se obrestujejo po 4%%.  Stalne vloge od
10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po
5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 57,%,  na varSčino ali zastavo 6%,
na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%.
Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20 K = 158,640.— Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Re ser v ni zalog 63.014.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.
ADOLF HAUPTMANN -.
v Ljubljani.
Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega Meja.
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani  ceniki  so  franko  na razpolago.
Mizarska zadruga || y iorici (iolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo          |^|          veliko zalogo		
izgotovljenega pohištva vseh slogov		
v Solkanu pri Gorici.	* * *i * * M H	v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke		Kar ni v zal.>Lt, se izvrši toiino po naroČilu v najkrajšem 6asu.
***•..C«nigoja v Trstu, Via Piazza		>mr
vecchia št. i, katero bodflnm vn.		-^ Cene zmerne. —-^--;
dili pod jednakim imenom.		Mi j! IKni ter Mri litimi.