Stran 166. Kmetijstvo. Govedoreja. Y deželnem zboru kranjskem je bil dne 28. aprila sprejet zakon, ki utegne kaj blagodejno vplivati na naše narodno gospodarstvo. To je zakon o povzdigi govedoreje. Razprava o tem zakonu se je vršila na podlagi poročila deželnega odbora, katero je tako podučno za vsacega živinorejca, da se nam zdi umestno, to poročilo priobčiti, zlasti, ker so v njem tudi najbolje obrazložene določbe novega zakona, ki ga prijavimo ob koncu. Poročilo deželnega odbora se glasi tako le: Po naročilu visokega deželnega zbora (VII. seja dne 7. aprila t. 1.) sklical je deželni odbor enketo, ki se je vršila dne 30. junija t. 1. pri deželnemu odboru. K enketi povabljeni so bili: C. kr. deželna vlada, ki je delegirala k enketi kot zastopnika vlade gg.: c. kr. okr glavarja dr. pl. Crona in c. kr. deželnega živinozdravnika Wagnerja; od c. kr. kmetijske družbe odposlani so bili v enketo gg.: ravnatelj G. Pire, baron H. Lazzarini, grajščak v Smledniku, adjunkt kranjske kmetijske šole V. Rob rman in Tomo Tolazzi, veleposestnik v Logatcu. Deželni odbor povabil je kot praktične živinorejce gg. deželne poslance: grof Barbo, Božič, Jelovšek, Košak, Lenarčič, baron Liechtenberg in Zelen ter gg.: Janko Urbančiča, grajščaka v Predvoru in I. Laknerja, posestnika v Mozelju. Enketa, kateri je predsedoval deželni glavar pl. De-tela, in katere so se vdeležili tudi deželni odborniki, zborovala je pred in popoldne ter razpravljala o sledečih vprašanjih: 1.) Katere pomanjkljivosti so se pri praktični izvršbi dosedanjega zakona o povzdigi govedoreje z dne 11. avgusta 1890, dež. zak. št. 4 iz 1. 1891., osobito glede vršitve licenciranja za pleme namenjenih bikov pokazale ? 2.) Ali je vsako leto naznanjati bike naravnost pri okrajnih glavarstvih ali pri županstvu občine? 3.) Kako bodi sestavljena licencovalna komisija? 4.) Ali zadostujejo dosedajne določbe § 7., po katerem «e ima zbirati komisija za liceneovanje bikov v glavnem kraju vsakega sodnega okraja, oziroma tudi v drugih krajih istega okraja? 5.) Kako bi bilo urediti naknadno liceneovanje? 6) Ali ne kaže § 3., ki veleva občinam skrbeti za potrebno število bikov plemenjakov proti temu, da se stroški porazdele na vse živinorejce, spremeniti tako, da se ti stroški pokrijejo sploh iz občinske blagajne? Tem vprašanjem pristavila so še sledeča in to po nasvetu c. kr. deželne vlade: 7.) Ali kaže deželo razdeliti v posamske pokrajine z določeno pasmo, ki se ima v dotični pokrajini izključno rabiti za pleme? 8.) Ali je želeti, da se v svrho vzgajanja zadostnega števila lepih bikov uvede na Kranjsfcem tudi premiranje bikov ? 9.) Ali je spremeniti § 20. tako, da kazenska določila dosedanjega zakona namesto županov zvršuje okrajna politična oblast? K prvemu vprašanju so se stavili razni nasveti. Tako je gospod poslanec Božič nasvetoval, da se naj ustanovijo posebni živinorejski odbori, in sicer za vsak okraj, in ti bi imeli skrbeti za dobavo bikov, nadzirati vso živinorejo in tem odborom naj bi se tudi izročila eksekutiva v vseh živinorejskih zadevah. Poslanec baron Liechtenberg izraža mnenje, da zakon sam po sebi ni tako pomanjkljiv, temveč, da se je le slabo izvrševal. Zlasti naj bi se strožje postopalo proti skritemu spuščanju nelicenciranih bikov. Adjunkt Bohrman priporoča, da se pri licencovanju gleda tudi na pasmo, in da naj se licencirajo le taki biki, ki so v dotičnem okraju prikladni plemenitvenemu namenu. Konštatovano je pomanjkanje sposobnih bikov, to pa se toliko časa ne bo zboljšalo, dokler se ne bo začelo nakupovati jih doma v deželi. Tudi poslanec grof Barbo je omenjal, da se bo govedoreja le tedaj povzdignila, če bo živinorejcem zagotovljena odprodaja, ter priporoča, da se deželna subvencija v prvi vrsti porabi v to, da se doma kupuje dober, čistokrven materijal in šele, kar se ne najde v deželi, naj se od drugod importira. Gospod Arko priporoča ustanovitev posebnih živinorejskih zadrug, ker se nadeja od teh, da odpomorejo pomanjkanju dobrih bikov, za kojih dobavo doslej občine tako malo skrbe. Na to je poročevalec naglašal, da bi pač ne narastlo občinam prehuda breme z nabavo dobrih bikov, vsaj izdatek za nakup bika ni zavržen, ker po preteku njegove porabe za pleme se dobi zanj lepo izkupilo, katero je morda istotako visoko, kakor nakupna cena. E drugemu vprašanju se je sedajni način zglaševanja števila bikov pri občinskem županstvu odobril. Pred razpravo v tretjem vprašanju vršilo se je glasovanje o konkretnem predlogu radi vpeljave okrajnih živinorejskih odborov. Večina enkete se je z ozirom na obširen ter težaven delokrog takih odborov, ki bi nove stroške provzročili, proti temu predlogu izrazila. (Dalje sledi). Stran 167. Stran 176. Kmetijstvo. Govedoreja. (Dalje.) Na to so se k tretjemu vprašanju izrazili sledeči nasveti: Poslanec Lenarčič: Licencovalna komisija naj ostane tako sestavljena, kakor jo doslej določa zakon. Premembe, da bi se jemali veščaki iz dotičnega sodnega okraja, niso umestne, ker si oni nakopljejo sovraštvo doma, če so strogi v izvršbi naloga, česar pa se pri tujih komisijskih udih ni bati. Poslanec baron Liechtenberg predlaga, da naj obstoji komisija iz okrajnega glavarja, iz okrajnega živino-zdravnika in enega zaupnega moža, ki pa naj se ne vzame iz dotičnega okraja. Poslanec grof Barbo predlaga, da naj bi okrajni glavar, kateremu je živinoreja malo znana, ne bil član komisije, katera naj obstoji iz okrajnega živinozdravnika, enega zaupnega moža, katerega imenuje deželni odbor, in sicer ne iz dotičnega sodnega okraja, ampak iz političnega okraja za vse sodne okraje in iz enega zvedenca, katerega imenuje kmetijska družba za vsaki sodni okraj posebej. Živinozdravnik bodi zajedno načelnik komisije. Gospod J. Urbančič nasvetuje, da naj ostane pri dosedaj običajni sestavi komisije, in ker je večina proti temu predlogu. K četrtemu vprašanju stavil je adjunkt Rohrman nasvet, da naj se licenciranje bikov vrši samo v glavnem kraju sodnega okraja, to pa osobito iz razloga, da se s tem doseže nekak pregled in izvrši poučna razstava plemenih bikov. Temu so razni člani enkete ugovarjali, da to pro-vzročuje prevelike stroške in težave živinorejcem, in da se je osobito glede tega slišalo mnogo pritožb od strani živinorejcev. Deželnoodborski poročevalec pojasni potem na podlagi od okrajnih glavarstev došlih potnih načrtov za licencovanje, da se v tem oziru od leta do leta bolje vstreza želji in potrebi živinorejcev, ter da se licencovanje vrši ne le v glavnem kraju okraja, ampak kakor nanašajo potrebe in krajevne razmere, v štirih do petih, celo šestih krajih dotičnega okraja, tako da se omogo-čuje živinorejcem po kolikor le mogoče kratki poti dospeti do kraja licencovanja. Enketa na podlagi teh pojasnil odkloni predlog adjunkta Rohrmana in glasuje za to, da ostani pri se-dajnem postopanju glede določitve krajev za licenciranje. Važno vprašanje je bilo peto glede naknadnega licencovanja, ker opravičene so bile pritožbe živinorejcev, da je tako naknadno licencovanje bilo doslej predrago. V tem oziru je nasvet c. kr. deželne vlade vreden vpoštevanja, ker vstreza vsem potrebam in željam, katere so živinorejci doslej v tej zadevi izražali. C. kr. deželna vlada nasvetuje: Okrajna glavarstva, oziroma mestni magistrat imata pravico tekom leta izdajati provizorne licencovalne liste na podlagi izjave okrajnega živinozdravnika, oziroma mestnega živinozdravnika; ti provizorni licencovalni listi imajo veljavo do redne licencovalne dobe. Stroške za tako provizorno licencovanje, izvršeno le po živinozdravniku, ima poravnati lastnik bika, ako je zahteval ogled, ki se ni mogel vršiti ob drugem uradnem opravilu živinozdravnika v dotičnem kraju Z ozirom na to, da bo v večini slučajev mogoče živinozdravniku ogledati za začasno licencovanje oglaše-nega bika povodom njegovih drugih opravil in potov v dotičnem kraju, sme se računati, da bodo dosedanji ne-dostatki naknadnega licencovanje odstranjeni in zato se enketa soglasno izreče za navedeni od c. kr. vlade na-svetovani način naknadnega licencovanja. Daljša razprava vršila se je pri šestem vprašanju. Po sedajnem § 3. določeno je, da ima za potrebno število bikov plemenjakov skrbeti županstvo, stroški za nabavo bikov pa se porazdele na posamezne živinorejce. Vlada priporoča, da se napravi poseben zaklad, v katerega bi se stekale vse kazni zaradi prestopkov zakona, potem takse za skoke, primanjkljej pa se pokrije iz občinske blagajne, torej kakor sleher na druga občinska potrebščina. Po daljši razpravi, v kateri so se izražali pomisleki, ali je opravičeno, da se ta potrebščina pokrije iz občinskih dohodkov, katere skladajo vsi občinarji tudi taki, ki niso živinorejci, prav tako, ali bi ne kazalo, da se ti stroški porazdele na posamezne davčne občine izrekla se je enketa skoro soglasno, vpoštevaje veliko važnost govedoreje v naši deželi ter da tudi za druge potrebščine donašajo davkoplačevalci, ki nimajo naravnost koristi od dotične zadeve, in oziraje se na to, kako težavno je županstvu pobirati ta le na živinorejce porazdeljeni naklad, za nasvet c. kr. vlade. (Dalje sledi.) Stran 177. Stran 187. Kmetijstvo. Govedoreja. (Dalje.) S tem so bila vprašanja stavljena od deželnega odbora rešena in v popoldanski seji razpravljalo se je nadalje tudi o vprašanjih nasvetovanih od deželne vlade. „ Ali kaže razdeliti deželo v pasmine okraje z določeno pasmo, ki se ima v dotični pokrajini izključno rabiti za plemo" — to vprašanje dalo je povod sledečim izjavam: Poslanec Lenarčič je izjavil: Ker je dežela Kranjska premajhn8, da bi se ločila v pokrajine z različno govejo pasmo, misliti je na zjed-načenje vse govedoreje in protežiranje le ene pasme in sicer cikaste-rudeče, belanske pincgavske pasme. Temu ugovarja adjunkt Rohrman in priporoča za Dolenjsko sivo govedo — Muridolsko pasmo, ter priporoča sploh delitev Kranjske v pasmine pokrajine ter zahteva, da se za Dolenjsko smejo le biki plemenjaki sive pasme licencirati. Deželnoodborski poročevalec izraža željo, da naj se za sedaj enketa izreče le o tem, ali je upravičeno in izvršljivo, zakonitim potom prisiliti živinorejce, da mora vsaka pokrajina ji le zakonito predpisano pasmo rediti. Kakor je strokovno gotovo to načelo največje vrednosti, vsaj zasluje kaka pokrajina po svoji živini le, ko jo ista enakolična, vender je treba povsod poizvedeti med živinorejci, kako sadijo oni v koliko bi se spopri-jaznili s tako zakonito uredbo pasminih pokrajin, ter da se pozna želja ogromne večine o tem, katera pasma naj se zakonito določi za vsako pokrajino. Gospod Arko izraža željo, da naj se spredaj glede Notranjske nič ne določi, ker se tam vrši nekak prevrat v pasmi. Poslanec Zelen ima glede Notranjske pomisleke proti cikasti živini. Deželni odbornik Murnik predlaga sledeči nasvet: Enketa priznava, da bi se povzdignila živinoreja v deželi, ako bi se rabila v celi deželi le cikasta belanska pasma za pleme, ali ker se deloma na Notranjskem, deloma na Dolenjskem vrši neki prebrat v pasmah, zato sedaj ni pravi čas, izreči se za jedno pasmo za celo deželo. Temu predlogu je večina enkete pritrdila, in s tem je bilo to vprašanje rešeno. Na vprašanje, ali je želeti, da se v svrho vzgoje-vanja zadostnega števila lepih bikov uvede tudi na Kranjskem premiranje mladih bikov, so člani enkete razne nasvete stavili; sprejet pa je bil konečno predlog de-želnoodborskega poročevalca, po katerem se enketa izreče za premiranje bikov, vender pa naj se od deželnih sredstev le primeren del porabi za premije, ostali del pa za nakup lepih bikov, ki naj se revnejšim občinam dajo za polovično nakupno ceno, kakor se to doslej godi. Konečno se je enketa glede zadnje točke — glede izvrševanja kazenskih določb, izrekla za vladni nasvet, po katerem imajo okrajna glavarstva izvrševati ta oblast. Vplačane globe stekati se imajo v občinski živinorejski zaklad, ki je namenjen za nakup in vzdrževanje plemenih bikov; iz tega zaklada plačati se imajo tudi stroški za licencovanje bikov. Deželni odbor poleg obravnave enkete podaje visokemu deželnemu zboru še sedeče poročilo: Po nalogu visokega deželnega zbora v XI. seji I. 1895., vršil je deželni odbor razna poizvedovanja o dosedanjih uspehih zakona o povzdigi govedoreje z dne II. avgusta 1. 1890., dež. zak. št. 4 iz 1. 1891., ter se v prvo obrnil na glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ker prav iz kroga kmetijskih podružnic in na občnih zborih te družbe so se pogostoma cule pritožbe proti izvrševanju tega zakona. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe odzval se je pozivu in nabral po svojih obilnih podružnicah mnogo gradiva v tem oziru. Iz teh poročil je razvidno, da živinorejci žele osobito premembo § 7. tega zakona, da se drage licencovalne komisije odpravijo in osobito za naknadno licencovanje uvede drug način, ki ne bo provzročal velikih stroškov, kakor doslej. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe se izjavlja na podlagi podružničnih poročil, da se da izvršiti licencovanje brez vseh sitnosti za živinorejce in z najmanjšimi stroški, ako se sestavi licencovalna komisija iz okrajnega živinozdravnika kot zastopnika politične okrajne oblasti; iz zastopnika deželnega odbora, ki naj se za vsak sodni okraj od deželnega odbora imenuje, 'n iz občinskega predstojnika, oziroma njegovega pooblaščenca iz dotične občine, v kateri se licencovanje vrši. Komisiji naj nače-luje c. kr. okrajni živinozdravnik. Licencovanje naj bi se vršilo redno po občinah in po možnosti v hlevih, koder biki stoje, ter naj bi se biki le izjemoma pustili pripeljati na kak določen kraj občine. Pri taki sestavi komisije bi bil le okrajni živinozdravnik kot najboljši veščak o govedoreji stalen član komisije za celi politični okraj, zastopnik deželnega odbora izbran iz vrste živinorejcev dotičnega sodnega okraja bi bil član le za svoj sodni okraj in zastopnik občine ravno tako le za svojo občino. Ako krajevna razmere kakega okraja zahtevajo delitev, na pr. Radovljica — Bohinj, določi deželni odbor za vsak del okraja posebnega zvedenca iz dotičnega dela okraja. (Dalje sledi.) Stran 196. Kmetijstvo. Govedoreja. (Dalje.) Ker ima deželni živinozdravnik primerno majhne dijete, ker bi od deželnega odbora imenovani zastopnik v dotičnem domačem okraju le kratke distance potoval in ker bi zastopnik občine itak ne mogel zaračunavati dijet, bili bi vsi komisijski stroški za licencovanje neznatni. Glede naknadnega licencovanja priporočala je kmetijska družba določitev, da sme okrajni živinozdravnik dati do glavnega licencovanja provizorično licenco, ako je spoznal, da je dotični bik sposoben za pleme, bodisi o priliki njegovega uradnega potovanja, bodisi na izrecno zahtevo gospodarja dotičnega bika. Na podlagi teh razmer načrtal je deželni odbor zakonski načrt, s katerim se imajo §§ 7., 8., 9. in 10. zakona z dne 11. avgusta 1890, dež. zak. št. 4. iz 1. 1891, o povzdigi govedoreje spremeniti in poprosil c. kr. deželno vlado, da se izrazi o tem načrtu, v koliko more računati na pritrditev cesarske vlade. Na to je c. kr. deželna vlada dne 15. marca 1. 1899., št. 3565, poslala sledeči dopis: „Z ozirom na dopis z dne 12. julija 1898, št. 1163, s katerim je bil semkaj predložen načrt zakona z dne 11. avgusta 1890, dež. zak. št. 4 1. 1891., glede reje goveje živine, usoja si deželna vlada na podstavi skušenj, ki so se pri izvrševanju tega zakona pridobile tuuradno kakor tudi pri političnih okrajnih oblastvih, prijaviti deželnemu odboru, da se s prenaredbami, omenjenimi v navedenem načrtu zakona, po tukajšnjem mnenju nikakor ne odstranijo oni nedostatki, ki sosebno v nekaterih okrajih ovirajo povzdigo reje goveje živine. Te prenaredbe, ki v prvi vrsti merijo na pomno-žitev krajev za licencovanje in za zmanjšanje članov licencovalnih komisij, pač ne morejo odstraniti onih glavnih nedostatkov, ki izvirajo od tod, ker v premnogih okrajih Dolenjskega in Notranjskega ni sposobnih bikov in tudi ne v zadostnem številu na razpolago, in ker živinorejci, če imajo le količkaj lepega bika, ga kakor hitro mogoče prodado kakemu vnanjemu kupcu, dalje ker je sploh tudi težavno, pripraviti živinorejce do tega, da bi redili bike, kajti to v naši deželi v obče premalo dobička daje, spojeno pa je vender z mnogimi sitnosti in to osobito zaradi tega, ker se v vsaki občini z vednostjo župana toda vzlic temu brez vsake kazni nepotrjeni biki rabijo za pleme tuje živine, pri Čemer je merodajna manjša oddaljenost stajališča ali pa, kar se še pogosteje pripeti, manjša junčevina. če se posreči, ta vprašanja primerno ali vsaj deloma rešiti, potem se bo popolnoma dosegel namen zakona za povzdigo reje goveje živine. Z ozirom na to, naj se pred vsem dela na to, da se dežela razdeli v pasmine pokrajine z določeno pasmo, ter da se izdatno skrbi za dobavo čistokrvnih bikov in njih primerno razdelitev med take občine, ki nimajo dobrih bikov za pleme in pa da se vsako leto podeli večje število denarnih premij za lepe bike; posestniki, ki so dobili premije, da bi se morali zavezati, da bodo do-tične bike obdržali določeno dobo ter jih rabili za pleme. Istotako naj bi se posameznim posestnikom, ki se odlikujejo z rejo čistokrvnih bikov, podeljevale podpore, in končno bi se moralo zagotoviti pravilno izvrševanje kazenskih določil s tem, da se isto izroči okrajnim glavarstvom. Eazun poslednje omenjene okolnosti gre tukaj vse-kako za take naredbe, za katere bi se posebno spočetka potrebovalo mnogo denarja, dosegel bi se pa tudi zaže-ljeni namen, dočim je sfcer iz stališča povzdige govedoreje, oziroma glede njene glavne stvari, namreč zboljšanja plemena, popolnoma vse jedno, kje in s koliko člani opravlja svoj posel komisija za licencovanje, če se ji ne prižene nikakih, za pleme pripravnih bikov, kakor se to še vedno dogaja v nekaterih krajih na Dolenjskem in Notranjskem. Vender so se pa od prvega licencovanja bikov 1. 1892., kakor je razvidno iz vsakoletnih okrajnih razkazov, razmere v obče vsekako že zdatno zboljšale, kar se na vsak način sme pripisovati obstoječemu zakonu. Preidoč na posamezna določila novega načrta zakona se mora omeniti, da je v uvodu § 7. navedena določba, da morajo posestniki bikov svoje, za plemenitev določene bike neposredno oglasiti pri okrajnem glavarstvu, z ozirom na znano nebrižnost kmetskega prebivalstva nepraktična, ter bi političnim oblastvom provzročevala tudi mnogo nepotrebnega dela. Po § 3. izvršitvenega ukaza z dne 2. maja 1. 1891., dež. zak. št. 5, se imajo te zglasitve izvršiti po županstvu in to je potrebno zaradi tega, ker je župan v stanu, naznaniti okrajnemu glavarstvu posestnike bikov pleme- njakov tudi takrat, če so posestniki, kar se večinoma zgodi, opustili pravočasno zglasitev. V tem oziru torej ne bi bilo umestno, prenarejati obstoječih predpisov. Daljna določila novega § 7. imajo očividno namen, da se z jedne strani popolnoma odpravi ali pa vsaj olajša pripeljavanje bikov pred komisijo in da se z druge strani znižajo stroški licencovanja. Namesto poslednjega pa bi se vzlic zmanjšanemu številu članov licencovalnih komisij ravno nasprotno doseglo, kajti pri takšni pomnožitvi krajev za lincencovanje bi se stroški primerno zvišali. Sedaj se namreč po največkrat za dve, tri in tudi več občin določi en kraj za licencovanje in le tamkaj, kjer zahtevajo krajevne razmere, se vrši licencovanje v vsaki posamezni občini ali prav izjemoma v večih krajih jedne občine. Na ta način se more licencovanje po velikostih in po krajevnih razmerah okraja dovršiti v treh do desetih dneh in pri tem tudi potovanje komisije ni posebno veliko, ker število krajev za licencovanje znaša od 8 do 25. Če bi se pa licencovanje vršilo v stajališčih bikov, moralo bi število licencovalnih krajev najmanj petkrat, v nekaterih okrajih pa tudi desetkrat večje biti kakor doslej. Za vzgled bodi tukaj naveden politični okraj Kranjski, kjer se je 1898. leta, kar se blagovoli razviditi iz dotič-nega potnega načrta, licencovanje izvršilo na 19 krajih v sedmih dneh, čeravno je komisija morala pregledati 158 še nelicencovanih bikov. (Dalje sledi). Stran 197. Stran 206. Kmetijstvo. Govedoreja. (Dalje.) Po novem besedilu § 7. obhoditi bi morala ličen-covalna komisija 158 stajališč, katera so sosebno v hribovskih krajih večkrat po uro daleč med seboj oddaljena, vsled česar bi licencovanje trajalo tri do štiri tedne. Tako znatne daljave med posameznimi vasmi in celo med posameznimi kmetijami pa se ne nahajajo samo v Kranjskem okraju, temveč tudi v skoraj vseh drugih okrajih dežele ter bi vsled tega nameravano licencovanje v stajališčih vsled zaradi velikih stroškov, ki so s tem združeni, bilo skoraj povsod neizvršljivo. Z ozirom na velike oddaljenosti v hribovskih občinah bi tako licencovanje imelo nekaj vrednosti za posestnika bika, dočim se isto lahko opusti v občinah po ravninah, kjer itak že sedaj med stajališči bikov in med posameznimi licencovalnimi kraji ni nikakih znatnih razdalj. Po pravici se toraj sme trditi, da je licencovanje v stajališčih tamkaj, kjer bi bilo za posestnika bika v resnici nekaka olajšava, zaradi velikih stroškov neizvršljivo, tamkaj pa, kjer bi se vsekako dalo izvršiti, pa bi bilo brez posebnega pomena ter bi ne bilo vredno s tem spojenih večjih stroškov. Vzled mnogo dalje časa trajajočega licencovanja in vsled večjega pota, ki ga prehodi komisija, bi potni stroški edino le za okrajnega živinozdravnika mnogo več znašali, kakor so bili do sedaj skupni stroški licencovanja, vsled česar o zmanjšanji teh stroškov niti govora ne more biti, posebno še, ker prihranki vsled skrčenja števila članov ne bodo toliki, kakor se morda pričakuje. Iz tega stališča se še celo to ne more priporočati, da bi se vsaj v vsaki občini moral določiti jeden kraj za licencovanje, ker bi bilo to v okrajih z mnogimi Stran 207. majhnimi občinami istotako združeno z večjimi stroški kakor do sedaj. Po obstoječih predpisih ima le činovno višji politični uradnik pravico, zaračunati si potne stroške, dočim ima drugi le pravico do dnevščin. če se torej predstojnik političnega okrajnega ob-lastva ali njegov namestnik izloči iz licencovalne komisije, znižajo se dnevščine po razmeri več ali manj časa trajajočega licencovanja in po razmeri činovnega razreda posredujočega političnega uradnika in sicer, n. pr. za 3 dni za 7 gld. 50 kr. do k večjemu 13 gld. 50 kr., in za 10 dni za 25 gld. do največ 45 gld., ker bi doslej od političnega konceptnega uradnika navadno po X.—VIII. činovnem razredu zaračunjeni potni stroški sedaj pristajali okrajnemu živinozdravniku po izmeri XI. činovnega razreda. Z ravnokar omenjeno naredbo prihranilo bi se torej poprečno za vsafc političen okraj približno 25 gld., dočim bi se s to prenaredbo zakona glede zvedencev dosegel nekoliko znatnejši uspeh, ker bi se s tem stroški za vsak političen okraj dali poprečno znižati za 50 gld., če bi se v bodoče za vsak sodni okraj ali pa tudi le za en del okraja določil jeden zvedenec. Vsekako so to taki zneski, ki glede na predpisano davčno svoto političnih okrajev, oziroma glede na veliko število plemenskih krav in telic, ki v posameznih okrajih znašajo po 4000 do 13.000 ter torej poprečno blizo 8000, pač skoraj ne pridejo v poštev ter torej tudi nikakor niso vzrok, da obstoječi zakon ni še povsod dosegel zaže-Ijenega uspeha. Glede v načrtu zakona določene sestave licencovalne komisije se mora opomniti, da ista nikakor ne zajamči objektivno, edino le na strokovnjaško izvedenost se opirajoče razsodbe, kajti okrajnega živinozdravnika bi župan in pa kmetski zvedenec lahko vedno premagala ter bodo na razsodbo teh dveh, čeravno bo morda marsikaj prava, gotovo prav pogostokrat vplivali lokalni oziri. Kdor pozna razmere v kmetskih občinah, mora pač pritrditi, da se bo župan v mnogih slučajih, če ne bo na razpolago zadostno število za pleme dobrih bikov, izrekel za licencovanje vsakega, še tako nesposobnega bika ter bo v največ slučajih za to pridobil tudi kmet-skega zvedenca, kateri mora, ker je iz istega kraja doma, imeti vsekako gotove ozire. Zaradi tega so se torej tudi skoraj vsa okrajna glavarstva z vso pravico izrekla proti temu, da se župan privzame kot član v licencovalno komisijo, ker je on takorekoč stranka ter vrh tega vplivajo nanj še različne druge razmere in oziri, pri tem pa v mnogih slučajih še celo živinorejec ni, ampak le gostilničar ali sploh obrtnik ter je kot takemu vsa živinoreja le v toliko mari, da se izogiblje nakupu bikov in njih vzdrževanju od občine. Nasproti pa so tekom let pokazale skušnje, da je v prid te zadeve čeravno ne neobhodno potrebno, vender pa želeti, da predstojnik političnega okrajnega oblastva, oziroma njegov namestnik ostane kot načelnik licencovalne komisije, tako da s tem spojeni prav neznatni večji stroški ne morejo priti v poštev. (Dalje sledi.) Stran 216. Kmetijstvo. Govedoreja. (Dalje.) Okrajni glavarji in politični uradniki sploh se zmeraj bolj privzemajo k sodelovanju, kadar gre za povzdigo deželne kulture in narodnega gospodarstva in je torej velike vrednosti, če se jim — kakor ravno pri licenco-vanju bikov — nudi prilika, poučiti se z lastnim opazovanjem o teh vprašanjih, ne glede na to, da je za prebivalstvo zelo uspešno, da uradniki kar največ mogoče spoznavajo krajevne razmere in prebivalstvo, za kar pa ravno taka uradovanja dajo prav ugodno priliko. Samo ob sebi je umevno, da bo po razmerji osebne nadarjenosti uplivanje posameznega uradnika bolj ali manj koristno. Deželna vlada pa se prav živo prizadeva, da bi si politični uradniki ravno na gospodarskem polju pridobili primerne vednosti, ter da jih navda s tistim duhom za gospodarske koristi prebivalstva, ki mora pre-šinjati vsako zavedno upravo. Kot doslednost predstoječega razmotrivanja pokaže se dalje prenaredba v načrtu zakona se nahajajočega do-stavka k § 8, ker bi namreč dopustnih listkov ne imel izdajati samostojno okrajni živinozdravnik ali pa mestni živinozdravnik v Ljubljani, temveč bi se moralo to vršiti po okrajnem glavarstvu, oziroma mestnem magistratu pozvedevši mnenje živinozdravnikovo. Ker pa stroški pregledovanja po okrajnem živino-zdravniku pri veliki oddaljenosti bikovega stajališča do uradnega sedeža ckrajnega glavarstva utegnejo prav znatni biti, moralo bi se skrbeti za to, da se ta pregledovanja vrše praviloma povodom drugih uradnih potovanj, razun če bi dotični posestnik bika, ki ga je licenco vati, izrecno zahteval takojšno preiskavo bika po okrajnem živinozdravniku. Z ozirom na to, kar se je do sedaj navedlo, bi se omenjeni zakon po tukajšnjem mnenju moral v nastopnih smerih dopolniti, oziroma prenarediti: 1. Vsa dežela je razdeliti v pasmine pokrajine z določeno pasmo. Razdelitev se vrši ukaznim potom po deželni vladi dogovorno z deželnim odborom, zaslišavši glavni odbor c. kr. kmetijske družbe. 2. Zarad dobave sredstev za nakup in vzdrževanje bikov plemenjakov bi se moralo skrbeti na drugačen način kakor doslej, kajti sedanji tozadevni predpis se mora prištevati k glavnim vzrokom, da se smoter zakona ne doseže popolnoma, ker se vsak župan boji trudapolne porazdelbe in izterjevanja stroškov ter se na vso moč upira nakupu bika. Za stroške za nakup in vzdrževanje občinskih bikov plemenjakov imel bi se torej po odbitih prejemkih (jun-Čevina, globe) določiti gotov prispevek iz deželnih sredstev ter z istimi ravnati kakor z občinsko potrebščino ter jih istotako pokrivati kakor druge občinske potrebščine. Prav tako naj bi se tudi preskrbele podpore za posamezne posestnike bikov. 3. Glede krajev za licencovanje naj bi se to-le določilo: Licencovanje naj se praviloma vrši v vsaki občini v zato ugodnem kraju, izvzemši majhne ali sicer primerno ležeče občine, v katerem slučaju se sme za več takih občin določiti en kraj za licencovanje. Kjer pa zahtevajo krajevne razmere, se pa za eno občino sme določiti več krajev za licencovanje. V stajališči naj se biki le izjemoma takrat pregledujejo, če se zarad tehtnih vzrokov bik ne more pripeljati pred komisijo. V tem oziru ima okrajno glavarstvo, zaslišavši udeležene občine, ukreniti kar je treba. Pregledovanje v stajališči sme skleniti tudi licenco-valna komisija. 4. Komisija, ki izvršuje licencovanje, naj bi v prihodnje bila sestavljena iz predstojnika političnega okraj- • nega oblastva in njegovega namestnika kot načelnika, iz c. kr. okrajnega živinozdravnika in jednega zvedenega živinorejca, katerega kakor tudi njegovega namestnika imenuje deželni odbor in sicer za vsak sodni okraj, oziroma, če okrajno glavarstvo za potrebno spozna, tudi za določen del sodnega okraja. — Istotako bi moral deželni odbor, kadar bi bilo treba poskrbeti namestnika okraj« nega živinozdravnika, namesto njega določiti sposobnega veščaka. Če bi pa deželni odbor vzlic gornjemu pretreso-vanju ne smatral za umestno, da se okrajni glavar vdele-žuje komisije, kar bi pač bilo vsekako treba dobro utemeljiti, nasvetovala bi deželaa vlada, da se župan brezpogojno vender ne privzame za komisijnega člana, temveč da se določi, da bodi komisija sestavljena iz okrajnega živinozdravnika in dveh drugih zvedencev, izmed katerih jednega imenuje deželni odbor, drugega pa glavni odbor kmetijske družbe. Nobeden izmed teh dveh pa bi ne smel poslovati v tistih občinah, v katerih je sam davkoplačevalec. 5. Okrajna glavarstva, oziroma mestni magistrat smeta med letom izdajati provizorične dopustne liste po-zvedevši mnenje okrajnega, oziroma mestnega žinozdrav-nika, in te licence naj so veljavne do rednega licencovanja. (Konec prih.) Stran 217. Stran 226. Kmetijstvo. Govedoreja. (Konec.) Stroške za tako delovanje po živinozdravniku med letom imajo trpeti dotični posestniki bika, ako fstega ni bilo mogoče pregledati pri kaki drugi priliki ali pa, če so stranke izrecno zahtevale takojšnjo pregledovanje bika. Stran 227. 6. Izvrševati kazenska določila pristaja političnim okrajnim oblastvom po zato veljavnih splošnih določilih. Izterjane globe se stekajo v zaklad, ki je v vsaki občini ustanoviti za nakup in vzdrževanje bikov pleme-njakov in za podpore posestnikom bikov; iz tega zaklada naj se plačujejo tudi stroški za licencovanje bikov. Deželna vlada si usoja priporočati te nasvete v uva-ževanje, kadar se predloži dotični načrt zakona deželnemu zboru ter pripomnji, da bi deželna vlada ne mogla podpirati od deželnega odbora semkaj predloženega spremljevalnega načrta, kajti isti je, kakor kažejo skušnje, sedaj že skozi sedem let, deloma neizvršljiv, deloma pa povzdigi reje goveje živine naravnost škodljiv." Na podlagi teh izjav, in sicer c. kr. kmetijske družbe, c. kr. deželne vlade in enkete z dne 30. junija t. 1. izreka deželni odbor mnenje, da se premene §§ 3., 8., 10., 20 in 21. zakona z dne 11. avgusta 1. 1890. in utemeljuje ta svoj nasvet s tem, da je le tedaj pričakovati uspešno vporabo § 3., če se isti v smislu nasveta c. kr. deželne vlade sprejme, kakor bo tudi le tedaj mogoča redna izvršba zakona, če se v § 20. označeno zvr-ševanje kazenskih določil odvzame županstvom in isto izroči politiškim okrajnim oblastvom. Zakon, ki je bil v deželnega zbora seji dne 28. aprila na podlagi teh izvajanj sprejet, se glasi tako le: Člen I. §§ 3., 8., 10., 20. in 21. zakona z dne 11. avgusta 1. 1890., deželnega zakona št. 4. iz 1. 1891., razveljavljajo se v svoji dosedanji besedi in se imajo glasiti: § 3. Vsaka občina ima dolžnost, za živino, naha-jajočo se v nje ozemlji, potrebno število bikov pleme-njakov sama nakupiti in vzdrževati, v kolikor ne zadostujejo za to živino rabljeni zasobni biki plemenjaki, ki so v občini. Stroški za nakup in vzdrževanje občinskih bikov plemenjakov imajo se, v kolikor za njih pokritje ne zadostujejo iz njih porabe izvirajoči prejemki (junčevina), takse za živinske potne liste, globe radi prestopkov proti temu zakonu, potem morebiti iz javnih zakladov dovoljene podpore in drugi dohodki, pokriti iz občinske blagajne. § 8. O tem, je li bik dober za pleme, razsodi komisija na podstavi javno zvršene preiskave končno veljavno z večino glasov. Kadar se bik spozna za dobrega, mora komisija v ta namen, da se rabi za plemenitev, njega posestniku brezplačno izdati dopustni list (licenco), kateri je veljaven dotlej, dokler komisija morebiti ne spozna za potrebno, da se pripelje bik znova pred njo, da razsodi o njega nadaljni pripravnosti. Komisija mora nadalje o bikih, spoznanih za pripravne, spisovati poseben zapisek in njih stajališča vsako leto v obsežji odkazanega ozemlja razglasiti na način, navaden v tistem kraji. Okrajna glavarstva, oziroma mestni magistrat imajo pravico, tekom leta izdajati začasne dopustne liste na podlagi izjave okrajnega živinozdravnika, oziroma mest-nega živinozdravnika, kateri imajo veljati do prihodnjega rednega licencovanja. Stroške za tako naknadno licencovanje imajo nositi dotični gospodarji bikov, ako so izrecno zahtevali naknadno licencovanje, in ako ni bilo mogoče okrajnemu živino-zdravniku o priliki kakega drugega službenega pota v dotični kraj ogledati bika. § 10. Stroški dopuščevalne komisije imajo se pokriti iz občinske blagajne tistih občin, za katere se je komisija sešla, da preišče bike plemenjake. Kadar se snide komisija v isti namen na prošnjo posameznih posestnikov plemenskih bikov razven določenega časa, plačati morajo oni sami dotične stroške. § 20. Zvrševati kazenska določila tega zakona pri« staje c. kr. okrajnim glavarstvom, oziroma mestnemu magistratu. § 21. Izterjane globe se stekajo v poseben živinorejski zaklad tiste občine, v katere ozemlji je bil storjen prestopek. Kadar globe ni možno izterjati, izpremeniti jo je v zaporno kazen. Pri tem se za globo do 5 gld. prisodi zapora do 24 ur, nikoli pa pod 6 ur. Člen II. Ta zakon stopi v veljavo z dnem svoje razglasitve. Člen III. Mojima ministroma za poljedelstvo in za notranje stvari je naročeno, zvršiti ta zakon.