Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. II. Vprašanje: Moj nadučitelj je navdihnjen s tovariškim duhom, ravna prav prijateljski in ljubeznivo z menoj. Hvaležen sem mu zato, a vendar ne tako, da bi slepo odobraval vse njegove nazore, ki diše često po hlapčevanju. Najini nazori se često križajo, kar pa na najino prijateljstvo in tovarištvo ne vpliva škodljivo. Kjer se ne vjemava, iščeva po knjigah, pri sosednjih tovariših i. t. d. temelja in dokazov za v svoje trditve. Cesto zmaga on, tuintam zopet jaz. Kakor nalašč so začeli izkušeni naši tovariški dohtarji pisati recepte v »Uč. Tov.« K njim se zatekam tudi jaz s svojo bolno zadevo, proseč zdravila. Moj tovariš in nadučitelj prireja namreč po večkrat na leto v šoli s šolsko mladino predstave, petje itd. ter vsako prireditev prej okrajnemu šolskemu svetu naznani, češ, ta mora za vse vedeti, kar se godi v šoli. Jaz sem nasprotnega mnenja, da namreč tega ni treba okrajnemu, temveč krajnemu šolskemu svetu naznaniti; zakaj krajni šolski svet je nadzorovalna oblast prve, a okrajni druge inštance. Prosim velecenjeni kolegij gospodov dohtarjev v naši »pisarni« za pravno tolmačenje te zadeve. HruŠka. Odgovor: Pravo je na tvoji strani. Ta nazor utemeljujem s sledečimi zakonitimi določbami: 1. Odstavek drugi § 29. šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870, nalaga sicer učitelju dolžnost, da ne sme šolskih prostorov niti sam rabiti niti rabiti dati v zadeve, ki nasprotujejo njihovemu natnenu; ne nalaga mu pa dolžnosti, da bi moral o tem, če jih je za kako zadevo rabil, naznaniti ali poročati okrajnemu šolskemu svetu. Kjer je naučno ministrstvo hotelo, naj učitelj o svojih ukrepih preskoči prvo inštanco ter poroča okrajnemu šolskemu svetu, tam je to izrečno v naredbi izreklo, n. pr. v § 31. šolskega in učnega reda ono izrečno terja, da mora šolski vodja vsakokrat poročati okrajnemu šolskemu svetu, Če je podelil kateri učiteljski osebi dopustsvoješole do3. dni, v § 29. pa ta terjatev ni prav nič omenjena. Šolski vodja je pač odgovoren za šolske prostore, ni tnu pa treba prositi dovoljenja za nameravano rabo na okr. š. svet, niti mu ni dolžan nameravano rabo naznaniti. Ce tvoj nadučitelj vendar tako postopa, dela to ali iz neosnovane boječnosti, ali pa iz nevednosti, oziroma krivega tolmačenja zakonitih določb. 2. Iz stališča nadzorovalnega zakona z dne 8. svečna 1869. je primerno, da učitelj, oziroma šolski vodja ta svoj namen — ne terja se uradno — vsaj zasebno naznani krajnemu šol svetu; zakaj v zmislu § 3. rečenega zakona je šola (pouk in poslopje) izročena v nadzorstvo kraj. šolskega sveta. Okrajni šolski svet je v tej zadevi druga inštanca in ni zakonito utemeljenega povoda prvo inštanco prezreti. Kot druga inštanca dobi okrajni šolski svet v tej zadevi le tedaj besedo, če se mu da priložnost, razsojati prepir, oziroma obsoditi zlorabo šolskih prostorov. 3. Tudi iz stališča lastninske pravice nima niti okrajni niti deželni šolski svet s to zadevo prav ničesar opraviti. Sola ni last niti okrajnega niti deželnega šolskega sveta, temveč ona je last šolske občine. Vsako šolsko poslopje je s pripadajočim posestvom vred v zemljiški knjigi vknjiženo na »šolsko občino«, nikoli na krajni, a še manje na okrajni Šolski svet. V onih krajih, v katerih se meje šolske občine vjemajo z mejami politične občine, je lahko šola vknjižena na posest politične občine. Posestnik je gospodar svoje imovine. Ker zastopa šolsko občino na kmetih krajni (a ne okrajni) šolski svet, sme krajni šolski svet na podlagi sejnega sklepa učiteljstvu vsako rabo šolskih prostorov, za kateresibodi, najše tako koristne namene (seveda izvzemši predpisani pouk šolske mladine) prepovedati. Okrajni šolski svet pa ne more vsake rabe šolskih prostorov prepovedati, temveč samo tisto, kar nasprotuje namenu šole (pojem šola se sme tu nanašati tudi na odrasle ljudi.) A tudi šolsko vodstvo mora v zmislu § 29. šolskega in učnega reda kraj. šolskemu svetu in vsaki drugi korporaciji, četudi bi ta bila okrajni šolski svet, prepovedati rabo šolskih prostorov za zadeve, ki nasprotujejo namenu šole. Če pa se nameravana raba ne vjema z namenom šole, še s tem ni rečeno, da mu nasprotuje. N. pr. na tvoji šoli se prirejajo s šolsko mladino slavnosti, predstave i. t. d., te se ne vjemajo z namenom šole, a mu ne nasprotujejo, ker imajo za mladino in ljudstvo vendar mnogo poučnega na sebi ter pospešujejo in večajo veljavo šole. Torej je iz stališča šolskega in učnega reda odvisno od šolskega vodje, oziroma učiteljstva, iz stališča nadzorovalne oblasti in lastninske pravice pa od krajnega šolskega sveta, če se smejo v šoli take predstave prirejati. Okrajni šolski svet nima s tem tako dolgo nokenega posla, dokler se kaj protizakonitega ne zgodi in je torej pravzaprav pravna nezmisel, če tvoj nadučitelj vsako rabo šolskih prostorov naznanja okrajnemu šolskemu svetu, izvzemši slučaj, če je okrajni šolski svet izdal v tej zadevi ukaz zaradi evidence in statistike. Posamezni taki slučaji niso sami na sebi škodljivi, lahko pa sČasoma izzovejo bolne razmere v naših stanovskih pravicah ter ustvarijo okrajnim šolskim svetom prejudic, češ, ker ste doslej prostovoljno to toliko let naznanjali, se je navada uveljavila ter postane odslej vseobča dolžnost. Zatorej spoznavajmo svoje pravice ter si jih varujmo! Dohtar Jona. III. Vprašanje: V mojem krajnem šolskem svetu je hipoma poslal župnik svojega kaplana k seji krajnega šolskega sveta in se dal po njem nadomeščati. Ali je to župnikovo postopanje zakonito opravičeno ? Mazilovič. Odgovor: Zupnikovo postopanje ni zakonito opravičeno; zakaj noben član krajnega šolskega sveta se ne more dati po drugi osebi pri seji zastopati. Vsi sklepi dotične seje so zaraditega neveljavni. Znan mi je sledeči slučaj: Pred 13. leti se je dal neki župnik v nekem kraju na Stajerskem na isti način zaradi bolezni nadomeščati po svojem kaplanu pri seji krajnega šolskega sveta z naročilom, v nji v vseh zadevah proti učitelju glasovati. Učitelj je takoj spoznal nezakonitost tega početja, proglasil vse sklepe za neveljavne ter vložil ugovor na okrajni šolski svet, ki je hočeš, — nočeš, moral sejo kraj. šolskega sveta in vse njene sklepe razveljaviti ter odrediti novo sejo. To je župnik, ki je bil tudi član okrajnega šolskega sveta, predsednikov namestnik in glavarjev prijatelj, debelo gledal, da je moral učitelj zmagati in da se je on pred kmetom in gospodo tako hudo vrezal. Ta dogodek ti daje direktivo, kako postopaj tudi ti, oziroma kateri drugi član ali ves krajni šolski svet v tej zadevi. Nekateri gospodje duhovniki mnogokrat o pravici niti pojma nimajo; zato jib pošiljajmo v šolo, da se je od a do ž do dobra nauče! Dohtar Ribež.