Teave, ki tarejo delavke v PTT prometu
Prav na osmi marec so v Podjetju za ptt promet Ljubljana sklicali problemsko konferenco o samou-pravnl in drubenopolitlni vlogf In poloafu ensk v tem podjetju. V uvodnem govoruJe predsednlk konfe-rence osnovne organizaclje zveze slndlkatov Marjan Koplna govorll o tem, ka/ bo treba storltl za resnlen drubenoekonomski enakopraven poloaj enske In kako ji zagotoviti pogoje za njeno aktivnost na vseh podrojih: Razvoj servlsne slube, drubene prehrane, varstva otrok in podobno bo potrebno hl-treje razvljatl v okvlru krajevnlh skupnostl In v lrem drubenem okolju. Potem Je govoril o srednjeronih in kratkoronlh nartih, kl so Jih v Podjetju za ptt promet Ljubljana sprejell za lmprejnjo reitev sta-novan/skega problema, kl Je pere zlasti prl mlajih lanlh kolektlva In tistlh z nljimi osebniml dohodkl, o monostih letovanja, o zdravstvenem varstvu In otro-kem varstvu.
In kako se delavke Podjetja za ptt promet Ljubljana uve-ljavljajo kot samoupravljalke in kaken je njihov resnini poloaj v zdruenem delu? Od vseh zaposlenih delavcev v tej OZD, ki jih je 2196, je 40 od-stotkov ensk. Najve ensk je v delovni skupnosti, kjer jih je 67 odstotkov, v TOZD telegraf-telefon jih je 67 od-stotkov, v ostalih temeljnih organizacijah s potnimi sto-ritvami pa je odstotek zapo-slenih ensk in mokih enak. Kako prisotna pa je e vedno miselnost, da je za tehniko in terensko delo primerneji moki od enske, pa govori podatek, da je v TOZD ptt ser-
vis zaposlenih 94, v TOZD te-lekomunikacije pa 95 odstot-kov mokih.
Da pa je v tej delovni orga-nizaciji enska z vso odgovor-nostjo prevzela in opravlja od-govorneja dela in naloge, od poslovodnega organa, direk-torja sektorja in vodje slub, nam kae podatek, da je bilo razmerje v 1976: 1 : 17 v korist mokih, e leto pozneje pa je bilo to razmerje zmanjano na 1 : 4,5.
In kako so delavke udelee-ne kot delegatke in nosilke funkcij v organih upravlja-nja? V delavskem svetu po-djetja je razmerje med delega-ti in delegatkami 1:1, enako
razmerje je tudi v odboru za kadre in varstvo pri delu ter v odboru za drubeni standard. V finannem odboru prevla-dujejo enske, medtem ko v poslovnem odboru prevladu-jejo moki. Razmerje med predsedniki DS TOZD je 5 : 4 v korist ensk in enako je ra-zmerje med predsedniki ko-misij za drubeni standard v TOZD. V izvrnih odborih sindikata pa je razmerje v ko-rist ensk, saj so predsednice v veini OOS in je razmerje 2 : 1. Kljub suhoparnosti ti po-datki govore o tem, da je ptt delavka enakopravno vklju-ena v vsa podroja samo-upravnega in politinega de-
lovanja.
V razpravi so potem delav-ke Podjetja za ptt promet Ljubljana ivahno govorile o problemih, ki jih bo v bodoe treba e reiti. Eden izmed njih je izobraevanje delavk. Zaradi velike fluktuacije v tej delovni organizaciji morajo zaposlovati neustrezne kadre in jih olati naknadno. To je dodatna obremenitev zlasti za enske, ki morajo poleg dela v slubi in doma najti e as za tudij. Monosti za izobrae-vanje so, kako teko pa je en-skam tudirati ob vsem delu jasno govori podatek, da se je od leta 1972 do leta 1978 vpi-salo na njihovo triletno stro-kovno olo 165, konalo pa le 18 ensk. Glavni vzrok za to je pomanjkanje varstva ob asu seminarjev.
Drugi hud problem je veli-
ka fluktuacija delavk pred-vsem tam, kjer so pogoji dela z izmeninim turnusom ne-primerni za matere z otroki. Zlasti zaradi varstva in pro-stih sobot enske zato raje od-hajajo v druge delovne orga-nizacije. Naslednje vpraanje, ki ga bo treba reiti imprej je problem prevoza na delo in pa stanovanja samskih delavk, pa delovni pogoji v posamez-nih slubah ptt prometa. De-lavke v potah delajo v nemo-goih razmerah, brez klimat-skih naprav za zastarelimi al-terji tudi po dvanajst ali est-najst ur, pri tem imajo tudi dosti fizinega dela. To bo nujno treba spremeniti, da bodo predvsem mladi' ljudje, ki sedaj kaj radi imprej odi-dejo delat v banko, ostali. De-lavke so ugotovile tudi, da bo treba organizirati vsaj eno
vzgojnovarstveno ustanovo, ki bo delala tudi popoldne.
Ze lani so v Podjetju za ptt promet sprejeli program za reevanje drubenega stan-darda in za dosego vejega osebnega dohodka, ki je ne-koliko niji, kot v drugih de-lovnih organizacijah, kar pov-zroa nadaljnjo fluktuacijo. Kar se tie stanovanjskega problenia, so lani izvedli an-keto med delavci o potrebah in v ta namen doloili ve sredstev v letonjem in tudi prihodnjem letu. Reujejo tu-di problem stanovanj za sam-ske delavke, saj so podpisali sporazum o financiranju iz-gradnje samskega doma v i-ki. Da bi zboljali poloaj de-lavk, so v podjetju e lani po-polnoma odpravili nono delo ensk. Dobro imajo razvito tu-di socialno slubo, ki je e
marsikomu pomagala iz sti-ske. V zvezi s problematiko olanja je najprej treba poskr-beti da bo ptt ola imprej po-stala popolna srednja ola in bo kot taka lahko osnova za nadaljnje izobraevanje. Gle-de delovnih pogojev v potni slubi so sprejeli srednjeroni plan, po katerem bo to po-droje, ki ga niso modernizi-rali e petnajst let, nujno im-prej urediti z moderno meha-nizacijo. Doslej so vlagali sredstva v telefonijo, tako da je razkorak med to panogo in drugimi zelo velik. Gre pred-vsem za mehanizacijo del s pi-smi, ki jih morajo sedaj delav-ke rono sortirati, kar je na-porno in monotono delo, vendar se v okviru Jugoslavi-je, ki mora imeti enotni si-stem mehanizacije ptt prome-ta, e niso odloili, kateri naj
bi ta bil. V Podjetju za ptt pro-met imajo tudi problem de-lavk, ki se v letih dela za al-terji izrpajo. Za take delavke je treba nujno najti odgovarja-joa druga delovna mesta z enakim dohodkom, ki ustre-zajo njihovim sposobnostim. Nekaj problemov, ki so jih na problemski konferenci o samoupravni in drubenopo-litini vlogi ensk in poloaju ensk v Podjetju za ptt pro-met Ljubljana obravnavale delavke, so e s uspehom za-eli reevati, sklenili pa so, da bo treba imprej poskrbeti tu-di za vse ostale, saj bodo le tako lahko uspeno delovali naprej in izboljali kvaliteto ptt storitev v bodoe, pred-vsem pa odpravili veliko fluk-tuacijo, ki predvsem tare to delovno organizacijo.
Doca Marolt
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si