kmečki upori ob davčni in urbarialni regulaciji in njeni odpravi
v letih 1789 in 1790
Jože Žontar
Kmečki upori so se v Sloveniji v 18. sto-
letju nadaljevali, pogojeni z novimi gospo-
darskimi in družbenimi razmerami. Medtem
ko so upore v prvih desetletjih tega stoletja
povzročili predvsem novi posredni davki (v
zvezi s povečanimi finančnimi zahtevami dr-
žave) in ,so upori od srede stoletja zlasti v
zvezi s tlako, pa zastavljajo posebno vpraša-
nje upori ob koncu leta 1789 in v letu 1790 v
zvezi z davčno in urbarialno regulacijo in
njeno odpravo.
S 1. novembrom 1789 je namreč v avstrij-
skih deželah stopil v veljavo nov davčni in
urbarialni sistem, ki je pomenil bistveno
spremembo dotedanjega ustroja. Namesto sta-
rega davka in kontribucije je bil vpeljan de-
želnoknežji zemljiški davek, namesto vseh
zemljiškogosposkih, desetinskih in odvetni-
ških dajatev in služnosti pa tim. urbarialni
davek, ki se je porazdelil po posebnem klju-
ču med dotedanje upravičence, oba pa sta te-
meljila na katastrskem donosu zemljišč. Le
na podlagi obojestranskega pristanka je bilo
dopuščeno, da podložniki urbarialni davek
obračunajo v naravi, bodisi z dajatvami ali
pa v obliki tlake. Do kolikšnih sprememb je
prišlo na podlagi novega sistema pri skupni
obremenitvi podložnikov, danes še ni moč
presoditi, očitno pa je, da so se na splošno
urbarialne obveznosti bistveno zmanjšale,
občutno pa se je povečala davčna obremeni-
tev. Temeljita sprememba je bila tudi v tem,
da davka niso več zbirala zemljiška gospo-
stva, marveč novo nastavljeni deželnoknežji
davkarji. Vse to pa je v veliki meri pomeni-
lo tudi občutno rahljanje vezi podložništva.
Doslej so bili znani v literaturi le nekateri
upori, ki so izbruhnili po odpravi opisanega
novega sistema, in sicer ob koncu meseca ju-
nija in v začetku meseca julija 1790 (dogodki
pri Srajbarskem Turnu pri Krškem, v Loki,
Sevnici in Planini, kjer je prišlo tudi do spo-
padov med upornimi kmeti in vojaštvom).^
Na tem mestu želimo zlasti na podlagi virov
v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu do-
polniti podobo omenjenih podložniških gibanj
in uporov.- Zal pa so omenjeni viri zelo sko-
pi, ker so bili spisi v zvezi z davčno in urba-
rialno regulacijo in njeno odpravo povečini
uničeni.
Kako so odgovorili podložniki na spremem-
bo davčnega in urbarialnega sistema?
Kot vzrok za posamezne primere upiranj
kakor tudi na splošno so javljali okrožni ura-
di, da vlada med podložniki prepričanje, da
gospaskam niso dolžni ničesar več odrajto-
vati oziroma služiti. Po 1. novembru 1789 se.
vrstijo številni primeri, ko so podložniki od-
klanjali zemljiškim gospodom plačilo davka
in kontribucije ter oddajo dajatev (do konca
leta so morali namreč poravnati svoje obvez-
nosti za tekoče leto, torej še po starem siste-
mu), nadalje plačilo novega urbarialnega dav-
ka, ki se je plačeval vnaprej, nabomo-okraj-
nim gosposkam pa povračilo stroškov za iz-
mero zemljišč v zvezi z izdelavo katastra.
Kaže, da je bilo takih primerov upornosti naj-
več v ljubljanskem okrožju, pri čemer pa smo
o njihovi celovitosti in podrobnostih zelo sla-
bo poučeni. Tipičen je upor, do katerega je
prišlo decembra meseca 1789 na gospostvu
Gamberk in ki je tudi močno odmeval v de-
želi. Podložniki namreč niso hoteli oddati ži-
ta ter plačati kontribucije in davka za nazaj
za tekoče leto. Zato je prosil zakupnik go-
spostva König okrožni urad v Ljubljani za
vojaško pomoč, nakar so mu tudi odobrili pet
mož. V odgovor na to so kmetje prepovedali
gosposki lov in ribolov na svojih zemljiščih
in ker se grajski ribič prepovedi ni držal, so
se kmetje spravili nanj. Ko je nekaj dni zatem
prišel zakupnik v župnišče v Cemšeniku za-
radi poravnave računa, se je tam zbralo okoli
200 kmetov, ki so privedli s seboj vseh pet
razoroženih vojakov. Zakupnika Königa so
prisilili, da je podpisal izjavo, po kateri pod-
ložniki niso dolžni ničesar več zemljiški go-
sposki, niti za leto 1789, niti v bodoče, mar-
več morajo odrajtovati samo cesarske dajatve.
S tem potrdilom so takoj odšli trije zastopni-
ki kmetov v Ljubljano na okrožni urad. Svoje
poročilo pa je poslal okrožnemu uradu tudi
König, v katerem je zahteval' v pomoč 50 vo-
jakov ter preiskavo, ki naj jo izvede okrožni
urad.' '
Na Slovenskem Štajerskem je prišlo do več-
je upornosti glede urbarialnih obveznosti na
gospostvu Podsreda, kjer so poverili preiska-
vo o uporu celo gubernijskemu svetniku ba-
ronu Dienerspergu.
Nove razsežnosti in tudi novo vsebino je
dobilo podložniško gibanje po 22. marcu 1790,
ko je bila z dekretom dvorne pisarne — ko-
maj mesec dni po smrti Jožefa ii. — prekli-
cana davčna in urbarialna regulacija. Zato so
bili v naslednjih dneh z dekreti dvome pisar-
ne odpravljeni tudi novi davkarji in so mo-
rali takoj prenehati z izdelovanjem novih ur-
barialnih knjižic podložnikom. Že v mesecu
aprilu in maju so dospele številne podložni-
ške vloge na dvor, v katerih so prosili, da
ostane novi davčni in urbarialni sistem v ve-
ljavi. Samo dekret dvorne pisarne z dne 28.
maja je odklonil vloge 208 občin iz Notranje
13
Avstrije. Kolikor je mogoče sklepati ob zelo
skromnih virih, je bilo teh vlog največ iz
Koroške. Tudi celovški okrožni urad je jav-
ljal o zbiranju denarja med občinami z name-
nom, da bi omogočili potovanje odposlancem
na Dunaj.
V primeru večje upornosti podložnikov so
sicer predvideli intervencijo vojaštva, pose-
bej pa je dvoma pisarna v dekretu z dne 9.
aprila 1790 naglasila, da morajo oblastva, ka-
dar gre za pritegnitev vojaštva pri vzdrževa-
nju javnega reda in miru, ravnati z največjo
opreznostjo ter da je treba do nadaljnjega
prenehati s prisilnimi sredstvi.
V odgovor na javni razglas o ponovni uved-
bi prejšnjega davčnega in urbarialnega si-
stema — na Štajerskem na podlagi patenta z
dne 5. maja, na Kranjskem pa na podlagi pa-
tenta z dne 20. maja (slovenski prevod ome-
njenega patenta je oskrbel Anton Tomaž Lin-
hart) — je prišlo do splošnega podložniškega
gibanja v vseh okrožjih. Najprej so javili o
upiranju proti vrnitvi na stari sistem v celj-
skem okrožju. V začetku junija je bilo naj-
močnejše gibanje v okrajnem komisariatu go-
spostva Novo Celje. Celjski okrožni urad je
tudi poročal o podložniku, ki hodi po okrožju
in poziva na upor in je pri tem tudi imel
uspeh. V primerjavi z drugimi okrožji so v
celjskem okrožju za pomiritev podložnikov
imenovali posebnega preiskovalnega komisar-
ja, in sicer že omenjenega gubemijskega svet-
nika barona Dienersperga. Celjski okrožni
glavar Schmid pl. Ehrenberg se je kasneje
opravičeval glede pripombe, da je bil baron
Dienersperg poslan zaradi nedelavnosti okrož-
nega urada. V mariborskem okrožju se v za-
četku junija omenja zlasti upornost podlož-
nikov gospostva Bori, v ljubljanskem okrožju
pa ponovno upornost podložnikov gospostva
Gamberk. V postojnskem okrožju so se upi-
rali podložniki zlasti proti gospostvu Seno-
žeče. Jožef Cefuta je v imenu podložnikov ju-
risdikcije Devin prosil dvor, naj bi ostali pri
davčni regulaciji. Glavni vzrok za nemire
podložnikov v postojnskem okrožju pa naj bi
bila ponovna objava patenta o davčni regu-
laciji, ki jo je na svojo roko opravil Kari
Kompare, kaplan v Vrabčah. V novomeškem
okrožju so zaprli podložnika Blaža Rajha, ker
je pozival na upor, posrečilo pa se mu je uiti;
kaže, da je bil eden izmed glavnih kmečkih
voditeljev.
V primerjavi z dotedanjimi prizadevanji,
da je treba podložnike predvsem pomiriti, so
sedaj segli že po večji prisili. Predvsem so
se zanesli na vojaško pomoč. 9. junija je spo-
ročilo graško vojaško poveljstvo, da je odšla
v mariborsko okrožje, z namenom, da zadu-
ši nastale upore, vojaška posadka sto mož,
nekaj dni zatem pa je sporočilo tržaško ge-
neralno poveljstvo, da sta odšla v pomoč pro-
ti upornim podložnikom druga četa bataljo-
na Reisky v Ljubljano ter divizion 3. bataljo-
na Reisky v Celje. Tudi novomeški okrožni
glavar je prosil za vojaško pomoč, da bi mo-
gel razglasiti odpravo nove davčne regulacije.
23. junija se že omenja v novomeškem okrož-
ju divizion pehotnega polka Klebek. Eno po-
polno četo garnizjjskega bataljona Neuge-
bauer so premestili iz Tirolske v Celovec (in
še eno nadaljnjo v začetku julija prav tja).
V naslednji fazi je upornost podložnikov
dosegla največji razmah v mariborskem in
celjskem okrožju. 11. in 12. junija je poročal
mariborski okrožni glavar, da javljajo vedno
več primerov upiranja v okrožju. Posebej se
omenjajo v poročilih podložnikj. gospostev
Bori in Negova. Podložniki gospostev Ormož
in Zavrče so prosili vladarja, da bi smeli
ostati pri novi davčni regulaciji. 23. junija je
poročal mariborski okrožni glavar, da se si-
cer ponekod položaj izboljšuje, zato pa drugod
prihaja do večje upornosti. 25. junija so se
začeli upirati podložniki gospostva Turnišče.
Naslednji dan so javili, da neki podložnik
imenja ptujskih minoritov poziva na upor.
V celjskem okrožju so büa središča upo-
rov na gospostvih Lemberg, Prebold, Vita-
nje, Novo Celje, Žovnek, Žusem, Bizeljsko,
Kozje in Podsreda. Razposlali so tiralico za
podložnikom Jožefom Rokom Abulnerjem, ki
je napravil v imenu podložnikov tega okrož-
ja ugovor na vladarja proti obnovitvi prejš-
njega davčnega in urbarialnega sistema. Z
dvema dvornima odločbama z dne 26. junija
so tudi odklonili vloge 15 občin iz celjskega
okrožja, da bi ostal v veljavi novi davčni si-
stem. Oblastvom so naročili, da je treba ugo-
toviti tiste, ki so sestavili vloge, in jih kazno-
vati.
V zvezi z naraščanjem upornosti je preisko-
valni komisar baron Dienersperg 16. in 17.
junija prosil še za nadaljnjo četo vojaštva in
tudi dosegel, da so drugo četo bataljona Rei-
sky premestili iz Ljubljane v Celje, zato pa so
v Ljubljano poslali četo bataljona Terzy z Re-
ke. Povečanje števila vojaštva je zahteval tu-
di mariborski okrožni glavar, nato je 24. ju-
nija vojaško poveljstvo v Gradcu poslalo še
eno enoto polka Terzy s 109 možmi v Mari-
bor.
Začeli pa so ukrepati tudi proti upornim
podložnikom. Ze dekret dvome pisame z dne
16. maja je odobril predlog, po katerem naj
bi podložnike, ki bi pozivali na upor, ali pa
bi ščuvali proti ponovni vpeljavi prejšnjega
davčnega ih urbarialnega sistema, prisilno
izročili vojaštvu. 22. junija je poročal mari-
borski okrožni glavar, da so izročili vojaštvu
podložnike gospostva Bori, ki so pozivali na
upor. 26. junija je sporočilo graško vojaško
poveljstvo, da je prispelo že 12 podložnikov iz
mariborskega okrožja, ki so bili zaradi nemi-
14
rov prisilno oddani v vojsko. V naslednjih
dneh je ta usoda doletela 11 podložnikov go-
spostva Turnišča.
24. junija so začeli oddajati uporne podlož-
nike vojaštvu tudi v celjskem okrožju; prvi
so bili iz nabornega okraja Lemberg. Isto-
časno so začeli kaznovati uporne podložnike
tudi s pretepanjem.
Medtem ko so na ta način v večji ali manj-
ši meri uspeli umiriti dotedanja uporna sre-
dišča, pa so v naslednji fazi izbruhnui novi,
še hujši nemiri v jugovzhodnem delu celjske-
ga okrožja in v vzhodni Dolenjski. Do novih
gibanj podložnikov pa je prišlo tudi drugod.
25. junija je Ferdinand grof Attems sporo-
čil o nemirih, ki so izbruhnili na njegovem
gospostvu Rajhenburgu. 29. junija zvemo od
novomeškega okrožnega urada, da iSO podlož-
niki izsilili od okrožnega komisarja Zollma-
nna, ko je prišel v grad Šrajbarski Turn pri
Krškem, dovoljenje za potovanje štirih odpo-
slancev na Dunaj. To je bilo verjetno v ne-
posredni zvezi z dogodkom, ko so se zbrali
uporni kmetje pred gradom Šrajbarski Turu
in je v spopadu z vojaštvom poleg 23 kmetov
padel tudi njihov vodja Andrej Domitrovič.
29. junija je sicer poročal preiskovalni komi-
sar baron Dienersperg o tem, da je uspelo po-
koriti uporne podložnike nabornookrajnih
gosposk Planina, Loka in Sevnica, toda že
naslednji dan je izbruhnil nov upor v Loki
ob Savi. Kmetje so obkolili grad ter prisilili
svojega gospoda Ignaca Friderika barona
Apfaltrerja, da se je pismeno odrekel tlaki,
činžu in desetini ter priznal tozadevne kmeč-
ke zahteve za pravične. Odtod so odšli kmet-
je v Sevnico; spotoma se jih je nabralo men-
da že 3.000. Tudi sevniški oskrbnik je moral
pristati na zahteve upornikov ter razglasiti
v trgu, da so odslej odpravljene vse dajatve
razen deželnoknežjih davkov ter bire za kap-
lana. 1. julija zjutraj so bili uporniki že pred
Planino, kjer pa je bila na dobro utrjenem
gradu za obrambo zadostna posadka in je
upornike z orožjem razgnala. Istega dne je
prišlo tudi pri Mokronogu do krvavega spo-
pada med podložniki in vojaštvom. V teh
dneh so se uprli tudi podložniki iz okolice
Laškega in izsilili od zemljiške gosposke iz-
javo, da v! bodoče ne bo več zahtevala dese-
tine, niti kake druge dajatve ter obveznosti.
Ze 17. junija je baron Dienersperg ponovno
prosil za dodatno vojaško pomoč in po mož-
nosti tudi za konjenico, ker da upornost kme-
tov še narašča. Zahtevo je ponovil 28. in po-
novno 30. junija zaradi velikih nemirov, ki
so izbruhnili na področju ob Savi. 2. julija je
poročalo graško vojaško poveljstvo, da je ne-
ka enota Reiskyjevega polka, po številu sto
mož, na pohodu iz Primorja v Novo mesto.
Ker pa so ocenili, da se je položaj še zlasti
poslabšal v celjskem okrožju, so enoto pre-
usmerili iz Ljubljane v Celje, od koder je
brez predaha odšla proti Brežicam. Dvorni
vojni svet pa je odobril še prihod rezervnega
eskadrona konjenice polka Reisky v celjsko
okrožje. Pred tem pa so že 28. junija poro-
čali, da so poslali novomeškemu okrožnemu
uradu pomoč iz Ljubljane, in sicer 80 mož
iz tamkajšnje čete bataljona Terzy. Ker je
zato v ljubljanskem okrožju primanjkovalo
vojaštva, je v prvih dneh julija enota 150
mož 3. bataljona polka Thurn odšla iz Trsta
v Ljubljano. Zahteve za dodatno vojaško po-
moč pa s tem še niso prenehale. Tržaško po-
veljstvo pa je sporočilo, da ne more pogrešati
nobenega vojaka več in brez izrecnega ukaza
vladarja ne more pošiljati nadaljnje pomoči
v Notranjo Avstrijo. Tudi baron De Vins, po-
veljujoči general hrvatske armade je odgo-
voril, da ne more ob tedanjih splošnih nemi-
rih poslati vojaštva v Notranjo Avstrijo.
Upori so s tem dosegli tak obseg in ostri-
no, da je 13. julija vladar sam imenoval pre-
iskovalnega komisarja, ki naj doseže pomiri-
tev podložnikov, in sicer barona Lengenman-
tela. Poleg tega so v celjskem okrožju posta-
vili tudi naglo sodišče. S tem se celovško
apelacijsko sodišče ni strinjalo in je poslalo
v celjsko in novomeško okrožje justična ko-
misarja.
Na uporne podložnike so želeli vplivati tu-
di z javnimi razglasi. Pomirjevalno naj bi de-
lovali tudi odgovori na pritožbe različnih ob-
čin iz Dolenjske in posebej podložnikov go-
spostva Mokronog proti pretiranim urbarial-
nim dajatvam. Dvoma pisarna je ukazala pri-
tožbe preiskati, podložnike zavarovati pred
zatiranji in očitnimi zlorabami in ne pustiti,
da bi se znesli nad odposlanci kmetov, ki so
šli na Dunaj.
Zaskrbljenost je povzročala tudi oborožitev
podložnikov. Novomeški okrožni urad je pred-
lagal, da ustavijo prodajo smodnika in svin-
ca notranjeavstrijskim podložnikom na Hr-
vatskem, na Koroškem pa so ustavili prodajo
strelnega oro^a in smodnika brez potrdila
gosposke. Preiskovalni komisar baron Diener-
sperg pa je sploh predlagal, da bi bilo treba
podložnikom pobrati strelno orožje.
Ob takih okoliščinah podložniki niso mogli
več vzdržati in 15. julija je poročal baron
Dienersperg, da je upor zadušen; dva dni za-
tem je javljal okrožni glavar v Novem me-
stu, da je v okraju Mokronog zopet vzpostav-
ljen red. 21. julija so na podlagi vladarjevega
sklepa odpoklicali iz celjskega in novomeške-
ga okrožja justične komisarje in tudi preneha-
li s kazenskim pregonom.
Ob zadnji fazi uporov v jugovzhodnem de-
lu celjskega okrožja in v vzhodni Dolenjski
je prišlo do posamičnih uporov tudi drugod,
večinoma na starih uporniških žariščih. 6. ju-
lija se je zbralo večje število upornikov na
15
gospostvu Novo Celje, zaradi česar so zaprli
l^ar 69 podložnikov. Upirali so se tudi podlož-
niki gospostev Pišece in Vodriž. V maribor-
skem okrožju so se upirali podložniki gospo-
stva Gornja Radgona, v ljubljanskem okrož-
ju pa podložniki gospostev Križ in Radov-
ljica ter Gamberk in Ponoviče.
Večji razmah je dobilo kmečko gibanje tu-
di v postojnskem okrožju in je trajalo tudi še
preko srede meseca julija. Postojnski okrožni
glavar je predlagal, naj bi vodje podložnikov
kaznovali z zaporom ter jim zaplenili premo-
ženje; 20. julija je tudi poročal o podložni-
ških gospostev Gotnik in Jablanica, ki so
jih zaradi upiranja kaznovali (upornim kme-
tom iz Novokračine so vzeli kmetije). Glavni
upori v postojnskem okrožju pa so izbruhni-
li v Istri. 5. julija je prosil okrožni urad za
vojaško pomoč v Istri, nakar so ukazali po-
veljstvu na Reki, da je poslalo enoto 60 voja-
kov v Pazin.
Kmečki upori ob davčni in urbarialni re-
gulaciji so trajali skupaj torej več kot sedem
mesecev. Kar zadeva teritorialno razsežnost,
sodijo med največja kmečka gibanja na Slo-
venskem. V enem stoletju je bilo to že drugo
uporniško gibanje take razsežnosti. Medtem
ko so bili upori v prvih desetletjih 18. stolet-
ja očitno naperjeni proti državni oblasti —
kar se je posebno jasno pokazalo ob velikem
tolminskem puntu leta 1713 —, pa so upori
v letih 1789 in 1790 dobili izrazito zahtevo po
odpravi vseh fevdalnih bremen. Reforme, ki
jih je uvedla država, je podložnik občutil kot
olajšanje in razumljivo je, da je ugled dr-
žave oziroma vladarja pri podložnikih v tem
času zopet narastel. Tudi novi vladar Leopold
II. je opozarjal stanove, deželne in okrožne
urade, naj plemstvo ravna s podložniki z vso
možno obzirnostjo, sicer bo namreč samo še
okrepilo podložniško upiranje. Ob svojem
obisku Štajerskega je v Gradcu celo osvobo-
dil nekaj zaprtih uporniških voditeljev. Tako
ravnanje pa je sprožilo med podložniki go-
vorico, da so ob pravkar minulih uporih za-
prli okrožni uradi in gospostva podložnike na
lastno roko, nakar je graški gubernij s po-
sebno odredbo septembra 1790 zavrnil take
govorice.*
OPOMBE
1. I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese La-
Pant IV (Das Dekanat Tüffer), str. 431-3; B.
Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Lj.
1962, str. 339-340. — 2. Štajerski deželni arhiv v
Gradcu, Gubemial-Einreichungs Protokoli 1789,
1790 št. 1-15905, št. 15906-32130; večina prispevka
sloni na tem viru, spisovno gradivo pa je bilo
uničeno. — 3. Pismo Žige Zoisa Urbančiču 25. 12.
1789, Arhiv Slovenije, GrA Turn pod Novim gra-
dom. — 4. Štajerski deželni arhiv v Gradcu,
Notranjeavstrijski gubernij, fasc. 94, 1788-1807,
št. 22038/1790.
16