Kupujmo vojne BONDE in »AMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME '•261 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY ^ORNING, NOVEMBER 9, 1944 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVII — VOL. XLVH Pto je, ce vesle C80 na 12. decembra 1937 t ^otobniki napadli in 1 ^ili ameriški topovski čoln KI' ^ Je patruljiral na reki E na Kitajskem in to brez povoda, je bil na krovu ■p nek fotografist, ki je E rdll*anje filma]. Ta film ■ ako važen, da so ga takoj I/J za $350,000 ter ga poli York z oboroženo E'. smatrajo kot enega važnih v ameriški zgodo- 1 * * * »k hotel svet izbiti naci-R ^'av onih, ki danes prise-Iie°lmel 0Pravka z 70,000,-Po^i v Rajhu in s kakimi K^v 30 deželah izven K 0(J leta 1933 je šla nacij- ■ ,j0^anda dnevno iz Ber-§ j, .mcev doma in zunaj 5er J'e imel 15'000 P°' ■o« S° razpošiljale propa-I a vse strani sveta. Hi * * * I Javezniške čete okupira- K ettlčije po prvi svetovni ■jju je mnogo ameriških, Bj^ •• francoskih, kanad-I; J%leŠkih vojakov poro-li^kami- Ko je,' na pri- Ivoi u 26 0dŠ1° 1'400 an^le" fc,jtakov iz Kolina, je odšlo IL udi 300 žena, s katerimi gleški vojaki poročili v K * * * fcžl|939 sta imeli Amerika ■j skupno 13 nosilcev ftiat' 600 letali- Danes P . ? okrog 150 z 5,000 le- H. Bk * * * ■i^jv^te transmisija pri ■ t^j1^ bo omogočala, da M a °sebe brez nog lahko Bi sicer z mehani-| v°dilnem kolesu, kar opravili z rokami. M- * * * H"i1 ■ i,, Se Stalin pelje z vla- a lokomotivi za stroje-■^i** in ne moški. To je ■V oizkaja, kateri Stalin ■ a kot vsakemu moške- Wk * * * Ko pijejo pigmini (za-me Pritlikavcev), ki ■ ž^^ni Afriki, kakega ■S 1V?Ž' gredo domov> P°" ■ve ,®°tore in družine, pa mj Preselijo na kraj, « n Padel. Ložje jim je m s esehti vso vas k mesu, Bv. aviti ubitega slona I^k, * * * v Jugoslaviji je naj-« n ^s na svetu. Tam ni moških vaščanov »Vi| žene. To vas je za vojne vete-B^bi]jVe svetovne vojne, ki ■Na j \ v°jni vid. Vsakemu ■ %ala ženo. mk . * * » ■Sok* ne more biti nobe" ojena radi veleizdaJ Bra ^ričata proti nji vsaj Predložita direktne Samo ena priča wK\ * * mestih'kot v Bel" BV h> ali Kodanju, sme Bjl^ ll'iČni železnici ostati hi?rev°znino, ako nima sebi. Sprevodnik si *me i" naslov in e Potem v urad uli-Ce' kjer plača svoj lik jJ^len naslov M CW,6rhar, tajnik društ-§!%• in Metoda št. 18 JIJ in Je zdaj na 1173 E. j V ne na 63. cesti, kot p°ročano. Hyde Park, N. Y. — Predsed. nik Roosevelt je včeraj izdal apel na ameriški narod, naj se združi za zmago v vojni in da dosežemo trajen mir. Včeraj zjutraj je' šel spat šele ob 3:50 potem, ko je kandidat Dewey priznal poraz. Ob petih popoldne je pa izdal na ameriški narod sledeč apel: "Prvič v 80 letih smo imeli narodne volitve v sredi vojne. S tem smo pokazali svetu, da je demokracija živ in močan faktor, da je naša vera v ameriške institucije nezlomljiva, da je vest in ne sila vir moči narodne vlade. "Združimo se v tej veri, da zmagamo v vojni in da dosežemo trajen mir." Predsednik se bo vrnil v Belo hišo v petek dopoldne. - Pričakujejo, da bo takrat ves Washington pokonci, da mu napravi ova-cije, kot pred njim še nikomur. Popoldne se je peljal predsednik na sprehod ob reki Hudson, potem se je pa vrnil domov in preživel miren večer med domačimi. Od vseh strani so deževale čestitke k njegovi zmagi in iz. javi o lojalnosti. Možno je, da napadejo tudi ameriško obrežje nemške leteče bombe Washington. — Armadna in mornariška poveljstva izjavljata, da je prav možno, da bi nemške leteče bombe napadle ameriško brežje. To vprašanje se je pojavilo vsled tega, ker padajo na Anglijo še vedno take leteče bombe, čeprav so zavezniki uničili na francoskem obrežju vse naprave za spuščanje takih bomb. Take bombe Sovražnik lahko spušča s podmornic ali z no- silcev letal v bližini obrežja. "Toda dvomljivo je, da bi Nemci mogli izvršiti tak napad z letečimi bombami na naše obrežje vzpričo močnih patrulj na morju in v zraku ob našem obrežju," izjavljata armadni in mornariški urad. "Tak napad bi ne imel za sovražnika nobenega vojaškega pomena, kvečjem, da bi to raz-dražilo narod in ga podzvizalo še k večjemu vojnemu naporu." Na lauscheta že kažejo kot na bodočega predsednika U. S. Roosevelt je zmagal v 35 državah; ima večino v kongresu V torkovih volitvah so dobili v obeh zbornicah večino demokrati, kar bo dalo še večjo moč predsedniku Rooseveltu. To je zlasti važno pri mirovnih pogodbah, katere mora odobriti senat, ki bo torej stal za Rooseveltom. Kakor kažejo številke zdaj, je predsednik zmagal v 35 državah z 413 elektoralnimi glasovi, do-čim jih je potreboval za izvolitev le 266. Governer Dewey je zmagal v 13 državah z 118 elektoralnimi glasovi. štetje glasov še ni končano, toda doslej znane številke dajo Rooseveltu 23,571,294 glasov, Deweyu pa 20,737,044. K temu bo treba prišteti še vojaške glasove, katerih v nekaterih državah še niso šteli. —-o- Rekordni polet preko Atlantika Montreal, Kanada. — Kanadska zrakoplovna družba Lancaster ima nov rekord v poletu preko Atlantika. Od Montreala do Anglije je potrebovalo letelo te družbe samo 10 ur in 13 minut. Letalo je nosilo 6,031 funtov pošte ter 2,036 funtov drugega blaga. ZAVEZNIKI ZDAJ RAZMOTRIVAJO O DARDANELAH London. — Anglija, Rusija in Zed. države so začele razgovor s Turčijo glede usode Dardanel, morske ožine, ki veže črno morje z Sredozemskim. Dasi ni uradno še nič znanega glede tega razgovora, pa je gotovo, da bo najmanj, kar bo zahtevala Rusija, da Turčija podre trdnjave pri tej ožini, ki jih je zgradila leta 1936. Rusija bo zahtevala prost izhod iz črnega morja in ta je skozi Dardanele. Pa bo to tudi dosegla, kakor je dozdaj dosegla vse, za kar je vprašala v Londonu in Washingtonu. 1st Lt. Louis B. Baznik Danes odpotuje v Ft. Devens, Mass. v šolo za vojaškega kaplana Rev. Louis B. Baznik, ki je dobil s tem čin nadporočnika. V šoli bo ostal 5 ali 6 tednov, potem ga bodo pa poslali na drugo določeno mesto. Rev. Baznik je bil zadnjih 10 let duhovni pomočnik v fari sv. Lovrenca v Newburgu, kjer se je župljanom močno priljubil s svojo prijaznostjo in prirojeno ljubeznivostjo. Pri sv. Lovrencu ga bodo gotovo zelo pogrešali. V mašnika je bil posvečen leta 1935 v1 katedrali sv. Janeza v Clevelandu in novo maša je pel pri sv. Vidu. župljani sv. Lovrenca so mu priredili zadnjo nedeljo popoldne v cerkvenem avditoriju lepo od-hodnico ter mu podarili ob tisti priliki tudi izdaten dar. šolski otroci in pevci so vprizorili zelo lep program. Mlademu slovenskemu duho-1 vniku, ki zdaj nastopa, novo pot' v vinogradu Gospodovem, želi-j mo vso srečo. Kakor si je tukaj pridobival vedno movih prijateljev, tako si jih bo tudi med vojaki, katerim bo s svojo toplo besedo gotovo marsikdaj lajšal naporni vojaški stan. -rL:--—_ NEMŠKI VOJAK NE SME BITI BOLAN BREZ DOVOLJENJA New York. — Ameriška radijska postaja v Evropi poroča, da so dobili nemški vojaki na za-padni fronti ukaz, da se ne sme nihče javiti bolnim brez posebne, ga dovoljenja, če ni nad 50 let star. Tozadevni nemški ukaz se je glasil: "V bodoče ne sme zboleti noben nemški vojak pod 50 leti brez posebnega dovoljenja. Pozor! Noben vojak ne sme zboleti! Zakaj? Zato, ker se je dozdaj javilo bolnim že 30 odstotkov 2. armade na fronti ob reki Meuse!" Clevelandski župan Frank J. Lauscbe, najbolj čudovita politična osebnost v zgodovini države Ohio, je zopet dosegel eno zmago v svoji politični karieri. Ta zmaga, katero ni pričakoval noben republikanec in prav malo demokratov, je postavila Lauscheta v politični krog, iz katerega jemljejo predsedniške kandidate. Že zdaj se govori v političnih krogih, da je.Frank Lausche logični naslednik predsednika Roosevelta. Služil bo dva termina kot ohijski guverner, pravijo, leta 1948 ga bodo pa poklicali kot zastavonošo demokratske stranke v Zed. državah. Kot rečeno, nihče ni pričako val, da bo Lausche tako sijajno zmagal v Ohio, ali da bo sploh zmagal. Toda njegova večina v okraju Cuyahoga, ter v mestih Akron, Youngstown in Toledo tej- izdatno število glasov, ki jih je dobil proti vsemu pričakovanju po deželi, mu je pridobila sijajno zmago. V okraju Cuyahoga je zmagal Lausche nad Stewartom 3-1, v Mahoning okraju (Youngstown) 2-1, v Summit okraju (Akron) skoro prav tako. Dobro jo je vozil tudi v okrajih Lucas, Montgomery in Stark. Stewart niti v domačem okraju v Cincinnati ju ni dobil take večine, kot je mislil, da jo bo. Rekli so, da bp potegnil tam, najmanj do najmanj 100,000 večine, pa je štela borih 20,000. Lauschetova večina je bila pa v njegovem domačem okraju (Cuyahoga) blizu 200,000. Do polnoči je imel Stewart večino, ne veliko, toda večino, šele po polnoči se je pokazalo, da ne more priti Stewart nikamor naprej, dočim je imel Lausche v rezervi še domači okraj. O polnoči v torek smo že izračunali, da Lausche ne more biti poražen. Volitve v republikanskih trdnjavah vse po deželi kažejo, da je mnogo republikancev glasovalo za Lauscheta, ostalo listo pa republikansko. Jasno je, da ohijski demokra-tje niso imeli še nikdar kandidata, ki bi si znal tako pridobiti glasove, kot je Frank Lausche. Republikanska mašina se je bila vrgla z vso silo v Cleveland, da bi zmanjšala Lauschetu večino. Na milijone tiskovin so trosili po mestu. Pa vse ni nič pomagalo, Lauscheta niso mogli ustaviti. Tudi to mu ni škodilo, da so ga razglasili kot kandidata novega deala. Republikanski boss v Ohio, Ed Schorr je prvič v svoji karieri prerokoval izid volitev in se je tudi močno vrezal. Napovedal je svojemu kandidatu Stewartu 200,000 večine v Ohio. Ker ima Lausche blizu 100,000 večine, se je Schorr torej "zmotil" za 300,000 glasov, kar je za političnega bossa hud poper. Lausche je vse od začetka vodil svojevrstno kampanjo. S svojim kampanjskim managerjem John E. Lokarjem sta vodila vso kampanjo s par dolarji, ki sta jih dobila od prijateljev. Od demokratskih organizacij po državi ni dobil Lausche skoro nobene podpore in nobene vidne pomoči iz Washingtona. Bil je navezan sam nase in na državljane. Zato je pa sijajna zmaga, ki jo je dosegel tudi njegov lasten tri-umf, politikarjem ni dolžan ničesar. Vse drugače je pa poslovala republikanska mašina. Načelni, ki vseh okrajev po državi so delovali za izvolitev Stewarta. Iz O pokojni Annie Kužnik Kot smo že včeraj poročali je umrla Annie Kužnik roj. Špe-hek, stara 32 let. Rojena je bila v Chisholm, Minn. Tukaj zapušča soproga Freda, sina Roger in Ralph, starše Louis in Ana Špehek, brata Louisa ter sestro Rose Daugherty. Bila je članica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalvari-jo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Razne vesH od naiih borcev v službi Strica Sama je sin družine Mr. in Mrs. Koš-merl iz 1164 Norwood Rd., ter član društva France Prešeren št. 17 SDZ. n M n Sgt. Victor G. Fink, sin Mrs. Mary Fink iz 7213 Hecker Ave. je bil 10. oktobra nevarno ranjen v bojih v Nemčiji. V ar raadi se nahaja od okt. 1941, preko morja je pa komaj tri mesece. Dewey je zmagal v Ohio z 18,000 glasovi neuradne večine Neuradne številke glasovanja v državi Ohio dajo Deweyu 1,-584,639 glasov, Rooseveltu pa 1,566,243. Manjka poročilo samo iz 17 precinktov še. Frank Lausche je zmagal nad Stewartom z 107,000 glasovi v državi. Senator Taft je zmagal z borimi 22,000 večine. V okraju Cuyahoga je zmagala vsa demokratska lista razen v 22. okraju, kjer je bila ponovno izvoljena koijgresnica Mrs. Bolton. V okraju je zmagal Lausche z 189,775 glasov večine, dočim je dobil predsednik iloose-volt v okraju 113,537 glasov večine. V našem okraju je bilo oddanih 574,567 glasov, kar je za 12,000 več kot v letu 1940. 27,-000 volivcev je oddalo glas za vse druge kandidate, samo za predsednika n'e. Predsednik je dobil v okraju 35,000 glasov manj kot leta 1940. Vsi demokratski državni senatorji in vsi poslanci iz okraja Cuyahoga so bili izvoljeni; to je S senatorjev in 18 poslancev. Kako odmeva po svetu Rooseveltova zmaga V NEMČIJI: Berlinski radio je včeraj trdil, da mora ameriški narod nositi posledice Rooseveltove zmage, ki ni sicer nikogar presenetila. Glavni namen Roosevelta je, da se izogne vsemu, s čemer bi se zameril Moskvi. Pripravljen je izročiti tudi Kitajsko komunistom. Evropa bo odgovorila na Roose-veltovo zmago s tem, da bo podvojila napor proti vzhodnemu komunizmu in zapadnemu kapitalizmu." V RUSIJI: Ko so prišla prva poročila o Rooseveltovi zmagi, je bila vsa Sovjetska. Unija vzradoščena. Rusi so vedeli v Deweyu kandidata anti-sovjetov v Zed. državah. Njegovi politični govori o komunistični nevarnosti niso bili nič kaj prijazno sprejeti v Moskvi. V ANGLIJI: Londonsko časopisje je z velikim veseljem pozdravilo zopet-no izvolitev koosevelta. 2^daj se zopet lahko sestane s Churchillom in Stalinom, ker imai za seboj zaupanje naroda, da jbo dosegel zmago in trajen myr. Angleško časopisje je. molčalo tekom kampanje, toda vse mu je želelo zmago. _rv__ZL. Tokio se boji, da bodo ameriški super bombniki napadli 1 Radio iz Tokia je včeraj poročal, da so leteli včeraj nad ; Tokiem zopet ameriški super bombniki. Japonci sodijo, da so bili na poizvedovanju in da bo kmalu sledil masni obmbni j napad na, Tokio. Japonci poročajo, da sta letela nad Tokiem dva ameriška super bombnika B-29, ki pa nista vrgla nobene bombe. To je bilo že tretjič, da so leteli nad japonsko prestolnico ameriški B-29, ki so bili očividno na razgledu za bodoči zračni napad. Za Lanschetovo kampanjo V našem uradu so bili izročeni sledeči prispevki za Lausche-tovo kampanjo: Rudolph Oto-nicar, Jr. 1110 E. 66 St. je dal $10.00; po $5 so darovali: Mr. in Mrs. Skully, 1087 Addison Rd.; Mrs. Cook, 866 E. 139. St.; Wm. J. Kennick, 18600 Underwood Ave., Mr. in Mrs. Anton Zallnick, 1058 E. 72. St. sta darovala $2. Najlepša hvala vsem skupaj. Vabilo na sejo ' Društvo Napredek št. 132 [ABZ ima jutri večer ob 7:30 [važno sejo v SDD na Recher Ave. Po seji bo domača zabava. Članstvo naj se udeleži v velikem številu. Kdor še ni vrnil knjižic za nagrado, naj jo vrne do tega časa. Straža je ubila dva nemška ujetnika Fort Knox, Ky. — Vojaške oblasti preiskujejo smrt dveh nemških vojnih ujetnikov, na katere je streljala in ju ubila vojaška straža. Poročilo pravi, da so Nemci zanetili v taborišču nemire. V West Park vabijo Podružnica št. 21 SŽZ bo praznovala Martinov večer v društvenem domu. Mr. Grdina bo kazal zanimive slike, katerih Westparčani že dolgo niso videli. Po kazanju slik bo pa prijetna domača zabava. Prva obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Frank Milharčiča v spomin prve obletnice njegove' smrti. Lausche je vrnil denar j župan Lausche je vrnil v mestno blagajno $2,200. To je plača za 40 dni, katere je porabil za svojo kampanjo, zato ne mara denarja od mesta. Washingtona je prihitel senator Burton in na vso moč pomagal Stewartu. Vsi poraženi republikanski kandidatje so se združili za Stewarta. Pa vse skupaj ni nič pomagalo, Lauscheta niso mogli premagati, ker imel je — za seboj večino naroda. Stewart je vpil tekom kampanje, da ne mara glasov "fornerjev." No, prav lahko se jih je ubranil. VLADA DAJE V PRODAJO 47 MIL. JAJEC Urad za vojno živilsko administracijo v Washingtonu naznanja, da bo dal na trg 47 milijonov jajec ali 3,985,770 ducatov, ki so zložena v 132,859 zabojih. Ta jajca so iz vladnih skladišč, ki bodo postavljena na trg, ker v deželi jajec primanjkuje. V Clevelandu bo tako prišlo na trg 4 milijone jajec ali 13,-000 zabojev istih. Ta jajca je vlada nakupila prošlo zimo in spomlad po visoki ceni, da je tako podprla ceno jajcem na deželi. Ponudbe s cenami j^ treba poslati do 5:30 popoldne v četrtek. V petek bodo v Washingtonu določili, kdo bo dobil jajca, ki jih bo vlada potem oddala 18. novembra. Listnica uredništva M. K. — Vprašujete nas, zakaj nismo v Ameriški Domovini vabili ljudi na Lauschetov shod zadnji pondeljek v SND. Well, to boste pa najbolj Zvedeli, če vprašate tiste, ki so shod priredili, ker po čudnem naključju, ali morda nalašč, ali po pomoti, ali iz nagajivosti, ali iz pozabljivosti — niso nas obvestili o tistem shodu. Morda niso hoteli, da bi naši naročniki slišali Lauscheta, kaj se ve? Pozdrav! K molitvi Danes popoldne ob dveh naj se zberejo članice društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, da se poslove od pokojne sestre Annie Kužnik, t petek naj se pa udeleže pogrebne maše. Mrs. Betty Košmerl je dobila sporočilo od svojega soproga Franka, da je z odliko prestal izkušnjo ter dobil diplomo za fizičnega inštruktorja. Obenem je bil pa povišan v sar-ženta. Prej je bil že odlikovan z redom višnjevega srca za rane v bojni akciji. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem po Clevelandu. Frank Predsednik klice narodu, naj se združi za zmago in za mir Niti njegovi prijatelji niso pričakovali, da bo tako sijajno zmagal, ali da bo sploh zmagal. Vse zre nanj kot na pravcato politično čudo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderao* #638 Cleveland S. Ohl*. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $650. Za Cleveland, do poŠti. oelo leto »7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta »2.25 Za Cleveland In Euclid, po razhaialcih: Celo leto »6.50. pol leta »3.60. četrt leta »2.00 Pocamesn* itavUka I cente SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada. »6-SO per year. Cleveland, by mall. »7-50 per year U. S. and Canada. WJ50 lor 6 monthr. Cleveland, by mall. »4.00 for 6 months U. S. and Canada »3.00 for S month«. Cleveland by mall »2.25 far I months Cleveland and Euelld by Carrier »6-60 per year: »3.60 for 6 months. »2.00 for 1 months. Single copies I cents Entered as second'-claas matter January 6th, 1»0», at the Pom Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _ No. 261 Thurs. Nov. 9, 1944 Če bi pili likof šele po dobljeni zmagi Iz Francije poje prav krepke levite Amerikanec časnikarski poročevalec Robert Richards, ki pravi sledeče: "Govorjenje na domači fronti, kako strogo se bo postopalo s premagano Nemčijo, je vzbudilo pri nemški armadi uprav fanatičen odpor, vsaj v tem sektorju in ameriški fantje so prav nevoljni radi tega. "Ameriški fantje bi radi, da bi ljudje doma že vendar nehali pripovedovati, kaj se bo napravilo z Nemčijo. Vbja-ki, s katerimi sem govoril, so bili mnenja, da bi bilo veliko boljše ,če bi najprej dobili vojno, potem šele bomo govorili o tem, kaj bomo napravili z Nemci. "Fantje na fronti pravijo, da vselej, kadar pride kdo doma s kakim novim načrtom za povojno Nemčijo, nemško časopisje pograbi tisto ter ponovi narodu na dolgo in široko s potrebnimi dodatki, seveda. Posledica tega je, da mnogo nemških vojakov, ki so bili že na tem, da bi se podali, spremeni svojo misel ter se ljuto bori do zadnjega. "Nemški ujetniki, ki so zadnje čase prišli v naše roke, kažejo to. Nemški ujetniki pripovedujejo o treh stvareh, ki podžigajo nemškega vojaka k nadaljevanju vojne in sicer: "Propagandni minister Goebbels jim je povedal, kaj piše ameriško časopisje o Nemcih. Ponatisnil je en članek iz nekega ameriškega časopisa ter ga dobesedno tiskal s pripombo: "Vidite, to mislijo Amerikanci o vas; oni vas sovražijo in hočejo, da jih tudi vi sovražite." "Zakladniški tajnik Morgenthau je prišel na dan z načrtom, po katerem bi se vsa Nemčija spremenila v poljedelsko dr'žavo, to je, da se uniči vsa važna nemška industrija. To je nemškega vojaka na fronti razljutilo do besnosti. Da nemški vojak dobro ve o tem načrtu imamo dokaze, ker so nas nemški vojni ujetniki spraševali o tem .načrtu. "Kar je spr'avilo nemškega vojaka pokonci je tudi to, ker so Zed. države določile vrednost nemške marke na 10 centov, dočim je bila vrednost iste pred vojno okrog 40 centov. Hfemški vojni ujetniki so vsled tega trdno prepričani, da je ameriški načrt ustvariti v Nemčiji inflacijo ter po vojni kupiti vso Nemčijo z ameriškim denarjem." Zakaj, se vprašuje ameriški vojak, vse to pripovedovati Nemcem, dokler smo še daleč od Berlina? To ni nič drugega kot vzpodbujati Nemce k odporu do zadnjega moža, ker ne pričakujejo od nas nič dobrega. Dokler pa ne pričakujejo od nas nič dobrega bodo pač'gledali, da bomo kolikor mogoče drago plačali zmago. To se pravi, da vabimo Nemce k podaji s palico v roki, kar se pa ne obnese niti pri neumni živini. Francoski komunisti in njih patriotizem V gornjem naslovu bi lahko rabili mesto "francoski" tudi "jugoslovanski," "nemški," "ameriški," ali kakršenkoli že, pa bi se beseda tako lepo prilegala kot ključ v ključa^ vnici. Toda naj govorimo o "francoskih komunistih in njih patriotizmu," ker imamo tam posebnega junaka, ki ga hočemo nekoliko opisati. Toda v njegove čevlje objemo lahko prav vsakega rdečega bratca, ki danes "rešuje" svojo deželo in postavlja ob zid vsakega, ki ni bil dovolj očetnjavski po meri — komunistov. Ta junak je Maurice Thorez, komunistični član francoske poslanske zbornice pred vojno. V septembru 1939 se je znašel nenadoma pred križpotjem obenem z drugimi francoskimi komunisti. Izbirati so morali namreč med lojalnostjo do Francije ali lojalnostjo do Rusije, v kar jih je prisilila vojna z Nemčijo. Ker je bila Rusija z zvezi z Nemčijo in ker jim je bila Sovjetija več kot pa lastna domovina Francija, so se, naravno, odločili za Stalina ter storili vse v svoji moči, da bi sabotirali odpor Francije proti Nemčiji. Natančno po zgledu jugoslovanskih komunistov, ki niso mignili z mazincem za svojo domovino, dokler je bil njih prerok Stalin povezan s Hitlerjem. Francoska vlada je komunistične poslance vrgla iz zbornice ter ukazala, da se komunistična stranka razpusti. Komunist Thorez je bil poklican v armado. V oktobru 1939,' ko je sliužil pri saperjih. je pa pobegnil. Vojaško sodišče je krepkega, 36 let starega komunista obsodilo na šest • let ječe — v odsotnosti. Thorez se je nenadoma pokazal v Moskvi. Začel je igrati vlogo mučenika, kakopak. Ker mu je začelo primanjkovati sredstev za življenje, in ker je hotel zopet igrati vlogo voditelja, se je ponudil, da odpotuje v prvi osvobojeni teritorij Francije. Ker je bil to Alžir, se je ponudil tam. Toda general de Gaulle je rekel odločno — ne. ko je genetraf de Gaulle vzpostavil vlado v osvobojeni Franciji, se je Thorež zopet ponudil. Tudi zdaj je rekel veliki francoski domoljub de Gaulle — ne. Potem so pa komunisti ubrali druge strune. Imenovali so Thoreza kot zastopnika na prvo skupščino ter zahtevali od vlade, da dovoli Thorezu, dezerterju, vrnitev domov. Pritisk od strani komunistov je bil velik in "veliki domoljub/' ki je pobegnil iz francoske armade, ko je branila svojo zemljo pred naciji, bo najbrže zopet prišel domov, kjer bo dal domovini na razpolago svoje "veliko srce," zdaj ko ni Fiancija več v nevarnosti, kakopak. mn*'ni'i'tu BESEDA IZ NAROD« Društvo Slovenec št. 1 SDZ vas vabi V oboto priredi naše pionirsko društvo Slovenec št. 1 S. D. Z. plesno zabavo v 'avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Cenjeno članstvo našega društva, kakor tudi njih prijatelji in članstvo sosednih bratskih društev, so vsi prav vljudno vabljeni, da posetijo to prireditev v kar največjem številu, kajti veselični odbor je prav pridno na delu, da bodo vsi naši gostje postrežem z vsemi dobrotami tega sveta. Poskrbljeno bo za plesa-že.ljne, kajti Pete Srnick in njegov orkester bo igral poskočne polke in valčke, da bo veselje. In kar je pa še največ pri tem je pa to, da bomo na tej veselici tudi dali posebne nagrade najboljšim plesalcem polke in valčka in te nagrade bodo oddane v "Cash." Ker bo ravno na Martinovo soboto, bomo gotovo tudi krstili "ta novega," saj pravijo naši natakarji, da bodo postregli vsem žejnim gostom z najboljšo kapljico, ki se jo dobi v Clevelandu in naše pridne kuharice pa nam bodo postregle z okusnim prigrizkom. Torej zabave in vsega potrebnega, kar tukaj zraven paše, bo dovolj, zato pa le pridite vsi in se zabavajte par ur med svojimi prijatelji, kar prav gotovo ne bo škodilo vašemu zdravju. >Na svidenje v soboto 11. novembra ob osmih zvečer v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Anthony Tomše, tajnik. Spomini iz Washingtona Piše Matthew Penko Zahvala Ne morem dobiti besedi, da bi izrazila hvaležnost, ki je v mojem srcu napram vsem mojim prijateljem, ki so me tako prisrčno sprejeli v svojo sredo ter za vso prijazno gostoljubnost, ki so mi jo izkazali v času mojega bivanja v Clevelandu. Prisrčno se zahvalim mojim starim prijateljem, ki so me osebno obiskali in me povabili na različne slovenske prireditve in zabave. Počutila sem se, kol bi bila v stari domovini, v preljubljeni Sloveniji, kajti kamor sem šla, sem čula samo slovensko govorico bodisi v cerkvi, trgovini in na različnih družabnih prireditvah) in zabavah. Posebno pa se mi je dopadla slovenska pridiga v cerkvi sv. Vida, ki mi bo ostala v spominu vse moje življenje. Zelo se mi je dopadlo tudi to, da se tiska slovenski dnevnik Ameriška Domovina, ki poleg svetovnih novic prinaša tudi vse različne zanimive novice iz ilaši'h slovenskih naselbin. List se mi je zelo dopa-del in ker želim ostati v bolj tesni stiki in ožji zvezi s starimi prijatelji, sem se tudi jaz naročila. V času mojega bivanja v Clevelandu sem stanovala pri družini Mrs. Mary Brodnik na 6207 Carl Ave. in se jim tem potoni tudi želim zahvaliti za vso njih prijazno postrežbo. Bodite pozdravljeni vsi moji prijatelji in znanci in ponovno najtoplejša hvala vsem. Mrs. Mary Kastelic, 97 W. 53 South, Murray, Utah. -o-- Arabci v Maroku smatrajo za posebno slaščico pijačo mleko, ki je stisnjeno iz mendeljnov. Za en kvort take pijače se porabi 200 funtov istih. * * * V nekaterih pokrajinah Rusije producirajo med črnkaste barve, v Sibiriji pa bele. (Nadaljevanje Poslopje, kjer je zakladnica ali Treasury Dept. je jako lepo in veličastno. Na nasprotni strani ceste pa je poslopje, kjer tiskajo denar in druge državne vrednostne papirje. Tudi to je velikansko poslopje ali bolje rečeno skupina poslopij. Vsa ta poslopja so večinoma iz granita, a največ pa jih je iz sivega kamna in kot povečini vsa taka poslopja nekako po šest nadstropij visoka. Poslopje našega zakladniške-ga oddelka ima lepo pročelje s stebriščem, a nasprotno poslopje, kjer so tiskarne, nima nika-kih okraskov. Več teh poslopij ne bom opisaval, ko nas pa niso pustili, da bi si jih «ekoliko ogledali. Mogoče, da se bo šlo notri lahko kdaj po vojni, ko ne bomo imeli dela in ne denarja in tako bi me še bolj skominalo, ko bi ga videl tam tolike množine. Zdaj pa naj opišem še malo, kako je v splošnem v mestu Washingtonu. Mesto je velikanskega obsega, skoro da bi rekel nič manjše kot Cleveland. V Washingtonu je namreč po vsem mestu precej praznega prostora, ne sicer, da bi bili to kaki veliki trgi ali Public Squares, pač pa so to lepi prostori, z lepo travo in drevjem zasajeni in v več krajih je videti tudi kakšen spomenik. Priznati moram, da so jako lepo čisti. Ne samo, da tam. ni črno in zakajeno, ker tam ni tovaren, ampak čisto je zato, ker ljudje ne mečejo vse svinjarije in odpadkov po tleh kjersibodi, kot je pri nas v Clevelandu navada. Seveda je v megtu še mnogo drugih važnih in zanimivih stavb in drugih posebnosti, za kar bi pa 'človek potreboval vsaj mesec dni časa ali pa še več, da bi si mogel vse primer-j no ogledati. Posebne industrije in tovaren tam ni in to precej pomore do čistosti, a v glavnem pa ne samo da bolj čistijo, ljudstvo samo pazi na čistost s tem, da ne meče po tleh vsega, Česar se želi znebiti. Niti v poulični ali v bu-sih nisem videF ves čas, najmanjše stvari, ki bi jo kdo vrgel po tleh, ali da bi kdo vstopil z gorečo cigaro ali cigareto, niti da bi si isto prižgal, dokler ni ven iz voza. Pa poglejte kako je v Clevelandu v tem oziru, ko cele škatlje "Cracker-Jack" in luščili raznih oreškov leži po tleh •v vozovih poulične, a papirja je v našjh karah včasih toliko, da bi se pobiralcu starine res izplačalo priti ponj. Včasih so rekli, da če bi se ljudi opozorilo, da bolj čisto drže, da bi pa *kostumarje" izgubili ali vsaj odbijali. Zakaj neki, ko pa ima poulična itak preveč odjemalcev, da niti postreč ne more vsem. Te bi prav lahko opozorili, da naj nikar ne mečejo po tleh vse navlake in tudi radi kajenja. Isto, kar se tiče čistosti, bi se lahko doseglo tudi po ulicah, če bi bilo od strani publike le malo dobre volje in nekoliko pa od mestnih oblasti. Prostost in svoboda je res jako lepa reč, a če jo je preveč, jo nekateri čez mero izrabljajo na račun drugih. K čistosti in priljubljenosti mesta pripomore tudi to, ker v Washingtonu ne vidiš nobene žične napeljave po-zraku oziroma po drogeh. Prav vsa taka napeljava je pod zemljo*in tudi žica, po kateri gre elektrika za pogon poulične je v zemlji. V sredi med tračnicama poulične je namreč nekako pol palca široka zareza, a pod vozom poulične je svič, ki lovi zvezo z električno žico pod zemljo. Ta žica je seveda tako skrita pod zemljo na strani tiste zareze, da ni nobene nevarnosti, da bi kdo hote ali nehote prišel v dotiko z električnim tokom. Vozovi poulične so precej manjši kot so v Clevelandu, so pa skoraj vsi novi in naravnost prijazni in vozijo mnogo hitrejše in tudi lepše kot v Clevelandu. Je še tudi nekaj starejših voz, a le bolj malo. Vsi novejši vozovi nimajo pri upravi motorja nobenih kljuk, ampak samo gumbe, na katere voznik pritisne in vse deluje avtomatično. Da požene voz, da ga ustavi, da odpre in zapre vrata, pritisne na zavoro, vse to opravi samo s pritiskom na gumb. Tistega neznosnega cukanja in rukanja kot je v Clevelandu na poulični, ko poženejo ali ustavijo voz, tam sploh nisem opazil, ampak požene ali ustavi tako polahko, da skoro ne čutiš. Vozove upravlja povsod samo ena oseba in to še precej z lahkoto. Nahaja se na sprednjem koncu in opravlja posel vozača in kondukterja ob enem. Izhod je pri stranskih vratih v sredini voza in ta vrata se sploh sama odpirajo in zapirajo. Ko potnik stopi na najnižjo stopnico, se vrata sama odpro in ko izstopi, se zopet zapro. Vse to delo je vozaču prihranjeno. Vstopa seveda pri teh vratih ni, pač pa lahko izstopiš tudi pri prednjih vratih, če je prilika in če si popolnoma na srednjem koncu in če novi potniki ne tiščijo notri. Voznina se plača takoj pri vstopu in je deset centov kot tukaj. Imajo tudi tedenske vozne listke (weekly pass), ki stane $1.25; lahko vržeš notri desetko ali pa kupiš tri rova-še ali tokene za 25 centov. Ti kovinasti rovaši so v velikosti dajma in vsak je dober za eno vožnjo mesto tiketoy, kot so tukaj. Prednost teh rovašev ali tokenov je v tem, da jih lahko ponovno in ponovno rabijo med tem, ko enkrat rabljene tikete morajo uničiti, a tisk, in nabava novih tiketov menda tudi precej stane. Nekaj kar nimamo v Clevelandu je tudi to, da če plačaš vožnjo z dajmom ali tokenom, pri tem dobiš tudi "transfer" brez zahteve in je dober za približno dve uri. Pri vstopu transfer pokažeš in ti ga ne vzame, ampak ga obdržiš in se lahko voziš z njim na vseh karah in busih in v vseh smereh, tudi v smeri, odkjer si prišel, dokler čas veljavnosti ne preteče. Ko pa ta čas veljavnosti mine, ti transfer vozač vzame. Če imaš čas, lahko v tistem ča-so napraviš deset kratkih voženj in to napravi končno vožnjo zelo poceni. Seveda pa tisti transfer ni vedno veljaven polni dve uri, ampak kakor nameriš, ker približno na vsaki dve uri izdajajo druge in tudi drugačne barve in če ga dobiš bolj proti koncu, ko mu bo veljavnost že iztekla, se pač ne moreš dosti voziti, vendar pa vsaj za eno dolgo vožnjo ali par kratkih je še vedno dober. Po barvi pa vozač pozna transfer, kdaj ga mora odvzeti. Glede oso b j a: Hram, ne vem, kaj bi rekel, da bi tako grdo cikali in pljuvali skozi vrata kot v Clevelandu, da včasih sapa nese tiste pljunke vse po ljudeh, ne, tega nisem videl v Washingtonu. Je pa tudi nekaj nežnega spola, ki vozi poulično. Nekaj, le malo sem jih videl v hlačah, po večini so oblečene kot ženske, a vse pa lično, primerno in okusno, mnogo bolj kot tu. So pa tudi samo bele, črnih ni, da-siravno je v Washingtonu zelo mnogo črncev. Vse so primerno lepe in dovolj visoke postave, obraza in nastopa, če- sar se o naših "kondukteretah" ne more trditi, razven par častnih izjem, kar je pa za vse take in druge javne uslužbence nujno potrebno. Saj so tudi nekateri moški tukaj pri nas pri poulični tako oblečeni kot bi niti za kruh ne zaslužili dovolj. Ni še teden od tega ko sem čital v časopisu The Cleveland Press v "Letters to the Editor," ko se neko ženšče jezi, da osobje poulične ni dovolj plačano in da dobre postrežbe od njih sploh pričakovati ne moremo, ker so prezaposleni in da morajo delati do 18 ur in še več dnevno. Kako naj bi si to tolmačil, tega ne morem doumeti. " čezurno delo imajo plačano čas in pol, to je pribito, če dela, ne 18 ur na dan, ampak samo 15 in ne šest dni na teden, ampak samo pet, je to 75 ur. Vse kar je.več kot 48 ur, je čas in pol, torej 102 uri vse skupaj. Naj dela po 12 ur na dan in šest dni na teden, je račun skoraj isti. Naj dela po 10 ur dnevno in to se dela sedaj skoro povsod in se dela, ne sedi in vozi. S čez-urnim delom je še vedno 72 ur, torej se vsekakor zasluži, da se človek lahko primerno obleče. Poleg tega pa so na suhem, na čistem, strgajo manj obleke in imajo prosto vožnjo, kar stane druge do pet dolarjev na mesec. Sam sem delavec in nikomur ne predbacivam ali še manj zavidam kaj in koliko zasluži, ampak pisati tako klo-basanje v časopisih — ne, tega pa ne morem doumeti. Ni bil moj namen pisati teh zadnjih par vrstic o elevelandski poulični, ker to ne spada k temu dopisu, a omeniti sem hotel le protislovje in kako nekateri klobas^jo in zavijajo, pa če ima kaj pomena ali ne. Zato naj o tem zadostuje. Kar se tiče potovanja po železnici. Potovali smo tja čez dan zato, da smo si lahko ogledali deželo, kolikor je bilo to iz vlaka mogoče in tako sem pokrajine opisal tudi samo toliko, kolikor sem videl iz vlaka. Naš čas je potekel in že smo se morali posloviti iz pre-stolice in od hčerke, ki naju je spremila tudi na postajo in odkjer smo odrinili točno ob osmih zvečer in dospeli v Cleveland naslednji dan nekaj minut pred osmo uro. Tako so mi minile počitnice. Res je, da če bi bil tiste dni samo doma ležal, bi si bil morda kaj bolj odpočil, a tudi ko smo se vrnili s potovanja, se nisem čutil preveč utrujenega. Pri tem pa sem imel zavest,' da sem imel od mojih počitnic tudi res nekaj užitka, malo spremembe, malo razvedrila in taka potovanja so tudi poučna in po mojem mnenju ima človek od vseh zabav še največ dobička od prijetnega potovanja. S tem končam in zaključujem moje spomine na Washington in če sem kje kaj narobe trdil ali zapisal, sem to sto-storil le kot to potovalec, kar le mimogrede vidi, a vse kar sem zapisal, sem skušal napraviti tako, da odgovarja resnici kolikor mi je bilo pač mogoče. Za dober opis pa mora biti človek v tem res strokovnjak. Treba je, da so mu kraji, ljudje in sploh stvari dobro znane in da v takih krajih tudi vsaj nekaj časa preživi, šele potem je mogoče, da se stvar temeljito in pravilno opiše. S tem zaključujem in prosim cenjene čitatelje, da mi oproste, če je mogoče v opisu kje kaj napačnega ali nepravilnega. (Konec.) Vojaki imajo še vedno lej11®, lje, lahke suknje in ^ ima rokavice. Na u , ji frontah je že občuten & nemški vojaki ne bodo dolgo vzdržati, trdijo R^J. II. OCVIREK — . # J Velika sreča za nas J smo prišli v Cleveland P kimi 100 leti. Takrat namreč tufcaj še tlak0' ^j® delo sposoben moški je ji lati najmanj dva dni v M stonj za mesto.. In ukž*!*]J boval tudi zelo jasno tfi^ mora priti vsak na dejo < dobro lopato, katere dl'z'^ takoj zlomil, če se je kdo j ko naslonil nanjo. ^M „e p" Pri naših sosedih, to j pri Jožetu Grdini, se ^ splašili pri prvi salvi iz 1 ^ Seveda, Jožeta še celo ^ J za ki v prvi svetovni v" ^ spravili v kertajh Pr° tll(ji njegova žena Pepca P^geJ ustvarjena iz lecta, da pila pri vsaki ici. P^^ii1 storila, ko je zažarelo 11 ^ yf je začela smoditi traVi! s je bilo, da. sta vzela * «j odprla vodo in začela ^ polivati, šele, ko sta-. j ognju ne bosta v šta 'ulJe.( la misliti na preseljevali je naglo nabrala v zne vrednostne listu10' jo, gla svojo in Jožetovo & $ klenila sta vrata in se oi široki svet: Pepca do°zfliHj žena, Jože pa lepo P'^jn ® kot se spodobi p°£laV žine. i" Zavila sta okrog bila že vštric naših ^ vrat, ko se Pepci čajno v Ameriki, kJer,e $" zujejo na vse mile mo vsi enaki pravice 'JW zato se obrne do fv°-n}tO*: naravnost in brez °VJ ^ "Pa bi se ti morda ^ t* lo, če bi meni odvzel J ga bremena?" wjjj)>* "Kaj si ti morda Jože začudi. k^1"!! "Nak, nisem. da bom poleg vsega gtC tvojo suknjo vlačim F < $ ju, se pa tudi na vs° » - ><» "Jaz je tudi ne " , Jože zelo odločno. "Pa naj bo tukaj-(-Pepca tudi zelo odW pa da svojim besed* >> s tem, da odpre na- ^ J m0 katerih sta rav> ^ ni bilo časa, da b\s ?eto\ Nekateri od njih lS]j oliko pri zavesti, da i)jž '^rtno nevarnost, ki a> in so na vse grlo jf 4 Pomoč. S težavo se prečilo najbližje, ki ^ rabili ude, spraviti to 1Seu na prosto. Več morali prepustiti ^ aJ neznosna vročina tt,.1"0 zadušila, in pada-raiii Vje kamenje nam 0 Vsak hip zagraditi i),e, Cer pa mislim, da k-. resnično že v »ti. m^jeni smo popa-v Parku. Trebalo je tli r)Sa' smo toliko it, smo nekako zasli-^jj tried rešenih zločinci s° onesvešečni leža-^vekEclen od njiju, še !tta, ' se je bil od smrt-11 Precej streznjil; iotg^m zahvaljeval, da .ijjj J Pekla, kamor je že kn8°tovo pride. tako je bilo mla-^ je bil videti bolj-t Propal plemič, V^n1 Huruge' na-iet j, ^'leanskega, jih je "bakljo požara" »Vojska gra-Jžesl kočam," je slovelo \je° ^ga norca, ki so „ Pravili "bojni zvon Cl'opart je tudi '4 ./^bojniška četa na-,W^nj0 noč napasti \ U'eur pri Etampesu •ie-^ja s kakimi sto ^je-.na potu tja. Jaz sva se posveto-k jiz Chevreus-a. bil oddaljen kakih Vzhodu, in do noči \ d0 d°speti tja. Župan < nas po stranskih V* v bližino gradu, ;C0vi ne bodo slutili, ^oJ^jemo. Zakaj ho-J»i. h naklep za prečiti, S0°;k^u zajeti. Uteg-2 upehanim mo-SJ** počivati, predno 1 S11daljnjo pot. S ouleur P°ldne smo dospejo' Ve^ane z gozdi, ki Prijazno Etampes-S Ukroti zapadu. Raz-^ej potoma niso '^d'V°jega stojišča smo L "Ssn; .v . , j™(i j, u> vise gori ob re- flv rPes z zidovi in Ir,, glavno cerkvi- % ' v, "Hijj "ami so se prosti- 1% rayniki, i onstran S ; Velikega rta z vo-^ . fenčnatimi drevo-t': it) viSal lep grad s te-V^oli, ob straneh ;it>h stolpov. rv uleur'" ie rekel ki nam ga je bil vodnika. "Zdaj Si samo star plemeni-Jo^4 hčerama. Starej-Marta, je več ur i'6 bij p0 svo;'i dobroti> Hj a 11 j ena mati, in si-"i ^^ijo le "angelj z r^b'4'' Kmetje iz te l^^o f llikoli lotili tega l^lij ne bili zaneslji- I'1 H"6 med P°tj° nale-a2e» da razbojniki Domača fronta res nameravajo ta napadi bi ne mogel verjeti." Reding in jaz sva sklenila, pustiti moštvo pod poveljstvom narednika Stoffela na obrašče-nem griču,-mej tem ko bi mid^a obiskala prebivavce Valdouleu-rja. Naročila sva, naj imajo grad vedno v očeh, naj se kar mogoče krijejo in ne izdajo pred časom naše navzočnosti. Bel robec po dnevu, ali luč po noči v gornjem oknu desnega stolpa naj jim bo znamenje, da se naj takoj bližajo gradu. Po ovinkih sva se priplazila h grajskim vratom in vprašala za pogovor z marquis-jem Val-douleurskim. Stražnik ob vratih je začudeno gledal ,videč najini uniformi, ter izjavil, da je gospod marquis že več tednov bolan od skrnine in nas ne more sprejeti; a hoče naju javiti gospodični Marti. Ko sva bila nekoliko čakala v veži, naju je sprevedel v sobo po starem prevlečeno s črnimi usnjatimi tapetami. Tu sta naju čakali najbolj ljubki dekleti, ki sen^ jih videl na Francoskem. Starejša je imela rjave lase in temne, rešne oči, mlajša je bila svetlih las in plavih oči. Obličje je bilo obema čisto in plemenito; a pogled in ves nastop starše sestre je izražal neko odločnost, kakršna je redka pri ženah, mej tem ko je mlajši sijala s cvetočega obraza vsa milina nedolžnega, morda nekoliko razvajenega otroka. Obe sta bili zelo lepi, a tako različni, da sem koj mislil, da moreta biti le po polu sestri. Res niste bili od iste matere. Mojega ^premljevavca je ljubka vnanjost obeh sestra "skoro zmedla, kar se mu sicer ni zgodilo. Zato sem jaz na kratko razložil namen najinega obiska. Mlajša se je ustrašila in vzkliknila: "Oh, Marta, kaj bo z nami!" Starša se je takoj zbrala in rekla s prijetnim glasom, da komaj verjame, kar poroča; da se bržkone motiva, ker oni žive z vsemi v miru, in niti misliti si ne more, s čim bi si bili nakopali sovraštvo kakšnega človeka. Reding je zdaj kratko povedal dogodke zadnje noči in končal : "Pariški revolucionarci so proglasili boj nizkega ljudstva zoper plemstvo. Vem, da ste vi nedolžni in da vas, gospica imenujejo "angelja z Valdou-lerja." A prav zato vas ti ljudje tembolj sovražijo; zakaj greh ima naravno mržnjo zoper krepost." Prosila sva torej, da bi nama razkazali hišo, ker sva želela vse tako ukreniti, da bo grad obranjen, in napadavci uničeni. Sestri sta bili koj zadovoljni, a sta prosili, da bi smeli prej z očetom spregovoriti. Čez malo časa se je starejša vrnila ter je bila očitno v zadregi. "Moj ljubi oče je bolan in včasih, kadar ga skrnina muči ko danes, nekam čuden," je dejala in zardela. "Ne li, gospoda bosta osorno besedo, ki jo utegne iz reči, ali pa neosnovan sum, ki mu morda gre po glavi, pripisa la njegovi hudi bolezni?" Peljala je naju po stopnišču navzgor, kjer sva našla starega marquis-ja, skrbno z blazinami podloženega v njegovem velikem naslanjaču. Za njim je stala, v mučni zadregi, mlajša sestra. Nič prijazno se ni ozrl na naju; s sumljivim pogledom je naju premeril od nog do glave, da mi je kri stopila v čelo. "Tako torej," je spregovoril. "To naj sta častnika Švicarske telesne straže. Hm! Uniforma je pravilna, četudi ne v najboljšem stanu. Hm! Poštena obraza sta tudi. Kje imata ukaz za četovanje? Saj vendar nihče ne hodi z vojnim oddelkom po deželi okrog, ne da bi se mogel izpričati s pismenim ukazom?" Čevljev bo primanjkovalo tudi še v naprej Washington. — Uradniki War Production Boar da so izjavili predstavnikom strojarske industrije, da ne bodo mogle one količine usnja, katerih vojaška oblast ne bo več potrebovala po koncu vojnih operacij v Evropi, znatno povečati dobav za civilno prebivalstvo takoj po koncu bojev. Šele nekaj mesecev po "zmagi v Evropi" bo število čevljev na razpolago civilnemu prebivalstvu na-rastlo. (OWI) Pošiljat ve darov za božič bodo najbrže večje kot leta 1943 Washington. — Poštni in transpoj-tni uradi napovedujejo, da bo število darov za božič v Zedinjenih državah letos presegalo leto 1943 za 25%. Najprej je treba dobili vojno, pravi chairman WPB New York. — "Nikdo ne ve, kdaj se bo vojna končala," je dejal J. A. Krug, chairman-War Production Boarda, govoreč pred forumom lista New York Herald Tribune. "Nemci se še vedno bore z vsemi svojimi Silami in obupno odločnostjo. Japonce je treba Poganjati preko vseh neizmernih daljni Tihega Oceana. Najprej je treba dobiti vojno. Radi tega bomo tudi nadalje posvečali naše delavske sile in industrijska sredstva temu cilju, vse dokler ne bo zmaga naša." OWI Otroške igračke bodo boljše v pogledu kakovosti Washington. — Igrače, ki bodo na prodaj za letošnji božič, bodo boljše kakovosti kot lani, je izjavil War Production I Board. Sploh bo bolje, celo tudi v pogledu množine in raznovrstnosti, ker so mnoge tovarne, katerih delo za vojne potrebe je nekoliko ponehalo, začele zopet izdelovati igrače. Za industrijo igrač veljajo še vedno določbe, ki prepovedujejo uporabo vsakega kritičnega mate-rijala. Vendar pa izdelujejo že mnogo manj igrač iz kartona. Letos bo večina igrač iz lesa. Nekaj jih bo tudi iz kovin —- morda do 15 % onih množin, ki so bile izdelane pred vojno, (OWI) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. rVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOM Kupite pri nas! Mi bi vam radi nadomestili vaše izgubljeno pohištvo. Oglejte si našo zalogo in kupite pri nas. •B. Schwartz Furniture Co. 7636 Broadway (Nov. 7,9,14,16) DELO DOBIJO DELO DOBIJO MALI OGLASI FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcolt »358 i% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo ca obisk. - Odprto do 2:30 zjutraj THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Toolmakers Radial Drill Press Turret Lathe operatorji Engine Lathe operatorji Opremljena soba Odda se opremljena soba za dekleta; dvojna postelja; tudi kuhajo si lahko, če želijo. Zglasite se na 390 E. 1&5. St. ali pokličite IV 2452. (263) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vaiega avtomobila. Delo toCno in dobro. Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Yoder Company 5500 Walworth Ave. (2 cesti od Lorain & W. 53. St.) (263) VraKitčen načrt dati -Vašemu a*)tu Lažje startanje Boljšo miljažo gazolina Varnejšo operacijo to 4\ zimo -Vojne Vaš avto starta lažje, hitreje v mrzlem vremenu, kadar: (1) Je motor in kolesje prosto s tem, da prenlenite na Sohio zimsko motorno olje in Sohio zimsko lubrikacijo kolesja. (2) Je baterija natančno pregledana—napolnjena, ako potrebno, da se zagotovi lažje, hitreje startanje ter zavarje pred neuspehom, Naglo startanje prihrani gazolin, varje pred obrabo. Zimsko mazanje zagotovi varnejšo operacijo. Pripravite avto za zimo SEDAJ—z Sohio's zimskim varnostnim načrtom. THE STANDARD OIL COMPANY (OHIO) KUPUJTE VEČ VOJNIH BONDOV Kadar dene Sohio to na vaš avto, boste vedeli, da ste pripravljeni za boljšo zimo! Gazolin da silo za napad! Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Pozor ,trgovci in drugi! Vdovec, ki odpotuje iz mesta, i mora prodati rnodern apartment, j zidan, 7 stanovanj, kot nov; vsa-j i ko stanovanje po 4 sobe, z ledeJ nicami in pečmi. Dohodki SO: | $2,880 na leto. Majhni stroški za vzdrževanje in davke. Takoj je treba samo $3,700. To si mora-J te ogledati, zato pridite v nede-l ljo od 2 do 5 popoldne na 13841 E. 84. St. Vprašajte za Mr. Je-j larčiča ali pokličite Diamond' 1046. (263)! --- Dobra investicija Proda se vse ali delno 105 akrov farmo, na kateri je znano Zill's letovišče. No prostoru je 12 sob hiša, 5 spalnic, velike sobe, vsa gospodarska poslopja in 8 kabin za letoviščarje, ki se lahko oddajo za celo leto. Stu-denčna voda, plavalni bazen, elektrika v vseh poslopjih; sad-' no in drugo drevje. Nahaja se ob tlakani cesti, nedaleč od kraja, kjer se stekata cesti 44 in 322 blizu Chardon, O. Lastnik prodaja sam, ker odhaja v Kalifornijo. Plinarna ima lease za vrtanje plina in plača vse davke še 18 let. Proda se vse skupaj ali pa posamezne dele. Pokličite od 6 do 9 zvečer lastnika WAshington 1660. (262) RE NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vafi avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderja. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvllle 3830. Kupujte vojne bonde! Za oskrbovanje Sprejme se moške za oskrbovanje poslopja v modernem laboratoriju, ki izvršuje važna naročila za vojno. Morajo biti močni in pridni. Zahteva se iz-kazilo o državljanstvu. Lepa plača povrhu overtinie. Vprašajte za Mr. Sykora na 1032 E. 62. St. (x) MALI OGLASI Generalni kontraktor Mizarska dela Ometavanje Zidarska dela Dekoriranje Cementna dela Zanesljivo delo Pokličite Louis J. Rauch GLenville 5811 (264) V Coilinwoodu Na Huntmere Ave. je naprodaj hiša za eno družino, 6 sob, v jako dobrem stanju, garaža, lep lot, jako zmerna cena, lahko se kupi tudi s pohištvom. Mi imamo jako lepo izbiro hiš za eno ali dve družini v Coilinwoodu, Nottinghamu in Euclidu. J. Knific 740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288. 1 (263) Gostilna naprodaj Proda se gostilna v zelo prometnem kraju z D-5 licenco. Dela zelo dober promet. Lastnik odhaja za stalno v Kalifornijo. Pokličite med 6 in 9 zvečer WAshington 1660. (262) j PRIPRAVITE VAŠ FUIINEZ! i Novi furnezi za premog, plin,'olje,, gorko vodo ali paro. ' Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x-Nov. 16) Hiša naprodaj Za dve družini, 6 sob in kopalnica vsaka, z garažo. V jako do. brem stanju zunaj in znotraj. Nahaja se na 802 E. 99. St. Pokličite CHerry 3232. Hiša je odprta za ogled. Vprašajte zgorej ; istotam. (x) Soba se odda Odda se čedna soba poštenemu moškemu; garaža na razpolago. 942 Herrick Rd. blizu St. Clair Ave. (265) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 sob, zgorej; najemnina je $17; od-i prto za ogled po 5 uri popol-j dne, v nedeljo pa ves dan. Zglasite se na 993 E. 67. St. (261) »infringe Stffiftij 1944 Naznanilo in Z,ah*)ala Globoko "potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam )e prizadet bridki udarec, ko je angel smrti posegel v našo družino in nam nanagloma odvzel našo preljubUe in nikdar pozabljeno soprogo in dobro mater JOSEPHINE CRTALIC ROJENA KERIN Tem pctom se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Andrew Andreyu za podeljene svete zakramente za umirajoče, za molitve ob krsti, za spremstvo iz Fr. Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno se želimo zahvaliti Mr. in Mrs. Frank Popotnik in Mrs. Josephine Golobic, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih ter vseiii drugim, ki so nam v dnevih največje žalosti kaj dobrega storili, kakor tudi vsem, ki so prišli pokojno pokropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci cvetja in sicer: Mr. in Mrs. Lou Jalovec družina in mati, Mr. in Mrs. John Jalovec in družina, Mr. Joseph Jalovec, Mr. in Mrs. Leo Jalovec in družina, Mr. Matt Zulich, Tbny, Ann in Mary Lou Zulic, Mr. in Mrs. Joseph Prescan, Mr. Frank Pacek, Mr. in Mrs. Jos. frtalič družina, E. 74 St., Mr. in Mrs. John Jevnik družina, Mr. Tony Chr-talich, Mr. in Mrs. August Zupančič družina iz Indianapolis, Ind., Mr. Pete Cerar, Indianapolis, Ind., Mrs. Rose Miklavčič družina, Mr. John Lustik in družina, Thompson, Ohio, Mr. in Mrs. Frank Kle-menčič in družina, Mr. in Mrs. John Ludwig, Mr. in Mrs. Louis Cimperman in družina, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Frank Belaj in hči Olga, Mr. in Mrs. Jchn Hrovat in družina, E. 155 St., Mr. in Mrs. Anton Colaric družina, Supervision and Employees of Car Dept.—New York Central R. R. Union Terminal—Cleveland, podružnica št. 25 SŽZ. Enako tudi sosedom za krasen skupni venec. Posebno pa še iskrena hvala nabiralkam Miss Ann Golobic in Miss Alice Popotnik za njih trud. Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale /za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mrs. Joe Crtalic, E. 68 St., Mr. in Mrs. Frank Samsa in družina, Mr. in Mrs. John Jalovec in družina, Mrs. Margaret Jalovec, Mr. Joe Crtalic, Indianapolis, Ind., Mr. in Mrs. John No-vosel, Mrs. Rose Miklavcic in družina, Mr. Matt Zulich, Mr. Frank Pacek, Mr. Frank Gruden, Sr., Mr. Joe Jalovec, Mr. in Mrs. Jim Koračin in družina, Mr. in Mrs. John Hosta družina, Painesville, Ohio, Mr. Louis Hosta, Thompson, Ohio, Miss Mary Lu-stig, Mr. John Lustig in družina, Thompson, Ohio, Mr. in Mrs. Joe Potpan družina, Miss Angela Crtalic, Mr. in Mrs. Carl Hartman, Mr. in Mrs. A. Pok-Iar družina, Mr. in Mrs. Leo Jalovec, Miss Rose Cimperman, Mr. in Mrs. Frank in Anna Zakrajsek, Mr. in Mrs. M. Drensek, Mr. in Mrs. John Susnik in dru* CLEVELAND ORCHESTRA GEORGE SZELL, dirigent SEVERANCE DVORANA čet. 9. nov. 8:30 - Sob. il. nov. 8:30 ARTUR RUBENSTEIN. piano Vstopnice: Severance Hall. CE 7300 Doe ^ HRANITI DENAR: Kupite več vojnih bondov in znamk. Vložite nekaj na banko vsak plačilni dan—tukaj na 127 Public Square Rodney Adams Heating Service Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ, Furneze zacemen-tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA aa vse vrste furneze. NOVI FURNEZI in PIHALNIKI inštalirani. Vi lahko obvarjete vaS furnez ln prihranite na kurjavi, 6e instalirate THERMOSTAT. Ml specializiramo v AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo STONE-LINED TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi InStullramo termostate ali tanke za tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo izvrženo od ekspertov. 21601 West port Ave. KEN MORE 5461 Preljubi jena in nikdar pozabljena soproga in draga, skrbna mati, težka je bila ločitev od Tebe in z£ Te iščejo naše solzne oči, ker Bog Ti je uro odločil in morala si zapustiti svoje drage, ki smo Te tako ljubili. Sedaj so nam ostali samo Tvoji dragi spomini in kako zelo Te pogrešamo vedo povedati le na*1 Vzdihi. Počivaj v miru, blaga duša, in uživaj večno veselje v večnosti. Žalujoči ostali GAS HEATERS, COAL AND OIL STOVES We have just received a new stock of Gas Heaters and Coal Stoves. We have also Oil Stoyes, of pre-war construction. There will be very few Heaters this year, so come to us, while they last. We also have all kinds of furniture, bedding and other necessities for your home. OBLAK FURNITURE 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 FRANK ČRTALIČ, soprog JOSEPHINE poročena Gruden in FRANCES, hčeri FRANK, »in JOHN, zet ARLENE, vnukinja, JOHN, JR., vnuk V domovini zapušča žalujočo mater Terezijo in dva brata Cleveland, Ohio, 9. novembra 1944. Ko so dospeli na najvišji pro-j stor, se spravijo vsi v en krog! in stari Paddy prične naglas v nerazumljivem jeziku brbljati neko molitvico. Freddy, Mary in vsi drugi črnci pa so pokleknili. Opazovalcu bi se nudil tukaj na tem vsredi morja stoječemu otoku lepi prizor, ker vsi tukaj nahajajoči so klečali in molili, in po končani molitvi pa' so pričeli peti neko ameriško himno. Ko je bila ta cela ceremonija enkrat končana, se Freddy Becker ponosno vzravna in z vzvišenim glasom naznani, da se naj ta otok odsedaj naprej imenuje: "Mary—otok." Takoj po krščen ju otoka stopi nekaj zamorcev z polatami v sredino holmca, da izkopljejo luknjo za zasuvini drog; medtem pa je Freddy pritrdil zastavo na drog. Ko je bilo vse to dovršeno- soj postavili zastavo pokonci in j spodnji del droga zakopali v zemljo. Nalahni vetrič je pričel pihljati in je razvijal zastavo tako, da se je nje napis lahko či-tal iz daljne morske gladine. Zamorci so pričeli od veselja z gromovitem glasom prepevati svobodne pesmi in po njih narodnem običaju plesati okoli zastave. Ko se je končala ta svečanost, so se podali zopet vsi nazaj k koči, kjer jih je čakalo dobro kosilo; bilo je napečenih divjih morskih ptičev, jajec in raznovrstnega sadja. Mary je: vso to jed tako okusno priredi- žina, Mr. Frank Brodnick, Mr. in Mrs. John Zul»c I družina, Mrs. Frances Zaletel, Mr. in Mrs. ** I Popotnik družina, Mrs. Erbežnik in družina, M^ Mrs. A. Harowitch, Mr. in Mrs. Andrew Kos*1® j družina, Mr. in Mrs. Jos. Jerman, Mr. in M«*' I Knaus, Mrs. Mary Brodnick in hči Mary, Anna I ner, Indianapolis, Ind., Mr. in Mrs. Carl Spre**" Mrs. Mary Mauser, Sexton družina, Golobic dr I na, Mr. in Mrs. Joe in Rose Yanzewich, Mr. to ^ I John Rutar družina, Mr. in Mrs. Jim Verbic, I Mrs. Vic Zakrajsek, Mr. in Mrs. Joe Salamo°< I in Mrs. Joe Baznik, Prosser Ave., Mr. in Mrs. Z^P,^ I Mrs. Mary Luzpar in hči, Mr. in Mrs. John I Mr. in Mrs. John Ausec, Mr. in Mrs. Joe Pirnat» ■ ^ I in Mrs. Anton Ockicki, Mr. in Mrs. John Turk, ^ I in Mrs. Frank Ockicki, Mr!. Anton Chich, Mr. Zakrajsek, Mr. in Mrs. Frank Matjasic, Carl I Mr. in Mrs. Mencin družina, Mr. in Mrs. Fr. J** jn I Mr. in Mrs. Frank Tomic, Mr. Martin Skedel, Mr- Mrs. Frank Jurecic, Mr. Frank Banich, Mr. to I UrbaJičič, Cardinal Ave., Ladiha družina, I Mrs. Joseph Kodricb, družina Jančar, Mr. to I Fred Strniša, Mr. in Mrs. Joe Zakrajsek, M*"' . I Verbic, Painesville, Ohio, Mr. in Mrs. John M*1 I Mr. in Mrs. Andrew Bratkovic, Mr. in Mrs. Ju ^ haus, Mr. in Mrs. Frank Stokar in družina, M«"s; ^ Zaleinatis, Miss Mary Pike, Mr. in Mrs. Bra"'5^ Cornelia Ave., Mrs. Mary Hrastar, Mr. in M«"®- <{v0 Prisel, Mrs. Mary Gorisek, Mr. Hi Brown, drUS s v. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. ,„ uvfl' Obenem želimo izreči našo iskreno za vsem, ki so dali svoje avtomobile na razp pogrebu, in sicer: Mr. Louis Jalovec, Mr. J°® . jj, talic, Mr. Louis Cimperman, Mr. Frank ® ggr Mr. Joseph Jerman, Mr. O. E. Murphy, Mr. tos, Mr. E. Henderson. ^( Posebno prisrčno zahvalo naj sprejn»ej° ^ Joseph Crtalic, Mr. in Mrs. August Zupančič >« Jfl, Jack Cerar, ki so vsi prišli sem iz Indianapol15'^ f diana, da so se poslovili od pokojne ob krsti to nami spremili k večnemu počitku. , ^ Našo prisrčno zahvalo želimo izreči čla,llC „ društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ 10 družnice št. 25 S2Z, ki so se zbrale k »kupni i*>° ob krsti pokojne ter se udeležile svete' maše ltl i0 greba. Ppsebna prisrčna hvala pa članicam, K nosile krsto ter jo položile k večnemu počitku« 1 P Nadalje izrekamd našo prisrčno zabva 0 grebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home t, prijazno naklonjenost in za lepo urejeno »n 1 no vodstvo pogreba. „, Slučajno, če smo pomotoma kakšno i«1e stili, prosimo oproščenja, ker naš namen je 1 vsem najtoplejšo zahvalo. Rož" ki je sprevidena s svetimi zakramenti za umirajoče nepričakovano zatisnila svoje mile oči in mirno v p . zaspala večno spanje dne 8. oktobra 1944 v starosti 52 let. Doma je bila iz Senuše vasi, fara Leskovec P^ Krškem. Po opravljeni slovesni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo jo spremili in položili k večnemu počitku Calvary pokopališče dne 12. oktobra 1944. Neka poleg stoječa dvorana je bila prirejena za bufet, in je bila tako umetno prirejena, da je izgledala kot krasni šotor, v nji pa so se nahajale nebeško lepe deklice, oblečene v narodno nošo z vseh delov sveta, ter so radodarno razdeljevale najfinuejša vina in naj raznovrstne j še sadje. Gospodje so s svojimi sopod-jetniki svečano obhajali začetek dela železniških prog, katero je njih načrtom in špekulacijam prav dobro odgovarjalo. Medtem pa niso bili samo naj prvi sopod jetniki skupaj, temveč vdeležila sta se te svečanosti tudi neprecenljivo bogati posestnik srebrnih rudnikov Rakay in prejšnji zlatokop Talma, in končno tudi Armenia, Colonel Brown in Rheder Nelson. Murray in Vanderbroock sta priredila to razkošno svečanost prav po njih volji, in če bi jih bila stala še več tisočakov, bi jih ne oviralo, ker videla sta njih najiskrenejšo voljo izpe-ljivo, katera jim bo donašala neizmerne svote. Ona dva sta zmagala! Srebrni kralj iz Nevade je zaigral, njegov sin Edward pa ni mogel izdržati padca, ker medtem ko se je odločitev vršila, je bil on na potu, da najde svojo prvo ženo — in tako je bila igra za milijone odločena, neizmerna strašna igra, pred katero se je Edward opotekal, ko mu jo je njegov oče raztolma-čil. Sir Noe, srebrni kralj iz Nevade je bil mrtev, to je bila <*di-na rešitev za njega, da ni doživel tega strašnega padca — ta strašni padec bi ga spravil do zblaznelosti! Milijonski knez Vanderbroock in železniški kralj Murray pa sedaj triumfi-rata. Ime Wilson je bilo sedaj ravno tako kot izbrisano, ime katero se je tako svetilo in imelo strašno moč. No, kaj še veljata oba nosilca tega imena? Eden je bil od Murrayja in Vanderbroocka kupljen in plačan, medtem ko so se rudniki žasuli — drugi pa nori za negotovim ciljem in negotovi lah-komišljeni ideji, kakor jo je Vanderbroock zaničljivo imenoval pred nekaterimi gospodi v strašno razsvitljeni dvorani. "In je v resnici tako?" vpraša ves irazočaran Colonel Brown, kateri ni nikakor mogel vrjeti besedam, katere je slišal ravnokar izgovoriti iz ust Vanderbroocka, "Mr. Wilson se je pustil od lady Armenije ločiti? Izvolil si je neki temni uganjki slediti, o kateri nima nikake gotovosti?"-- "Ja, j a tako je Mylord," potrdi z nasmehom Vanderbroock, "ta Wilson je čudni svetnik, lahkomišljeni sanjač; svojo srečo gre teptati z nogami. Ali se zamoremo mi temu početju čuditi, da ga je lady zapustila?" "Nji je bilo gotovo težko ta korak storiti, ker ona ljubi strastno Wilsona," pripomni Nelson, "vendar pa, kaj ji je preostajalo drugega, kot odločiti se do tega koraka." "To je jako neprevidni korak od Sir Edwarda pripomni Colonel zmajujoč z glavo, "korak od katerega bo moral nositi gotovo težke posledice! In vi rečete, da nima on nikakega pravega zagotovila, da se gre v resnici za njegovo prvo ženo?" "Stuart, državni advokat, kateri je je tudi sam dobro poznal reče, da se gre tukaj brez vsake dvomljivosti za eno prav premeteno goljufivko; ker dokazov pri indentificiranju one osebe z prvo soprogo Wilson, se ni doseglo nobenih vspehov," odgovori Vanderbroock, "Wilsona pa ni bilo mogoče prepričati in ga obdržati. Šam Stuart se je grozno trudil, ono namišljeno Mrs. Wilson iskati, da premoti j ivemu dokaže, da on eni goljufivi sliki neumorno sledi, vendar pa tudi ta trud ni dosegel nobenega uspeha." (Dalje prihodnjič) la, da je vsem prav dobro dišala. Pijačo pa jim je dajal studenec, studenec kateri je bil najvažnejši del tega otoka. "In jutri pa gremo na delo z novo, svežo močjo," reče Fred-jdy, "naj prvo bomo pričeli sekati drevesa, da se naredi večji prostor in iz njih bomo poskušali narediti nove koče, eno za vas, eno za mene in Mary in eno za naše orodje. Tudi tam na onemu koncu bomo posekali toliko drevja, da naredimo prostor in ga ogradimo, kamor pride v najkrajšem času živina z one strani obali. Ko bomo enkrat s tem delom dokončali, bomo pričeli pri studencu zlato kopati. Tukaj imamo dovolj dela, kakor vidite, in vsak bo moral svojo dolžnost izpolniti, raditega pa vas jaz vse zagotavljam, da Vam bom dajal primerno plačo, ako boste pokorni, zvesti in marljivi." Freddy Becker je sedaj vse [načrte povedal zamorcem, kar j se tiče koč in za živino. Na kočo pa, kjer bodo stanovali zamorci, se mora napraviti visoki zvoniku podoben svetilnik v katerem se bo nahajal vedno po en mož na straži; tudi bo ob hudi nevihti gorela luč v njem, da se bodo vedele ravnati ladje. Sedaj je bilo vse dogovorjeno, kako se bo pričelo drugega dne delati. Navsezgodaj drugega dne so pričeli zamorci rušiti drevje na tla, in ga posekali toliko, da je ležalo po o-toku vse nav-skriž. Mary je imela polne roke dela pri pripravljanju jedil, za toliko število mož, in Freddy Becker je hitel sedaj sem sedaj tje, da je pregledoval delo, če ga zamorci vrše po njegovi volji. Vse je gibalo na temu delu otoka, na najvišjem vrhuncu pa je plapolala ponosno zastava, in je naznanjala, da je Syko-' morski otok obljuden in, da je dobil drugo ime. i Delo Freddy Becker ja je pričelo cveteti in on se je pri uspehu zanašal na svojo lastno , moč. Padec Jozuata. j V dvoranah, gradu podobnega poslopja, katere so New-yorški milijonarji pustili luk-surijozno opremiti, gore veliki kandelabri in razsvitljujejo visoke z ogledali obložene stene. V teh razkošnih dvoranah se je sešla neka visoko doneča družba, po katerih se je razširjal najfinejši vonj in jih hladil umetno narejen vodopad. TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN