\
List
33.
Tečaj XLVII.
i
_ #
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici emane za eelo leto 3 gold. 40 kr. za nol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta
90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr.
V Ljubljani 14. avgusta 1889
Obseg: Nekoliko opombic zastran molže
govinska in obrtniška zbornica.
Perutninstvo Naši dopisi.
Razne Novičar.
reci.
Zemljepisni in narodopisni obrazi
Tr-
Gospodarske stvari.
vredno
ko
zorovali. Krave
bolj
ne bilo
se bati
Nekoliko opombic zastran
rbeli za molžo ter molzače nad-ile več mleka ter bile bolj zdrave;
se vime ne unelo: dostikrat bi
molže.
daja da
mlečnih proizvodov, zlasti sira,
pro
Po pravici sluje mleko izmej vseh gospodarskih
pridelkov, pa se da tudi
res
mnogovrstno uporabljati.
ne bili prisiljeni
dajati po slabi ceni, ker je blago malo vredno. Koristi so torej mnogovrstne in velike gospodarjem, Ker krmo
Toda skvari se tudi kmalu, ako ga skrbno ne varujemo, da se ne izpridi. Vzrokov temu je več in mnogovrstnih. Nekaj vpliva vsebina mleka, ki ima razkrojilnih beljakovin, mlečnih kislin, katere se narejajo iz mlečnega sladu.
uporabljajo na najboljši način. Zatorej je močno želeti
da bi bolj skrbeli za dobro molžo ter strogo zahtevali da se vselej pravilno molze.
Glavno pravilo pri mlekarstvu je snaga,
>
in sicer
povsodi in vselej bodi vse snažno. Tega se je pri mol
najprvo držati. Kravam se torej ne sme slabo
zenji
Sploh pa je mleko jako občutljivo za raznovrstne premalo nastilati, vedno jih je treba snažiti in čediti tvarine, nahajajoče se v zraku, ki škodljivo vplivajo na Snaga se ne sme zanemarjati, sicer so krave zlasti ob nje in je kvarijo. Zatorej bodi mlekarju prva skrb vse zadnjem delu svojega trupla, nesnažne in vimena blatna.
to storiti in pripraviti, kar pomaga, da mleko kar mo- Pri molzenj
goče dolgo
časa
ostane sladko.
mogoče popolnoma zabraniti, da ne bi
tem pomočkom pa kaj nesnažnega padlo v mleKo. Vsled tega dobi mleko
pripada najbolj dobra molža. Kjer ne urnejo ali nečejo ostudno barvo in se
prav mlesti, skvarijo sami mleko, da ni trpežno in za-
sakemu gabi. Zato velja za vse
govedarstvo, posebno pa se zastran krav, da jim je do
torej za marsikatero porabo ne, za katero bi sicer go- voljno nastilati in redno jih čediti
tovo bilo pripravno.
Natančne preiskave učenih mož so pokazale, da se
ženo
Vime mora, predno se molze, vselej biti lep
tako je mogoč
mleko
da je
namolzeno mleko tudi
nareja nekoliko iz krvi, nekoliko pa iz sleznih snažno. Molzač naj toraj, predno molze, vselej svoje roke tvarin v kravjem vimenu to je v delu, s katerim je pri dobro umije. Rep treba zlasti po leti, ko so muhe nad-
molži
največ opravka. Uže
povedanega
lehko vsak
povzame
>
kako velevažna
ležne, za nogo privezati, ker sicer lahko nesnage spravi
je pr
molža za mleko in dlak v mleko ter nadleguje tudi molzača
Živali
se
glede na njegovo množino pa tudi kakovost. To nam
privadijo temu kmalu ter niso bolj nemirne nego sicer
potrjujejo tudi izkušnje. Slabo molzenje škoduje kravam Kakor o vsej mlekarski posodi, velja tudi o molzni ve
in mleku. Krave namreč dajejo čedalje manj mleka, ako
drici
da bodi vselej snažna. Najboljše v tem oziru so
jih molzemo slabo, zlasti če jim vimena čisto ne izmol- molzne vedrice iz železne ploščevine. Takšne je lahko zemo. Skvari pa slabo molzenje tudi mleko, ki dobi za- snažiti, pa trpežne so.
radi tega kožičaste tvarine, kmalu kisa, kuhano se hitro
Sploh je za mlekarstvo najboljša posoda
narejena
usin, a podelano v sir daje mu marsikaterih zelo ne- iz železne ploščevine. Molzna vedrica mora biti tako
prijetnih lastnosti. Čeravno pa ljudje to dobro vedo, narejena, da jo je lahko držati mej koleni. Vedrico mej vendar premalo čislajo. Nekaterim molzačem je molža molzenjem na tla staviti,
tega ne sme trpeti noben
sitno delo, ter je izkušajo hitreje ko mogoče opraviti, spodar, kajti tako se vselej onesnaži; vrhu če prav namolzejo manj mleka. Toda veliko bi bilo mirna krava prepogostoma prevrže, in mleko
258
Zatorej mora
gospodar
zahtevati
>
da
vedrico molzatf
Vime v anatomičnem ozr/u in&a dva pred ala ali
drži trdno mej koleni.
Molze se na različen način. Navadno molzejo tako, da vzamejo sesec mej palec in kazalec, pa ga zgoraj pri
oddelka
>
katera loči kožaste stena. To je uzrok,
zakaj
mora molzač navzkriž sesce po-prijemati in mlesti, to je
vimenu stiskavajo
ter
mleko s palčevo mečo in tremi
najprej s prve polovice mlesti, a potem iz druge
po
dotičnem sescu mleko
iz
poslednjimi prsti spuščajo v vedrico.
(Dalje prihodSajič.)
Nekateri pa slednjih
treh
prstov nič ne rabij
ampak s palcem in kazalcem gladijo sesec od zgoraj navzdol do konca. Prvi način je vsekakor boljši, ter se
a. toda molzač mora imeti krepke roke in
molze hitrej prste. Drugi način je manj
redeu posnemanja
tudi se
je bati
da ne bi molzač sescev odri. Zato si zmerom
prste omaka
mlekom, kar je ostudno in gabno. Prvemu
načinu pravijo, da je stiskalno molzenje, drugo pa mol zenje z glajenjem.
Perutninstvo.
svojem zadnjem spisu završili smo opis raznih kokošjih pasem. Preiti nam je danes na njih sorodnike* in sicer najprej na
Pure.
Sesce molzejo s stiskavanjem krepkejši ljudj
9
gla
dijo pa jih
slabotni, kar dovolj dobro označuje vred
„ Vabim Te v nedeljo na purana". Komu se prijetno ne nasmehne lice, kadar zasliši te besede iz ust svojega
prijatelja ali prijateljice? Spojena je po na&ih
nost obokterega molzenja. Mlade krave, katere prvokrat
krajih
s tem pojmom
vselej
prijetna družba z vsemi
molzejo, in tiste
ki nimajo dovolj razvitih sescev, treba drugimi potrebnimi pridevki, in srce od radosti hitreje
po drugem načinu mlesti, namreč sesce gladiti in nate- triplje v taki družbi, ko prineso dobro pečenega purana
Takisto molzemo tudi na konci, da mleko izmol
zati.
zemo do zadnje kapljice.
Previden in izurjen
malem in potem čedalj
na mizo.
mej prsti volj in trdno molze
Kdor pa ni samo tako materijalen, marveč ima ne-molzač molze od začetka po koliko nagnenja do filosofije, utegnil bi vprašati: Od kod trdneje, ko se vime zmehča in pa smo dobili Slovenci to prekoristno žival? Prvi odda a
postane. Kdor pa kar od začetka naglo govor na to vprašanja bode gotovo : Ne veš
dela kravi bolečine, ter mu neče mirno Hrvatskega?
Nisi
videl nikdar Hrvata, ki je prignal
do konca stati. Vsled tega pa je ne izmolze do čista in v naša mesta in trge celo tropo kavkajočih teh živalic
jo sčasoma popolnom
skvari. Nekatere krave
9
zlasti
katere so po dolgem potu vse okrvavele po nogah,
da
mlade ne dado se rade mlesti ter so na vimenih močno komaj še hodijo, ter jih z dolgim bičem goni od kraja
občutljive. Tukaj si pomagamo, ako vime pred molzenjem ko ni še prenapeto, z rokama zmerno pomolzavamo.
7
do kraja, dokler ne zvede zadnjega?
To
Ako pa dalje vprašaš
Je
ljubi Bog te živalice
je kravi prijetno in se potem da raje trdno mlesti. Sploh za prva ustvaril na Hrvatskem? vedela Ti ne bode ča-pa moramo z živino biti pohlevni in krotki, zlasti mej 8tita družba pravega odgovora. Na to naj Ti pa jaz od
molzenjem, sicer živali skvarimo.
Če je krava mej mol
govorim
Ne
na Hrvatskem niso bili purani iz pr
zenjem nemirna, kaže to, da jo boli. Zatorej moramo domači, ampak njih domovine nam je iskati onkraj at
biti prav potrpežlj
Nekateri mislijo, da more krava lantskega morja v blaženi Ameriki, od koder nam do
amovoljno mleko zadržavati
To ni res. Kite v sesih
ega
ne
dopuščaj
Gospodar
naj
žival
ki
ha j
vse dobro in vse zlo za kmetijstvo. Tam se nahaja
se ne
še divji puran
i
ki se od domačega razlikujejo po viših
tU
iida mlesti, skrbno opazuje. Kmalu bode zapazil, da nogah in bolj slokastem trupi
ime ni v redu, ali žival sploh ni zdrava
Če
zapazi
»
Mladiči privadijo se po nekoliko trudu tudi člo
vime trdo in trdno, naj je maže z mastjo, surovim Veških bivališč, in farmarji po južnozahodnih pokrajinah
ua je
maslom, smetano ali glicerinom
Če so bolečine velike
>
zjedinjenih držav rabijo jih za plemenitev, oziroma ob
naj se seno polije s kropom, da čad uhaja pod vime. navijanje krvi z domačimi purami
Kada
to ne pomaga nič, poklicati je živinozdravnika
Mnogo dobrih krav molznic so ljudje izpridili
>
ker
Av»triji so po nekaterih krajih ob Dunavu napravili poskušnje, da bi divje purane gojili za lovske
*o roke križem držali, dokler bi bili mogli z malim po- živali
Po
Diirigen-u posrečil se je ta poskus grofu
inagati. Iz prva majh
bolezen, če se v nemar pušča, Breunerju na grajščini Grafenegg pri Kremsu
?
se
izprevrže se dostikrati v veliko in nevarno
Kjer imajo več molzačev,
naj
vsak
svoje krave
je leta 1884. namnožila četa divjih puranov 200 komadov.
uže
nad
molze.
Vsak
namreč ima svoje posebnosti, katerim se
perja
krava precej privadi. Kravam ne ugaja vedno menja anje molzačev. Vrhu tega moremo laglje nadzorovati
hitreje zapaziti, kateri molzač je zanikaren in s kravami Popolnoma dorasli, 3 leta stari bronce-purani težki so
Naše domače pure pa delimo po barvi njihovega 1.) v bronce-pure, 2.) v črne in 3.) v bele pure.
Bronce-pure so po barvi najbolj podobne divjim.
apačno ravna. Precej ga zasačimo, kateri je pri živalih do 13, pure pa do 8 kilogr. Seveda so še teži. Tako na kakšno bolezen zakrivil ali mleko izkazil. pr. poroča slavni gojitelj bronce-puranov Mr. W. Simp
259
8011
(W*38t Farms, Westchester-County N. Y. U. St. of pravih jajec, in odkrita bo rada sedela ca jajcih toliko
N. Amerika), da je imel purana, ki je tehtal 207a kg. in pure od 10—11 kg., 8 mesecev stari purani tehtali
časa
>
da
4krat izvali piščancev
so mu meseca februvarija po 10
13 kg
iu pure eno
liko stare
kg.
Orni purani so nekoliko manjši od prejšnjih
hva-
lijo jih pa, da imajo okusnejše meso in proti svoji teži več mesa, ker so šibkejših kosti.
Bele pure so po nekaterih krajih posebno priljub-
Imel sem puro, katera se je, ko mi je bila 4krat
zaporedoma brez prenehanja izvalila, tolikanj privadila
tega posla, da je še potem skoro ni bilo moči odpraviti od valjenja, ko sem ji bil gnezdo razdrl.
Za
nesenje jajec pa bi pur ne mogel priporočati,
ker je njih število le majhno, po 12 do 20 v enokratni dobi.
Jajca so sicer jako okusna
vendar se za jed
ljene, ne toliko zaradi mesa, katero se njema z mesom redkokrat rabijo, ker jih je premalo. Navadno so dobro
prejšnjih, marveč zaradi lepe,
bele
puran
9
ki razburjen razprostira rep, z živo rdečo glavo
barve, kajti beli oplojena in rabijo skoro izključno za valj
druzih
in vratom je kaj lepa prikazen.
zlasti duševnih lastnostih puranov hočem
čislane čitatelje opozoriti
ka
je
sakemu
itak
uže
Nekateri trdijo, da so bele pure občutljivejše mimo znano, na to, kako puran sovraži rdečo barvo
drugih; toda na Ogrskem in Slavoniji belih puranov vedno jezno drži ter
hoče
gospodovati
po
, da se
dvorišči.
nič skrbneje ne negujejo nego drugih, pa vendar dobro Glede vedenja proti šibkejšemu nasprotniku se nikakor
uspevajo
ne more primerjati z vitežkim petelinom
Pure koristijo nam v obče s svojim izvrstnim me- zoperniku navadno srčno sam postavi v bran
se svojemu
purja
som in
dobrim zanesljivim valjenjem. Dobro njihovo druhal pa se skupno spravi na nasprotnika, in kadar
meso prikupilo jih je vsem civilizovanim narodom.
njem ne bodem natančneje pisal, kajti vsakdo izmed slanih čitateljic in čitateljev ga pozna iz svoje izkušnje.
HBStiff/liM W7.V, \ '-TjMvJ^rSKi^H^i^ij^ 'Cvj^ffHP ?[yjflHiBSBMjjj^B^HBK itoffl /rfi^
Pri nas Slovencih pure niso še tako razširjene, ako izvzamemo Dolenjsko, kakor so vredne. Res je sicer, da po zaprtih prostorih ne bodo uspevale. Ali kdor ima priliko spuščati jih na pašo, naj obrača svojo pozornost na to stroko kmetijstva, koja se mu bode gotovo dobro ponašala. Če prav so mlade purice občutljive, vendar so pozneje tolikanj utrjene, kolikor, rekel bi, nobena druga
ga premaga, udriha toliko časa z močnim
njem
>
da mu razbije vso črepinjo.
Papigatke.
kljunom po
Papigatke
nimajo za nas gospodarskega pomena
• ^ K/ - ----V V^l« iT VUU ^
zato jih tudi ne bodem podrobneje popisaval. Smatrati
jih moremo
skih parkov.
za perutnino, ki rabi v okrasbo grajščin
Na malem dvoru
preganjajo vso drugo perjad in
v68
perutnina. Drugače bi tudi ne mogle uspevati ob tako
mali
pozornosti
in
skrbnosti, kakeršno je opažati po
se še celo v človeka zapode. Razen tega ponavljajo
ljubi dan svoj dolgočasni kokva, kokva, kateremu glasu se ni moči lahko privaditi.
Ogrskem in Hrvatskem.
Nič manj hvale vredno, nego njih meso, pa je njih
izredna sposobnost za valjenje. Po pravici smemo trditi
Jaj
neso
malo
50
navadno pri nas le po kakih
80 na leto, po gorkih pokrajinah francoskih pa baj
o
purah,
da so najboljša in najzanesljivejša valilnica.
do 160. Jajca so majh lupino:
Vsakovrstna
jajca
lahko
puram podlagamo, in to ne
tako skriti
okusna in imajo prav trdo
težavno jih je dobiti, ker papigatka jih zna
Meso
da je navadno vse iskanj
zaman
samo
po
edenkrat na leto, marveč po
4mt zapo-
redoma, ako vsakokratne mladiče oddamo drugim voditeljicam.
Voditeljice so pure jako dobre in vzprejmejo pod svoja krila tudi piščance ali sploh mladiče, katerih niso
same izvalile.
mladih papigatek je prav dobro ter je podobno bičjemu in fazanovemu.
Razne reci.
Pa ne le glede vztrajnosti pri valjenji nam je pur pohvalno omenjati, tudi glede časa moremo ž njimi poljubno razpolagati.
Pozneje bodem o tem
*
Kako se dobi dobro semensko žito.
močni
predmetu
sicer še govoril, mlati
tolčenjem s cepcem omlati se nezrelo zrnje, drugo se pa zmečka, posebno če se ravno pripeljano žito precej
Če
vendar hočem uže tu omeniti, da pure lahko prisilimo, stonj proč
da vale o katerem času koli.
Ako na pr. hočemo v meseci decembru ali
se tako poškodovauo zrnje seje. meče se za-
nepopolno, poškodovauo zrnje ne more
ker
krepko kaliti in zdravih močnih rastlin pognati
Da
se
janu
dobi nepoškodovano, povsem dozorelo semensko žito variji podložiti kokošja jajca v vzgojo dragih zimskih priporoča se, da se snopi otepejo, ne da bi se razve
piščancev, treba nam je izbrati le dobro rejeno puro, zali, tako da se s cepcem ne tolče po klasji, ampak po
posaditi jo na pripravljeno gnezdo, v koje smo položili sredi snopov, kajti potem bodo odletavala le najzrelejša
»
kakih
ali kakim drugim prozornim pokrivalom.
10 porcelanastih jajec, ter jo pokriti s košem torej za seme najboljša zrna. Kdor si tako preskrbi
dobrega semena ter njivo dobro obdela, lahko seje mnogo
dneh
se je pura gotovo usedla, potem ji je treba le podložiti redkeje, pa bode vendar imel gostejše in lepše
žito
»
260
nego tist, ki dobiva seme od popolnoma omlačenih
snopov.
* Kako se prežene podgane. Neki kmetovalec priporoča nov način za preganjanje podgan. Poskusil je že vse mogoče, da bi pregnal podgane s svisli in iz hlevov pa brez uspeha. Nalil jim je katrana v luknje, toda podgane naredile so le novih luken. Nazadnje je pa tri podgaue žive ujel, namazal jih s katranom vse razen glave in jih spustil zopet v luknje. To je pomagalo. Podgane so se vse preselile in v šestih letih se niso
povrnile.
Podučnc stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
120.
Vredba občanska in vojaška.
Za ime Peru niso znali stanovniki države inkovske, to ime so nadeli Španiolci, zakaj, ne zna se. Peruvanska država je bila razdeljena na štiri dele, v v^ak del je vodila ena glavna cesta s Kuska. Pa tudi glavno mesto je bilo razdeljeno na štiri dele, iu vsak del je bil obljuden l ljudmi dotične pokrajine. Razna ta plemena so imela vlasten naroden kroj, prav tako so se nosili njihovi zastopniki v glavnem mestu, tako da je glavno mesto pokazovalo pravo podobo cele države.
Vsaka teh velikih štirih pokrajin je bila v upravi kraljevskega namestnika, kateremu je bilo dodanih več svetnikov, ki so vodili razne oddelke državne uprave. Kraljevski namestniki so morali vsakega leta po nekaj časa bivati v glavnem mestu. Bili so nekako državno svetništvo. Ljudstvo je bilo razdeljeno na desetine, in sicer tako, da je vsakih devet oseb imelo nad seboj deseto za nadzornika; potem na petdesetine, na stotine, ua petstotine in tisočine. Načelniki tem oddelkom so bdeli nad javnim redom, kakor tudi nad tem, da se je vsakemu pravica godila in sodila. Prestopnike so vodili k gosposki, a kdor je to opustil, zadela ga je podobna kazen, kakor krivca. Na čelu desetim tisočinam je stal upravitelj z rodu Inkovcev, njemu so bili podrejeni vsi kurakovi in vsi uradniki dotičnega okrožja.
Vlastni sodniki so sodili rušitelje zakonov in javnega reda, od njih ni bilo nobene pritožbe na viši urad. Vsak prepir je moral poravnan biti v petih dneh. Zato so vsak čas potovali po zemlji vladni komisarji, ki so preiskavah poslovanje uradnikov. Po vrhu je morala vsaka sodnija na više mesto pošiljati mesečne razprave
o svojem poslovanju.
Zakonov je bilo malo, ali ti so bili strogi. Tolo-vajstvo, prešestvo in umor so kaznovali s smrtjo, vendar
so bile dovoljene olajšujoče o&olnosti. S smrtjo so kaznovali dalje zasmehovanje boga solnca, in preklinjanje veličanstva, kar je bilo Peruvancem eno in isto. Tudi zažiganje mostu so kaznovali s smrtjo. Kdor je prestavil mejnik, kdor je odpeljal vodo s polja sosedovega na svoje polje, kdor je požgal, bil je ostro kaznovan. Če se je kater kraj zburil proti vladi, brez milosti so ga opu-
EmI
stošili in stanovnike drugam preselili.
Polje je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del je šel soincu, najvišemu bogu, drugi vladarju in tretji ljudstvu. Pridelki solnčnega polja so bili za vzdržavanje duhovnikov, svetih devic, in za razne potrebščine pri bogoslužbi. Pridelki drugega dela so bili za vzdržavanje dvora, vseh Inkov in raznih državnih potrebščin. Tretji del je bil razdeljen med pojedine družine, in sicer po številu glav. Kakor hitro je namreč mladenič toliko po-rastel, da se je smel oženiti, dali so mu določen kos zemlje za preživilo njemu in ženi. Za vsako dete so potem primaknili nov kos zemlje, in sicer za dečka še enkrat toliko, kolikor za deklico. Vsakega leta so polje na novo razdelili po množenju ali padanju družine. Tudi kurakvi so dobivali svoje dele, samo da so bili večji.
Vse polje so obdelovali skupno, najpreje solnčno
polje, potem polje starcev, bolnikov, vdov in sirot, kakor tudi vojakov, kateri so bili v službi, naposled lastno polje, toda s to zavezo, da je bil dolžan pomagati sosed sosedu, če ni mogel sam s Kakoršnega koli vzroka dela dovršiti. Na vse zadnje je prišlo na vrsto polje vladarjevo.
Kar je veljalo za polje iu njega pridelke, veljalo je tudi za vse ostale izdelke. Vzlasti kar se tiče lam in drugih peruvanskih ovac. Reja te živali je bila dobro vrejena, tako da so se Španjolci kar čudili, čeravno je ovčarstvo tudi pri njih doma bilo aobro razvito in vre-jeno. Gotovo število ovnov so poslali vsakega leta na dvor za navadno hrano, kakor tudi za žrtve o raznih praznikih. V gotovem času je bila striža, a volno so spravili v javna skladišča, s katerih so jo dajali rodo-vinain po potrebi. Volno so predle in podelale ženske, in kedar je vsaka hiša dobila kar jej je šlo, začele so delati za vladarja in njegove ljudi. Delo je bilo primerno razdeljeno po vsej državi, in nadzorovali so je posebni vradniki. Od dela so bili izvzeti samo bolniki in ostareli
ll h zggMfiEžfiT -,'^■53 'oIIP- ft iK^ i" J tIE^-TIL.- r ^ ^vSu v Tt? "^gjt HEof^JI^ l^ipcff^
ljudje. Postopanje je bilo zakonito proglašeno za zločin.
Rekli so, lenuh ne greši le proti samemu, temveč proti celemu člveštvu, ker živi ob krvavem potu onih, ki delajo za čednost in blagostan naroda.
Zlato in srebro so kopali Peruvanci v premnogih rudnikih, in vse je šlo vladarju, ki je sem in tje dajal bogate darove zlata in srebra svojim dostojanstvenikom. Delo v rudnikih je bilo natanjko razdeljeno, zato je šlo vse gladko in brzo od rok. V različnih rokodelstvih je bilo izurjeno pičlo število Peruvancev, in
vsako tako rokodelstvo je navadno prehajalo od očeta na sina. Tako so nastale kaste, kakor v starodavnem Egiptu. Tudi rokodelci so delali na ukaz in pod nad-
»
zorstvom vlade, a zato so bili tudi preskrbeni z vsemi potrebščinami. Vse pridelke in izdelke, ki so ostajali
čez potrebo, nasuli so v velika poslopja po vseh pokrajinah. Kar ni šlo v kraljevska skladišča, shranili so za podporo ob pomanjkanju, kakor tudi za take ljudi kateri so brez vlastne krivde v nesrečo prišli. V teh zalogah so našli španjolski podjarmitelji ne samo navadnih poljskih pridelkov in takih rokodelskih izdelkov, ki so neizogibno potrebni vsakemu človeku, temveč tudi take, ki so le za luksus. Nad vsemi temi zalogami, kakor tudi nad razdeljenjem dela, vodili so peruvanski uradi natančne registre s pomočjo tako na-zivanega kvipusa.
Vsa ta navedena bremena je moralo nositi navadno ljudstvo, ono je toraj s svojimi žulji moralo vzdržavati celo državo To se nahaja tudi v nao-braženih državah, toda s tem razločkom, da je v državi peruvanski vsak, ki je delal, bil tudi od države zavarovan uboštva, katere dobrote ljudstvo v nao-braženih državah ne uživa. In kakor nobeden ni mogel ubožati, tako tudi nobeden ni mogel obogateti, ker nobeden ni delal sam zase, temveč za občnost.
Zato pa tudi nobeden ni mogel uživati nasledkov povišane pridnosti. Narod peruvanski je bil s tem ko-munistiškim vrejenjem obsojen na večno stanje na tistej stopnji polunaobraženosti, na katerej so ga našli
Španjolci.
Vendar so Peruvanci dosta storili za kulturo, da — si so bili v neugodnih razmerah- Ostankom njihovih cest se še dandanes čudi potnik. Vsa država je bila preprežena s cestami, vzlasti znameniti ste bili dve cesti. Ena je šla preko andeskih gor, Kjer je bilo treba premagati neizmernih težav. Mostove so delali Peruvanci viseče, samo da so mesto verig jemali vezi z vlaken agave ali aloje. Zložene so bile od obdelanega kamna, na nekaterih mestih posuta z nekovo smolovito malto, ki se je s časom tako strdila, da je bila trda kot sam kamen, trpežnejša pa še bolje od kamna.
Druga cesta, s poprejno vštricna, vodila je po pe-ščenej nižini med morjem in gorami, kjer je bilo treba premagati drugih težav. Ta cesta je šla po zagrajenem nasipu, in je bila z obeh strani zarobljena z drevjem, ki je nudilo hladu potniku. Na onih mestih, kjer zavoljo sipe ni bilo moči trde ceste narediti, stali ho močni koli, Ki so kazali. Kodi vodi cesta. Te ceste pa niso bile široke, nkdar čez 20 črevljev, kajti Peruvanci se niso vozili, za peš potovanje pa so bile take ceste popolnoma dobre. Posebni stebri na določenih mestih so
pokazovali daljavo. Na gotovih mestih ob cesti so stale
obširne gostilne, v katerih je ostajal vladar s svojim spremstvom, kedar je potoval. Tudi za vojake so stale prostorne vojašnice ob cestah. Vse veče ceste so vodile proti glavnemu mestu. Da se je občevanje še bolje olajšalo, imeli so Peruvanci tudi dobro vrejene pošte. Poštne hiše so bile blizo druga drugej, v njih so čakali služ-oiki, ki so prenašali s postaje na postajo razne poši-
ljatve, na pr. razno sadje, ribe in divjačino za dvor. Vsak prigodek, naj se je pripetil na skrajnem koncu države, bil je tako kmalu naznanjen vladi v glavnem mestu, in zato je ona brzo vse potrebno ukrenila in izvela.
B
Vzlasti so bile te ceste na veliko korist vojni,
1
toraj je vlada vso pozornost obračala njim. Inkovci so imeli namreč vedne vojske s sosednimi plemeni. Kdor se ui hotel z lepa klanjati solncu, prisilili so ga na to z vojsko, ki so jo Peruvanci vojevali z nabožensko iskrenostjo. Na vojsko je moral hoditi vsak brez izjeme, in sicer vrstama, kakor na druga javna dela in opravila. Vsakega meseca po dvakrat ali trikrat so bile vojaške vaje v vsakej občini. Na ta način so imeli vladarji peruvanski vsak čas gotovo tako silo vojaško, kakoršno so potrebovali. Število vojakov, ki so jih na en pot v boj poslali, ni bilo vedno enako, v poslednjem času so več potov po 200.000 mož v boj vzeli.
Tisti red, ki je vladal v občinskej upravi, vladal je tudi pri vojni, ki je bila razdeljena na večje in manjše oddelke. Kakor navadno ljudstvo, tako je tudi vojaščina
bila pod višimi in nižimi vodniki, kateri so se po zaslugah više pomikali. Samo samostalna veliteljstva so bila pridržana Inkovcem. Vsak oddelek je imel svojo zastavo- Orožje Peruvancem je bilo tole: lok, kopje, sulica, kratek meč in buzdovan, s katerim so znali nenavadno spretno udrihati. Hroti so bile naojstrene z ribjimi kostmi. Inkovci so imeli z zlatom in srebrom okovano orožje. Razni velitelji so se odlikovali z lesenimi
s
ali koženimi čeladami, ki so bile bogato okrašene z zlatom in dragimi kamni. Na čeladi se je zibala per-janica od svetlih peres tropiških tičev. Prosti vojaki so si ovijali glavo z nekakim turbanom, nosili so oklepe prešite s pavolo in pokrivali so si telo s ščitom.
Kakor ob cestah tako so stale vojašnice tudi na drugih primernih mestih, in poleg magazini z vsemi potrebščinami za vojno. Zalaganje vojne je bilo v Peruvu tako dovršeno vrejeno, da noben vojak ni pomanjkanja trpel. Zato pa gorje vojaku, ki bi plenil ali sploh silo delal ljudem. Smrtna kazen mu je bila prisojena. Naj-veči uspeh v vojski so dosezali Peruvanci z brzim premikanjem vojnih oddelkov, tako da niso nikdar dali ne-prijatelju prilike, da vso silo proti njim v eno združi. Tako je eden za drugim njim podlegel. Bilo je pa hvalevredno pri Iokovcih to, da njihove vojske niso bile nikdar okrutne. Vsak čas, v najhujem boju, bili so gotovi napraviti mir pod pogodbo, da neprijatelj začne častiti solnce in se pokori njihovim državnim naredbam.
Kedar so pridobili Peruvanci novo pokrajino, začeli so najpreje templje solncu v njej staviti. Potem so poslali potrebnih duhovnikov, da so ljudstvo v novej
veri podučavali ter potrebne obrede ovršavali.
(Dalje nasl.)
Trgovinska in obrtniška zbornica.
(Dalje).
I
Računski sklep trgovske in obrtniške zbornice o dohodkih in troških za leto 1887. potrdilo je c. kr. govinsko ministerstvo z razpisom od štev. 24.721. Ta računski sklep slove:
avgusta 1888
I. Poslovanje z denarjem
Dohodki.
Prebitek blagajnice koncem
de-
cembra 1886
2089 gld. 94 kr
Obresti od naloženega denarja Takse za vpisovanje znamek Doneski volilcem ....
202 60 4630
n
33
??
n
n
n
72
r>
Vkupe Troški.
. . 6982 gld. 99 kr
Plače in služnine....... 2400 gld. — kr.
Dnevnine.......... 200 v —
Tiskovine.......... 118 rt 29 n
Pisarniške potrebščine..... 130 T) 77 v
Knjige, časniki in knjigovezna dela . 171 80 V)
Kurjava in svečava ...... 85 r> 82 v
Poštnina in brzojavke...... 11 n 20 r
Donesek za obrtne šole..... 500 11 - M
Za statistiške namene ..... 182 11 14 n
Neprevidni troški....... 96 n - r>
5% kot pokojninski donesek . . . 222 11 25 «
Volitveni troški........ 195 n 69 n
Blagajnice prebitek koncem decembra
1887 ........... 2669 ii 3 n
Vkupe . 6982 gld. 99 kr.
II. Stanje i m en j a
Aktiva:
Blagajnice prebitek koncem decembra
1887
2669 gld.
kr
Zaostali dohodki
97
37
n
Vkupe
2766 gld. 40 kr
Pasiva:
Zaostali volitveni troški..... 230 gld.
kr.
Ta računski sklep bil je primerjan s predloženim
nisterskega predsedovanja. Poleg Taaffej
sta
še m
Falkenhay
in
Pražak, katera sta bila že pri
nastopu njegovem tudi miuistra
Ako
se spominjamo
kako
so pri nastopu te vlade
protniki in velik del
državnih uradnikov porogljivo prerokovali 2 do 3 mesece
življenja tej vladi, in ako se oziramo na to, kako se je
že mnogokrat dvomljivo gugala vaga za večino te vlade,
moramo priznati, da je praznovanje te desetletnice pomenljivo.
Mnogo za državo sila pomenljivega se je dognalo v tej dobi: vojni zakon, oboroženje vojne, ponovljenje pogodbe z Ogersko, vredjenje državnega gospodarstva, so gotovo vspehi, k&tere mora priznati vsakdo. Mnogo,
mnogo pa je še storiti, nadejajo se, da vlada
Cehi
i
Slovenci in Hrvatje
v
resnici dejansko izvede svoj
program
>
vbogi
n
zatirani" Nemci se ve da
i
ki
imeli
največ povoda slavo
peti
sedanji vladi, se deloma ku-
jajo, deloma prusnačijo, in le konservativni del njihov je na stališči vlado podpirajoče večine.
Pri tej priliki, ko se slave zasluge Taaffe-jeve, štejemo si pa tudi v dolžnost omenjati onega, kar mu štejemo v največjo napako in to je kriva rahločutnost nasproti nemški in laški opoziciji. Kopriv Di dobro rahlo tipati, sicer pečejo, prijeti jih je trdo z vso roko.
bilo kujanja
Ako bi bil grof Taaffe tako ravnal
na
Češko
i
ne
Nemškim, ne bi bilo prusnačenja po
1Z-
Schonerer-jevim,
in
naša Primorska
ne
bila danes
na smrt bolna, ako bi bil grof Taaffe popred storil, kar
je tam storil še
pred par dnevi.
dolžnost si štejemo ministru predsedniku grofu
Taaffe-ju poleg zaslužene pohvale k njegovi desetletnici podati recept, „kako ravnati s koprivami."
y
Glavni zbor društva
sv.
Cirila in
Metoda
?
računom in na podlagi dokazilnih prilog spoznan pravega.
za
društvo, katero se po pravici sme imenovati sedaj najvažnejše za Slovence, — zboroval je letos dne 8 avgusta na Bledu. Zbralo se je krog 100 deležnikov, ki so zastopali zelo vse podružnice tega društva. Došle deležnike pozdravil je župan blejski gosp. Malner, potem pa je na otoku maševal tamošnji dekan gosp. Razboršek. Po sklenjeni službi Božji vršil se je pri Petranu občni zbor pod predsedstvom neumorno delujočega predsednika gosp. profesorja T. Zupan-a. Iz poročila tajnikovega razvideti je, da je društvo letos štelo 6720 členov; po poročilu blagajnikovem znašali so dohodki minulo leto
Društve-
. 77 kr.
Računski oddelek v c. kr. trgovinskem ministerstvu Na Dunaji, dne 5. avgusta 1888.
Hawliscb,
c. kr. vladni svetnik
6667 gl. 69 kr, stroški pa 4029 gl. 71 kr. nega imetja bilo je koncem 1. 1888 10,611
Pri volitvi izbrani so bili dosedanji upravniki in se je vodstvu društva izrekla zahvala za vspešno delovanje. Med drugimi bili so navzoči deželni poslanec koroški gosp. župnik Gregor Einspielerin državna poslanca prof. Šuklje in Nabergoj.
Potrjena deželna postava. Predvlanskim sklenjena in vlansko leto nekoliko predrugačena nova cestna postava za Kranjsko, zadobila je z najvišjim sklepom z dne 28. julija Najvišje potrjenje.
Nova postava pomenja vpeljavo vsih drugod po
ponedeljek dne 12. avgusta desetletnico svojega mi- skušnjah potrjenih naprav glede naprav in vzdržavanja
Naši dopisi.
Iz Inubljane — Grot Taaffe pr
ta
263
nedržavnih cest za Kranjsko. Denar
pa tudi
za
Na vino- sadjerejski in poljedelski šoli na Grmu
dobro, stanje cest najbolj pomenljiva pa je ta prememba, pri Novem Mestu razpisanih je do 20. septembra 1889.
da se je velika vrsta bolj pomenljivih cest uvrstila leta 7 deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi
med deželne ceste. Te bode v prihodnje vzdržavala kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa mo-
dežela, vendar pa bodo dotični cestni okraji morali rajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in čvrstega
stroškov. S tem bodo večinoma od- zdravja. Učenci z deželnimi ustanovami dobe v tej šoli
donašati polovico
pravljene opravičene pritožbe zarad preobloženja onih stanovanje, hrano in poduk brezplačno, za obleko si pa okrajev, ki so imeli dosedaj pokrivati vse stroške za morajo sami skrbeti.
vzdržavanje velikih cestnih prog in onih, ki nimajo ne železnic ne državnih cest.
Nadejamo se, da izvršitev nove cestne postave ne bode povzročila mnogo neprilik.
želni
Cerkljah.
Deželni odbor imenoval je za duhovnika v de-prisilnici gospoda A. Kobler-ja, sedaj kaplana v
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrjilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev oziroma skrbnika, zadevajoče vzdrževanje učenca.
Korvetni kapitan Karol Schonta brat gospe
Koslerjeve, rojen ljubljančan, odlikovan je z vojaškim
križem za zasluge
Čestitamo.
Novo imenovan deželni glavar in njegov na-
Novičar iz domačih
m
tujih
dežel.
mestnik za Goriško. Cesar imenoval
sklepom z dne dosedanjega gla
je
z
najvišjem
Dunaja.
Antropologični kongres, ki je bil
t. m
za deželnega glavarja Goriškega na Dunaji zbran prve dni minulega tedna, bil je od za-grofa Fr. Coronini-ja, za njegovega stopnikov vlade in mesta prijazno in gostoljubno sprejet,
namestnika pa, dr. Josip viteza Tonkli-ja, kateri je tudi pa je tudi kongres po svojem predsedništvu enako prijateljsko in sočutno odzdravljal na našega cesarja kot
mesto
dusedaj zavzimal to dostojanstvo.
Toča.
Brezovice med Kočevjem in Črnomljem pospešitelja in pokrovitelja vednosti in pa
na
se nam piše. da je tam dne 10. t. m. silna toča pokon
čala do čistega vse poljske pridelke
j
veje in lubj
od
bila saduemu drevju in da
i
2
Dunajsko. Zastopniki mesta in kongresa pa so se vendar zelo varovali omenjati zaslug druzih narodov, kot nemškega.
Znanstvene razprave v kongresu bile so deloma
toča poškodovala, toda ne tako zanimive, deloma pa tudi diletantične. Po končanem
kongresu vršilo se je slovesno odtvorjenje dvornih na-
je padlo toliko, da je po
na debelo. Tudi bližnj
črno
dolinah ležala po maljske vinograde
uničila, kakor sadno drevje na Brezovici. Težko prizadeto prebivalstvo obrača se v svoji obupnosti za pomoč na milosrčne dobrotnike, ker sicer nima o čem živeti.
ravoslovnih muzej, pri katerem je bil navzoč cesar sam.
Za vredenje muzeja zaslužene osebe, kakor inten-Razmere med gospodarji premoga in delavci dant vitez Hauer ter vodje in kustozi, bili so povodom
v Zagorji, Trebovljah in Hrastuiku se še prav nič niso
odtvorjenja odlikovani z višjimi redi.
zboljšale. Pač prihaja nekoliko delavcev k delu, gospo
nedeljo večer ob 9. odpotoval je cesar po pred
darji privolili so tudi
12% zboljšek plače
?
ker pa de- dogovorjenem redu v Berolin.
lavci to smatrajo za nezadostno,
vstal
je položaj
še
vedno neznosen. Mir se ni kalil, ker pa se delavci zbrani niso hoteli raziti, kakor jim je oblastvo ukazalo, dejali so jih takoj na krat 200 v zapor.
Ignacij
?
Alojzij Jelovšek
potovanji samem došli so telegrami, ki poročajo nadrobnosti sprejemov in pozdravov v posameznih postajah. TaKO se poroča:
U s ti j 12. avgusta: Cesar je na kolodvoru sprejel načelnike ustsko-topleških oblastnij in ustako mestne dostojanstvenike jako milostivo, ravno tako plemenitaške
odposlance pod vodstvom kneza Morica Lobkovica.
Na
mnogoletni, zaslužen župan Vrhniški, vedno zanesljiv narodnjak, trgovec in posestnik, oče sedanjega župana Vrhniškega, poštenjak, na katerega je bila ponosna vsa dežela, umrl je minulo soboto v 72. letu za vodenico.
sijajno okrašenem kolodvoru je zajutrkoval, potem pa se je po preteklem odločenem času odpeljal med navdušenim pozdravljanjem.
Po d m okli 12. avgusta: Cesar je pri krasnem
vremenu ob a/4 8 došel na kolodvor, kjer so bili navzoči
Sijajen pogreb bil je v ponedeljek jutro. Pokojni zapusti dva sinova, stareji je okrajni zdravnik v Radoljici, mlajši
dostojanstveniki z veliko množico ljudstva.
Narod je cesarja navdušeno pozdravljal. Cesar je
pa naslednik na očetovem posestvu na Vrhniki in sedaj zapustil voz ter so se mu predstavili grof Thun s so-župan, oba pa vredna sinova svojega povsod visoko spo- progo, več plemičev, avstrijski poslanik v Draždanih. Po
štovanega očeta.
Bog daj večni mir in pokoj vrlemu narodnjaku!
14 minutah je nadaljeval med živahuimi vanje.
klici
poto
--264
D olj na Se d lica 12. avgusta: Avstrijski cesar, tično dopolnila in razširila, so brez podlage, pač pa nadvojvoda Frauc Ferdinand, grof Kalnoky došli so ob se govori, da se bode gotovo, v resnem slučaji iz
načelno
dopoludne. Kralj Albert v dragonski-avstrijski opravi zveze sledeče vojaško-tehnične slučajnosti
kinčan z redom zlatega runa in trakom Leopoldovega vredile. reda, princi Jurij, Friderik Avgust in Janez s spremstvom
Pri slavnostnem
obedu
napil je najpred nemški
došli so k sprejemu. Ko se je vlak ustavil šla je visoka cesar cesarju Franc Jožefu, kazajoč na navdušeni spre-
gospoda k cesarjevemu vozu. Cesar Franc Jožef in kralj jem prebivalstva, katero živo izražuje stoletja obstoječe
Albert objela in poljubila sta se trikrat, ravno tako je prijateljstvo obojih ljudstev. Pred vsem je ponosna vojna cesar poljubil princa Jurja in Friderika Avgusta. Narod na to, da se sme postaviti pred ojstre vojaške oči ce-je navdušeno pozdravljal. sarja Franc Jožefa. Ljudstvo in vo;na drži se trdno in
'uženo s hrabro av
Po predstavljanji spremstva in po pozdravih od- zvesto zveze, slednja da ima združeno peljala se je visoka gospoda med tem, ko so izmed ob- strijsko-ogersko vojno potezavati se za mir, in ako činstva letele cvetlice v šestih prazničnih vozovih na osoda tako hotla, boriti se. Sklepal je cesar z nazdra
grad Pilnice, ki je oddaljen od tod pol ure. V gorskem vico na cesarja Franc Jožefa vse cesarsKe hiše in vrlih
je ime
de
gradu pozdravila je kraljica cesarja, vetero najvišje gospode skupni zajutrk. Potem sta kralj
avstrijsko-ogrskih tovarišev.
Cesar Franc Jožef zahvalil
in princ Jurij s spremstvom spremila cesarja nazaj na katero mu je izrazil „cesarski brat" v najgorkejših
se je za napitnico
be-
kolodvor, od koder se je ob
IV
odpeljal v Berolin.
sedah, za sijajno odlično pozdravljenje, za dobrodejni Berolin dospel je cesar točno ob 5. uri. Tu pri- sprejem prebivalstva, za veliko prisrčnost sred zvestih
čakovali so cesarja: Nemški cesar, princi Henrik, Leo- zaveznikov, za skazano odkritosrčno sočutje ter povzdiga
- • . •
pold in Aleksander, knez Bismark, grof Herbert Bismark Kozarec na zdravje njegovemu srcu tako bližnjega pri-
in generali. Pozdrav cesarjev bil je gorak in prisrčen, jatelja in zaveznika, za nerazločljivo pobratimstvo in
ginjena objemala in poljubovala sta se cesarja.
Ko je
tovaršistvo med nemško in pa avatro-ogrsko vojao,
na
cesar ogledoval častno Kompanijo pričelo se je gibanje množenje in vtrjevanje poroštev za sprevoda v okinčano mesto.
Ob
uri 25 minut je zagromel prvi strel iz to
pov, naznanujoč vhod Velečanstev. Navdušenost občinstva nepopisljiva. Sprevod je otvoril škadron gardnega kora, kateremu je sledil štirivprežen voz s cesarjema, v drugem vozu sta sedela princ Henrik in nadvojvoda Franc Ferdinand; potem je prišel škadron gardnih
mir v blagor zaveznih držav in ljudstev, Kakor vse Evrope ter je skleuil
s trikratnim slavaklicom na nemškega cesarja, cesarico in vso vladajočo hišo.
Hrvatska.
Minister za Hrvatsko pl. Bedekovič
kirasirjev, za njim pa princi, v skupnem vozu nemški državni kancler, grof Kalnoky, grof Herbert Bismark in konečno spremstvo.
Veličastni sprevod je šel skozi ^Thiergarten".
vojaki v špalirju, za njimi
umrl je minuli teden na deželi poleg Dunaja. Vsi listi
hvalijo njegovo značajnost in njegovo nepristransko vra-
dovanje. Pokojni bil je neoženjen in prejšnje čase ban hrvatski.
Laška.
Kralj in kraljevič dospela sta včeraj
er so ju minister
zjutraj ob 6. uri z Monze v Specijo, mornaric in predstojniki oblastev sprejeli
Ob vseh cestah so
stali
Bolgarska
Ministerski predsednik Stambulov
gnetlo na tisoče ljudij. Ko sta prišla vladarja,
pa se
prezentovali so vojaki mej trikratnimi
n
hura
u
klici.
Veselo gibanje se je polastilo množice, ki je kazala svoje simpatije z mahanjem robcev in klici. Cesar Franc Jožef se je neprestano najsrčneje zahvaljeval. Ko je pregledal častno stotnijo pred gradom, pozdravili sta ga v gradu cesarica in cesarica-vdova Avgusta. Ob 6. uri je cesar Franc Jožef cesarico-vdovo Avgusto v njeni palači obiskal. Sekcijski načelnik Szogyeny in
doposlal je okrožnico vsem prefektom, v kateri se jim ojstro ukazuje, zabraniti vsako gibanje, ki bi merilo na oklicavanje neodvisnosti Bolgarske.
Žitna cena
v Ljubljani 13. julija 1889.
Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr
banaške
6 gold. 80 kr
tursice 5 gold. 30 kr
sorsice 5 gld
80 kr.
rži 4 gold. 50 kr.
ječmena 4 gold. 33 kr.
legacijski svetnik grof Widenbruck sta se zvečer dlje ovsa 3 gold.
kr.
ajde 4 gold. 33 kr.
ovsa 2 gold
časa mudila v palači državnega kanclerja. Ob 7. uri 44 kr.
Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov.
bil družinski obed; cesarica je sedela mej cesarjem Francem Jožefom in nadvojvodo Francem Ferdinandom nasproti njim pa cesar Viljem mej princesinjama Leo-poldovo in Ireno.
V K ran j i. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr.
Rrž 4 gold. 55 kr.
Oves 2 gold. 60 kr.
Turšica 4 gold. 54 kr.
Ječmen
1 gold. 22 kr.
Berolin, 12. avgusta. Domneve, da se bo povodom i goid. 60 kr.
Ajda 4 gold. 22 kr.
Seno 2 gold.
kr.
Slama 100 kilogr
Špeh 1 kilog,
vladarskega sestanka avstrijsko-nemška zveza
poli
44 kr.
Odgovorni urednik: Gustav Pire.
Tisk in založba:
Blasnikovi nasledniki.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si