\ List 33. Tečaj XLVII. i _ # Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici emane za eelo leto 3 gold. 40 kr. za nol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 14. avgusta 1889 Obseg: Nekoliko opombic zastran molže govinska in obrtniška zbornica. Perutninstvo Naši dopisi. Razne Novičar. reci. Zemljepisni in narodopisni obrazi Tr- Gospodarske stvari. vredno ko zorovali. Krave bolj ne bilo se bati Nekoliko opombic zastran rbeli za molžo ter molzače nad-ile več mleka ter bile bolj zdrave; se vime ne unelo: dostikrat bi molže. daja da mlečnih proizvodov, zlasti sira, pro Po pravici sluje mleko izmej vseh gospodarskih pridelkov, pa se da tudi res mnogovrstno uporabljati. ne bili prisiljeni dajati po slabi ceni, ker je blago malo vredno. Koristi so torej mnogovrstne in velike gospodarjem, Ker krmo Toda skvari se tudi kmalu, ako ga skrbno ne varujemo, da se ne izpridi. Vzrokov temu je več in mnogovrstnih. Nekaj vpliva vsebina mleka, ki ima razkrojilnih beljakovin, mlečnih kislin, katere se narejajo iz mlečnega sladu. uporabljajo na najboljši način. Zatorej je močno želeti da bi bolj skrbeli za dobro molžo ter strogo zahtevali da se vselej pravilno molze. Glavno pravilo pri mlekarstvu je snaga, > in sicer povsodi in vselej bodi vse snažno. Tega se je pri mol najprvo držati. Kravam se torej ne sme slabo zenji Sploh pa je mleko jako občutljivo za raznovrstne premalo nastilati, vedno jih je treba snažiti in čediti tvarine, nahajajoče se v zraku, ki škodljivo vplivajo na Snaga se ne sme zanemarjati, sicer so krave zlasti ob nje in je kvarijo. Zatorej bodi mlekarju prva skrb vse zadnjem delu svojega trupla, nesnažne in vimena blatna. to storiti in pripraviti, kar pomaga, da mleko kar mo- Pri molzenj goče dolgo časa ostane sladko. mogoče popolnoma zabraniti, da ne bi tem pomočkom pa kaj nesnažnega padlo v mleKo. Vsled tega dobi mleko pripada najbolj dobra molža. Kjer ne urnejo ali nečejo ostudno barvo in se prav mlesti, skvarijo sami mleko, da ni trpežno in za- sakemu gabi. Zato velja za vse govedarstvo, posebno pa se zastran krav, da jim je do torej za marsikatero porabo ne, za katero bi sicer go- voljno nastilati in redno jih čediti tovo bilo pripravno. Natančne preiskave učenih mož so pokazale, da se ženo Vime mora, predno se molze, vselej biti lep tako je mogoč mleko da je namolzeno mleko tudi nareja nekoliko iz krvi, nekoliko pa iz sleznih snažno. Molzač naj toraj, predno molze, vselej svoje roke tvarin v kravjem vimenu to je v delu, s katerim je pri dobro umije. Rep treba zlasti po leti, ko so muhe nad- molži največ opravka. Uže povedanega lehko vsak povzame > kako velevažna ležne, za nogo privezati, ker sicer lahko nesnage spravi je pr molža za mleko in dlak v mleko ter nadleguje tudi molzača Živali se glede na njegovo množino pa tudi kakovost. To nam privadijo temu kmalu ter niso bolj nemirne nego sicer potrjujejo tudi izkušnje. Slabo molzenje škoduje kravam Kakor o vsej mlekarski posodi, velja tudi o molzni ve in mleku. Krave namreč dajejo čedalje manj mleka, ako drici da bodi vselej snažna. Najboljše v tem oziru so jih molzemo slabo, zlasti če jim vimena čisto ne izmol- molzne vedrice iz železne ploščevine. Takšne je lahko zemo. Skvari pa slabo molzenje tudi mleko, ki dobi za- snažiti, pa trpežne so. radi tega kožičaste tvarine, kmalu kisa, kuhano se hitro Sploh je za mlekarstvo najboljša posoda narejena usin, a podelano v sir daje mu marsikaterih zelo ne- iz železne ploščevine. Molzna vedrica mora biti tako prijetnih lastnosti. Čeravno pa ljudje to dobro vedo, narejena, da jo je lahko držati mej koleni. Vedrico mej vendar premalo čislajo. Nekaterim molzačem je molža molzenjem na tla staviti, tega ne sme trpeti noben sitno delo, ter je izkušajo hitreje ko mogoče opraviti, spodar, kajti tako se vselej onesnaži; vrhu če prav namolzejo manj mleka. Toda veliko bi bilo mirna krava prepogostoma prevrže, in mleko 258 Zatorej mora gospodar zahtevati > da vedrico molzatf Vime v anatomičnem ozr/u in&a dva pred ala ali drži trdno mej koleni. Molze se na različen način. Navadno molzejo tako, da vzamejo sesec mej palec in kazalec, pa ga zgoraj pri oddelka > katera loči kožaste stena. To je uzrok, zakaj mora molzač navzkriž sesce po-prijemati in mlesti, to je vimenu stiskavajo ter mleko s palčevo mečo in tremi najprej s prve polovice mlesti, a potem iz druge po dotičnem sescu mleko iz poslednjimi prsti spuščajo v vedrico. (Dalje prihodSajič.) Nekateri pa slednjih treh prstov nič ne rabij ampak s palcem in kazalcem gladijo sesec od zgoraj navzdol do konca. Prvi način je vsekakor boljši, ter se a. toda molzač mora imeti krepke roke in molze hitrej prste. Drugi način je manj redeu posnemanja tudi se je bati da ne bi molzač sescev odri. Zato si zmerom prste omaka mlekom, kar je ostudno in gabno. Prvemu načinu pravijo, da je stiskalno molzenje, drugo pa mol zenje z glajenjem. Perutninstvo. svojem zadnjem spisu završili smo opis raznih kokošjih pasem. Preiti nam je danes na njih sorodnike* in sicer najprej na Pure. Sesce molzejo s stiskavanjem krepkejši ljudj 9 gla dijo pa jih slabotni, kar dovolj dobro označuje vred „ Vabim Te v nedeljo na purana". Komu se prijetno ne nasmehne lice, kadar zasliši te besede iz ust svojega prijatelja ali prijateljice? Spojena je po na&ih nost obokterega molzenja. Mlade krave, katere prvokrat krajih s tem pojmom vselej prijetna družba z vsemi molzejo, in tiste ki nimajo dovolj razvitih sescev, treba drugimi potrebnimi pridevki, in srce od radosti hitreje po drugem načinu mlesti, namreč sesce gladiti in nate- triplje v taki družbi, ko prineso dobro pečenega purana Takisto molzemo tudi na konci, da mleko izmol zati. zemo do zadnje kapljice. Previden in izurjen malem in potem čedalj na mizo. mej prsti volj in trdno molze Kdor pa ni samo tako materijalen, marveč ima ne-molzač molze od začetka po koliko nagnenja do filosofije, utegnil bi vprašati: Od kod trdneje, ko se vime zmehča in pa smo dobili Slovenci to prekoristno žival? Prvi odda a postane. Kdor pa kar od začetka naglo govor na to vprašanja bode gotovo : Ne veš dela kravi bolečine, ter mu neče mirno Hrvatskega? Nisi videl nikdar Hrvata, ki je prignal do konca stati. Vsled tega pa je ne izmolze do čista in v naša mesta in trge celo tropo kavkajočih teh živalic jo sčasoma popolnom skvari. Nekatere krave 9 zlasti katere so po dolgem potu vse okrvavele po nogah, da mlade ne dado se rade mlesti ter so na vimenih močno komaj še hodijo, ter jih z dolgim bičem goni od kraja občutljive. Tukaj si pomagamo, ako vime pred molzenjem ko ni še prenapeto, z rokama zmerno pomolzavamo. 7 do kraja, dokler ne zvede zadnjega? To Ako pa dalje vprašaš Je ljubi Bog te živalice je kravi prijetno in se potem da raje trdno mlesti. Sploh za prva ustvaril na Hrvatskem? vedela Ti ne bode ča-pa moramo z živino biti pohlevni in krotki, zlasti mej 8tita družba pravega odgovora. Na to naj Ti pa jaz od molzenjem, sicer živali skvarimo. Če je krava mej mol govorim Ne na Hrvatskem niso bili purani iz pr zenjem nemirna, kaže to, da jo boli. Zatorej moramo domači, ampak njih domovine nam je iskati onkraj at biti prav potrpežlj Nekateri mislijo, da more krava lantskega morja v blaženi Ameriki, od koder nam do amovoljno mleko zadržavati To ni res. Kite v sesih ega ne dopuščaj Gospodar naj žival ki ha j vse dobro in vse zlo za kmetijstvo. Tam se nahaja se ne še divji puran i ki se od domačega razlikujejo po viših tU iida mlesti, skrbno opazuje. Kmalu bode zapazil, da nogah in bolj slokastem trupi ime ni v redu, ali žival sploh ni zdrava Če zapazi » Mladiči privadijo se po nekoliko trudu tudi člo vime trdo in trdno, naj je maže z mastjo, surovim Veških bivališč, in farmarji po južnozahodnih pokrajinah ua je maslom, smetano ali glicerinom Če so bolečine velike > zjedinjenih držav rabijo jih za plemenitev, oziroma ob naj se seno polije s kropom, da čad uhaja pod vime. navijanje krvi z domačimi purami Kada to ne pomaga nič, poklicati je živinozdravnika Mnogo dobrih krav molznic so ljudje izpridili > ker Av»triji so po nekaterih krajih ob Dunavu napravili poskušnje, da bi divje purane gojili za lovske *o roke križem držali, dokler bi bili mogli z malim po- živali Po Diirigen-u posrečil se je ta poskus grofu inagati. Iz prva majh bolezen, če se v nemar pušča, Breunerju na grajščini Grafenegg pri Kremsu ? se izprevrže se dostikrati v veliko in nevarno Kjer imajo več molzačev, naj vsak svoje krave je leta 1884. namnožila četa divjih puranov 200 komadov. uže nad molze. Vsak namreč ima svoje posebnosti, katerim se perja krava precej privadi. Kravam ne ugaja vedno menja anje molzačev. Vrhu tega moremo laglje nadzorovati hitreje zapaziti, kateri molzač je zanikaren in s kravami Popolnoma dorasli, 3 leta stari bronce-purani težki so Naše domače pure pa delimo po barvi njihovega 1.) v bronce-pure, 2.) v črne in 3.) v bele pure. Bronce-pure so po barvi najbolj podobne divjim. apačno ravna. Precej ga zasačimo, kateri je pri živalih do 13, pure pa do 8 kilogr. Seveda so še teži. Tako na kakšno bolezen zakrivil ali mleko izkazil. pr. poroča slavni gojitelj bronce-puranov Mr. W. Simp 259 8011 (W*38t Farms, Westchester-County N. Y. U. St. of pravih jajec, in odkrita bo rada sedela ca jajcih toliko N. Amerika), da je imel purana, ki je tehtal 207a kg. in pure od 10—11 kg., 8 mesecev stari purani tehtali časa > da 4krat izvali piščancev so mu meseca februvarija po 10 13 kg iu pure eno liko stare kg. Orni purani so nekoliko manjši od prejšnjih hva- lijo jih pa, da imajo okusnejše meso in proti svoji teži več mesa, ker so šibkejših kosti. Bele pure so po nekaterih krajih posebno priljub- Imel sem puro, katera se je, ko mi je bila 4krat zaporedoma brez prenehanja izvalila, tolikanj privadila tega posla, da je še potem skoro ni bilo moči odpraviti od valjenja, ko sem ji bil gnezdo razdrl. Za nesenje jajec pa bi pur ne mogel priporočati, ker je njih število le majhno, po 12 do 20 v enokratni dobi. Jajca so sicer jako okusna vendar se za jed ljene, ne toliko zaradi mesa, katero se njema z mesom redkokrat rabijo, ker jih je premalo. Navadno so dobro prejšnjih, marveč zaradi lepe, bele puran 9 ki razburjen razprostira rep, z živo rdečo glavo barve, kajti beli oplojena in rabijo skoro izključno za valj druzih in vratom je kaj lepa prikazen. zlasti duševnih lastnostih puranov hočem čislane čitatelje opozoriti ka je sakemu itak uže Nekateri trdijo, da so bele pure občutljivejše mimo znano, na to, kako puran sovraži rdečo barvo drugih; toda na Ogrskem in Slavoniji belih puranov vedno jezno drži ter hoče gospodovati po , da se dvorišči. nič skrbneje ne negujejo nego drugih, pa vendar dobro Glede vedenja proti šibkejšemu nasprotniku se nikakor uspevajo ne more primerjati z vitežkim petelinom Pure koristijo nam v obče s svojim izvrstnim me- zoperniku navadno srčno sam postavi v bran se svojemu purja som in dobrim zanesljivim valjenjem. Dobro njihovo druhal pa se skupno spravi na nasprotnika, in kadar meso prikupilo jih je vsem civilizovanim narodom. njem ne bodem natančneje pisal, kajti vsakdo izmed slanih čitateljic in čitateljev ga pozna iz svoje izkušnje. HBStiff/liM W7.V, \ '-TjMvJ^rSKi^H^i^ij^ 'Cvj^ffHP ?[yjflHiBSBMjjj^B^HBK itoffl /rfi^ Pri nas Slovencih pure niso še tako razširjene, ako izvzamemo Dolenjsko, kakor so vredne. Res je sicer, da po zaprtih prostorih ne bodo uspevale. Ali kdor ima priliko spuščati jih na pašo, naj obrača svojo pozornost na to stroko kmetijstva, koja se mu bode gotovo dobro ponašala. Če prav so mlade purice občutljive, vendar so pozneje tolikanj utrjene, kolikor, rekel bi, nobena druga ga premaga, udriha toliko časa z močnim njem > da mu razbije vso črepinjo. Papigatke. kljunom po Papigatke nimajo za nas gospodarskega pomena • ^ K/ - ----V V^l« iT VUU ^ zato jih tudi ne bodem podrobneje popisaval. Smatrati jih moremo skih parkov. za perutnino, ki rabi v okrasbo grajščin Na malem dvoru preganjajo vso drugo perjad in v68 perutnina. Drugače bi tudi ne mogle uspevati ob tako mali pozornosti in skrbnosti, kakeršno je opažati po se še celo v človeka zapode. Razen tega ponavljajo ljubi dan svoj dolgočasni kokva, kokva, kateremu glasu se ni moči lahko privaditi. Ogrskem in Hrvatskem. Nič manj hvale vredno, nego njih meso, pa je njih izredna sposobnost za valjenje. Po pravici smemo trditi Jaj neso malo 50 navadno pri nas le po kakih 80 na leto, po gorkih pokrajinah francoskih pa baj o purah, da so najboljša in najzanesljivejša valilnica. do 160. Jajca so majh lupino: Vsakovrstna jajca lahko puram podlagamo, in to ne tako skriti okusna in imajo prav trdo težavno jih je dobiti, ker papigatka jih zna Meso da je navadno vse iskanj zaman samo po edenkrat na leto, marveč po 4mt zapo- redoma, ako vsakokratne mladiče oddamo drugim voditeljicam. Voditeljice so pure jako dobre in vzprejmejo pod svoja krila tudi piščance ali sploh mladiče, katerih niso same izvalile. mladih papigatek je prav dobro ter je podobno bičjemu in fazanovemu. Razne reci. Pa ne le glede vztrajnosti pri valjenji nam je pur pohvalno omenjati, tudi glede časa moremo ž njimi poljubno razpolagati. Pozneje bodem o tem * Kako se dobi dobro semensko žito. močni predmetu sicer še govoril, mlati tolčenjem s cepcem omlati se nezrelo zrnje, drugo se pa zmečka, posebno če se ravno pripeljano žito precej Če vendar hočem uže tu omeniti, da pure lahko prisilimo, stonj proč da vale o katerem času koli. Ako na pr. hočemo v meseci decembru ali se tako poškodovauo zrnje seje. meče se za- nepopolno, poškodovauo zrnje ne more ker krepko kaliti in zdravih močnih rastlin pognati Da se janu dobi nepoškodovano, povsem dozorelo semensko žito variji podložiti kokošja jajca v vzgojo dragih zimskih priporoča se, da se snopi otepejo, ne da bi se razve piščancev, treba nam je izbrati le dobro rejeno puro, zali, tako da se s cepcem ne tolče po klasji, ampak po posaditi jo na pripravljeno gnezdo, v koje smo položili sredi snopov, kajti potem bodo odletavala le najzrelejša » kakih ali kakim drugim prozornim pokrivalom. 10 porcelanastih jajec, ter jo pokriti s košem torej za seme najboljša zrna. Kdor si tako preskrbi dobrega semena ter njivo dobro obdela, lahko seje mnogo dneh se je pura gotovo usedla, potem ji je treba le podložiti redkeje, pa bode vendar imel gostejše in lepše žito » 260 nego tist, ki dobiva seme od popolnoma omlačenih snopov. * Kako se prežene podgane. Neki kmetovalec priporoča nov način za preganjanje podgan. Poskusil je že vse mogoče, da bi pregnal podgane s svisli in iz hlevov pa brez uspeha. Nalil jim je katrana v luknje, toda podgane naredile so le novih luken. Nazadnje je pa tri podgaue žive ujel, namazal jih s katranom vse razen glave in jih spustil zopet v luknje. To je pomagalo. Podgane so se vse preselile in v šestih letih se niso povrnile. Podučnc stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 120. Vredba občanska in vojaška. Za ime Peru niso znali stanovniki države inkovske, to ime so nadeli Španiolci, zakaj, ne zna se. Peruvanska država je bila razdeljena na štiri dele, v v^ak del je vodila ena glavna cesta s Kuska. Pa tudi glavno mesto je bilo razdeljeno na štiri dele, iu vsak del je bil obljuden l ljudmi dotične pokrajine. Razna ta plemena so imela vlasten naroden kroj, prav tako so se nosili njihovi zastopniki v glavnem mestu, tako da je glavno mesto pokazovalo pravo podobo cele države. Vsaka teh velikih štirih pokrajin je bila v upravi kraljevskega namestnika, kateremu je bilo dodanih več svetnikov, ki so vodili razne oddelke državne uprave. Kraljevski namestniki so morali vsakega leta po nekaj časa bivati v glavnem mestu. Bili so nekako državno svetništvo. Ljudstvo je bilo razdeljeno na desetine, in sicer tako, da je vsakih devet oseb imelo nad seboj deseto za nadzornika; potem na petdesetine, na stotine, ua petstotine in tisočine. Načelniki tem oddelkom so bdeli nad javnim redom, kakor tudi nad tem, da se je vsakemu pravica godila in sodila. Prestopnike so vodili k gosposki, a kdor je to opustil, zadela ga je podobna kazen, kakor krivca. Na čelu desetim tisočinam je stal upravitelj z rodu Inkovcev, njemu so bili podrejeni vsi kurakovi in vsi uradniki dotičnega okrožja. Vlastni sodniki so sodili rušitelje zakonov in javnega reda, od njih ni bilo nobene pritožbe na viši urad. Vsak prepir je moral poravnan biti v petih dneh. Zato so vsak čas potovali po zemlji vladni komisarji, ki so preiskavah poslovanje uradnikov. Po vrhu je morala vsaka sodnija na više mesto pošiljati mesečne razprave o svojem poslovanju. Zakonov je bilo malo, ali ti so bili strogi. Tolo-vajstvo, prešestvo in umor so kaznovali s smrtjo, vendar so bile dovoljene olajšujoče o&olnosti. S smrtjo so kaznovali dalje zasmehovanje boga solnca, in preklinjanje veličanstva, kar je bilo Peruvancem eno in isto. Tudi zažiganje mostu so kaznovali s smrtjo. Kdor je prestavil mejnik, kdor je odpeljal vodo s polja sosedovega na svoje polje, kdor je požgal, bil je ostro kaznovan. Če se je kater kraj zburil proti vladi, brez milosti so ga opu- EmI stošili in stanovnike drugam preselili. Polje je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del je šel soincu, najvišemu bogu, drugi vladarju in tretji ljudstvu. Pridelki solnčnega polja so bili za vzdržavanje duhovnikov, svetih devic, in za razne potrebščine pri bogoslužbi. Pridelki drugega dela so bili za vzdržavanje dvora, vseh Inkov in raznih državnih potrebščin. Tretji del je bil razdeljen med pojedine družine, in sicer po številu glav. Kakor hitro je namreč mladenič toliko po-rastel, da se je smel oženiti, dali so mu določen kos zemlje za preživilo njemu in ženi. Za vsako dete so potem primaknili nov kos zemlje, in sicer za dečka še enkrat toliko, kolikor za deklico. Vsakega leta so polje na novo razdelili po množenju ali padanju družine. Tudi kurakvi so dobivali svoje dele, samo da so bili večji. Vse polje so obdelovali skupno, najpreje solnčno polje, potem polje starcev, bolnikov, vdov in sirot, kakor tudi vojakov, kateri so bili v službi, naposled lastno polje, toda s to zavezo, da je bil dolžan pomagati sosed sosedu, če ni mogel sam s Kakoršnega koli vzroka dela dovršiti. Na vse zadnje je prišlo na vrsto polje vladarjevo. Kar je veljalo za polje iu njega pridelke, veljalo je tudi za vse ostale izdelke. Vzlasti kar se tiče lam in drugih peruvanskih ovac. Reja te živali je bila dobro vrejena, tako da so se Španjolci kar čudili, čeravno je ovčarstvo tudi pri njih doma bilo aobro razvito in vre-jeno. Gotovo število ovnov so poslali vsakega leta na dvor za navadno hrano, kakor tudi za žrtve o raznih praznikih. V gotovem času je bila striža, a volno so spravili v javna skladišča, s katerih so jo dajali rodo-vinain po potrebi. Volno so predle in podelale ženske, in kedar je vsaka hiša dobila kar jej je šlo, začele so delati za vladarja in njegove ljudi. Delo je bilo primerno razdeljeno po vsej državi, in nadzorovali so je posebni vradniki. Od dela so bili izvzeti samo bolniki in ostareli ll h zggMfiEžfiT -,'^■53 'oIIP- ft iK^ i" J tIE^-TIL.- r ^ ^vSu v Tt? "^gjt HEof^JI^ l^ipcff^ ljudje. Postopanje je bilo zakonito proglašeno za zločin. Rekli so, lenuh ne greši le proti samemu, temveč proti celemu člveštvu, ker živi ob krvavem potu onih, ki delajo za čednost in blagostan naroda. Zlato in srebro so kopali Peruvanci v premnogih rudnikih, in vse je šlo vladarju, ki je sem in tje dajal bogate darove zlata in srebra svojim dostojanstvenikom. Delo v rudnikih je bilo natanjko razdeljeno, zato je šlo vse gladko in brzo od rok. V različnih rokodelstvih je bilo izurjeno pičlo število Peruvancev, in vsako tako rokodelstvo je navadno prehajalo od očeta na sina. Tako so nastale kaste, kakor v starodavnem Egiptu. Tudi rokodelci so delali na ukaz in pod nad- » zorstvom vlade, a zato so bili tudi preskrbeni z vsemi potrebščinami. Vse pridelke in izdelke, ki so ostajali čez potrebo, nasuli so v velika poslopja po vseh pokrajinah. Kar ni šlo v kraljevska skladišča, shranili so za podporo ob pomanjkanju, kakor tudi za take ljudi kateri so brez vlastne krivde v nesrečo prišli. V teh zalogah so našli španjolski podjarmitelji ne samo navadnih poljskih pridelkov in takih rokodelskih izdelkov, ki so neizogibno potrebni vsakemu človeku, temveč tudi take, ki so le za luksus. Nad vsemi temi zalogami, kakor tudi nad razdeljenjem dela, vodili so peruvanski uradi natančne registre s pomočjo tako na-zivanega kvipusa. Vsa ta navedena bremena je moralo nositi navadno ljudstvo, ono je toraj s svojimi žulji moralo vzdržavati celo državo To se nahaja tudi v nao-braženih državah, toda s tem razločkom, da je v državi peruvanski vsak, ki je delal, bil tudi od države zavarovan uboštva, katere dobrote ljudstvo v nao-braženih državah ne uživa. In kakor nobeden ni mogel ubožati, tako tudi nobeden ni mogel obogateti, ker nobeden ni delal sam zase, temveč za občnost. Zato pa tudi nobeden ni mogel uživati nasledkov povišane pridnosti. Narod peruvanski je bil s tem ko-munistiškim vrejenjem obsojen na večno stanje na tistej stopnji polunaobraženosti, na katerej so ga našli Španjolci. Vendar so Peruvanci dosta storili za kulturo, da — si so bili v neugodnih razmerah- Ostankom njihovih cest se še dandanes čudi potnik. Vsa država je bila preprežena s cestami, vzlasti znameniti ste bili dve cesti. Ena je šla preko andeskih gor, Kjer je bilo treba premagati neizmernih težav. Mostove so delali Peruvanci viseče, samo da so mesto verig jemali vezi z vlaken agave ali aloje. Zložene so bile od obdelanega kamna, na nekaterih mestih posuta z nekovo smolovito malto, ki se je s časom tako strdila, da je bila trda kot sam kamen, trpežnejša pa še bolje od kamna. Druga cesta, s poprejno vštricna, vodila je po pe-ščenej nižini med morjem in gorami, kjer je bilo treba premagati drugih težav. Ta cesta je šla po zagrajenem nasipu, in je bila z obeh strani zarobljena z drevjem, ki je nudilo hladu potniku. Na onih mestih, kjer zavoljo sipe ni bilo moči trde ceste narediti, stali ho močni koli, Ki so kazali. Kodi vodi cesta. Te ceste pa niso bile široke, nkdar čez 20 črevljev, kajti Peruvanci se niso vozili, za peš potovanje pa so bile take ceste popolnoma dobre. Posebni stebri na določenih mestih so pokazovali daljavo. Na gotovih mestih ob cesti so stale obširne gostilne, v katerih je ostajal vladar s svojim spremstvom, kedar je potoval. Tudi za vojake so stale prostorne vojašnice ob cestah. Vse veče ceste so vodile proti glavnemu mestu. Da se je občevanje še bolje olajšalo, imeli so Peruvanci tudi dobro vrejene pošte. Poštne hiše so bile blizo druga drugej, v njih so čakali služ-oiki, ki so prenašali s postaje na postajo razne poši- ljatve, na pr. razno sadje, ribe in divjačino za dvor. Vsak prigodek, naj se je pripetil na skrajnem koncu države, bil je tako kmalu naznanjen vladi v glavnem mestu, in zato je ona brzo vse potrebno ukrenila in izvela. B Vzlasti so bile te ceste na veliko korist vojni, 1 toraj je vlada vso pozornost obračala njim. Inkovci so imeli namreč vedne vojske s sosednimi plemeni. Kdor se ui hotel z lepa klanjati solncu, prisilili so ga na to z vojsko, ki so jo Peruvanci vojevali z nabožensko iskrenostjo. Na vojsko je moral hoditi vsak brez izjeme, in sicer vrstama, kakor na druga javna dela in opravila. Vsakega meseca po dvakrat ali trikrat so bile vojaške vaje v vsakej občini. Na ta način so imeli vladarji peruvanski vsak čas gotovo tako silo vojaško, kakoršno so potrebovali. Število vojakov, ki so jih na en pot v boj poslali, ni bilo vedno enako, v poslednjem času so več potov po 200.000 mož v boj vzeli. Tisti red, ki je vladal v občinskej upravi, vladal je tudi pri vojni, ki je bila razdeljena na večje in manjše oddelke. Kakor navadno ljudstvo, tako je tudi vojaščina bila pod višimi in nižimi vodniki, kateri so se po zaslugah više pomikali. Samo samostalna veliteljstva so bila pridržana Inkovcem. Vsak oddelek je imel svojo zastavo- Orožje Peruvancem je bilo tole: lok, kopje, sulica, kratek meč in buzdovan, s katerim so znali nenavadno spretno udrihati. Hroti so bile naojstrene z ribjimi kostmi. Inkovci so imeli z zlatom in srebrom okovano orožje. Razni velitelji so se odlikovali z lesenimi s ali koženimi čeladami, ki so bile bogato okrašene z zlatom in dragimi kamni. Na čeladi se je zibala per-janica od svetlih peres tropiških tičev. Prosti vojaki so si ovijali glavo z nekakim turbanom, nosili so oklepe prešite s pavolo in pokrivali so si telo s ščitom. Kakor ob cestah tako so stale vojašnice tudi na drugih primernih mestih, in poleg magazini z vsemi potrebščinami za vojno. Zalaganje vojne je bilo v Peruvu tako dovršeno vrejeno, da noben vojak ni pomanjkanja trpel. Zato pa gorje vojaku, ki bi plenil ali sploh silo delal ljudem. Smrtna kazen mu je bila prisojena. Naj-veči uspeh v vojski so dosezali Peruvanci z brzim premikanjem vojnih oddelkov, tako da niso nikdar dali ne-prijatelju prilike, da vso silo proti njim v eno združi. Tako je eden za drugim njim podlegel. Bilo je pa hvalevredno pri Iokovcih to, da njihove vojske niso bile nikdar okrutne. Vsak čas, v najhujem boju, bili so gotovi napraviti mir pod pogodbo, da neprijatelj začne častiti solnce in se pokori njihovim državnim naredbam. Kedar so pridobili Peruvanci novo pokrajino, začeli so najpreje templje solncu v njej staviti. Potem so poslali potrebnih duhovnikov, da so ljudstvo v novej veri podučavali ter potrebne obrede ovršavali. (Dalje nasl.) Trgovinska in obrtniška zbornica. (Dalje). I Računski sklep trgovske in obrtniške zbornice o dohodkih in troških za leto 1887. potrdilo je c. kr. govinsko ministerstvo z razpisom od štev. 24.721. Ta računski sklep slove: avgusta 1888 I. Poslovanje z denarjem Dohodki. Prebitek blagajnice koncem de- cembra 1886 2089 gld. 94 kr Obresti od naloženega denarja Takse za vpisovanje znamek Doneski volilcem .... 202 60 4630 n 33 ?? n n n 72 r> Vkupe Troški. . . 6982 gld. 99 kr Plače in služnine....... 2400 gld. — kr. Dnevnine.......... 200 v — Tiskovine.......... 118 rt 29 n Pisarniške potrebščine..... 130 T) 77 v Knjige, časniki in knjigovezna dela . 171 80 V) Kurjava in svečava ...... 85 r> 82 v Poštnina in brzojavke...... 11 n 20 r Donesek za obrtne šole..... 500 11 - M Za statistiške namene ..... 182 11 14 n Neprevidni troški....... 96 n - r> 5% kot pokojninski donesek . . . 222 11 25 « Volitveni troški........ 195 n 69 n Blagajnice prebitek koncem decembra 1887 ........... 2669 ii 3 n Vkupe . 6982 gld. 99 kr. II. Stanje i m en j a Aktiva: Blagajnice prebitek koncem decembra 1887 2669 gld. kr Zaostali dohodki 97 37 n Vkupe 2766 gld. 40 kr Pasiva: Zaostali volitveni troški..... 230 gld. kr. Ta računski sklep bil je primerjan s predloženim nisterskega predsedovanja. Poleg Taaffej sta še m Falkenhay in Pražak, katera sta bila že pri nastopu njegovem tudi miuistra Ako se spominjamo kako so pri nastopu te vlade protniki in velik del državnih uradnikov porogljivo prerokovali 2 do 3 mesece življenja tej vladi, in ako se oziramo na to, kako se je že mnogokrat dvomljivo gugala vaga za večino te vlade, moramo priznati, da je praznovanje te desetletnice pomenljivo. Mnogo za državo sila pomenljivega se je dognalo v tej dobi: vojni zakon, oboroženje vojne, ponovljenje pogodbe z Ogersko, vredjenje državnega gospodarstva, so gotovo vspehi, k&tere mora priznati vsakdo. Mnogo, mnogo pa je še storiti, nadejajo se, da vlada Cehi i Slovenci in Hrvatje v resnici dejansko izvede svoj program > vbogi n zatirani" Nemci se ve da i ki imeli največ povoda slavo peti sedanji vladi, se deloma ku- jajo, deloma prusnačijo, in le konservativni del njihov je na stališči vlado podpirajoče večine. Pri tej priliki, ko se slave zasluge Taaffe-jeve, štejemo si pa tudi v dolžnost omenjati onega, kar mu štejemo v največjo napako in to je kriva rahločutnost nasproti nemški in laški opoziciji. Kopriv Di dobro rahlo tipati, sicer pečejo, prijeti jih je trdo z vso roko. bilo kujanja Ako bi bil grof Taaffe tako ravnal na Češko i ne Nemškim, ne bi bilo prusnačenja po 1Z- Schonerer-jevim, in naša Primorska ne bila danes na smrt bolna, ako bi bil grof Taaffe popred storil, kar je tam storil še pred par dnevi. dolžnost si štejemo ministru predsedniku grofu Taaffe-ju poleg zaslužene pohvale k njegovi desetletnici podati recept, „kako ravnati s koprivami." y Glavni zbor društva sv. Cirila in Metoda ? računom in na podlagi dokazilnih prilog spoznan pravega. za društvo, katero se po pravici sme imenovati sedaj najvažnejše za Slovence, — zboroval je letos dne 8 avgusta na Bledu. Zbralo se je krog 100 deležnikov, ki so zastopali zelo vse podružnice tega društva. Došle deležnike pozdravil je župan blejski gosp. Malner, potem pa je na otoku maševal tamošnji dekan gosp. Razboršek. Po sklenjeni službi Božji vršil se je pri Petranu občni zbor pod predsedstvom neumorno delujočega predsednika gosp. profesorja T. Zupan-a. Iz poročila tajnikovega razvideti je, da je društvo letos štelo 6720 členov; po poročilu blagajnikovem znašali so dohodki minulo leto Društve- . 77 kr. Računski oddelek v c. kr. trgovinskem ministerstvu Na Dunaji, dne 5. avgusta 1888. Hawliscb, c. kr. vladni svetnik 6667 gl. 69 kr, stroški pa 4029 gl. 71 kr. nega imetja bilo je koncem 1. 1888 10,611 Pri volitvi izbrani so bili dosedanji upravniki in se je vodstvu društva izrekla zahvala za vspešno delovanje. Med drugimi bili so navzoči deželni poslanec koroški gosp. župnik Gregor Einspielerin državna poslanca prof. Šuklje in Nabergoj. Potrjena deželna postava. Predvlanskim sklenjena in vlansko leto nekoliko predrugačena nova cestna postava za Kranjsko, zadobila je z najvišjim sklepom z dne 28. julija Najvišje potrjenje. Nova postava pomenja vpeljavo vsih drugod po ponedeljek dne 12. avgusta desetletnico svojega mi- skušnjah potrjenih naprav glede naprav in vzdržavanja Naši dopisi. Iz Inubljane — Grot Taaffe pr ta 263 nedržavnih cest za Kranjsko. Denar pa tudi za Na vino- sadjerejski in poljedelski šoli na Grmu dobro, stanje cest najbolj pomenljiva pa je ta prememba, pri Novem Mestu razpisanih je do 20. septembra 1889. da se je velika vrsta bolj pomenljivih cest uvrstila leta 7 deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi med deželne ceste. Te bode v prihodnje vzdržavala kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa mo- dežela, vendar pa bodo dotični cestni okraji morali rajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in čvrstega stroškov. S tem bodo večinoma od- zdravja. Učenci z deželnimi ustanovami dobe v tej šoli donašati polovico pravljene opravičene pritožbe zarad preobloženja onih stanovanje, hrano in poduk brezplačno, za obleko si pa okrajev, ki so imeli dosedaj pokrivati vse stroške za morajo sami skrbeti. vzdržavanje velikih cestnih prog in onih, ki nimajo ne železnic ne državnih cest. Nadejamo se, da izvršitev nove cestne postave ne bode povzročila mnogo neprilik. želni Cerkljah. Deželni odbor imenoval je za duhovnika v de-prisilnici gospoda A. Kobler-ja, sedaj kaplana v Prošnjam priložiti je rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrjilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričalo o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev oziroma skrbnika, zadevajoče vzdrževanje učenca. Korvetni kapitan Karol Schonta brat gospe Koslerjeve, rojen ljubljančan, odlikovan je z vojaškim križem za zasluge Čestitamo. Novo imenovan deželni glavar in njegov na- Novičar iz domačih m tujih dežel. mestnik za Goriško. Cesar imenoval sklepom z dne dosedanjega gla je z najvišjem Dunaja. Antropologični kongres, ki je bil t. m za deželnega glavarja Goriškega na Dunaji zbran prve dni minulega tedna, bil je od za-grofa Fr. Coronini-ja, za njegovega stopnikov vlade in mesta prijazno in gostoljubno sprejet, namestnika pa, dr. Josip viteza Tonkli-ja, kateri je tudi pa je tudi kongres po svojem predsedništvu enako prijateljsko in sočutno odzdravljal na našega cesarja kot mesto dusedaj zavzimal to dostojanstvo. Toča. Brezovice med Kočevjem in Črnomljem pospešitelja in pokrovitelja vednosti in pa na se nam piše. da je tam dne 10. t. m. silna toča pokon čala do čistega vse poljske pridelke j veje in lubj od bila saduemu drevju in da i 2 Dunajsko. Zastopniki mesta in kongresa pa so se vendar zelo varovali omenjati zaslug druzih narodov, kot nemškega. Znanstvene razprave v kongresu bile so deloma toča poškodovala, toda ne tako zanimive, deloma pa tudi diletantične. Po končanem kongresu vršilo se je slovesno odtvorjenje dvornih na- je padlo toliko, da je po na debelo. Tudi bližnj črno dolinah ležala po maljske vinograde uničila, kakor sadno drevje na Brezovici. Težko prizadeto prebivalstvo obrača se v svoji obupnosti za pomoč na milosrčne dobrotnike, ker sicer nima o čem živeti. ravoslovnih muzej, pri katerem je bil navzoč cesar sam. Za vredenje muzeja zaslužene osebe, kakor inten-Razmere med gospodarji premoga in delavci dant vitez Hauer ter vodje in kustozi, bili so povodom v Zagorji, Trebovljah in Hrastuiku se še prav nič niso odtvorjenja odlikovani z višjimi redi. zboljšale. Pač prihaja nekoliko delavcev k delu, gospo nedeljo večer ob 9. odpotoval je cesar po pred darji privolili so tudi 12% zboljšek plače ? ker pa de- dogovorjenem redu v Berolin. lavci to smatrajo za nezadostno, vstal je položaj še vedno neznosen. Mir se ni kalil, ker pa se delavci zbrani niso hoteli raziti, kakor jim je oblastvo ukazalo, dejali so jih takoj na krat 200 v zapor. Ignacij ? Alojzij Jelovšek potovanji samem došli so telegrami, ki poročajo nadrobnosti sprejemov in pozdravov v posameznih postajah. TaKO se poroča: U s ti j 12. avgusta: Cesar je na kolodvoru sprejel načelnike ustsko-topleških oblastnij in ustako mestne dostojanstvenike jako milostivo, ravno tako plemenitaške odposlance pod vodstvom kneza Morica Lobkovica. Na mnogoletni, zaslužen župan Vrhniški, vedno zanesljiv narodnjak, trgovec in posestnik, oče sedanjega župana Vrhniškega, poštenjak, na katerega je bila ponosna vsa dežela, umrl je minulo soboto v 72. letu za vodenico. sijajno okrašenem kolodvoru je zajutrkoval, potem pa se je po preteklem odločenem času odpeljal med navdušenim pozdravljanjem. Po d m okli 12. avgusta: Cesar je pri krasnem vremenu ob a/4 8 došel na kolodvor, kjer so bili navzoči Sijajen pogreb bil je v ponedeljek jutro. Pokojni zapusti dva sinova, stareji je okrajni zdravnik v Radoljici, mlajši dostojanstveniki z veliko množico ljudstva. Narod je cesarja navdušeno pozdravljal. Cesar je pa naslednik na očetovem posestvu na Vrhniki in sedaj zapustil voz ter so se mu predstavili grof Thun s so-župan, oba pa vredna sinova svojega povsod visoko spo- progo, več plemičev, avstrijski poslanik v Draždanih. Po štovanega očeta. Bog daj večni mir in pokoj vrlemu narodnjaku! 14 minutah je nadaljeval med živahuimi vanje. klici poto --264 D olj na Se d lica 12. avgusta: Avstrijski cesar, tično dopolnila in razširila, so brez podlage, pač pa nadvojvoda Frauc Ferdinand, grof Kalnoky došli so ob se govori, da se bode gotovo, v resnem slučaji iz načelno dopoludne. Kralj Albert v dragonski-avstrijski opravi zveze sledeče vojaško-tehnične slučajnosti kinčan z redom zlatega runa in trakom Leopoldovega vredile. reda, princi Jurij, Friderik Avgust in Janez s spremstvom Pri slavnostnem obedu napil je najpred nemški došli so k sprejemu. Ko se je vlak ustavil šla je visoka cesar cesarju Franc Jožefu, kazajoč na navdušeni spre- gospoda k cesarjevemu vozu. Cesar Franc Jožef in kralj jem prebivalstva, katero živo izražuje stoletja obstoječe Albert objela in poljubila sta se trikrat, ravno tako je prijateljstvo obojih ljudstev. Pred vsem je ponosna vojna cesar poljubil princa Jurja in Friderika Avgusta. Narod na to, da se sme postaviti pred ojstre vojaške oči ce-je navdušeno pozdravljal. sarja Franc Jožefa. Ljudstvo in vo;na drži se trdno in 'uženo s hrabro av Po predstavljanji spremstva in po pozdravih od- zvesto zveze, slednja da ima združeno peljala se je visoka gospoda med tem, ko so izmed ob- strijsko-ogersko vojno potezavati se za mir, in ako činstva letele cvetlice v šestih prazničnih vozovih na osoda tako hotla, boriti se. Sklepal je cesar z nazdra grad Pilnice, ki je oddaljen od tod pol ure. V gorskem vico na cesarja Franc Jožefa vse cesarsKe hiše in vrlih je ime de gradu pozdravila je kraljica cesarja, vetero najvišje gospode skupni zajutrk. Potem sta kralj avstrijsko-ogrskih tovarišev. Cesar Franc Jožef zahvalil in princ Jurij s spremstvom spremila cesarja nazaj na katero mu je izrazil „cesarski brat" v najgorkejših se je za napitnico be- kolodvor, od koder se je ob IV odpeljal v Berolin. sedah, za sijajno odlično pozdravljenje, za dobrodejni Berolin dospel je cesar točno ob 5. uri. Tu pri- sprejem prebivalstva, za veliko prisrčnost sred zvestih čakovali so cesarja: Nemški cesar, princi Henrik, Leo- zaveznikov, za skazano odkritosrčno sočutje ter povzdiga - • . • pold in Aleksander, knez Bismark, grof Herbert Bismark Kozarec na zdravje njegovemu srcu tako bližnjega pri- in generali. Pozdrav cesarjev bil je gorak in prisrčen, jatelja in zaveznika, za nerazločljivo pobratimstvo in ginjena objemala in poljubovala sta se cesarja. Ko je tovaršistvo med nemško in pa avatro-ogrsko vojao, na cesar ogledoval častno Kompanijo pričelo se je gibanje množenje in vtrjevanje poroštev za sprevoda v okinčano mesto. Ob uri 25 minut je zagromel prvi strel iz to pov, naznanujoč vhod Velečanstev. Navdušenost občinstva nepopisljiva. Sprevod je otvoril škadron gardnega kora, kateremu je sledil štirivprežen voz s cesarjema, v drugem vozu sta sedela princ Henrik in nadvojvoda Franc Ferdinand; potem je prišel škadron gardnih mir v blagor zaveznih držav in ljudstev, Kakor vse Evrope ter je skleuil s trikratnim slavaklicom na nemškega cesarja, cesarico in vso vladajočo hišo. Hrvatska. Minister za Hrvatsko pl. Bedekovič kirasirjev, za njim pa princi, v skupnem vozu nemški državni kancler, grof Kalnoky, grof Herbert Bismark in konečno spremstvo. Veličastni sprevod je šel skozi ^Thiergarten". vojaki v špalirju, za njimi umrl je minuli teden na deželi poleg Dunaja. Vsi listi hvalijo njegovo značajnost in njegovo nepristransko vra- dovanje. Pokojni bil je neoženjen in prejšnje čase ban hrvatski. Laška. Kralj in kraljevič dospela sta včeraj er so ju minister zjutraj ob 6. uri z Monze v Specijo, mornaric in predstojniki oblastev sprejeli Ob vseh cestah so stali Bolgarska Ministerski predsednik Stambulov gnetlo na tisoče ljudij. Ko sta prišla vladarja, pa se prezentovali so vojaki mej trikratnimi n hura u klici. Veselo gibanje se je polastilo množice, ki je kazala svoje simpatije z mahanjem robcev in klici. Cesar Franc Jožef se je neprestano najsrčneje zahvaljeval. Ko je pregledal častno stotnijo pred gradom, pozdravili sta ga v gradu cesarica in cesarica-vdova Avgusta. Ob 6. uri je cesar Franc Jožef cesarico-vdovo Avgusto v njeni palači obiskal. Sekcijski načelnik Szogyeny in doposlal je okrožnico vsem prefektom, v kateri se jim ojstro ukazuje, zabraniti vsako gibanje, ki bi merilo na oklicavanje neodvisnosti Bolgarske. Žitna cena v Ljubljani 13. julija 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr banaške 6 gold. 80 kr tursice 5 gold. 30 kr sorsice 5 gld 80 kr. rži 4 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 33 kr. legacijski svetnik grof Widenbruck sta se zvečer dlje ovsa 3 gold. kr. ajde 4 gold. 33 kr. ovsa 2 gold časa mudila v palači državnega kanclerja. Ob 7. uri 44 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. bil družinski obed; cesarica je sedela mej cesarjem Francem Jožefom in nadvojvodo Francem Ferdinandom nasproti njim pa cesar Viljem mej princesinjama Leo-poldovo in Ireno. V K ran j i. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. Berolin, 12. avgusta. Domneve, da se bo povodom i goid. 60 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog, vladarskega sestanka avstrijsko-nemška zveza poli 44 kr. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.