414
i* Politični pregled.
Državni zbor. — Kakor morska kača se vlečejo razprave poslanske zbornice O njib se labko reče: Parturiunt monte8 — naseitur rodiculus mus Nemci niso nikdar verjeli, da se cehi odloČijo za obstrukcijo, a zgodilo se je vender tako. cehi za sedaj obstrukcijo samo markirajo in že stoji ves parlamentarni ustroj: nekaj se seveda v vsaki seji razpravlja, a naprej ne pride nobena stvar. V zadnjih sejah je bil najprej na razpravi nujni predlog glede podržavljenja te-šinske poljske gimnazije. Prišlo je do ostrih konfliktov. Potem je prišel na vrsto budgetni provizorij. češki poslanci so imeli po več ur dolge govore v katerih so govorili o vseb mogočih in nemogočih stvareh. Šele v sredo se je ta sila dolga ob-strukcijska razprava končala in so prišli na vrsto drugi predlogi Razmere so take, da se takozvane „državne potrebe" na noben način ne rešijo do novega leta. To je nemogoče. Čehi so s tem dosegli popoln nspeh in so pokazali, da imajo ravno tako veliko moč, kakor Nemci. Z ozirom na ponesrečenje spravnih pogajanj se pričakuje, da se že tekom prihodnjih dni] odgodi zasedanje poslanske zbornice, pozneje pa da sledi razpust.
Nagodba — V kolikor se more soditi, so izmej vseh desničarskih strank samo Poljaki pripravljeni glasovati za na-godbo. Levica bo glasovala proti nji, pa je tako narna, da misli, da bo desnica pomagala nagodbi do zmage.
§ 14. — V odseku za premembo § 14. je bilo sklenjeno, naj se ta paragraf naše ustave popolnoma črta. Nemci, ki so najbolj vpili, naj se § 14. odpravi, so se tega sklepa silno vstrašili. Trije poslanci   so odklonili poročanje.    Končno
se je za to   vender   odločil Kaiser,    pa menda le, ker ve, da sklep ne zadobi nikdar pritrjaja gosposke zbornice.
m
—   Desnica in Cehi. Razmerje mej desnico in mej cehi je postalo jako napeto. Cehi so že prošli teden določili pogoje pod katerimi so pripravljeni opustiti obstrukcijo. S temi pogoji niso prodrli pri spravnih konferencah. Vsled tega se sodi, da bo desnica v kratkem razpadla, zakaj Poljaki in nemška katoliška stranka ne pojdejo s cehi v obstrukcijo. Najhujši je položaj Slovencev. V novi večini ne bo zanje mesta, s Čehi v obstrukcijo iti, jih pa tudi ne mika. Kruh opozicije je trd in mi ga nismo vajeni, saj dejanske opozicije še nikdar nismo tirali.
Ponesrečenje spravnih pogajanj. — Ko so cehi začeli na rahlo obstruirati, prešinil je vlado strah, da ne doseže »državnih potreb" in vsled tega se je na vso moč trudila, da bi dosegla porazumljenje mej cehi in mej Nemci. cehi so namreč zahtevali kot pogoj, da odnehajo od obstruk-cije: 1.) Naj odstopita Clary in Kindinger; 2.) Naj se v čeških okrajih na češkem uvede zopet češki notranji uradni jezik. Vlada je in ne po krivici rekla, da ne more ničesar storiti, v kar Nemci n-> privolijo, sicer nastane zopet nemška obstruk-cija Zategadelj se je zatekla k Poljakom in k nemški katoliški stranki. Ti dve stranki sami želita, da naj bi odnehali cehi in vsled tega sta sprožili misel, naj bi se vršile spravne konference. Dogovori glede koncesij, pod katerimi bi Čehi bili pripravljeni opustiti obstrukcijo. Za ta predlog so se izrekli tako Čehi, kakor Nemci. V dotični komisiji so sedeli člani izvrše-valnega odbora desnice in načelniki nemških klubov. Ker se niso mogli zjediniti so izvolili pododsek V tem je dr. Fuchs stavil posredovalni predlog, ki pa ni našel odmeva mej Nemci, niti mej cehi, V torek 'zvečer je imela spravna komisija zadnjo sejo. Izkazalo se je. da razen Slovencev prav za prav nobena stranka neče dati cehom pozitivnih koncesij. Sililo se je p^č v Čehe, da naj odnehaio od obstrukcije, a to za tako piškave obljube, da bi bilo Mladočehov takoj konec, če bi se vdali. Posvetovanja niso imela nikakega uspeha. Spravna komisija se je razšla in s tem je dosegla kriza svoj vrhunec. Odločitev se ne da dolgo odlašati Sodi se, da odstopi mini-sterstvo, dasi je na drugi strani prav lahko mogoče, da se bo vladalo zopet protiustavno, morda o § 14, ali kar nasilno. Tekom prihodnjih dni izvemo, pri čem da smo.
«
—   Ljudsko štetje v državnem zboru. V seji poslanske zbornice dne 23 t. m zvečer je bila razprava glede ljudskega štetja Posl. Doležal je zahteval, naj se ljudsko štetje za prihodnje uredi tako, ia na U3peh štetja ne bode uplival občevalni jezik ljudstva, namreč narodnost O stvari sta govorila tudi istrska poslanca Spin^ič in Laginja z ozirom na ljudsko štetje v Primorju, kjer se sistematično od italijanske strani zatlačuje število slovanske narodnosti, a se falzifikuje v italijanskem smislu. Na to so odgovarjali italijanski poslanci, da se falzifikacije pač godijo, toda od strani slovanske (bum !) duhovščine, katera zlasti v Istri dela na to, da se število italijanskega prebivalstva čedalje bolj krči in se nadomesti z italijanskim. Temu nasproti sta odgovorila SpinČič in Laginja, da ie laž in izmišljotina, da bi slovanska duhovščina falzifi-kovala število prebivalstva po narodnosti, pač pa je dokazana resnica, da italijanska duhovščina v Primorju poitalijančuje v cerkvi in zunaj cerkre slovansko ljudstvo na uprav nezapo-padljiv način. Laginja je dostavil, ako bi se v Trstu glede ljudskega štetja hotelo biti količkaj pravičnim, bi po narodnosti izgledal Trst vse drugače kakor izgleda.