283
Ne zna ne vsaka dekla mlesti.
Mnogokrat se nahajajo bolezni na kravjih vimenih, posebno tako imenovani „ volčič" ali „sajavec", a iščejo
se vzroki teh bolezni vse drugod, kakor pri okornih deklah, katere ne znajo mle-
HM1«!«
sti. Večkrat so celo coper-nice krive volčiča na vimenu.
Naj razjasnimo to reč s tem, da pregledamo, kako je ustvarjeno vime. Vime je skupina žlezic, katere delajo iz krvi mleko in se zato imenujejo »mlečne žlezice". Te mlečne žlezice izlivajo narejeno mleko v majhne posodice, iz katerih potem teče po drobnih cevčicah v štiri sesce. Tam, kjer sesci prestopijo v vime, otipa se neki trd, kakor hrustančast obroček. Ti obročki ob sescih pa niso nič druzega kakor mišce (muskuli), ki zapirajo mleku tok iz vimena v sesce, in prav te zapiralne mišce so vzrok, da krava, če hoče, pridržuje mleko tako, da ga dekla ne more izmlesti.
To je treba pred vsem vedeti, kajti v obročkih je iskati mnogokrat vzroka prav hudih vimenskih bolezni in to na dvojen način.
1. Če nerodna in okorna kravarica pod tem obročkom močno nategne polne sesce in jih potem hitro izpusti, napravi se nagloma v sescu trda, podolgastookrogla oteklina, krava ne molze več, v vimenu nastane  bolečina in
iz tega mnogokrat huda bolezen vimenska. In zakaj to? Zato, ker je kravarica tako zelo doli potegnila zapiralni obroček, da se, ker je premalo elastičen ne skrči in ne spravi v prejšnjo lego, ampak ostane huda ovira v talečni cevki.
Mleko po tem takem zastaja nad to bunko, mlečna žlezica oteče, in vnetje nastopi z vsemi svojimi nasledki. To je dosihdob malo poznani vzrok mnogovrstnih vimenskih bolezni.
2.   Če pa nasproti nevedna in okorna  kravarica
prav visoko gori prime polne sesce,  potem tudi  prav
lahko prehudo stisne in otisne  obroček;  to pa zopet
tako  zdraži  zapiralni obroček, da se vname in oteče.
Po  vsem  tem je  torej  umevno,   zakaj   pod   rokami
284
okornih kravaric lahko molzne krave postanejo težko molzne, in zakaj pametna kravarica iz težko molznih krav polagoma naredi lahko molzne.
Da se ne zgodi to, kar je bilo rečeno pod štev. 1., naj kravarica pred molžo dobro omoči sesce ter rahlo gladi, da ohlapnejo zapiralne mišce. Sploh naj se sesci ne nategnejo hitro, da potem prebrzo ne uskočijo. Če pa je po navedenem vzroku nastala bolezen na vimenu, tedaj naj se ravna tako-le: Bolni sesec naj se dobro namaže z maslom in potem z volneno vrvico od spodaj gori na okroglo močno obeže tikoma do tistega mesta, kjer tiči preveč nategneni obroček, kateri se potem nekoliko navzgor potisne. Sesec naj se tako obezan pusti nekoliko časa pri miru, potem pa iz nova obeže toliko bolj navzgor, kolikor bolj se je v tem nazaj pomaknil obroček. Ta obeza naj ostane nekoliko dni na sescu; da pa more vendar mleko tudi iz tako obeza-nega sesca odtekati, naj se rahlo vtakne vanj koščena mlečna cevka.
Kako lahko se odvrnejo pod štev. 2. popisane bolezni, razvidi se samo po sebi, če le ne manjka dobre volje, da bi se poučili, kako je vime ustvarjeno. Tudi tukaj je treba za odtok mleka skrbeti z mlečnimi cevkami. Vneto vime naj se omiva z mrzlo vodo, in kravi dajejo hladilna zdravila, med katerimi je solitar najboljši, če ga kaka dva lota deneš v kebel mrzle vode.
Po vsem tem je jasno, da ne zna vsaka dekla umno mlesti, in zakaj da v Švici rajši hočejo, da mol-zejo krave možje. Od tega je velika korist gospodarju, katerega nevedna in okorna kravarica lahko uniči samo po nevednosti, ker ne zna, kako je ustvarjeno vime.