Združena
zemlja !
Izjava za pristop v zadrugo... Štefan je čital besedo za besedo, ob-stal in čital znova, da ne bi ničesar prezrl, kar bi se po podpisu izjave dalo drugače tolmačiti, kot je on razumel. Vedno je pred podpisom po-rnislil, kaj dela, ker ;e že njegov oče trdil, da napisane iv#podpisane reči bolj držijo kot dober domenek. Ni mala reč, odstopiti zemljo zadrugi, voze, stroje, vprežno živino, pa še hoditi sam in s svojimi Ijudmi v za-drugo na delo. »Ah vrag«, /e rekel sam pri sebi, »zavoljo vsega tega sem si že dolgo belil glavo, nazad-nje bom pa le podpisal... V* treh letih se bom že prepričal, kako bo državi in nam zadrugarjem koristilo delo na naši združeni zemlji. Vide1 bom, kako si bomo znali pomagati pri delu v brigadah. Radoveden sem, kako se bomo zbogali zaradi živine in gospodarskih poslopij. V pravilih za Kmetijske obdelovalne zadruge /e določba, da se 1—5°/o celotnega do-hodka zadruge letno vnaša kot de-lež na vrednost zemlje .. . Skoraj ne morem verjeti, da bomo • od čistega dohodka zadruge plačali samo 3°/o davka šele v drugem letu, prvo leto pa nič. Vsako besedo zadružnih pra-vil in pristopne izjave bom občutil na svoji koži, če je res dobro miš-Ijena. Pošteno delo me ne more spraviti na slabo življenje. Sa/ pa bomo~v zddfugi sami domači možje. Naše žene in otroci nam bodo pri vsem pomagali. Zaščito in podporo imamo tudi v Ijudski oblasti. Po-čdsi se bom znebil dolgov. Davčnih skrbi ne bom imel. Otroci me ne bodo preganjali za doto, ker bodo imeli v zadrugi svojo eksistenco. Iz-šolali se bodo. V zadrugi bodo vodili delo po strokovnih nasvetih in naših izkušnjah za boljši pridelek, za nji-hovo in naše boljše življenje. ZemVo pri hiši si bomo obdelovali, redili krcve, prašiče za domače koline, pe-rutnino,  zajčke in čebele.
Vse to nam bo priboljšek, osnov-ne življenjske pogoje pa si bomo ustvarjali z zadrugo
V naši državi je bilo mogoče od-praviti sovraštvo med Ijudmi raznih narodnosti in vere, jih ¦ združiti n oborožiti ter voditi v borbo proti fašističnemu sovražniku. Kako ne bi bilo mogoče odpraviti nesporazumov med našimi možmi na vasi in jih. voditi na zadružne njive v borbo za lepše Sivljenje.
Z Ijudmi v vasi in drugimi se homo razumeli, saj bomo skuvaj orali, sejali in drugo. Mesto dosedn-n^ega zbadanja si bomo svetovali izboljševali naše delo, za tem pa tudi zaveli in zavlesali. Dokazali bomo, da smo iz stare vasi ustvarili novo. Naše življenie bo novo Zgra-dili bomo še nove h'\5e, ki bodo gle-dale nreko naših koč.
Delaveem v mesto bomo pisali. kaj delamo. Prišli nas bodo obiskat in jim bomo pokazali naše zadružnn podjetje. Mogoče nas bo še kdai obiskal tovariš Tito. Nasmejal se nam bo, ko mu bomo povedali, kako ie bilo, ko smo zbirali prve pristopne izjave.«
   Poročilo o ljudskem posojilu
3,954.048   vpienkov   ljudskega   posojiia
na   področm    FLRJ    (razen   prip.  JA   in
NM)   je   od   skupne   vpisane   vsote   din
4.098,229.000'50 vplačalo din 3.864,122.813
(Iz  poroč.   Zvez.   vpis.   kom.l
   Opozorilo!
Zaradi spremembe v uredništvu prosimo, da pošljete morebitne reklamacije v zvezi s sprejema-nieci in plačevanjem našega lista.
Naše delo
   OB  STOLETNICl
Prešernove smrti
V    Kranju   je   8.   februarja   1849 umrl  France  Prešeren,  prvi Slove-nec, ki je doumel po navdihu in po svoji veliki izobrazbi,  da  so se   ob njegovem nastopu že svetlikali skozi goste    jutranje     hudourne     oblake daljni žarki nove  dobe za človeštvo in za naš nepriznani, v samem sebi sprti, z napakami obloženi, a v pra-vico in resnico verujoči narod. Pre-šernove pesmi so dokaz, da je naše Ijudstvo ohranilo ne glede na potoke krvi in solza, ki jih je potočilo v bo-jih s Franki, s Turki, z 'grajščaki in v    habsburških    dinastičnih     bojih, tvorno moč in voljo, doseči na vseh podrocjih   druga  evropska   Ijudstva, se med seboj zediniti, družbeno pre-urediti   in stremeti po zedinjenju   s slovenskim jedrom.
V   počastitev   100-letnice   njegove smrti smo imeli v Ptu^u od 3. do 8. t. m. v gledališču prireditve za od-rasle   s   predavanjem,   recitacijarni, Nušičevo komedijo »Gospa ministri-ca«,  predstavo za pionirje   in   slav-nostno akademijo s programom.
3. XII. 1800 do
8- H. 1849
Alojzij Gangl:
France Prešeren
   Prešernovemu  spominu
(ob  stoletnici  Prešemove   smrti   spesnil  Branko Rudolf)
Naj bo na ravnem, naj bo med gorami, vsepovsod,  kjer Slovenija živi, pevca slavimo, ki živ je med nami, tudi če davno že v grobu leži.
V pesmih še biva med nami Prešeren, vedno nas narod bo pevca častil. Ljubil je, pel in trpel in neveren z vero v človeka rojake 6udil.
Zbrani Slovenci budimo spomine: samega sebe nam je daroval, srca nam vnel je za čast domovine, ko se za srečo človeštva je vžgal.
Strune zbudil je še v nas poezije, v živih ljudeh nam bo živel vse dni; vse, kar sej-al je, naj v srcu naan vzklije, kakor cvetlica, ki v zemlji kali.
   Partija, vodilni odred
delavskega razreda
in njeno delo na podeželju ptujskega okraja
Na konferenci šekretarjev osnov-nih partijskil. organizacij v ptujskem okraju dne 3. februarju t. 1. je član Okrajnega komiteta KP tov. Zivic Jože v referatu o zadružništvu po-dal obrise vodilnih nalog bodočega dela med drugim v sledečem:
Nekateri člani Partije isn sekre-tarji na podeželju so vodili med ljudstvom priprave za združitev ma-lih in srednjih kmetov v kmetijsko obdelovalne zadruge. Uspeh njiho-vega požrtvovalnega dela in pomoči komisije CK KPS se danes odraža v tem, da so na novo ustanovljene zadruge v Desterniku, Trničah in Grajeni, drugje pa se vršijo pri-prave.
Vodilna naloga osnovnih organi-zacij KP v našem okraju je v po-moči upravnim odborom novausta-novljenih zadrug pn pravilnih za-četnih političnih, organizadjskih in tehničnih prijemih v zadmgah. Ma-lim in srednjim kmetom, kjeir še ni zadrug in kjer so ti še izven zadru-ge, je treba oanogočiti po poti pri-tegovanja ustanovitev oziroma pri-kljuičitev k zadrugam,  čim so se za
to odločili na podlagi prepričevanja.
Zanimanje za ustanavljanje Kme-tijsko obdelovalnih zadrug se naglo razvija. Večji kmetje so bili v kapi-taldstičnih pogojih razvoja med prvi-mi za uporabo vseh novejših tehnič-nih naprav, ki jih še danes posedu-jejo, sedaj pa se temu izmikajo, ker se ne bi radi odrekli samoljubnemu življenju, delovni disciplini in pra-vičnemu razdeljevanju pridelanih proizvodov. Ne bi se radi podredili zavesti, da je v socialistiični družbi vas družina enakopravnih, svobod-nih delovnih ljudi, ki ustvarjajo združeni na zemlji svoje vasi boljše življenje svojim otrokom in poma-gajo s kmetijsko pirrizvodnjo oprav-Ijati naloge plansikega gospodarstva.
Večina malih in srednjih kmetov gre po napredni poti, manjšina pa zaostaja kot pri vsaki stvari.
Naloga partijsklh celic na ptuj-skem podeželju je tudi v vodstvu množičmh sestankov Ofrganizacij Osvobodilne fronte ter v pojasnje-vanju o razvojnih možnoestih in pred-nostih kmetijsko obdelovalnih za-drug   pred   zasebniin   drobnolastni-
škim gospodarstvom. Tako bodo naši ljudje spoznali politično in gospo-dairsko vsebino zadružnega življenja.
Vodstvo visoke budnosti nad po-skusi razbijanja priprav aJi obstoja ustanovljenih zadrug je prav tako naloga osnovnih pa.rtijskih organiza-cij. Ustvarjanje in razšixjanje lažnih parol in vesti ne smejo na vaseh mimo partijcev, ker bi s tein prepu-Sčali sovražnikam socializma svojo vx>dilno vlogo.
O delu asnovnih partijskih orga-nizacij na podeželju v pogledu združevanja v zadruge je dal vodil-ne smernice tudi član OK KPS tav. Belšak Franc, o delu na ostalih sek-torjih pa pred in po tem referatu člani OK KPS tov. Grden Lovro, Mavser Ivan, Briški Lojze in Fur-lan Dušan.
V poročilih in diskusijah sekretar-jev osnovnih partijskih organizacij so bili prikazani uspehi njihovega vodilnega dela ter organizacijske stare in nove napake.
Na konferenci sprejeti sklepi za-jemajo nujne naloge bodočega par-tijskega dela.
   Načelo samoodločbe
in Koroški Slovenci
Pogajanja za sklenitev mirovne po-godbe z Avstrijo, ki so začela 7. febru-arja t. 1. bodo dokaz, kako upoštevajc predstavniki držav Zapadne demokracije načelo samoodločbe pri reševanju pri-k :učitve Slovenskega dela Koroške k Jugoslaviji.
Neumrljiva težnja po svobodi ni pri koroških Slovencih, pa čeprav so mo-rali že toliko desetletij živeti pravi pe-kel na svoji zemlji, nikda^ pognala tako čudovitih mladik, kakor. jih je pognala v v.^liki vojni proti hitlerjevski Nemčiji. Atlantska listina, zlasti njen tretji člen, ki poudarja načelo samoodločbe sleher-nega naroda, da si oblikuje svoje vladne oblike, in šesti člen, po katerem se bo vsem  deželam nudila možnost varnega
življenja na njihovem ozemlju, je dala, zlasti ko so jo podpisale Sovj. zveza in še 23 drugih držav, slovenskim borcem moralno oporo in perspektivo uresniče-nja borbenih prlzadevanj. Slovenci na Koroškem so zaslutili, da je njihova bo-doča usoda odvisna od njihove lastne aktivnosti. Pred očmi se jim je v dalj«ivi pokazala rešitev iz sužnosti — svo-boda. Kljub največjim nasiljem in naj-strašnejšim gestapovskim metodam ni bilo več miru na Koroškem. Korošci 6o vedeli, zakaj so se začeli boriti...
V Celovcu je razvil Maier-Kaibitsch 10. julija 1942 v predavanju funkcionar-jem NSDAP načrt za uničenje sloven-
skega življa na Koroškem med drugim z besedami:
... Ob koroškem nlebiscitu 1919'20 je bilo potrebno, da je bil skovan bojni klic »Koroška Korošcem« in »ven s Kranj-ci« itd. .. Danee so razmere postale dru-gačne,- Koroška je sedaj najjužnejša po-krajina velike države. Obramba te drža-ve zahteva narodno očiščenje v obmej-nem ozemlju. Zato tudi ne smemo trpeti, da bi se tu na meji vedli Slovenci v sovražnem smislu do Nemcev in države. Ne smejo se nič več delati razlike med Nemci, Windischerji in Slovenci. Win-discherji, ki priznavajo, da pripadajo nemškerou narodu, so pač Nemci, za Slo-vence pa ne more biti tu več nobenega prostora. To stališče je treba z vso ostrostjo zastopati tudi pri socialnih ustanovah naše države; tako bomo smeli v bodoče dajati pomoč za otroke samo politično zanesljivim, kajti nobenega interesa nimamo, da bi s socialnimi pri-dobitvami naše države olajšali življenje našemu nasprotniku.
Prvi začetki Osvobodilne fronte na Koroškem so nastali v goratem območ-ju vzhodnih Karavank. Kotline in do-line okoli Zelezne Kaple so postale iz-hodišče osvobodilnega gibanja na Ko-roškem. Sele, Korte, Obirsko, Lobnik, Lepena, Bela in Zelezna Kapla so kraji, kjer se je Osvobodilna fronta na Ko-roškem najbolj zasidrala. Tu je bilo do-ma veliko tistih dezerterjev, ki so se nemški vojski odtegnili že pred napa-dom na Jugoslavijo, pozneje pa so po-stali prvi koroški partizani in prvi ak-tivisti Osvobodilne fronte. Svoje delo so začeli v tistih mesecih, ko so Nemci iz Ukrajine prodirali proti Kavkazu in Volgi.
•
Največja bitka koroških partizanov z Nemci se je odigrala v bližini nek-danje jugoslovansko-avstrijske meje, oz. po tamkajšnjih hribih od 19.—L4. avgu-sta 1944. Bojevala sta jo 1. in 3. ba-taljon VKO. Udeležili so se je člani osrednjega staba in grupni komandant »Gašper«. 2e 13. je štab zvedel, da so Nemci pripeljali v Črno zelo veliko vo-jaštva in tankov. Za 19. avgust so parti-zani zaprli vse poti v Bistro in Kopriv-no. Nemška kolona je prišla in zadela na zasedo in bila ponovno odbita. Tretji haialjon jim je dopoldne padel v hrbet in jim razbil V6o komoro. Prvi bataljon, ki je uspešno kluboval vsem nemškim kolonam je bil istega dne v nevarnosti, da mu vpade v hrbet druga nemška ko-lona, ki je prodirala iz Podpece. Bataljon se je pomakrvil 2 km nazaj na nove polo-žaje. Ko je potem nemška kolona po-novno hotela prodreti iz Črne, je bila zopet odbita.
Gauleiter Raiiier je 3. decembra 1944. v govoru označil položaj v prostoru nje-gove   oblasti:
»Položaj v našem prostoru ni zadovo-ljiv, kar se tiče varnosti. Ta je tak, da se mora brezpogojno spremeniti. Omenil sem že, da je prisotnost banditskega gi-banja z vojaškega vidika pomembira. Tri leta «ino .se že pobijali z nspehi m neuspe-hi. Toda na položaj ni treba gledati tra-gično  kakor  pred  enim  letom.
Fronta na jugovzhodu se vedno bolj približuje. Poskusiti bomo morali, da tu-kaj uetvarimo fronto, ki jo bomo mogldv stiski vzdržati, ali pa bo sovražnik etopil na  domača tla.
Fronto bomo mogli zgraditi ]e, če bomo v tem od band okuženem prostoru konč-no napravili red. To je postalo nujno. To sem tudi predočil v Fvihrerjevem glavnem stanu. In posrečiti se nam mora, da ne bomo banditov samo zadržali, temveč izvedli, kar se tega tiče, popolno očiščenje«.
•
Po zlomu hitlerjevske Nemčije «o slo-venski partizani za nekaj tednov zasedli znaten del Slovenske Koroske in ga osvo-bodili tisočletnega nemškega jarma. Kljub še vedno močnim nemškim silatn. in kljub kopičenju najrazličnejših kviz-linških enot, ki ^o bežaJe iz Jugoslavije, so se mogli veseliti slave zmagovalcev nad Nemci in osvoboditeljev rodnib. ko-roških bratov. Popolne zasedbe vsega slovenskega ozemlja na Koroškem pa niso mogli doseči, ker «o prej od jugo-zahodne strani Italije in Kanalske doline prišle zavezniške enote. Njim je bilo po potsdamskem sporazumu med velikimi tremi določeno, da 6b zloma Nemčije okupirajo Avstrijo v starih republiških mejah. Zato je partizanska zasedba mog-la biti v takratni situaciji samo začasna. Dne 21. maja so se po ukazu jugoslovan-skega vojaškega poveljstva začeli slo-venski partizani umikati iz krajev, ki so jih napojili s svojo srčno krvjo. V nekaj dneh so se umaknili do stare ju-goslovansko-avstrijske meje, ne da bi se Jugoslavija odpovedala svojim zahte-vam po osvoboditvi in priključitvi Slo-venske  Koroške  k Jugoslaviji.
(Iz koroškega zborniba)
   DOVOLJ SMO MOCNI ZA PLANSKO   DELO
Polenšak, februarja 1949. Člani sekretariata aktiva LMS v Polenša-ku smo na seji 2. febr. t. 1. sprejeli predloge naših mladincev, jih ove-rili in zajeli v osnutek plana za leto 1949, ki bo predložen v diskusijo in odobrrteTT članoon aktiva na volivni konferenci.
S prevzeomanjem nalog iz 5-letne-ga plana hočemo mladicaci na Po-lenšaku, organizirani v LMS, doka-zati svojim mlajšim in starejšim do-mačinom, da smo dovolj močni za delo in pomoč pri izvajanju planskih nalcg za naše srečnejše življenje.
Naš osnutek plana zajema naloge:
1.  Vključitev 35 mladincev v LMS.
2.   30 mladincev bomo vključili v Kmetijsko zadrugo kot glavne člane.
3.  Tri odborniška mesta v KZ bo-do prevzeli mladinci.
(Nadaljevanje na 2. strani)
p;        (Nadaljevanje s  1. strani)
4.  Za zaposlitev v industriji bomo pritegnili 3 mladince.
5.  V izobraževalnd tečaj bomo &a-j^eli 60 mladincev.
6.   Pri gradnji   zadružnega   dcima bomo  opravili   10.000   prostovoljnih ur.
7.   TJstanovili bomo delovno  četo, ki bo štela 30 mladincev.
8.  Igralska skupina bo izvedla pet prireditev,    od   tega   eno  prireditev že v predkongresnem tekmovanjti.
9.  Do IV. kongresa LMS, t. j. do 6.  aprila 1.1., bomo ptreštudirali re-ferate in sklepe IV. kongresa SKOJ-a
in   Skupnega kongresa   SKOJ-a in LMJ.
10.  Ustanovili bomo pevski zbor.
11.  Organizirali bomo 3 izlete.
12.  Na miadinske akcije bomo po-slali 3 mladince.
13.  Ustanovili    bomo    fizkulturno društvo.
Da si bomo izvolili zaved.no in de-lovno vodstvo ml-dinskega aktiva, že vrš.imo priprave. Volitve bomo izvedli do 20. febr.  1949.
V svojem vodstvu hočemo imeti mladince, neustrašne, predane in skromne sdinove naših delovnih ljii-di, ki se barijo za zgraditev sociali-stične družbe tudi v naM vasi.
   Fronta, mobilizator
delovnih množic
Frontni plan Velike Nedelje za leto 1949
Vel. Nedelja, februarja 1949. Naš krajevni odbor OF je sprejel predloge naših članov množičnih organizacij za delo članov v letu 1949 ter izdelal sle-deči  plan:
1. V Veliki Nedelji, Sodincih in Tr-govišču bomo ustanovili frontne kotičke. Za študij se bomo posluževali tukajšiije knjižnice, ki obsega 600 knjig. Pomagali si bomo z izposojeniim radio aparatom. Prontne kotičke bomo imeli do dovršitve
Zadružnega doma v stari šoli, v "rg> višču pa se bo nadaljeval že us'=mov-ljeni frontni kotiček v gasilskem domu. Clani fronte iz Trgovišča bodo nabavili radio. Za frontni kotiček v Sodincih sta mala knjižnica in radio že na razpoidgo.
2.   Z vzglednim delom  in  prepričevv njem bomo pokazali pot v Osvobodilr*) fronto tistim domačinom, ki 9e doslej še niso vključili.   ¦
3.   Organizirali  bomo  članstvo  k   d> graditvi prosvetne dvorane v Zadružnem domu že do 1. maja t. 1. Nudili bomo co svojih članih pomoč pri ustanovitvt tti-družne ekonomije.
4.  Prevzeli  bomo iniciativo za sklica nje In izvedbo občnega zbora Kmetijske zadruge, ker  upravni  odbor  obstoja  'e na papirju. Zbrali bomo predlog^ za novi upravni odbor Kmetoze.
S tem bodo naši člani OF izvrš*!i dei sprememb na naši vasi, ki jih predvi-deva plan OF.
   Fronta, voditelj delovnega tekmovanja...
Sesterže, jan. 1949. Predstavniki mno-žičnih organizacij našega podroČja smo na januarekem sestanku t. 1. proverili predloge Članov množičnih organizaci] za   1949 in  sprejeli plan;
1.   Letosnje delo množice našega kraja bomo usmeriH na udarniško delo za po-pravilo  cest  in druge akcijej
2.  Nečlanom OF bomo prikazovali  pot v frontne  organizacije;
3.   Svoje obveze  poročanja  o  dosega-nju plana in plačevanja članarine bomo izvajali  pravočasno;
4.   Uvedli    bomo    dvakratni    mesečni Studljj
5.   Sestanke   članov   OF bomo  sklice-vali enkrat mesečno;
6.   Z množično   agitacijo  bomo  pospe-ševali   tempo  in  uspešnost akcij  oddaje kmeČkih pridelkov.
Na koncu sestanka so pomoči po-trebrai člani OF prejeli od predsednice AF2 tov. Kolenko Matilde nakaznice za čevlje.
   lnvesticijska delavnost
OLO-Ptuj v letu 1948
Ne oziraje se na pomanjkljive izkuž-nje m objektivne težave, ki so obstojale v letu 1948 pri izvajanju plana gradenj in nabave najrazličnejšega fnventarja ter opreme, smemo z zadovoljstvom ugotoviti, da je OLO Ptuj izpolnil ta plan 95%-no.
Skupnih investicij je bilo izvršenih za znesek 28,757.000 din. K temu prišteje-mo 5,871.000 din, koldJcor je okrajni ]jud3ki odbor plačal v letu 1948 za dela, izvršena v letih 1945—1947. S tem dodatnim zneskom so bile financiiane neporavnane investicije lokalnih pod-jetij, ki so se na ta način asanirala in vskladila  z  okrajnim petletnim planorn.
Od uporabljenih 28,757.000 din je šlo 12,897.000 ah 45"/o za takozvano kapltal-no izgradnjo, 15,860.000 ali 55% pa za družbeni standard. Ta porazdelitev nam dokazuje, da polaga tudi OLO Ptuj v skladu s splošnimi smernicami okrajne-cja petletnega plana vso skrb v inve-sticije, ki neposredno boljšajo življenje delovnega ljudstva v okraju. To ilu-etnra tudi dejstvo, da je plan kapitalne izgradnje bil izvršen 92%-no, plafl druž. standarda pa 98%-no.
Najvažnejši objekti kapitalne izgrad-nje so bili: elektrifikacija: 707.000 dln (izpolnitev plana 98%), lzgradnja (adap-tacija) barvarne v Ptuju na Onnoški cesti za znesek 1,060.000 din (9O°/o), od-kup in izgradnja opekarne v Janežovcih 1,750.000 din (100%), nabava plemenske živine: 200.000 din (77%), izgradnja okr. podjetja za promet z vi<nom: 985.000 din (100°/o) iti vzdrževanje okrajnih cest za 7.nesek 3,794.000 din  (91%).
Za nekatere objekte družbenega stan* darda smo porabili: pri izgradnji vodo-vadne stanice v Skorbi pri Ptuju ln re-zervoirjev na Panorami 1,419.000 din (iz-polnitev plana 100%), za dakončno ob-novo Mladike v Ptuju 4,360.000 din sa-mo v letu 1948 (101%), za gradnjo šole na Selah (začetek del) 250.00 din (50%), za obnovo gimnazije Ptuj, dijaških do-mov Ormož in Ptuj ter nekaterih osnov-
nih šol v okraju skupno 870.000 din (98%), za izgradnjo doma in šole za učence v go6podarstvti v Ptuju 650.000 din (144°/o) in končno ureditev otroške-ga oddelka v bolnici Ptuj 299.000 din (100% plana).
Investicije 1948 (28,757.000 dln), kakor tudi dela iz prejšnjih let (5,871.000 din) v skupnem znesku 34,628.000 din so se financirale iz proračunskih sredstev (8,205.000 din ali 24%), iz dolgoročnih, investicijskih kreditov pri DIB-u v Ma-riboru (8,569.000 din ali 25%) in iz last-nih sredetev (17,854.000 din ali 51%). Znano vam je, da predstavljajo ta last-na sredstva OLO-ja Ptuj dobičke iz lo-kalnih podjetij. Iz tega posnemamo dve silno važnl stvari:
1.   dobički iz delavnostt lokalnih pod-jetij   v  našem   socialističnem   gospodar-stvu ne gredo več v žepe manjših, lokal-nih    kaipitalistov,     temveč    se   načrtno uporabljajo     za     izboljšanje     življenja vsega  delovnega ljudstva.
2.   Lokalna podjetja se  z    nemajhnimi napori, delno celo šele   po   intervenciji fmančnega poverjeništva do konca leta 1948   plačala  ne   samo   akumulacijo   iz leta 1948, temveč tudi vse  zaostanke iz prejšnjih let in tako ogromno doprinesla k  95%-ni izvršitvi  okrajnega  investicij-skega   plana.    Nasim   gradbenim    delav-cem  in   tehničnemu   osebju   pri   Ogradu Ptuj  (upravnik tov. Tominc Vladimir) in pri   Upravi za  regulaclje  in melioraclje rek v Ptuju (upravnik tov.  Cvahte  An-ton) je iz lastne  izkušnje znano,  da  je zahtevala izvršitev prednjih  nalog     od njih mnogo naporov, volje in  samopre-magovanje.   V   zelo  neugodnih vremen-skih pogojih so vztrajali in premagovali pogosto   samoiniciativno  težave v mate-rialnem  oziru in tako omogočili izvedbo vseh teh investidj.
Z izkušnjami iz leta 1948 bamo letos ohranili lanski delovni polet in ga stop-njevali, tako, da bomo tudi ob koncn leta 1949 upravičeni našemu ljudstvu sporočitl: »Plan 1949 smo izpolnili sto-odstotno«.
   O sindikalni podružnici st. 3 in Ogradu
Gradbeno podjetje »Ograd« v Ptuju opravlja s svojimi delavci in uslužbenci teaielje naloge OLO v Ptuju na pod-ročju izgradnje vasd in mesta. S svojo storilnostjo ustvarja vire akumulacije ter možnoet izboljianja gmotnega in kul-turnega življenja delovnega ljudstva na jodročju našega okraja.
Obnova »Mladike« v Ptuju je v letu 1948, zahtevala oa delovnega kolektiva ¦Ograda« mno^o ljudskih naporov, časa ra materiala, predno ]e bilo poslopje končno 31. X. 1948. svečano izročeno v uporabo. Opravljena dela na šoli v Na-rapljah in Selah, domu onemoglih v Dor-novi, dveh tovarniških objektih v Maj-šperku, etrojni lopi opekarne v Janžev-cih, 15 pitališč za svinje ter maniših popravihh, so vidni uspehi delavcev in 'ohničnega   osebja   »Ograda«.
Zraven izvrševanja osnovnih nalog pa so »Ogradovci« kot člani lastne sindikal-ne podružnice nudili delovno in mate-rialno ter strokovno pomoč akcijam za ^radnjo zadružnih domov v ptujskem ^kraju.
Kot večina gradbenih podjetij črpa tudi »Ograd« svojo delovno silo iz vrst kmetijskih delavcev-brezzemljašev terma-!ih fcn srednjih posestnikov bližnjih in oddaijenih vasi v okolici Ptuja, ki so po večini nekvalificirani ali priučeni v grad-beni stroki. Ker se saml premalo zani-majo za dosego kvalifikacij, se gmotno stanje pri mnogih ne more znatno izpre-meniti. Zcrcidi tega gledajo osnovo v svojem maloposestniškera življenju, tne-sto,   da  bi  ga  smatrali kot  dodatek  k
dohodkom iz svojega družbeno storit-venega udejstvovanja. Temu primerno <e pri nekaterih tudi sindikalno udejstvo-vanje.
Zavedni del delavcev in uelužbencev je začel izpolnjevati obvezo sindikalne podružnice za 1949, s katero je postavljen cilj zgraditve obratnega skladišča in ga-raž, nad katerima bo sindikalna dvorana z odrom nad 120 sedeži in sejno sobo, ki bo obenem 6lužila kot čitalnica. Prvo prostovoljno delo je bilo opravljeno 21. januarja t. L
Po obsegu članstva sindikalne podruž-nice bi morala podruživica »Ograd« za-vzemati boljše mesto, kar pa oneinogoča deloma velik delovni kompleks in raz-sejano«t delovnih moči, zaradi česar ni lahko zajemati vsega članstva na sestan-ke in skupne delovne akcije.
Ob koncu leta 1948 so imeli mnogi delavci še 15—40% neizčrpanih kart za tekstilne proizvode. Razna manjša na-kazlla blaga po OSS v Ptuju mso mogla zadovoljiti velikega števila potrebnih re-flektantov, tem manj pa zadnji razpored tekstilij, ki je omogočil skupno nebavo 12 metrov blaga in 100 komadov otro-ških kapic. Ob teh okoliščinah sindikalni sestanki ne morejo priti do kulturno-prosvetnega dela in razredno ideološke-ga lzgrajevanja, ker ostajajo na višini reševanja   ekonomskih  vprašanj.
V letu 1949 bo potrebno z ozirom na dosedanje izkušnje in direktivne govore tov. Tita na skupščini FLRJ in II. k6'i-gresu KP Srbije posvečati osebnemu živ-ljenju delavcev več pozornosti, Skrbefi
bo treba za njihove osnovne življenjske potrebe in iskati pogoje, da se bodo v svojih obratih počutili kot doma.
   Most ali zadružni dom?
Tržec, jan. 1949. Volivci s padročja našega KLO smo na zboru v januarju t. 1. predlagali, da bi najpreje zgradili betonski most čez Poljskavo v Sp. Trž-cu. To bi mnogo p,oinagalo predvsem posestnikom, da ne bi v zimi vodili čez potok živine. S tem se je mnogo živine pokvarilo. Predlog ni prodrl, ker nas je bilo na sestanku samo 26 volivcev. Ostali volivci bodo brezdvomno dali prednost zadružnemu domu, ki bo v po-moč ljudem, da ne bodo pozimi čakali na epomlad in si z zaostalostjo kvarili veselja do življenja, pomagali pa bodo tudi pri gradnji mostu.
   Kruh iz ptujskih mestnih pekarn
V mestnih parnih pekarnah smo spe-kli X lanskem letu za sindikalne men-ze v Ptuju In Strnišču, za kuhinje go-stinskih Mestnih podjetij, Dijaški dom, razne tečaje, prireditve in privatne po-trošnike dnevno povprečno 2000—2500 kilogramov kruha. Nalogo preskrbovanja Ptuja in Strnišča s kruhom je vrši!a prvotno naša pekarna št. 1 (ob mostu), v poletju 1948 pa sta nam bili iz pri-vatnega sektorja pritegnjeni še pekami na Sp. Bregu (Korošec) in na Ormoški cesti   (Kozel).
Strokovno in upravno ter prodajno delo nas opravlja 13 moških in 7 žen-skih moči, ki emo včlanjeni v Sindikalpi po-družnici živilskih delavcev in namo-ščencev.
   Rešujemo se zaostalosti
Škropljenje iz letal
Z gospodarskim letalstvom bo letos v Jugoslaviji poškropljenih 45.000 ha gozdov. Lani je bilo v 13 dneh poškrop-ljenih 2526 ha gozdov, ki jih je ogrožal gozdnj  mrčes.
Kmetijska raziskovanja
Srbskl kmetijski razlskovalni zavodi proučujejo okrog 4000 novih vrst krom-pirja. Med drugim so dbgnali, da je v prvi polovici aprila sajena koruza za 30% rodnejša.
Strojno sajenje krompirja
V osiješki livarni so v izdelavi .stroji za sajenje krom.pirja. Načrt za tovretne stroje je izdelal novator znanstvenega zavoda za mehaniziranje poljedelstvd v Ljubljani  tov.  Stanko   Perljavenj.
Prispevek za dvig sadjarstva
Delavsko nameščenska potrošniška za-druga v Ptuju je dala svoj prispevek za dvig sadjarstva v ptujskem okraiu v znesku din 260.490.69 Kmetijskemu odseku Okrajnega ljudskeg«. odbore v Ptuju. Nabava škropiva proti drevesne-mu kaparju in drugega materlala bo ve-liko pripomoglo pri odstranjevanju na-ravnih težav za dvlg in- izboljšanje sa-djegojstva v našem okraju.
   Fototehnika
Sindikalne or^anizacije, zainte-resirajte svoje člane za Fotokro-žek v Piujti. Prijave sprcjcma pi-sarna Avtomoto društva v Ptuju.
   Okrajno avtoprevozništvo v Ptuju in njegove usluge
Ptuj, februarja 1949. V vseh okrajnlh go6podarskih akcijah, kjer je šlo za hi-trost in prevoze, je naše okrajno pod-jetje v letu 1948 s tovornimi avtomobili opravilo nešteto uslug Fronti, Kmetozam ter drugim ustanovam in podjetjem. V prahu in blatu o ostajali sledovi koles naših avtomobilov. Nad 115.000 km ie ostalo za nami. Pridelek po]j, vinogra-dov, sadOvniakov, živinoreje, proizvodi podjetij, premog, drva, kamenje, pesek in drugo so nam natovarjali in iztovarj^li delavci podjetij, ushižbenci Kmetoz, frohtni prostovoljci in drugi. Pri mnocjh delih pa je bilo treba čakati... Ko so bih vozovi pravočasno na.mestu, drugje ni bilo začeto ali pa je obtičalo. Vedno zn-ova smo morali pojasnjevati, da nismo zadovoljni z opravičilom čakanja: »Saj gre na naš račun«. Ne zadčvoljujemo se z odškodnino za izgubljeni čas. Naš cilj je  čas  storllnosti,   ne   pa  izgubljeni   čas.
Spoznali smo nešteto napak, ki so čr-pale našo potrpežljivost. Nepripravlieni tovori, premalo ljudi za na- in raztovar-janje, nepripravljena skladišča, nespret-
no izogibanje na cesti, naročila za »ta-koj« in ure dolga čakanja, vožnja brez obojestranskih tovorov itd. so pojavi, Ki so sovražniki uspehov v našem prevoz-ništvu. Gledam^ po podatkih, kdo je do-segel več ton (kilcmetrov, manj defektov in več priihranjenega benzina). Naši 6 smradom benzina prepoieni šoferji Pod-breznik Konrad, Mikulec Jože, Bezjak Stanko, Prelog Konrad in drugi so staluo za volanom. Mno-cji opoldne sedajo k obedu, ko smo mi še na cestl Drugi sladko spijo, ko trgajo naši motorji noč-no tišino.
Z delom smo se uveljavili. Stevilo vo-zov našega voznega parka se veča. Po-časi doslužuje mehanizem, kamenje trga gurae, kabli.popuščajo . . . Popravljamo si snroti in   zopet vozimo.
Letos začnemo znova. Stare izkušnje na vožnjah nam koristijo pri novih na-logah. Zopet se pripravljamo na spopad z birokratsko počasnostjo, iroti pojavom zavlačevanja in zadrževanja nasega pre-vozništva.
   Pomoč zadružnim članom
Dolena, januar 1949. Upravni odbor naše Kmetijske zadruge je na seji januarja letos sklenil, da bo ustanovljen odsek za mizarstvo. Pro-stor za to je že najet _n pripravljen. Za poslovodjo je sprejet izučen mi-zar tov. Merkuš Adalbert.
Na prihodnjem občnem zboru bo-
mo med drugim obravnavali tudi vprašanje čevljarske in krojaške de-lavnice.
Tako bo naša zadnjga lahko tudi z obrtnimi storitvaml pomagala za-drugarjem, da jim ne bo treba pro-siti privatnikov za včasih precenje-vane usluge...
   Odkupni uspehi Kmetijske zadruge v Budini
Budina, febr. 1949. Naša Kmetijeka za-druga ter zadrugi v Krčevini in Tur-nišču so odkupile-v letu 1948 na pod-ročju MLO Ptuj od zasebnih kmetijs!c;h gospodarstev nad 262 ton krompirja, 19 ton koruze,   17  ton pšenice,   14   ton   rži
in 65 ton sladkorne pese. V. tem niso vračunane količine družbenih kmetijskih gospodarstev. S strani Frontnih organi-zacij mesta in vasi je bila pri odkupa dana znatna pomoč za politično in orga-nizacijsko predpripravo.
   Ovire pri odkupnih akcijah so povzročali špekulanti
Vsakoletno začenjamo kmetovalci z delorn na naših njivah in travnikih ter v gozdovih. Izvršujemo nešte' težkih del in odpravljamo vsemogoče ovire, da bi dosegli čim večji uspeh našega dela. Po delu pa si zapisujemo eno in drujo.
Po osvoboditvi smo se prepričali o tem, da je potrebno zapisovati in sproti javljati vse spremembe pri ze^aeljskih površinah in o posevkih krajevnemu od-boru. Z zapisnimi podatki smo si poma-gali za lažji pregled nad domačim go-spodarstvom, ob raznih popisih pa smo s točnimi podatki pomagali pri delu svo-jim Ijudem v froritnih organizacijah in krajevnem odboru. Veselilo nas je, ko pri raznih akcijah pri nas ni bilo zamud in ko smo se z našimi funkcionarji v dobrem razhajali. Gotovo smo ustvarili drugačen vtis s pomočjo pri d^lu, kakor pri hišah, kjer je bilo treba iz poedin-cev vleči nesigurne in nepopolne po-datke, jih potem proverjati, voditi kon-trolne komisije in gledati razburjene naivneže, ki za svojo nevednostjo skri-vajo svoje premoženje. Pri odkupih so se nam predpisi spreminjali največ rav-no zato,  ker  so  poedinci s  svojo nesi-
gurnostjo   ustvarili  pri   organih   oblastl nezaupanje  tudi v naše točne podatka.
Naši krajevni funkcionarji radi vpisu-jejo vsq spremembe, ki jih sproti jav-Ijamo, ker se sami ijorljo proti neprsvtt-nostim, ki jih včasih silijo, da morajo delati cele noči. Svojih odbornikov ni-mamo za to, da bi odgovarjali za malo-marneže in špekulante, temveč zato, da bodo pomagali nam malim in srednjim kmetom uživati zaščito države pred iz-kcriščanjem.
Tudi letos se bodo izvajale popisne in odkupne akcije. Tokrat ne bomo več dopustili, da bi ustvarjali zmedo v na-ših vaseh skrivači posevkov. Po resnič-nih površinah in vrstah posevkov bomo dali svoje prijave, nakar bo obračun ob-vez za vsakogar točen. Ce se bo še kdo poskušal delati neumnega, da ne ve, koliko ima premoženja, mu bomo maii in srednji kmetje pokazali, kje se kon» čajo naše parcele in začnejo njihove.   .
Pri letošnjih odkupih bomo dokatali odkupnim organom in funkcionarjeui, kdo se na naših vaseh zavestno vklju-čuje v plansko gospodarstvo.
   Promet
s krompirjem
odprt
Po obvestilu MTP v Ljubljani je uki-njena zapora prometa s krompirjem za tiste pridelovalce krompirja, ki so iz-polnili obveze kontrahiranja ali pred-pise.                                    Iz  pis. MTP.
   Učijo se obnašanja
v socialistični družbi
Medvedce, febr. 1949. Kmetje iz na&e vasi Lamberger štefan, Go-ljat Marija, Peršuh Franc, oba Med-ved Simona, Sagadin Simon in Na-past Ludvik so bili letos januarja kaznovani s strani IO OLO Ptuj na plačilo denarne kazni, ki znaša skupno din 185.000. Od tega odpade na Lamberger Jožeta in Goljat Ma-rijo din 70.000, na Medved Simona in Sagadin Simona din 40.000, osta-nek  pa na   ostale.
Dne 28. jan. 1949 so se zagovar-jali pred IO OLO v Ptuju zaradi Lz-
Nasclitcv Ptuja
Ob koncu leta 1948 je živelo na po-dročju MLO Ptuja 3358 prijavljenih oseb moškega in 4307 ženskega spola. Stevilo prebivalcev ptujskega področja se je od leta 1947 na 1948 povečalo samo za  121  oseb.
Na Hajdini se izobražujemo
Hajdina, febr. 1949. Uprava nase os-novne šole je organizirala v januarju t.   1.  večerni  izobraževalni tečaj,  ki  se
mikanja obvezni oddaji koruze. Ho-teli so se opravičiti z izgovori na slab pridelek, mokro letino in dru-go. V Ptuju so se imeli prillko spo-znati tudi z večjimi gruntarji iz Dra-gonje vasi, Starošinc in Sloveruskih goric, ki so bili kaznovani na pla-eilo din 170.000.
Ker večina naših veliMh kmetov kaže svojo nespravljivost z napori delavcev. malih in sredaajih kme-tov, jih je pač treba naučiti sociali-stičnega obn.ašanja ...
vrši 3 krat na teden po 4 ure. Predava-nja so iz kmetijstva, zadružništva, slo-venščine,- zgodovine in racunstva. Do-slej je obi-skovalo ta tečaj največ mla-dit slušateljev iz Skorbe in Gerečje vasi. Iz naše vasi obiskujejo tečaj samo 4 mladinci. Najbrže se ostali ne zave-dajo, da je duševna zaostalost in neizo-braženost neizprosen sovražnik naših ljudi.
Sporočajtc uredništvn želje in pripombe naših braicev!
   Ustanovitev obdelovalne
zadruge v Desterniku
Ali je še morda kje kdo, ki bi de-jal, da ne pozna izkoriščanja, bede in revš&ne slovenjegoriškega vini-čarja in malega kmeta, ki ga je mo-gočni gruntar skozi vse njegovo živ-ijenje sramotno pritiskal k tlom? Delal in životaril je, a — za drugega, ki mu je ustvaril to bedno življenje. Mnogo jih je delalo, le — za enega, ki si je kopičil bogastvo:, hiio, zem-ljo, hleve, živino. Osorni gruntar je poznal le sebe in denar, viničarja v pusti in tesni bajti pa je prepustil človeka nevrednemu življenju. Tako je bilo nekdaj, tako je bilo do pred kratkim.
Slehernega izkoriščanega je skoza sto- in desetletja mučilo le eno vpra-šanje: kdaj bo konec takemu žalost-nemu življenju, kdaj bom imel tudi jaz kakšno pravico? — Čakal je, in — kcn&no dočakal. To pot mu je po-kazala naša ljudska revolucija. ki se ni končala samo z nacionalno osvoboditvijo naših narodov, usrtva-rila je tudi orožje za socialno osvo boditev prej tako rekoč brezpravne-ga delovnega človeka v tovarni m na vasi.
Ker so se delovni ljudje zavedali velikih pridobitev naše revolucije, so tudi obračunali z ljudmi, ki so jih nekdaj zatirali.
Tak abračun so napravili tudi vi-ničarji in mali kmetje v Desterniku na zboru volivcev, ki se je vTŠil predpreteklo nedeljo. Zboru vo-livcev so prisostvovaH član Polit* biroja CK KPS in minister za pro sveto LRS tov. Jože dr. Potrč, član komisije CK KPS tov. Primožič, org. sekretar OK KPS tov. Grden in član tov. Zivic. Tov. Potrč je uvodoma prikazal svetovno politični položaj ter razredna nasprotja v sve-tovnem merilu. Posebno je podertal zmago ljudske revolucije pri nas, njene pridobitve in uspehe naporov delavskega razreda in viehidelav-nih ljudi v drugem planskem letu. Tudi o vprašanju zadružništva je govoril, v obliJd katerega~~Eo~~mo-goce preobraziti naŠe kmetijistvo in ga tivigniti na vižjo stopnjo produk-tije. Tega se je dotaknil tudi tov. 2ivic. Neznatna pešcica ljttdi, ki skuša motiti naše skupno delo, ne bo zavrla hitrega in uspešnega zgo-doviaiskega razvoja pri nas. Take ljudi najdemo tudi na podeželju, med velikimi kmeti. ki se skušajo izogniti raznim uredbam iin ukrepom Ijudske oblasti. To so ljudje, ki so si v preteklosti kopičili bogastvo na račuft revščine delavnega človeka na vasi, ga izkoriščali iin mu kratili asnovne človeške pravice.
Nato so volivci imenoma razkrin-kali kulake, ki so bodisi odkrito ali prikrito sabotirali plačevanje davka, obvezno oddajo kmetijskih pridel-kov ter navijali cene pri prekupče^ vanju pridelkov. Na drugi strani eo izkoriščali svoje viničarje, jih sv\-motno najemali za tlaČansko delo itd. Letna tlaka je bila od 80 iin celo do 150 dni, ki so jo morali viničarji odsluževati za stanovanje, zemljo, gnoj, steljo, skratka za kruh. Na predlog delovnega predsednika tov. Mariniča je zbor predlagal in zahte-val, da se tem kulakom odvzamejo viničaiije, posestva pa se delno raz-lastijo. Razlaš5ena zemlja bi ise naj dala v skupno. zadružno obdelavo viničarjem in malim kmetom. Od-vzela bi se naj sledeča površina zem-
Ije: Salamunu 6 ha in viničarija, Selu 5 ha in viničarija, Pukšdču 10 ha, Cizrlovi 10 ha, Bračičevi 7 ha in viničarija, Cvetku 15 ha in vlni-čarija, Pihlerjti 10 ha, Haupmanu 14 ha in viničarija ter FLr§tu 9 ha.
Tako so volivci prešli na pogovor o z,adrugl, ki predstavlja načrtno kmetijsko gospodarstvo. V zadružni obliki gospodarjenja se bo preobra-zilo kmetijstvo in dvignila njegova prolzvodnja. Partija in ljudska oblast bosta nudili zadrugi vso po-trebno pomoč, kakor v strojih tako tudi v ostalem. Gradnja nase težke industrije pa bo nam omogočila upo-rabljanje najTnodernejših strojev, ob katerih bo zadružnik vložil manj truda kot sicer. dasegel pa večje uspehe. S strojno obdelavo zemlje in uporabljanjem vseh sodobnih agTOtehničnih mer bo dosežen vi§ji in boljši pridelek. Ker je v zadrugi pravična razdelitev dela, je tudi pra-
vično plačilo; vsakomur se plača po njegovem trudu in storjenih trudo-dnevili. Vinicar in mali kmet ne bo-sta hodila več na dnino k velikemu kmetu, ker si, bodo zadružniki pri-delali vse tisto, kar bodo potrebo-vali za svoje življenje in družino Skratka, uredili si bado tako. da ne bodo več življenjsko odvisni od ku-laka in mu dajali svojo dragoceno kri. Le v zadrugi sl bodo ustvarili pogoje za boljše življenje.
Nato so izvolili pripravljalni od-bor, ki je poverjen za vse priprave v zvezi z občnim zborom zadružni-kov.
Za vstop v zadrugo se je prijavilo 23 viničarjev, 9 malih kmetov in 1 srednji kmet. Ta dan je pomenil za desterniške viničarje in male kmete prvi korak iz gospodarske za-ostalosti. Sredi starega Desternika se bo jelo razvijati novo življenje, življenje ljudl ki hočejo delati v korist vse delovne skupnosti. Rodil se bo nov rod in ob njem bo umi-rala tn izginjala sramotna dediščiria preteklosti —• mračnjaštvo, izkori-ščanje in beda viničarjev.
   Tečaji za funkcijonarje
KLO-jev v Ptuju
Izpolnjevanje temeljnih nalog ljud-skih odborov zahteva od krajevnih funkcionarjev poznanje zakonov o raz-voju človeške družbe, razredne borbe in zakonov naše Ijudske oblasti, poznanje vloge KPJ v našem planskem gospodar-stvu in v Narodno osvobodilni  borbi.
Okrajtii ljudski odbor v Ptuju je v zavesti te nujnosti ustanovil v januarju letos tečaj za poročevalce KLO-jev svo-jega področja za delo, finance, komunal-ne zadeve, kmetijstvo, gospodarstvo ter trgovino in preskrbo, ki bo še trajal februarja t. 1.
Čeravno 6e ni posrečilo pritegniti na tečaj vseh povabljenih funkcionaripv, ker se nekateri ne morejo vsaj za par dni odtegniti svojenm domu ali službi, si je  doslej  pretežna večina  tečajnikov
pridobila osnovno znanje; predavanja so bila razumljiva in razčlenjena z di-skusijami.
Prosti čas uporabljajo tečajniki za in-' dividualno učenje, obiskovanje kino- in gledaliških predstav, predavanj v Ljud-eki univerzi ter s poslušanjem radio-oddaj. Ocene ob koncu tečaja izražajo zadovoljive uspehe.
S tehnično oz. ekonomsko platjo teca-ja so bile zvezane težave, ki so bile zamenjane z uspehom. Tečajniki so zadovoljni  s  stanovanjem  in  hrano.
Praktično delo na t^renu bo dalo vsem tečajnikora priliko za uporabo pridob-ljenega znanja ter jim bo utrdilo za-vest, da revolucionarnih ukrepov ni mo-goče izvajati brez poznanja revohicio-narne  teorije.                                   E.   J.   
   Pridobljeno znanje bomo prenesli med delovno Ijudstvo
Vel. Nedelja, jan. 1949. Ob za-ključku tečaja poročevalcev KLO^za delo v Ptuju, ki ga je organiziral OLO v Ptuju letos januarja, je član našega KLO-ja, tov. Belšak Ljudevit, v imenu vseh udeležencev tečaja med drugim izrekel  6ledečo   zahvalo:
V imenu vseh udeležencev se zahva-ljujem predsedniku Izvršnega odbora OLO za dobro organizacijo tečaja ter njegove vzpodbudne besede ob začetku in sklepu tečaja, prav tako se zahvalju-jem tov.  Elsnerju za  vestno in  SDretno
Tudi žene smo zmožnc voditi komunalno gospodarstvo na vasi
Zamušani, febr. 1949. Poročeval-ka za komunalno gospodarstvo pri na-šem KLO, tov. Krajnčič Frančiška, se je skupno s poročevalci drugih KLO-jev ptujskega okraja udeležila tečaja, ki g^ je organiziral in vodil OLO v Ptuju v času od 20. do 27. jan 1949. Na tečaju je verno sledila predavanjem iz komu-nalnega gospodarstva ter pokazala ve-liko zanimanje za ekonomsko polittfPo vprašanja. Okr. izvršni odbor ji je izro-čil ob zaključku tečaja v znak priznania za njeno marljivost knjigo »V. kongres KPJ«.
V Selah gradimo šo!o
Sela, jan. 1949. V lanskem letu smo v naši vasi zgradili temelje za enonad-stropno šolo. Domačini smo opravili po-možna dela prostovoljno. Gradnjo vodi »Ograd« Ptuj. Pripravljeno je že okoli 20.000 zidakov. Pre1 -?z te opeke smo izvršili večinoma z vprego iz Sel, poma-gali pa so v manjši meri tudi s prevozi
vodstvo tečaja, kakor tudi vsem oreja-vateljem, ki se rtujo ustrašili truda, da nam na dobro premišljen način v svojih izvajanjih podajo potrebno znanje ter r,o s tem izpolnili v polni merl nairt te-čaja. Udeleženci tečaja bomo prenesli pridobljeno znanje med ljudstvo, ga upo-rabili pri našem delu, da tako koristimo skupnosti v naši domovini. Z našim de-lom bomo stopili na pot, ki nam jo je začrtal naš veliki voditelj in učitelj maršal tov. Tito.
iz celotnega šolskega okoliša. Roditelji iz Pristave 8 svojo pomočjo daleč za-ostajajo za drugirai naselji. Da bodo naši šolarji prihodnjo zimo v toplih, za-kurjenih šolskih prostorih, bo zasluga našega dela, ne pa izmikanje, ki se ga nekateri ne sramujejo.
Narodna banka v Ptuju vzgaja svoje kadre
V sindikalni podružnici št. 1 organi-zirani uslužbenci Narodne banke v Ptu-ju imamo ob torkih študijske sestanke ža ideološko v^gojo. Sestankov se vsi udeležujemo. Zadnja tvarina je bila za-jeta iz referata tov. Borisa Kidriča o »Graditvi socialističnega gospodarstva FLRJ«.
Zraven tega vodi naša uprava 3 krat tetfensko po 3 ure strokovni tečaj za naše uslužbence-pripravnike, ki pa se ga udeležujemo tudi ostali uslužbenci. Pro-gram štiidija je sestavilo Ministrstvo ya finance  FLRJ.
   Združujemo zemljo in moči
Grajena, januarja 1949. V Gra-jeni smo se zbrali 21. jan. 1949 agrar-ni interesenti, mali in srednji posest-ntk] zaradi občnega zbora za osta-novitev Kmetijske produktivne za-druge. Bilo nas je 75 mladih in od-raslih mošklh ter žensk. Prišla sta tudi predsednik OLO Ptuj tov Bel-šak Franc in zastopnik OZKZ Ptuj tov. Strelec Stanko.
P&t ur smo zborovali. Predsednik OLO tov. Belšak nam je predočil pomen družbenih in ekonomsko po litičnih sprememb v SZ in pri nas. zaradi katerih so dani pogoji za raz-voj kmetijskega zadružništva. Ob-razložil nam je prednosti združitve zemlje. orodja in delovne moči v produktivne zadruge. V primer nam je navedel zadnige Osojnik, Dra-vinjski vrh in Gorca Dežno in dru-ge-
V diskusiji so se oglažali naši ljudje, ki niso prikrivali svojega na-vdušenja za organiziranje zadruge. Odgovore so  dobili  tudi  kmetje,  ki
jim že ne gre od srca pnznanje, da se v svoj življenju bolj nasla-njajo na uspehe in napore naših de-lavcev, malih in srednjih kmetov kakor pa na velike gruntarje. Naše delo in uspehi jih bodo prepričali da smo pravočasno krenili na pravo pot. Nismo zato ošabni. Vemo, da pri stvareh, ki jih začenjamo mali pasestniki, večji hote zaostajajo.
Izvolili smo upravni in nadzorni odbor Takoj se bomo lotili dela. da ne bocmo zaostajali za novoustanov-ljenima zadrugama v Desterniku in Trničah Pozdravljamo priprave za Kmetij^ko obdelovalne zadruge v Gerečji vasi, Šikolah, Ormožu in Središču.
Zemlja naše soseške skupnosti v ob&egu okoli 55 ha bo združena z našo zemljo. Ustvarjeno je srce na-šega življenja, okoli katerega se bo sčasoma razvijalo močno in veliko zadružno gospodarsko telo, ki bo pomagalo pri vključevanju naših kmetov v socialistiČTio gosoodarstvo.
   M. ILJIN
O  izmišljenem in  resničnem  svetu
Pred nedavnim sem našel med svo-jimi starimi knjigami obrabljeno, dolgo-časno knjižico, vezano v karton.
Bila je šolska kniiga »Zemljepis vssh delov sveta«. Najmanj pet in dvajset let se nisva videla.
Odprl sem jcr in začel gledati slike; znane mi iz otroških let.
Koralni otok. Jama s kapniki. Ples na štoru gigantskega drevesa — baobaba. Sežiganje vdove v mestu Benaresu. Ita-lijanska mlekarica na oslu. Uružina bo-gatega kmeta iz ščigrovskega okrožja v kurski guberniji.
Vsi ti kapniki in koralni otoki so bi!i bledi in brezbarvni. Pa vendar so bile te sliks kakor oaze v enolični puščavi. Kako tudi ne bi bile! Saj v knjigi ni bilo skoraj nič drugega kakor debelo natis-njena imena. dolg seznam zemeljskih ožin, otokov, polotokov, živali, rastlin, narodov in držav. Vse je biJo preraču-nano in zapisano kakor v inventarni knjigi kakega velikega skladišča:  toliko
in toliko prebivalstva, toliko in toliko krav in svinj, toliko in toliko kvaclrat-nih kilometrov.
V tem skladišču je imel vsak predmet svoj predal. En predal se, je imenoval »površihsko lice«, drugi »p'odiiebne raz-mere«, tretji »rastlinstvo«, četrti »oblika vladavine«.
Tu naj bi biio vse, iz česar dejansko svet obstoji. A manjkala je neka važna reč.
Manjkal je čas.
Bil je sanjski svet, v katerem se je čas ustavil.
Vse je bilo nepremično. Celine so trdno stale na svojih mestih in niti be-sede ni bilo o tein. da lahko preminiaio ^vojo obliko in se celo premikajo. Višina vsake gore je bila natančno v metrih izmerjena, toda nikjer ni bilo povedano, kako so te gore nastale. Stvari niso imele niti preteklosti niti bodočnosti. Nerazumljivo je bilo. kako je svet na-stal in kaj vse bo še z njim.
Po tej knjižici bi človek sodil, da bo v tej deželi zmerom, na vse večne čase vladal   kralj   skupaj   s   parlamentorn,    v oni kralj  brez parlamenta. v tretji  par lamsnt brez kralja.
Po njej bi človek meni), da so meje držav prav tako stalne črte kakor ekva-tor in  oba povfatnika
Po njej bi človek mislii, da bodo kmetje zmerom, prav do konca sveta v tem okrožju ruskega carstva valjali klo-bučevinaste škornje in strojili ovčje ko-žuhe, v onem okrožju pa lenarili in rez-jali žličke.
Vse to stno morali natančno znati. toda s tem znanjern nismo mogli prav nič početi. Knjižica je mirno in ravno-dušno pripovedovala. da se na severu »razprostirajo neobljudene tundre«, na jugu pa »neobljudene pustinje«. toda nikier ni bilo rečeno, da ie mogoče pu-stinje preobražati in tundre osvajati. Pripovedovala ie o tem, da na našem jugu suša pogosto uničuje setve, nikjer pa ni rekla. da človek lahko sušo uniči.
Ko pa sem zdaj vzel v roke stari. su-hoparni »Zemljepis vseh delov sveta«, se mi je posvetilo, da je to zslo zani-rniva kniiga. Ko jq prebiraš. vidiš nam-reč, kako zelo se je pred našimi očmi v pičli četrti stoletja spremenil svet.
Vse meje so se premaknile. Nekatere dežele niraajo več kraljev, nekatere pa
niti kraljev niti p«rlamentov. Spreme-nilo se je vse: »število prebivalstva«, »zaposlitev prebivalcev« in »oblike vla-davine«.
Očitno je, da svet, o katerem so nam tedaj pripovedovali. ni bil resničen. mar-več izmišljen.
V resničnem svetu ne ležijo stvari ne-premično v predaJih, temveč se gibljejo. zadevajo druga ob drugo, rastejo, m-stajajo, ginejo, se spreminjajo same in spreminiajo drujra drugo
2e davno seni žeiel najti knjigo o tem resničnem, neizmišljenem svetu, knjigo, ki bi pripovedovala o tem, kako svet nastaja in kako Ijudje sodelujeio pri i.istvarjanju  sveta..
Ko sem bil šolar. sem prebral mnogo knjig o rastiinah in živalih, o kamnih in zvezdah. a nikdar mi ni prišla v roke knjiga o svetu v celoli. In kolikor bolj •^em odraščal, tolikb teže mi je bilo se-stavljati celoto iz posameznih stvari. ki >em  jih spoznaval.
Ko sem končal šolo in postal študent. seni mislil: tu v univerzitetnih predavai-nicah in knjižnicah bom našel. kar po-trebujem.
Tako so mislili tudi moji tovariši, ki so z menoj vred končali šoio.
Razšli smo se po različnih fakultetah kakor po raznih deželah. Ta se je po-svetil botaniki, oni fiziki, tretji je postal
matematik, četrti, zgodovinar. peti ke-mik.
Vsak izmed nas je spoznal v svoji »deželi« mnogo zanimivih reči. toda spoznati svet počez, izvršiti »potovanje okoli sveta« se ni posrečilo nikomur.
Tako pa ni biio sanio z nami. Na ti-soče ljudi proučuje v knjižnicah in la-boratoriiih vsak svojo stroko. a malo-kdo ve, kaj se godi za steno, v sosed-nem laboratoriju, v  sosedni  vedi.
Seveda mora človek poznati svojo stroko. A to še ne zadostuje. da spozna svoj laboratorij ali tovarno, ampak vsa-kdo mora vedeti tudi, kakšno mesto ima ta laboratorij in ta tovarna v veli-kanski delavnici dežele. Saj sodelu.iemo vsi i pri skupnem delu — preobražarno življenje. Težko je razumeti svet, še te-žavneje pa ga je spremeniti, če ga vidiš zgolj  z ene strani.
Potrebne so nam knjige o vsaki po-sebni stroki. Samo iz takih kniig se lahko učimo. Toda sedaj so nam bolj kakor kdaj pre.i potrebne %t druge knjige, ki bi narn pripovedovale o tem, kako se specialisti vseh vrst orožja shajajo k skupnemu delu in kako so-delujejo.
Prepričan sem, da bo nekoč napisana knjiga o preobrazbi sveta. o preobrazbi vsega našega starega planeta.
   Kmalu bomo sadili...krompir
Va žnost
Dasi je krompir pozno prišel v Evropo — njegova domovina je Južna Amerika, kjer so ga začeli v večji količini saditi šele pred dobrim stoletjem —, je danes v mnogih de-želah Evrope tudi pri nas ena naj-važnejših rastlin. V Sloveniji ne prekaža krormpirja po njegovem po-menu za naše kmetijsko gospodar-stvo nobena druga poljsika rastlina. Po uradnih statističnih podatkih je bilo v bivši Dravski banovini v zad-njih letih pred vojno posajenih s krofmpirjean povprecno 52.000 ha, torej šesti del vse njivske površine (309.500 ha). Le v krajih, ki imajo težko glinasto zemljo ali pa suho tn toplo podnebje (Bela Krajina, Prek-inuTje) je s pšenico zasejana površi-na večja. Povsod drugod pa pred-njači krompir, ki je zlasti v vseh višjih in hladnejših legah kakor tudi tam, kjer prevladuje peščena ali prodnata zemlja, poglavitni pride-leik, ki daje kmetu vsako leto znat-ne denarne doihodke pa tudi pogla-vitno hrano za ljudi in za živino. Kroonpir pa poleg tega zelo ugodno deluje na lastnosti zemlje, ker jo s svojimi gostimi iai velikimi listi po-polnoma obsenčuje in ker ga med rastjo okopavaimo. Zato je po krom-pirju zemlja rahla in sipka kakor po malokateri drugi rastlini.
Botanične lastnosti Krompir napravi v zeonlji živice, ki niso ničesar drugega kakor pod zemljo rastoča stebla. Zivica na kon-cu odebeli v gomolj, ki je torej tudi podzemno steblo. Oblika in barva gomoljev je pri raznih sortah raz-iična. Trebušna stran gomolja, ki z njo krompir leži na zemlji, je bolj sploščena kakor zgornja stran. Oče-sa, ki so na zgornjem koncu mnogo gostejša kakor na spodnjem. so stranski popki in stoje v pazduhah lističev, ki pa popolnoma lzginejo. ko krompir dozori. Globina očes je pri raznih sortah različna. Ravno tako je različna barva kože, barva mesa in oblika gomoljev. Vse to so sortne lastnosti krompirja, ki se pa
lahko pod vplivom \manjih pogojev in če pride krompir v drug kraj tn drugačno zemljo, precej spremenijo. Celo barva kože ni popolnoma stal-na.
število stebel, ki zrastejo iz ene-ga gomolja, je v glavnem odvisno od števila krepkih očes, dasi ne zraste i2 vsakega očesa po eno steblo. Iz slabotnih očes zrastejo le slabotna stebla. Ako polomimo kali, ki zra-stejo v topli kleti ali v vlsokem ku-pu, Oslabrmo s tem očesa, da ne mo-rejo več pognati krepkih kali. Očesa opešajo tem bolj, čim daljše kali so pognala in čim večkrat se polomijo kali.
Vsebina hranilnih snovi v krom-pirju je ta-le: škroba 10—260/* (naj-večkrat 12 do 20%), beljakovine l do 2%, maščobe 0.5 do 0.9%. Poleg tega je v krompirju tudi nekaj dru-gih ogljikovih vodanov, n. pr. pen-tosan (manj kakor l°/o). Vseh suhih snovi je v gomoljih 15 do 34%, po-^rečno 20 do 230/o. V krompirju je sicer malo beljakovin, a te so lahko prebavljive in jih telo večinojna iz-koristi.
Gomolj kot del žive rastline diha, to je oddaja ogljikov dvokis. Pri tem se sproti razkraja sladkor, ki ga tvorijo enciimi iz škroba. Ako se dihanje zaradi znižanja topline zmanjša, se nakopiči sladkor in krompir postane sladek. Ako se to-plina nato dvigne, se sladkor zaradi dihanja pooiovno razkraja m sladek okus izgine iz krompirja popolnoma ali pa vsaj deloma. Krompir postane sladek že pri 2 do 3" C, zmrzne pa šele pri —2° C.
Poleg navedenih snovi se nahaja v krompirju v zelo majhnih mno žinah strupena snov solanin. Največ solanina je v zunanji kožici in v li-stih, zlasti pa v jagodah in kaleh. Posebno veliko solahina je v bledih kaleh, ki jih napravi krompir v topli kleti. V 1 kg krompirja je 0.05 do 0.10 g solanina, v kaleh pa 0.50 g.
Pri zadostni toploti m vlagi začne
krompir na zraku  kaliti. Izpod 7° C
krompir ne kali. Vendar mora pre-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nadaljevanje
o krompirju
leči potem, ko spravimo krompir z njive;, oziroma potem ko popolnoma dozori, 8 do 12 tednov, da postane krompir popolnoma kaliv.
Večji del korenin razvije krom-pir do globine 31 cm, precejšen del pa sega tudi v večjo globino, in sicer do 1 m globoko ali še več. Ko-renine in živce nastajajo le v temi.
Krompir cvete belo, rdeče, roža-sto, modro ali vijoličasto v raznih odtenkih. Barva cvetja je stalna sortna lastnost. 'Le pri malokaterih sortah se razvijejo iz cvetja jago-dasti plodovi. V tem oziru je pn krompirju precejšnja raznoličnost Imamo sorte, ki se pri njih cvetje niti ne razvije popolnoma, ampak že 7godaj odpade. Večina sort normal-no odcvete, a ne napravi plodov, ker prašniki ne proizvajajo cvetnega prahu (peloda), ali pa se to zgodi le iziemoma. Take sorte je mogoče oploditi le umetno s tujim cvetnim prahom. Nekatere sorte pa normal-no razvijajo prašnike in pestiče ter proizvajajo obilo jagod.
Sorte
Malokatera kmetijska rastlina ima toliko sort kakor krompir, saj jih je danes že več stotin. To izvira od tod, cia nastane tako rekoč iz vsake rast-lme, ki jo vzgojimo iz semena, nova sorta. Današnje sorte krompirja so namreč križanci in če vzgajamo rastline iz semena križancev, nasta-jajo pri tem nove sestavne lastnoeti.
Posamezne sorte se ločijo med seboj po zelo številnih zunanjih znakih in gospodarskih lastnostih, od katerih so najvažnejše te-le: barva cvetov, barva in oblika listov, barva stebel, rast in oblika grmov, oblika in velikost gomoljev, barva in po-vršina kože, barva mesa, oblika in barva očes ter njih števil^, barva svetlobnih kali. Krompirjeve sorte moremo zbrati v glavne skupine po njih gospodarski porabnosti, po hi-trosti zorenja in po barvi mesa.
Iz gospodarskih vidikov delimo sorte v jedilne ali narnizne, gospo-darske ali  krmilne in  industrijske.
Od namiznih sort zahtevamo pred-vsem, da so prav dobrega (odlične-ga) okusa, dalje, da imajo dasti de-bele ali vsaj ne predrobne gomolje s plitvimi očesi. Gomolji morajo imeti pravilno obliko, da jih more-mo hitro lupiti in da gre malo v olupke. Jedtlni krompir naj se do-bro. t. j. hitro m enakomerno kuha in se ne sme razkuhavati. Meso bodi brez temnih lis ali peg, ki nastanejo pri nekaterih sortah med kuhanjem Kako se krompir kuha. je najboli cdvisno od množine škroba in pa od razmerja med množino škroba ter beljakovin. Krompir, ki ima na en utežni del beljakovtn manj kot 12 delov škroba, je Špehat ali milnat in dober zlasti za solato. To lastnost imajo predvsem zgodnje sorte. Sicer je pa za splošno porabo v kuhinji krompir najiboljši, ako pride na en nel beljakovin 12—16 delov škroba. (Dalje    prihodnijč.)
   Ljudska univerza
Letos 24. januarja je bilo v naši ljud-ski univerzi zanimivo predavanje o vzgoji mladine. Predavatelj je lmel na-men, prikazat razlito med nekdanjo buržoazno-kapitalietično vzgojo in cilji. ki ;ih zasleduje naša današnja sociali-stična pedagogika. Predavatelj je s te-meljito podprtimi argumenti dokaza., da nista dednost m okolje tista činitelja. ki že vnaprej določata otrokov razvoj, marveč da le konkretn; življenjski po-goji in prirojene dispozicije usmerjajo otrokov duševni in tudi telesm razvoj. Govoril je tudi o novih smotnh vzgoje mladine v FLRJ in povdaril, da je te-žišče vzgoje na kvalitetnem pouku in sigurnem znanju učencev. Poeebno pa je prikazai cilje, za katere smo se borili v času narodno-osvobodilne borbe in za katere se borimo danes, ko gremo z od-ločnimi koraki v socializem. Dobro se zavedamo Stalinovib besed: «Le veliki smotri   rode   veliko   energijo«.
Predavanje ;e bilo slabo obiskano kar je posledica nepravilne in nespret-ne orgamzacije od strani uprave ljudske univerze. Predavanja pa so se v celoti videležili slušatelji administrativnega te-čaja, kj so tudi živahno posegali v dis-kusijo. Prav je, da se mladina sama za-n raa za novodobna vzgojna vprašanja in da postanejo jasni vzgojni smotri naše   socialistične   domovine.
Pioec članka v štev. 2 o uslužbencu »SAP«-a s podpisom Nace naj se takoj oglasi  v našem   uredništvu.
Radi zvišanja naklade sprejema-mo nove naročnike.
   Statut Ljudske mladine Jugoslavije
72
Za vodstvo in pornoč organizacijam se ustanavlja pri centralnsm komiteju Ljudske  mladine   Ijudske  republike:
a) organizacijsko inštruktorski odde-lek, b) oddelek za kadre, c) oddelek za propagando in agitacijo, d) oddelek za zadružništvo. e) oddelek za delo s šol-sko mladino, f) oddelek za delo z Zvezo pionirjev, g) oddelek za delovne akcije, h) oddelek za fizkulturo in vojaško vzgojo mladine, i) finančni oddelek tn j) obči oddelek.
Zaradi vzgoje mladine in skrbi za življenje mladine. bolj organiziranega sodelovanja rnladine pri delili, sestavlja centralni komite Ljudske mladine ljud-ske republike na velikih republiških mladinskih delovnih akcijah štabe mla-dinskih delovnih brigad. štabi mladinskih delovnih brigad odgovarjajo za svoje delo centralnemu komiteju Ljudske mla-dine ljudske  republike.
Centralni komite Ljudske mladine ljud-ske republike ima pravico v soglasiu s centralnim komitejem Ljudske mla-dine Jugoslavije ustanavljati nove in ukinjati  obstoječe oddelke in  odseke.
73
Centralni kotnite Ljudske mladine ljud-ske republike postavlja kontrolno ko-misijo, ki rešuje prošnje in pritožbe članov in organizacij Ljudske mladine ljudske   republike.
74
Nadzorna komisija ima nalogo nad-zirati hitrost in pravilnost delovanja oddelkov centralnega komiteja Ljudske mladine l]udske republike ter finančno in materialno poslovanje centralnega komiteja Ljudske mladine liudske repu-blike. Komisija šteje 5 do 7 članov.
Nadzorna komisija odgovarja za svoje delo kongresu Ljudske mladine ljudske republike.
XI.
Najvišji organ Ljudske mladine Jugoslavije
75
Najvišji organ Liudske mladine Jugo-slavije je kongres Ljudske mladine Ju-goslavije. Centralni komite Ljudske mla-dine Jugoslavije sklicuje kongres Ljud-ske mladine Jugoslavije najmanj enkrat v treh letih. Izredni kongres se lahko skliče po sklepu centralnega korniteja Ljudske mladine Jugoslavije, ali na za-htevo najmanj treh centralnih komitejev Ljudske mladine liudskih republik. Cen-tralni komite Ljudske mladine Jugosla-vije mora objaviti sklicanje in dnevni red kongresa najmanj dva tneseca pred njegovim   zasedanjem.
76
V primeru, da centralni komite Ljud-ske mladine Jugoslavije ne skliče iz-rednega kongresa v času, ki ga predvi-deva Statut, imajo organizacije, ki so zahtevale sklicanje izrednega kongresa, pravico, sestaviti organizacijski kotnite, ki bo imel pristojnost centralnega ko-miteja Ljudske mladine Jugoslaviie v pogledu skiicanja  kongresa.
Število delegatov za kongres Ljudske mladine Jugoslavije določa centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije.
77
Kongres Ljudske mladine Jugoslavije:
a)   se   seznania   s   pismenimi   poročili centralnega   komiteja   Ljudske   mladine Jugoslavije  in   nadzorne   komisije   in  o njih  odloča;
b)   določa   splošno   linijo   dela  in  na-loge Ljudske  mladine,  sprejema sklepe, ki so obvezni za vse člane organizacije Ljudske mladine  Jugoslavije;
d) volj centralni komite Liudske mla-dine   Jugoslavije   in  nadzorno  komisijo:
78
Centralni komite Ljudske mladine Ju-goslavije vodi organizacijo v razdobiu med dvema kongresoma in predstavlja Ljudsko mladino Jugoslavije tako v naši državi  kot  v  inozemstvu.
Število članov centralnega komiteja Liudske mladine Jugoslavije in nadzorne komisije določa kongres Ljudske nila-dine  Jugoslavije.
Sestanek centralnega komiteja Ljud-ske mladine Jugoslavije sklicuje niegov sekretariat najmanj enkrat v šestih me-secih. Če sekretariat v določenem roku ne skliče sestanka ©entrainega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, ga lahko skliče najmanj tretjina članov central-nega komiteja Ljudske mladine Jugosla-vije.
79
Za vodstvo organizaciie med dvema sestankoma centralnega komiteja Ljud-ske mladine Jugoslavije voli centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije iz svojih vrst sekretariat. Sekretariat se-stavljajo predsednik centralnega komi-teja Ljudske mladine Jugoslavije in 10 članov." Sekretariat organizira, po-maga in nadzira izvaianje sklepov kon-gresa ljudske mladine Jugoslavije in centralnega komiteja Ijudske mladine Ju-goslavije. Postavlja voditelje in člane oddelkov oblastnih pokrajinskih in cen-tralnih komitejev Ljudske mladine Ijud-skili republik; imenuje redakcije listov in časopisov ter vodstva založniških podjetij centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije; dovoljuie odhod predsednikov okrainih, mestnih, rajon-skih in umverzitetnih komitejev, odhod članov in predsednikov komit^jev veli-kih mest, članov oblastnih pokrajinskih m centralnih komitejev Ljudske m!a-dine  liudskih republik.
(Dalie)
80
Zaradi boljšega vodstva in večje po-moči organizacijam se ustanavljajo pri centralnem komiteju Ljudske mladine Jugoslavije:
a) organizacijsko inštruktorski odde-lek; b) oddelek za kadre; c) oddehk za propagando in agitacijo; d) oddelek za delo s šolsko mladino: e) oddelek za delo s študentsko mladino; f) uprava za delo z Zvezo pionirjev; g) oddelek za delovne akcije; h) oddelek za fiz-kulturo in vojaško vzgojo mladine: i) od-delek za zveze z inozemstvom; j) fi-nančni  oddelek in  k)  obči  oddelek.
Zaradi vzgoie mladine in skrbi za živ-Ijenje mladine, bolj organiziranega so-delovanja mladine pri delih postavlja csntralni komite Ljudske mladine Jugo-slavije na zveznih mladinskih delovnili akcijah štabe delovnih brigad. Ti štabi odgovarjajo za svoje delo centralnemu komiteju  Ljudske  mladine   Jugoslaviie.
Centralni komite Ljudske mladine Ju-goslavije ima pravico, da z ozirom na potrebe ustanavlja in ukinja obstoječe oddelke in odseke.
81
Centralni komite Ljudske mladine Ju-goslavije postavlja centralno kontrolno komisijo, ki rešuje prošnje in pritožbe članov in organizacij Ljudske mladine Jugoslaviie.
82
Centralna nadzorna kotnisija ima na-logo nadzorovati hitrost in pravilnost delovanja oddelkov centralnega komi-teja Ljudske mladine Jugoslavije ter njegovo finančno in materialno poslova-nje. Ima 5 do 7 članov. Centralna nad-zorna komisija odgovarja za svoje delo kongresu Ljudske  mladine Jugoslavije.
XII. Nagrade in kazni
83
Za zavestno delo in ustrezno izpol-njevanje nalog organizaciie morejo biti organizacije in člani Ljudske mladine Jugoslavije  pohvaljeni in  nagrajeni.
Centralni komite Ljudske inladine Ju-goslavije predpisuje s posebnim Pravil-nikom o nagradah pohvale in nagrade v organizaciji in način podeljevanja.
84
Za neizvrševanje nalog in kršenje Statuta organizacije more biti član Ljud-ske rnladine kaznovan z opominom, z ukorom in strogim ukorom. Za delo proti načelom in interesom organizacije more biti član Ljudske mladine kazno-van z najtežjo kaznijo — z izključitvijo iz orgatuzacije Uudsk© mladine. Naj-težjo kazen je treba uporabiti takrat, ko  so bili  zaman  ostali vzgoini  ukrepi.
S čiščenjem nedostoinih članov se or-ganizacija Ljudske mladine učvrščuje in krepi.
85
Sklep o kaznovanju člana Ljudske mladine izda njsgova osnovpa organiza-ciia. Sklep o strogem ukoru in o izklju-čitvi člana Ljudske mladine iz organiza-ciie je polnoveljaven šele po odobritvi viš.iega vodstva.
Za neizvrševanje sklepov organiza-cije more biti voditelj Ljudske mladine kaznovan z začasno izključitvijo iz vodstva. Voditelju izreče kazen višje vodstvo.
86
Kaznovani član Ljudske mladine ima pravico, da se pritoži vsakemu vodstvu, vštevši tudi Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije in kongres Ljudske mladine   Jugoslavije.
XIII.
Imetje in iinančna sredstva Ljudske mladine
87
Viri finančnih sredstev Ljudske mla-dine so: članarina, dohodki od tiska, raznih publikacij ter mladinskih podje-tij, dohodki prireditev razstav in podob-nega,  razni  denarni  in   drugi   prispevki.
88
Vsi čalni Ljudske mladine plačujejo članarmo v višini, ki je določena s Fi-nančnim poslovnikom centralnega ko-miteja.
Finančno poslovanje vseh organizacij in vodstev se vodi na osnovi Finančnega poslovnika centralnega komiteja Ljud-ske mladine Jugoslavije.
89
Sleherno vodstvo Ljudske mladine odgovarja svoji organizaciji in višjim vodstvom za pravilno poslovanje z imetjem in finančnimi sredstvi Ljudske mladine.
XIV.
Organ;zacije Ljtidske mladine v Jugoslovanski armadi
90
Organizaciie Ljudske mladine v Ju-gosiovanski armadi se organizirajo in delajo  na osnovi  Statuta.
XV. Zveza pionirjev
91
Zaradi pomoči pri vzgoji otrok snuje Liudska mladina organizacije Zveze pioniriev in jih vodi. Odreja svoje naj-boljše člane za  delo s  pionirji.
Organizacije Ljudske mladine morajo vsakodnevno skrbeti za delo pionirske organizaciie. S sodelovaniem z množič-nimi liudskimi organizacijami in posve-tovalnin^i organi ljudskih oblasti sj Ljud-ska miadina prizadeva, da dobi od teh organizacij in ustanov polno pomoč pri vzgoji članov Zveze pionirjev pri za-ccotavljanju materialnih sredstev za delo nrganizaciie Zveze pioniriev — pionir-skih domov, postaj mladih prirodoslov-"«v in mbdih te^nikov, taborišč, leto-višč,   železnic  in  drugega.
Centralni komite Lindske mladine Ju-eoslavije in centraini komiteii Ljudske rnladine Ijudskih republik izdajajo liste in  literatnrn  7*  Zvevo  ninniriev.
   FIZKULTURA
Akademija v Središču
V   nizu   telov^dnih    akademij,   ki   jih prirejajo     telovadna     društva     našega okraja  v  okviru  republiškega tekrnova-nia v akademijskih  točkah, je priredilo TD Središče   lstos   30.  januarja   svojo društveno akademijo. Središče inia staro telovadno tradicijo, saj je že od nekdaj bilo eden najinočnejših centrov  telesno-vzgojnih > organizacij   v   našem    okraju. Vendar  je  danes  številčno  stanje  član-stva majhno, ker se mladina  ne vklju-čuje  v  dovoljni meri  v telovadno dru-štvo,  starejši telovadci pa se  večinoma držijo postrani. Kljub tem  zaprekam so pokazali člani TD Središče, da se z ve-likim veseljem in požrtvovalnostjo udej-stvujejo  v telovadni   organizaciji   in   so kot dokaz izvedli pred nabito polno dvo-rano, v kateri  je bilo okoli 400 gledal-cev,  dobro uspelo telovadno akademijo.
V   uvodnem    govoru   je    predstavnik društva nakazal težave, ki jih telovadno društvo   proživlja   ter   povabil   navzoco rnladino, naj se vključi v njihove vrste in tudi na polju telesne vzgoje doprinese svoj delež k izpolnitvi naše prve in naj-večje naloge petletnega plana.
Prvi so nastopili pionirji in pionirke z vajami z zastavicatni, ki so določene za okrajni zlet. Najmanjši telovadci so izvedli svojo vajo strumno in zelo skiadno. Mladinke so pokazale prosto vajo graditeljev proge »Ovdje je mla-dost«. Pri mladinkah j^ od lanskega leta v obvladovanju vaj in v izvajanju sa-niem opaziti viden napredek. Nato so še enkrat nastopili pionirji in pionirke s krajšo prosto vajo domačega avtorja, ki so jo istotako izvedli na splošno za-dovoljstvo. Mešana vrsta članov in čla-nic je pokazala preskoke čez konja. Iz-vajanje je nekoliko oviral premaihen prostor, vendar smo videli nekaj lepo izvedenih preskokov, potrebno bi bilo u polagati večio pažnio na držo noc:. Članska vrsta je nastopila na drogu Pri tej točki se ie posebno jasno pokazalo pomanjkanje mlajšega naraščaja pri moških oddelkih in še posebej pri orod-nih telovadcih. Na drogu so nastopili samo stareiši telovadci, ki jiin gre vse priznanje, da so po svojili rr\očeh pripo-mogli k uspeliu akademije. Pokazali so, da so imeli nekdaj veliko znanja in ^nretnosti. vendar jim zaraHi pomani-kanja   treninga   ni   vedno   vse   u?ipelo
po volji. V najboljši točki večera so nastopile članice z »Rusko polko«, ki so jo morale na splošno željo ponavliati. Ta točka je bila izbrana za okrajno aka-demijo. Kombinirana vrsta članov in mladincev je pokazala vrsto prostih preskokov. V tej točki smo videli, da kljub vsemu tudi TD Središču dorašča kader mlajših telovadcev, ki bo danes — jutri nadomestil starejše tovariše. Na dvovišinski bradlji so nastopile mladinke Čeprav so bile na tein orodju še vse začetnice. so pokazale mnogo smisla in talenta ter svoje vaje lepo izvedle. Če bodo še naprej vztrajno vežbale, imajo vse pogoje, da ustvarijo v Središču po-leg Ptuja drugi center ženske orodne tpiovadbe. V naslednn točki so nasto-pili mladinci z rep-ubliiškimi prostirai va-jami, ki bi jih lahko z nekoliko več volje boljše uvežbali. Proste vaje članic. ki so sledile, so bile skladno in še dokaj dobro izvedene ter so izbrane za okrajno akademijo. Na bradlji je nastopila vrsta (^ianov, ki ie '/p prej te1ov-<d'la na drogu. Vaje na bradljj so bOe bolje izvedene. pokazali so tudi nekaj Iepih ročnih stoj in drugih prvin. Vsem pa se je poznalo pomanjkanje vaje. Članice so š simbo-lično vajo »Volga, Volga« še enkrat na-vdušile občinstvo ter so jo morale zopet ponavljati. Za zaključek je sledil zbor vseh nastopajočih s himno.
Akademija je v celoti dobro uspela, kar je predvsem zasluga majhnega šte-vila požrtvovalnih vodnikov in ^a tudi telovadcev samih. Vaje je na klaviriu z mnogo smjsla za samo izvajanje sprem-liala tov. Štoklieva. Uspeh telovadne akademije naj bo telovadcem vzpodbuda k nadaljnjetnu delu, miadini pa, ki se ie nahajala še med puhliko, opotnin, da tndi ona pride v telovadnico. Tako bo TD Središče v bodočnosti imelo še lepše tispehe k^kor do sedaj.
ODBOJKA
MoStvo za odbojko okrajnega prvaka TD Središče je imelo v nedeljo v go-steh nioštvo TD Ptuja, s katerim je od-igralo prijateljsko tekrno. Moštvo TD Središča je nastopilo brez treh svoiih igralcev prvega moštva ter je moralo kloniti pred bolišimi Ptujčani z rezul-tatnm 3:0 (15:5. 15:7, 15:13). — Središče
zaradi oslabljenje postave ni moglo po-kazati običaine igre, medtem ko so Ptuj-čani predvedli precej dobro igro, kateri se je poznal sisternatični zimski traning. Sigurno je, da bodo sčasoma postali ne-varen nasprotnik TD Središče, ki v pre-tekli sezoni v okraju ni imelo resnega konkurenta. Pri Središču je bil najboljši Panič. pri Ptuju pa Požlep.
NOGOMET
SD Miličnik Ptuj je igral v nedeljo prijateljsko nogometno tekmo s SD Mi-ličnikom iz Trbovelj. Po boljši igri v obeh polčasih je zmagal SD Miličnik Ptuj  z  rezultatom 6:2.
ORODNA  TELOVADBA
V našem okraju imamo nekaj drustev, ki imajo vse pogoje za kvalitetni dvig svojih orodnih telovadcev, ker imajo odgovariajoče prostore, glavna orodia in tudi že nekaj izvežbanega kadra. Zato je sklenila Telovadna zveza Slovenrje prirediti v Ptuju okrajne predelave orodnih vaj, ki bi se vršils po dogovoru enkrat ali večkrat mesečno pod vod-stvom zveznega instruktorja. Na teh predelavah bi se vežbale prvine in vaje. ki so določene za letošnja okrajna in republiška tekmovanja ter se vzgaiali novi kadri za poučevanje in popularizi-ranie orodne telovadbe v naših društvih. Zaenkrat bi predvsem prišli v poštev telovadci iz Ptuja, Ormoža, Središča, Markovcev in Strnišča, kjer imaio že kolikor toliko urejene telovadnice in orodje. Prva predelava vai za člane se je vršila v nedeljo, dne 6. februarja, ob 8. uri zjutraj v telovadnici TD Ptuja v »Mladiki«. Pozivamo vsa imenovana društva, da sigurno pošljeio svoje telo-vadce, ki že imajo nekaj znanja v orodni telovadbi in bi se želeli izpopolniti. V poštev pridejo mladinci in člani, za čla-nice in mladinke bo predelava vaj na kasneiši termin. Okrajni telovadni odbor bo razpisal za okrajno prvenstvo v orodni telovadbi prehodni pokal. Vaje za to tekmovanje se boste nailažie naučili na omenjenih predelavah. Zavedajte se važ-nosti predelave za dvig orodne telo vadbe pri nas in pridite vsi! Vabljeni so seveda tudi telovadci ostalih drustev. Predelava vaj bo končana do 11. ure, tako, da se boste lahko vrnili s predpol-danskimi viaki domov. Stroške prevoza nosijo društva.                     OTO Ptuj.
Šah
Z mladinskega turnirja za prvenstvo Slovenije med 15. in 30. januarjem 1949 v Mariboru je odnesel 16-letni .Podkraj-šek Janez iz Ptuja zmago in postal s 13 točkami mladin&ki šahovski prvak Slo-venije za leto 1949.
   Za izobrazbo ljudi naše vasi
Polenšak,   febr.   1949.      Ker   ao-vrmmimr,
zaostalost, se nas je 31 moških in 13 žensk vpisalo v izobraževalni tečaj kot redni slušateljd. Za predavanja v torkih in petkih popoldne porabimo po 4 ure. Zelo nas zanima predmet iz kmetijstva, pa nimamo za to predavatelja. Ce nam ne bo nikdo pomagal, bamo naprosiJi enega izraed naših učiteljev. Par tečajnikov se le počasi zresnuje.. Ko se bodo zavedli, da je izobrazba največje bogastvo, pri predavanjih ne bodo ovi-rali slušateljev in predavateljev.
   Na tečaju v Ptuju
Stoperce, febr. 1949. Tov. Adolf Franc se je kot poročevalec za finance KLO Stoperce udeležil letos januarja v Ptuju okrajnega tečaja poročevalcev za finan-ce. Z zanimaiiijem je sledil predavanjem in diskusijam o našem finančnem go 6podarstvu, da bi si pridobil čim več znanja za izvrševanje finančnih nalog na področju našega KLO. V znak pri-znanja za uspeh na tečaju in vzpod-bude za praktično in pravično delo na terenu je prejel za nagrado knjigo »V. kongres KPJ«. V raznih vprašanjih se bomo sedaj pogosteje obračali k njemu po pojasnila in mu pomagala izvrševati naloge finančnega plana našega področ-ja  in  države.
Prešernova knjiznica bo že letos no-vembra izdala za leto 1950 svojim na-ročnikom  delno  ilustrirane  ifnjige:
1.  Koledar    Prešernove   knjižnice    za 1. 1950.
2.  Spomini   na   partizanska   leta.     IV. knjiga.
v,. Iljin-Segal, Kako je človek postal velikan, I. knjiga.
4.   Ivan  Cankar,  Na  klancu  in  druge zgodbe.
5.  Jack London, Zelezna peta. Sprejemanje naročnikov  se bo  vršilo
samo do 1. maja 1949. Naročila z din 65.— prevzamejo poverjniki Vašega okoliša ali Podružnica slovenskega knjiž-nega zavoda v Ptuju.
   OBVESTILO
Mestni odbor ZB NOV obvešča vse svoje člane, da 6e bo vršil redni letnl občni zbor dne 16. februarja ob 18. un v  prostorih   MLO-ja.
Dnevni red  občnega zbora je  sledeči:
1.  Otvoritev;
2.  Izvolitev   delovnega  predsedstva;
3.  Izvolitev zapisnikarja in  dveh ove-rovateljev;
4.  Izvolitev  kandidacijske  komisije;
5.  Poročilo    predsednika,    tajnika    in blagajnikaj
6.  Poročilo   nadzornega  odbora;
7.  Razrešnica   staremu   odboru;
8.  Volitve  novega odbora;
9.  Plan dela za leto  1949;
10.  Predlogi  in  sklepi;
11.  Slučajnosti.
Pozivamo članstvo, da se občnega zbo-ra polnoštevilno udeleži.
Odbor.