Kronika
Geografski vestnik 78-1, 2006
vidik, se projekt R.A.V.E. Space osredoto~a predvsem na na~rtovanje prostorskih komponent v smeri trajnostnega razvoja, ki pa seveda ne more potekati lo~eno od ostalih dveh.
Projekt je v ve~ji meri (75 %) financiran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 % sofinanciranje pa je slovenskim partnerjem zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Preostalih 10 % sredstev so sodelujo~i partnerji dol`ni prispevati sami.
Zavedamo se, da univerzalnega modela, ki bi prinesel celovite spremembe v miselnosti in ravnanju prebivalcev na{ega planeta in s tem pozitivno prispeval k njihovi »trajnostni pismenosti« (sustainability literacy), `al ni mogo~e pripraviti. Zato smo si partnerji projekta R.A.V.E. Space zadali nalogo, da glede na svojevrstne potrebe, prioritete in danosti posameznih dr`av najdemo nekaj skupnih in kar najbolj uporabnih na~inov za doseganje zastavljenih ciljev. Rezultati projekta bodo uporabni tudi za Slovenijo, ki si kot njegova pobudnica prizadeva, da bi bili njeni dr`avljani sposobni ve~plastno presojati posege v prostor in tako tudi bolj ustvarjalno sodelovati v procesih prostorskega na~rtovanja in upravljanja s prostorom.
Jerneja Fridl
Slavko Brinovec - sedemdesetletnik
Kranj, 25.4.2006
Letos je sedemdeset let izpolnil mag. Slavko Brinovec, ki ga geografi, zlasti u~itelji geografije, poznamo predvsem kot plodnega avtorja {tevilnih u~nih pripomo~kov za na{ predmet. S tem prispevkom `elimo {e posebej opozoriti na tiste njegove dose`ke, ki ga postavljajo ob bok najpomembnej{im slovenskim strokovnjakom za {olsko geografijo 20. stoletja.
Rojen je bil 25.4.1936 v Kranju kot prvi od {tirih otrok v trgovski dru`ini. Osnovno {olo in gimnazijo je obiskoval v rojstnem Kranju, kjer se je resneje za~el ukvarjati s {portom, zlasti s plavanjem,
112
Geografski vestnik 78-1, 2006
Kronika
vaterpolom in ko{arko. Od leta 1955 je {tudiral geografijo na Prirodoslovno-matemati~ni fakulteti v Ljubljani, po diplomi pa se je zaposlil na Osnovni {oli Gori~e do leta 1963, nato pa je delal na Osnovni {oli France Pre{eren v Kranju do leta 1971. Takrat je postal u~itelj geografije na Gimnaziji Kranj, devet let kasneje pa pomo~nik ravnatelja na isti {oli. V tej vlogi je celih devetnajst let pedago{ko vodil {olo, a je zraven tudi pou~eval, vse do upokojitve leta 1999. Kot didakti~ni strokovnjak je bil pri tem {e posebej pozoren na urejene priprave u~iteljev, na redno obiskovanje strokovnih seminarjev, motiviral je u~itelje za dodatni {tudij, uvajal nove oblike in metode dela pri pouku, posebej pri srcu pa mu je bilo ~im bolj{e izvajanje naravoslovnih dni in ekskurzij. Gimnazija v Kranju se je v tem ~asu dodobra prostorsko preuredila in raz{irila, tudi po Brinov~evi zaslugi, ker je uspe{no skrbel za financiranje in vodenje gradbenih investicij. Tudi z u~no tehnologijo je bila kranjska gimnazija takrat med najbolje opremljenimi {olami v Sloveniji.
Brinov~ev razpon interesov in delovanja na podro~ju {olske geografije je bil zelo {irok. Leta 1981 je z nalogo »Avdiovizualna sredstva pri pouku geografije s posebnim ozirom na grafoskop« kot prvi Slovenec magistriral iz didaktike geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S prosojnicami se je {e kasneje ukvarjal skoraj trideset let, v zadnjem desetletju tudi z njihovo elektronsko razli~ico. Za neposredno prakso je izdelal prek 60 kompletov prosojnic, o njihovi uporabi pa objavil {tevilne ~lanke, priro~nike (Prosojnice pri pouku, DZS, 1987) in navodila (na primer Zemljepis 6, metodi~na navodila za prosojnice, DZS, 1986).
Brinov~ev smisel in delavnost na podro~ju {olske geografije in didaktike geografije, ki sta ga zaznamovala za vse `ivljenje, izvirata br`kone iz prvih let njegovega lastnega pedago{kega dela, nekaj pedago{kega erosa pa so mu morale polo`iti v jasli `e rojenice. Tudi zgodnje ~lanstvo v {olski sekciji Geografskega dru{tva Slovenije ni bilo brez pomena, saj je v njej sodeloval pri oblikovanju in izpopolnjevanju programa geografskih u~il in uvajanju sodobnih metod pri pouku zemljepisa. On sam in Marija Ko{ak sta bila med prvimi na{imi podiplomskimi {tudenti didaktike geografije, ki sta bila dele`na pomembnih vzpodbud in znanja takratnega mentorja Jakoba Medveda. Brinovec je imel od vsega za~etka izrazit smisel za nazornost in u~inkovitost geografskega pouka, talentiran pa je bil tudi za uporabo klasi~nih in novih u~nih sredstev in pripomo~kov ter {e posebej za u~no tehnologijo. Njegovi didakti~-ni konji~ki niso bili samo prosojnice in grafoskop, ampak je ob razvoju ra~unalni{tva {iril ra~unalni{ko in multimedijsko prakso in kulturo med u~itelji. Sproti je spremljal razvoj u~il, elektronsko tehnologijo in v njej odkrival najprimernej{e oblike za posodobitev pouka geografije v {olah na razli~nih stopnjah izobra`evanja. O uporabnosti ra~unalnika pri pouku geografije se je prvi~ oglasil z referatom na geografskem kongresu v Novem Sadu leta 1985. Pet let kasneje pa je, na primer, poro~al o uporabi LCD zaslona za ra~unalni{ko projekcijo prosojnic. Nekoliko starej{e generacije so z Brinovcem na ~elu bile prisiljene slediti takemu razvoju. Brinovec je u~itelje oskrboval z u~no tehnologijo, ki jo je bilo sorazmerno enostavno uporabiti in je zadovoljevala tako strokovne kot didakti~ne vidike geografskega izobra`evanja. Med Brinov~evimi zadnjimi, a ne poslednjimi izdelki, je `e ve~ kot deset zgo{~enk z razli~nimi vsebinami, prete`no didakti~nimi, a tudi turisti~nimi (Kranj). Brinovec je bil tudi soavtor priro~nika Video pri pouku geografije (ZRS[[, 1995).
Leta 1980 je sodeloval v skupini, ki je v okviru takratnega In{tituta za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani izdelala {tudijo o Modernizaciji pouka geografije v usmerjenem izobra`evanju. Takrat in pozneje so se pripravljali u~beniki in delovni zvezki, ki so imeli na primer naslove: Geografija, Dr`ave v razvoju in razvite dr`ave, Geografske zna~ilnosti in sodobni problemi Slovenije in Jugoslavije, Geografske zna~ilnosti Slovenije, Dru`benogeografski procesi in problemi Slovenije. V ve~ avtorskih skupinah je sodeloval bodisi kot didakti~ni urednik bodisi pisec posameznih poglavij, ali pa je samostojno prevzel pripravo delovnega zvezka. Od leta 1991 so bili to ve~inoma u~beniki za regionalno geografijo za srednje {ole (Geografija Slovenije, Regionalna geografija sveta, Regionalna geografija Evrope), nekaj pa je bilo tudi osnovno{olskih u~benikov. Pri didakti~nem urejevanju u~benikov, zlasti za osnovno {olo, je z njim pogosto sodelovala Marija Ko{ak. Skupaj s sodelavci, tudi iz vrst neposrednih praktikov, je sestavil prvi slovenski priro~nik za regionalno geografijo sveta leta 1994, ki so ga u~itelji, ki jim je bil namenjen, sprejeli s hvale`nostjo. Pozneje so mu sledili {e trije podobni priro~niki (na primer Priro~nik za u~itelje zemljepisa v osnovni {oli, MK, 1999).
113
Kronika
Geografski vestnik 78-1, 2006
Nekoliko manj odmevno, a vsekakor zelo pomembno, zlasti za uveljavljanje geografije kot naravoslovnega predmeta, je bilo razvijanje priro~nikov za geografsko terensko delo v okviru tako imenovanih naravoslovnih dni ({est priro~nikov: @ivljenjsko okolje - prou~evanje teko~ih voda, Varstvo okolja - zrak, Varstvo okolja - onesna`enost reke v naselju, Energija - izkori{~anje voda, Varstvo okolja - divja odlagali{~a odpadkov, Prehrana - raba tal). Izdal jih je v zalo`bi Terra, ki jo je zasnoval sam. Podobno je bilo tudi s preprostim, a u~inkovitim in{trumentarijem za terensko delo u~encev in dijakov v obliki {tirih razli~nih kompletov za terensko delo. Tudi to je bil pomemben dose`ek na podro~ju modernizacije slovenske {olske geografije. Brinov~evo zavzemanje za ekskurzije in terensko delo se je izra`alo tudi z objavami v Geografskem obzorniku, zlasti pa v soavtorstvu ve~ priro~nikov za {olsko terensko delo, na primer priro~niku Doma~a pokrajina, dalje v avtorstvu k temu pripadajo~ega delovnega zvezka in metodi~nih navodil leta 1989 ter v soavtorstvu priro~nika Terensko delo - pedago{ka delavnica (ZRS[, 1992,1997).
Brinovec je kot zunanji sodelavec predaval didaktiko geografije in vodil u~no prakso, najprej na Pedago{ki akademiji v Ljubljani med letoma 1973 in 1975, nato pa na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete med letoma 1976 in 1986. Iz te dejavnosti izvirajo objave specialnodidakti~nih ~lankov v Geografskem obzorniku in v Geografiji v {oli. Nekaj primerov: Geografske metode pri pouku geografije (GO 1986/87), dva splo{na didakti~na ~lanka Didakti~na na~ela pri pouku geografije (GO 1991, 1 in 2), dva ~lanka o u~iteljevi pripravi na pouk (GO 1988, 1 in 3), Posredne oblike dela pri pouku geografije (GO 1990, 3 in 4).
V lastni zalo`bi je izdal razli~ne publikacije o nemih barvnih kartah (na primer Uporaba nemih barvnih kart na primeru Kranjsko-Sor{kega polja, Terra 1995) pa o Kartah pri spoznavanju dru`be, pri ZRS[ pa skupaj s sodelavci Video pri pouku geografije, ~e omenim le nekatere prispevke. Eno najbolj odmevnih njegovih del je bila nedavno izdana sinteti~na knjiga Kako pou~evati geografijo, Didaktika pouka (ZRS[, 2004).
Zalo`ba Terra je pod Brinov~evim vodstvom pripravljala celo stenske in zlo`ene karte posameznih slovenskih pokrajin (skupaj 41 kart), kar je bila novost med u~nimi pripomo~ki, enako tudi komplete nemih kart. Uspe{no se je preskusil tudi pri pripravi Atlasa Slovenije za {olo in dom (1994, 1999), ki mu je sledil Atlas sveta za osnovne {ole (MK, 1996 in 1998).
U~iteljem je bil zlasti vzornik pri razvoju opreme in njene uporabe za geografske u~ilnice. Zato je bila njegova kranjska geografska u~ilnica nekaj ~asa kraj pogostih obiskov in razprav. Prvi~ se je o tem oglasil v Geografskem obzorniku z dvema ~lankoma o geografskem kabinetu in o geografski u~ilnici (GO 1982, 1-2 in 3-4). Nato je pri Zavodu za {olstvo leta 1985 izdal {tudijo o dru`boslovni u~ilnici, leta 1997 in 1998 pa je izdelal projekta Uredimo si geografsko u~ilnico in kabinet za Ministrstvo za {olstvo ter za Zavod republike Slovenije za {olstvo pod imenom Organizacija in postavitev vzor~ne u~ilnice za pouk geografije na {olah, ki imajo geografijo kot maturitetni predmet. Z njima je definiral temeljne pogoje za opremljanje geografske u~ilnice, posebej za potrebe maturitetne geografije. V okviru Zavoda republike Slovenije za {olstvo je tudi pripravil programe in vodil {tiri pedago{ke delavnice za u~itelje geografije leta 1993. Po teh programih so za sodobnej{i pouk geografije dalj ~asa sistemati~no usposabljali u~itelje geografije na vseh slovenskih {olah.
V okviru Geografskega dru{tva Slovenije je bil dve mandatni dobi njegov podpredsednik in vodja {olske sekcije, hkrati pa je aktivno sodeloval v programu {tevilnih geografskih zborovanj. Predsedoval je tudi Gorenjskemu geografskemu dru{tvu ter odboru za pripravo 12. zborovanja slovenskih geografov v Kranju in na Bledu. Na 13. kongresu jugoslovanskih geografov je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanske komisije za vzgojo in izobra`evanje in v njenem imenu pripravljal sedmi jugoslovanski seminar pod naslovom »Aktualizacija pouka geografije«. Posebne zasluge pa ima pri urejanju Geografskega obzornika med letoma 1982 in 1991, ki mu je dal novo zunanjo podobo in vplival na njegovo vsebino. Takrat je bil Geografski obzornik predvsem revija za didakti~na vpra{anja na{ega predmeta. Bil je tudi ~lan republi{ke predmetne maturitetne komisije za geografijo.
Slavko Brinovec je zapustil tudi vidne sledove v {portu, saj je bil najprej tekmovalec v plavanju, vaterpolu in ko{arki, pozneje pa trener in funkcionar. V tej vlogi je organiziral in vodil tudi kranjsko `ensko ekipo v ko{arki. Odmevno pa je bilo tudi njegovo vodenje kranjskega {porta v dveh mandatih od leta 1980, ko je bil predsednik Samoupravne telesnokulturne skupnosti, pozneje pa tudi predsednik Zveze tele-
114
Geografski vestnik 78-1, 2006
Kronika
snokulturnih organizacij oziroma predsednik [portne zveze Kranj. Pri tem je botroval marsikateri nalo`-bi v {portne objekte, najbolj pa se je izpostavil z vodenjem gradbenega odbora za pokriti zimski olimpijski bazen v Kranju.
Dobil je {tevilna priznanja, med njimi osem za pedago{ko in avtorsko delo, deset pa za svoje {portno delovanje. Med priznanji naj omenimo Ile{i~evo priznanje ZGDS, priznanje Oddelka za geografijo ob 80. letnici ustanovitve, priznanje Bla`a Kocena Dru{tva u~iteljev geografije Slovenije za `ivljenjsko delo ter Bloudkovo nagrado.
Slavko Brinovec je brez dvoma eden najvidnej{ih in najizrazitej{ih predstavnikov dana{nje »{olske geografije« na Slovenskem. Odlikuje ga predvsem ob~utek in smisel za neposredno pedago{ko prakso, odtod tudi tolik{en obseg njegovih objav. Okrog sebe je imel pogosto ve~ sodelavcev iz osnovnih, srednjih ali visoko{olskih vrst, ki so medsebojno enakopravno sodelovali in si izmenjavali zanje in izku{-nje, sam pa je dajal zlasti ton na didakti~nem podro~ju. Tudi zato sta slovenska didaktika geografije in {olska geografija v zadnjih desetletjih mo~no napredovali
Pridru`ujemo se ~estitkam ob Slavkovem okroglem jubileju in mu izrekamo zahvalo za njegovo obse`no in pomembno delo.
Jurij Kun aver
Nagrade ZGDS za leto 2006
Ljubljana, Pre{ernova dvorana SAZU, 11.5.2006
Podelitev nagrad ZGDS je bila letos namesto v tradicionalnem jesenskem terminu `e spomladi, to~neje 11. maja. Izkoristili smo prilo`nost in zadnje dejanje Komisije za priznanja in imenovanja zdru`ili z dvema dogodkoma, pomembnima za slovensko geografijo: Melikovimi dnevi in 60-letnico Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Odzvali smo se prijaznemu vabilu predstojnika omenjenega
Mag. Mitja Bricelj in mag. Mimi Urbanc podeljujeta Melikovo priznanje za mladega znanstvenika za leto 2006 mag. Gregorju Kova~i~u.
115