CELJE, 18. NOVEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 46 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC mOlNCI NABIRALI SUHLJAD Center za mladinske delovne akcije pri Občinski konfe- renci ZSMS v Šmarju pri Jelšah je v soboto pripravil soli- darnostno delovno akcijo spravila suhljadi in lesa za drva v gozdovih na Boču, s katerimi upravlja Gozdno gospodar- st\'o Rogaška Slatina. Akcije so se udeležili mladi iz osnov- nih šol in krajevnih skupnosti Rogatec, Rogaška Slatina, Kostrivnica, Šmarje, prišli so tudi učenci Steklarske šole iz Rogaške Slatine ter delavci Gozdnega gospodarstva in Ste- klarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Vseh udeležencev akcije je bilo preko devetdeset. Mladinci in vsi ostali, ki so v soboto v boških gozdovih nabirali suhljad in ostanke lesa za drva, so izkazali visoko »lidarnostno zavest in pripravljenost, da ob sedanjem po- nanjkanju energetskih virov pridajo svoj prispevek in pri- skočijo na pomoč starejšim občanorn, ki sami niso dovolj nočni, da bi si zagotovili kurjavo. Posebej pa velja izposta- viti mladince iz osnovne šole in krajevne organizacije ZSMS Rogatec, ki so bili pri delu še posebej uspešni, t Seveda pa bi bila akcija neučinkovita, če ne bi bila izpe- jana do konca. Zato sedaj posebna delovna skupina že pripravlja predlog, po katerem bodo hitro razdelili z delovno ikcijo nabran les za drva najbolj potrebnim starejšim obča- nom. SLAVKO JAVORIČ OBČINSKA KONFERENCA ZKS CELJE NAJVEČ » ODGOVORNOSTI Problem ni v organiziranosti^ temveč v vsebini tšeia Osrednjo pozornost na tor- kovi seji občinske konferen- ce ZKS Celje so komunisti posvetili aktualnim vpraša- njem idejne in akcijske usposobljenosti komunistov v občini Celje. Člani občin- ske konference so razprav- ljali predvsem o krepitvi osnovnih organizacij ZK, idejnopolitični in akcijski usposobljenosti, govorili so o odgovornosti občinske or- ganizacije ZKS za politično stanje v občini ter o aktivno- sti ZK znotraj delov frontno organizirane SZDL in v dele- gatskem skupščinskem si- stemu. Skozi razpravo so skušali člani občinske konference odgovoriti na vprašanja, ki so povezana z aktivnostjo osnovnih organizacij, ki se še vse prepogosto sestajajo zgolj zaradi obravnavanja in- formacij in gradiv, posredo- vanih z občinskega in višjih vodstev ZK, ter v zvezi z nji- mi sprejemajo načelne skle- pe, namesto da bi obravna- vali pojave in probleme svo- jega okolja. Usmeritev, po kateri naj bi partijski sestanki predstav- ljali akcijski dogovor za de- lovanje komunistov v poli- tičnem sistemu, se je uvelja- vila v manj kot polovici vseh osnovnih organizacij, še manj pa v družbenih dejav- nostih in v krajevnih skup- nostih. Zelo kritično in samokri- tično so člani občinske kon- ference spregovorili tudi o lastnih slabostih, še posebno o povezavi članov konferen- ce s posaipeznimi osnovnimi organizacijami. Ob tem so prišli do ugotovitve, da je ak- cijska usposobljenost komu- nistov slaba, da smo, še po- sebno pri delu z osnovnimi organizacijami zanemarjali metode političnega dela. V ospredju je torej idejna usposobljenost članov zveze komunistov RADO PANTELIC 15 LET KOŠARKE V LAŠKEM Košarkarji iz Laškega sla- vijo v teh dneh jubilej, 15. obletnico ustanovitve košar kaškega kluba in košarke v tem mestu. Klub še danes deluje poc imenom KK Zlatorog v okvi- ru TVD Partizan Laško. La- ški košarkarji tekmujejo v 2. republiški 'igi. Jubilej so obeležili z zani- mivo tekmo. V goste so po- vabili prvoligaša, ljubljan- sko Iskro-Olimpijo. Prijatelj- sko srečanje je bilo včeraj popoldne v Laškem. M. A. ZAPRAVLJANJE NAFTE!? Igor Bele, direktor celjske- ga Prevozništva, je na sindi- kalnem posvetu dejal, da ob že nujno zmanjšani porabi goriva še po nepotrebnem trosimo nafto. Pri tem, ko lahko načrpajo le omejeno količino nafte, nikoli vnaprej ne vedo, na kateri črpalki bo gorivo mogoče dobiti. Povedal je, koliko jih velja, če morajo njihovi težki to- vornjaki po gorivo na črpal- ko v Vojnik, pa tudi Polule, na primer, niso ravno blizu podjetja. Bele ima gotovo prav, ko meni, da bi bilo bolj racionalno, če bi vnaprej ve- deli oziroma če bi imeli stal- no določene črpalke za nafto. JV ŽALSKIH 9 MESECEV POD D0SE2KI REGIJE Za slabše rezultate krivi predhfsem objektivni razlogi Se pred kratkim je gospo- darstvo Žalske občine dose- galo nadpovprečne stopnje rasti vseh ekonomskih kate- gorij. Doseženi rezultati v devetih mesecih pa so v glavnem nižji od regijskega in republiškega povprečja. Za to seveda obstajajo objek- tivni razlogi: slaba preskrb- Ijenost s surovinami in re- produkcijskim materialom, pomanjkanje in omejevanje energetskih in pogonskih goriv ter drugo. Sicer pa so doseženi nomi- nalni finančni pokazatelji v glavnem odraz povečanja cen, ki so naraščale hitreje kot so načrtovali. Tako so hi- treje kot dohodek in čisti do- hodek naraščale tudi vse oblike porabe in do krepitve reproduktivne sposobnosti gospodarstva ni moglo priti. Rast celotnega prihodka in porabljenih sredstev ni bila ugodna, prav tako pa tudi ne delitev čistega dohodka. Sredstva za osebne dohodke so naraščala hitreje od do- hodka. Ob tem so relativno zaostala tudi sredstva za re- produkcijo, sredstva za raz- širitev in izboljšanje mate- rialne osnove dela pa niso dosegla niti ravni lanskega devetmesečja. Nižja je bila tudi akumulacija rn upadla je donosnost. Na meji dono- snosti je poslovalo 14 organi- zacij združenega dela, ki na 100 dinarjev povprečno upo- rabljenih poslovnih sredstev ne ustvarijo niti dva dinarja akumulacije. Z izgubo so po- slovali Elektroprenos Pod- log, Sigmina tozd Sanitarne stene Zabukovica, Montani- na tozd Zaloška gorica in ho- tel Prebold. Skupni izvoz se je povečal za deset odstotkov, uvoz pa se je precej zmanjšal. Poh- valno pa je. da se je izvoz na konvertibilno področje v pri- merjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 33 od- stotkov in sedaj predstavlja 63 odstotkov vsega izvoza. Skupna stopnja pokritja uvoza z izvozom je znašala JANEZ VEDENIK fHAJDA MEŠTROV IN IVAN ZELENŠEK VSVETUZSJ Delegati 9. kongresa Zveze iindikatov Jugoslavije so na iklepnem zasedanju izvolili udi nove člane ZSJ in nad- urnega odbora. V svet ZSJ » republiški sindikati izvo- ili po 14 članov, oba pokra- inska pa po enajst. Iz orga- nizacij zdniženega dela je v >ovem svetu ZSJ 36% čla- tov, 30% tvorijo ženske, več tot pol pa jih je mlajših od 40 et. V novoizvoljenem svetu 2veze sindikatov Jugoslavi- ^ sta tudi dva člana iz Celja. 10 sta Ivan Zelenšek, zapo- slen v Železniško transport- organizaciji v Celju, in ^ajda Meštrov, zaposlena v ^zdu Merx. Majda Meštrov ^ tudi evidentirana za pred- *dnico zveznega odbora sindikata delavcev trgovine. ktt DS SAMOZAŠČITA NA DOMAČEM PRAGU v krajevni skupnosti Polzela je poplavljala Ložnica in prizadela del Orlove vasi in Založ. Ljudje so se tudi takole branili pred naraščajočo vodo - z zidaki v obrambo pred hišnim pragom. (Foto: T. TAVČAR) ORIENTACIJA NA HOMU Planinsko društvo iz Zabukovice je izvedlo zadnje letoš- nje orientacijsko tekmovanje za pionirje, mladince in člane. Udeležilo se ga je 36 ekip s 112 tekmovalci. Med pionirji so nastopile ekipe Polzele, Šempetra, Griž, Velenja, jamarjev iz Prebolda in tabornikov Temni rovi. Prvo mesto so dosegli taborniki, drugo in tretje pa pionirji s Polzele. Med mladinci so sodelovali člani iz Velenja in Zabukovice, Polzele in srednje tehniške šole iz Celja. Prvo mesto so zasedli Velenj- čani, drugo in tretje pa domačini. Največja je bila tokrat udeležba članskih ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa ZRVS, drugo Zabukovica in tretje Velenje. Organizacija je bila dobra, izkazali pa so se tudi kontrolorji. Prihodnje leto bo tekmovanje v aprilu. B020 JORDAN 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 46-18. november ^^ MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU RAZSEŽNOST PITJA NARAŠČA Pomankljivi podatki prikrivajo resnico Mesec november je priložnost, da vse organizacije Rdečega križa name- nijo posebno pozornost problematiki alkoholizma. Akcija naj seže do vsake delovne organizacije, v šole in v vse krajevne skupnosti. Kajti, alkoholi- zem je bolezen našega časa in je glede na vzroke in pogoje svojega nastanka ter njenega naraščanja težak in boleč družbeni problem. Javlja se v vseh vrstah delovnih ljudi in v vseh starost- nih skupinah prebivalstva. Posebno pa je vznemirjujoče dejstvo, da se po- jav alkoholizma neovirano razrašča in širi med mladino. Družbena škoda, ki jo povzroča ta neprijeten pojav, pa ni samo material- na. Ta škoda ima socialne, zdravstve- ne, vzgojne ter moralno etične razsež- nosti. Nekateri podatki republiškega komiteja za zdravstvo in socialno var- stvo dokazujejo, da je škoda, ki nastaja zaradi alkoholizma očitno zelo zaskrb- ljujoča. Kaže se v manjši delovni sto- rilno.sti (10 odstotkov izostankov z de- la je zaradi alkoholizma), 20 (xlstotkov delavcev v industriji ima neposredne in posredne težave pri delu zaradi al- koholizma. Alkoholik tudi po dva me- seca na leto izostane z dela zaradi po- sledic alkoholizma in deset let manj dela zaradi storilnosti. Tudi eno tretji- no nesreč pri delu s smrtnim izidom ali hujšo telesno poškodbo pripisujejo alkoholizmu. Posebno zaskrbljujoče pa se kažejo posledice alkoholizma na vzgojnem področju. Najbolj tra'gične žrtve so otroci staršev alkoholikov in v Slove- niji je kar okoli deset tisoč takih dru- žin. V osnovnih šolah pa je ena tretjina razredov, v katerih imajo otroci bistve- no slabše uspehe in vzgojne težave prav zaradi alkoholizma. V višjih ra- zredih so opazni tudi primeri alkoholi- ziranih učencev. Dokaj močno se opa- ža alkoholizem v šolah usmerjenega izobraževanja. Organi za notranje za- deve pa posredujejo vsako leto skoraj v 2.000 družinah zaradi slabega ravna- nja z otroki - vzrok takega ravnanja pa je v 80 odstotkih alkoholizem. Pogostne so tudi smrtne zastrupitve ne samo pri otrocih, temveč tudi pri mladini. Največkrat gre za to, da fantje stavijo, da bodo na dušek spili večjo količino močne pijače. Posledica je huda zastrupitev in smrt. Razmeroma pogosto lahko pozimi beremo tudi o smrti odraslih pijanih ljudi, ki so ostali v snegu in zmrznili. Navedni podatki jasno dokazujejo, da so alkoholne pijače glede na posle- dice zelo nevarne za posameznika in družbo. Uveljaviti se mora prepriča- nje, da je alkoholizem čedalje večje družbeno zlo, ki zahteva dolgoročno in učinkovito družbeno akcijo. Pa ne sa- mo v mesecu novembru, v katerem smo mu napovedali boj - potekala naj bi vse leto, manj kampanjsko, pa bolj odgovorno za vse tiste ljudi, ki se s tem družbenim zlom spoprijemajo. ZDENKA STOPAH l»0 9.IC6l^GR£ŠUZS^^ DRUGI DEL KONGRESA TEČEŽEDANES 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je v nedeljo zaključil svoje delo. Ali bolje rečeno: zaključil je prvi del svojega dela, kajti že v teh prvih dneh kongres nadaljuje delo v tovarnah, v delovnih organizacijah, v občinah, v vseh delovnih okoljih. Sklepe, ki jih je sprejel, je treba namreč vpeti v vsakdanjo samo- upravno prakso, treba jih je uresničiti dosledno in z veliko mero odgovornosti. Se posebej zato, ker je kon- gres enotno izpričal globoko zaupanje v ustvarjalne sile delavskega razreda ter izrazil zavest in sposobnost premagati probleme in slabosti, ki se v sedanjem go- spodarskem in družbenem trenutku pojavljajo. Pose- bej uresničevanje dveh najpomembnejših družbeno- gospodarskih in razrednin nalog je izpostavil 9. kon- gres Zveze sindikatov Jugoslavije: prva je povezana z nadalnjim uresničevanjem samoupravljanja, druga pa terja dosledno izvajanje dogovorjene politike gospo- darske stabilizacije. Glasen aplavz delegatov so požele besede iz uvo- dnega govora predsednika sveta Zveze sindikatov Ju- goslavije Bogoljuba Nedeljkoviča, posebej tedaj, ko je govoril o zaposlovanju kot bistvenem dejavniku druž- benogospodarskega razvoja. Opozoril je na številne možnosti za večje in produktivnejše zaposlovanje, de- legate pa poz\'al, naj zavzamejo jasna in odločna stali- šča in naj poskusijo doseči, da bi odhajali v pokoj vsi, ki so izpolnili pogoje za to, naj si prizadevajo onemogo- čiti delo upokojencev in prepovedati nadurno delo. Skušajo naj omejiti dopolnilno delo na najmanjšo možno mero in da bi tiste, ki nočejo sprejeti prekvalifi- kacije ali ponujenega dela, črtali s seznama nezaposle- nih. Žigosati je treba tudi zaprtost do zaposlovanja mladih, posebej še pripravnikov in žena ter pozvati na odgovornost vse, ki ne spoštujejo prednosti pri zapo- slovanju ali iščejo »luknje« v razpisih. Bogoljub Nedeljkovič je tudi poudaril, da so nezapo- sleni strokovnjaki in kvalificirani delavci pravzaprav velike skrite možnosti za hitrejši in uspešnejši mate- rialni razvoj ter uresničevanje gospodarske stabiliza- cije. To njegovo misel velja povezati tudi z besedami Andreja Marinca, predsednika CK ZKS, ki jih je izre- kel ob zadnjem obisku v celjski občini. Tedaj je pose- bej govoril o pomenu celodnevne osnovne šole in izo- braževanja za uresničevanje ciljev gospodarske stabili- zacije. Dejal je, da postaja znanje na sedanji stopnji gospodarskega razvoja celo pomembnejše od surovin in da je najbolj učinkovit proizvodni faktor. In da znanje nenazadnje vodi k življenju na višji stopnji razvoja, ter k učinkovitejšem, gospodarjenju z družbe- nimi sredstvi. Predkongresne in pa razprave na 9. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije so znova dokazale, da se de- lavci zavedajo izjemno težkega položaja in kopice na- log. Vedo, da bodo morali huda stabilizacijska bre- mena nositi na svojih plečih in pripravljeni so tudi na odrekanja. Zahtevajo pa od vseh - od sotovarišev v lastnih \Tstah in od vseh drugih - da se stabilizacijska bremena enakomerno porazdelijo na vse in da se po- veča konkretna odgovornost posameznikov in skupin za delo oziroma rezultate dela, za katerega so plačani. Kdor ga ne more, naj ga prepusti drugemu, je bilo v razpravi večkrat slišati. Vseh sklepov kongresa pa seveda ne bo mogoče zlahka in naenkrat uresničiti - tega se zavedajo vsi. A mnogo prej zagotovo, če bodo o pogojih ustvarjanja in delitve dohodka zares odločali sami delavci in ne drugi namesto njih. DS ___^ BOM NAŠE NEMOČI Borba objavlja daljši ko- mentar, v katerem navaja, da zadnje dni vedno več go- vorimo o uvedbi bonov za nekatere proizvode, ki jih ni dovolj na tržišču, zlasti za tiste, ki zadovoljujejo osnovne potrebe prebival- stva. Toda postavlja se vprašanje, kaj dejansko re- šujemo z uvedbo bonov tudi za takšne proizvode in ali bo izjema postala pravilo, kar se nam je že dostikrat zgodilo, sprašuje list in na- daljuje: Ce je že bilo nujno potreb- no uvesti bone za bencin, ali to pomeni, da prav zares ni druge izbire za rednejšo in bolj urejeno preskrbo s ti- stimi proizvodi, ki jih sami proizvajamo, ali za tiste, za katere izdvajamo neprimer- no manj deviz kot za nafto. Gre za rednejšo, ne pa za boljšo preskrbo, ker boni potrošnikom ne bodo zago- tovili več pralnih praškov, sladkorja, olja, moke. In prav v tem je osnovni pro- blem, ki ga boni ne morejo rešiti. Boni so v bistvu izraz siromaštva in nemoči, da bi našli pravo rešitev. Z njiho- vo uvedbo ne bomo pospeši- li temveč otopili akcije za odpravljanje resničnih vzrokov motenj v proizvod- nji, v preskrbi na tržišču. Z eno besedo, gre za sprijaz- njenje z obstoječim sta- njem. To obstoječe stanje pa je razvidno v tem, da imamo poleg dejanskih tudi števil- na umetna pomanjkanja, ki se jih prikriva in tolerira, čeprav gre za kazniva deja- nja. Na takšen pojav so te dni opozorili tudi v skupšči- ni Jugoslavije. VRTCI SE PRILAGAJAJO SPREMEMBAM Nekaterim spremembam delovnega časa, ki so pričele veljati v celjski občini s 1. novembrom, so se prilagodi- le vse tri celjske vzgojno var- stvene organizacije. Glede na to, da še vse spremembe niso dogovorjene in da veči- na delovnih organizacij še vedno prične z delom ob 6. uri, je odpiralni čas vrtcev nespremenjen. Vrtci spreje- majo otroke že ob 5,15 uri, delovni čas pa se je podaljšal do 17. ure ob sredah do 19. ure. Kako bo v bodoče, je odvi- sno od dokončnega dogovo- ra o delovnem času v občini. Vrtci bodo v največji meri upoštevali potrebe staršev, zato v tem mesecu zbirajo podatke o delovnem času staršev. V ta namen potekajo roditeljski sestanki, kjer starše obširno seznanjajo s spremembami ter ostalimi zadevami, ki jih spremembe pogojujejo in tako skušajo dogovoriti najboljše rešitve. V vrtcih se zavedajo, da morejo računati na to, da se bo njihov delovni čas podalj- šal. To bo potegnilo za sabo dvoizmensko delo, dodatne obroke hrane, spremeniti bo potrebno urnik delovnih raz- poreditev znotraj programa. Računati bo potrebno na to, da bo vse to povzročilo pove- čanje materialnih stroškov. Zato se bo potrebno znotraj tega časa zelo racionalno ol> našati. Neracionalno bi bilo na primer, da bi v skupini ostalo po petnjasti uri manj kot dvanajst otrok. Zato se bodo starši morali sprijazniti s tem, da bodo otroke po tej uri odpeljali v zbirni vrtec - sedež enote. Dodatni obrok — obilnejšo popoldansko mali- co, so ponekod že upeljali- Kot smo povedali, vrtci se prilagajajo spremembam. Odprti so za potrebe vsakih staršev posebej. Dokončno pa bodo dogovorili delovni čas in vse organizacijske spremembe do 1. decembra. VVE DOM NA SELAH Osrednja pozornost je v krajevni skupnosti Blagovna namenjena akciji za nadalje- vanje izgradnje doma za na- mene splošnega ljudskega odpora in družbene samoza- ščite. Zanj je po več kot enem letu zastoja pri gradnji posvetila zelena luč. Člani gasilskega društva Lokarje si skupaj s krajani prizadevajo, da bi bil dom pod streho še do konca leta. J2 OBRAZI I LJUBA KRALJ Od majhnih nog je zapi- sana kulturi, ki jo je po- tem spremljala kot ena bistvenih sestavin življe- nja in dela. Najprej je nastopala kot nastopajo majhne deklice na šolskih proslavah: pe- la je in recitirala ter zai- grala v otroški igrici. Poz- neje, kot odraslo dekle, je stopila med kulturne de- lavce, med amaterje v de- lavskoprosvetnem druš- tvu Anton Aškerc v Rim- skih Toplicah. To je bilo v družini, saj je tudi njena mama rada stopila na amaterski oder. »V Rim- skih Toplicah je bilo ama- tersko kulturno življenje včasih veliko bolj živa- hno, kot je danes,« pravi Ljuba Kralj, kulturna de- lavka v tem kraju in do- da: »Pobudo za ponovno oživitev kulturnega utri- pa je dala sedaj mladina iz našega kraja. Zopet se nekaj dela, spet smo pol- ni zamisU in volje.« Ljuba zna delati z mla- dimi ljudmi. Predvsem jim zna prisluhniti, pusti- ti jih do besede. »Lepo je delati z mladino, imeti pa moraš nekak posluh za to. Mlademu človeku mo- raš pokazati, da ga razu- meš, da mu zaupaš. Po- tem so mladi pripravljeni delati in sodelovati.'^ Ljuba pripoveduje to iz lastnih izkušenj, ko vodi in usmerja skupino mla- dih v kulturnem društvu v Rimskih Toplicah, kjer je tudi doma. Ko govori o kulturnem življenju v Rimskih To- pUcali, vselej izpostavi vlogo učiteljev-mentorjev v osnovnih šolah, torej ti- stih, ki lahko otroku vce- pijo ljubezen do lepe be- sede, pesmi, plesa ali pa zatrejo za vselej. Govori tudi o neki dru- gi kulturi, ki je značilna za Rimske Toplice. Pono- sna je, ker živi v kraju, kjer je na sleherni oken- ski ali balkonski polici cvetje, kjer so vrtovi pol-, ni rož in zelenja, v kraju, kjer imajo ljudje radi lepo in čisto okolje. Ljuba Kralj je predse- dnica delavskoprosvetne- ga društva Anton Aškerc v Rimskih Toplicah, za delo na kulturnem po- dročju je pred dvema le- toma, ob krajevnem praz- niku, prejela priznanje, znak OF, ki ga je podelila krajevna organizacija SZDL Rimske Toplice. Ljuba je tudi sekretarka osnovne organizacije ZK v DO, kjer je zaposlena. In ker je tudi mati dveh odraščajočih otrok, ji ča- sa za priljubljeno branje m pletenje ter športno re- kreacijo res ostane bore malo. MARJELA AGREŽ DOBRNA Politična šola /e tudi letos upravičila obstoj Občinska konferenca Zve- ze socialistične mladine Ce- lje je letos že tretjič organizi- rala mladinsko politično šo- lo, eno od oblik idejnopoli- tičnega izobraževanja in usposabljanja mladine iz ob- čine Celje. Šola se je pričela v petek dopoldne v prostorih zdravi- lišča v Dobrni in zaključila v nedeljo dopoldan. Zelo zani- mivemu programu je v teh dneh sledilo in aktivno sode- lovalo v razpravali 113 udele- žencev mladinske politične šole; 50 mladih delavcev iz osnovnih organizacij v zdru- ženem delu, 30 iz srednjih in osnovnih šol, 17 iz krajevnih mladinskih organizacij ter člani predsedstva OK ZSMS Celje. Udeleženci mladinske poli- tične šole so se temeljito in kritično lotili najbolj aktual- nih tem današnjega družbe- nopolitičnega trenutka, in ti- stih, ki tarejo mlado genera- cijo. Spregovorili so o zapo- slovanju in o štip)endijski po- litiki, o problemih reforme izobraževanja, o aktualnih nalogah občinske konferen- ce ZSMS Celje, o mladih ko- munistih in organizaciji ZK. Brez dlake na jeziku so mla- di opozorili na številne napa- ke, ko je bila na vrsti tema z naslovom Odgovornost da- nes in tukaj. Živahna je bila tudi razprava o idejnopolitič- nem usposabljanju mladih ter o vojaško-političnem in vamostnopolitičnem položa- ju v svetu in pri nas. V soboto so mladi delali v skupinah. Prva je govorila o metodah političnega dela, druga o samoupravnih odno- sih v šolah, tretja o organiza- ciji in področju dela mladih v krajevnih skupnostih in četrta o mladih v družbenih organizacijah in društvih ter o aktivnem preživljanju pro- stega časa rnlade generacije. Organizator je k sodelovanju povabil nekatere ugledne družbenopolitične delavce oziroma strokovnjake iz celj- ske občine in repu blisk' konference ZSMS. Pomembni so zlasti sklep' ki so jih udeleženci mladic ske politične šole na Dobr"; predlagali v sprejem pr^ sedst\ai OK ZSMS Celje. ^ naj bi potem, ko bodo stop v veljavo oziroma življenj* izboljšali delo in rezultate celjski občinski mladini* organizaciji. V tolažbo " stim, ki so dvomili v upi^ čenost >-tako dolgotrajni in tako dragega izobraže^^ nja mladine«- le oc-ena. da' mladinska politična šola ^ Dobrni tudi letos v cel*- uspela in upravičila svoj "J stoj. Rezultati bodo rx\^ kasneje. ^ MARJELA AGf^ gt. 46-18. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 yiedicinski center v Čupriji so obiskali dr. Milan Žuntar, ir. Jure Bizjak, Olga Knez in dr. Boris Erak. CELJE-CUPRIJA ZNANJE ZA ZDRAV JE Med pobratenimi mesti, kakršni sta tudi Celje in Cu- prija, se spletajo številne ve- zi, le malo pa je tako čvrstih in tudi koristnih, kot je vez nned Zdravstvenim centrom Celje in Medicinskim cen- trom Srednje Pomoravlje v Cupriji. Izmenjava izkušenj pa se je razvila najbolj plo-. dno med oddelkoma za uro- logijo. Pravzaprav to niti ni presenetljivo - na celjskem oddelku so izredno razvili tudi v svetu vse bolj cenjeno metodo transuretralnih re- sekcij. To je način operacije sečnih poti in prostate, pri- meren tudi za starejše bolni- ke, saj pri njej ne prihaja do zunanjega reza. Metoda je ugodna tako za zdravnike kot za bolnike, pa še znatno cenejša je, saj je potrebno krajše pooperativno zdrav- ljenje, manj zdravil in le izje- moma kri. V Čupriji pa so izredno številna obolenja, pri katerih je takšen poseg potreben. Zdravniki iz Cuprije so že pred leti spoznali koristnost izmenjave izkušenj, predv- sem seveda za bolnike. Obi- skali so že celjsko urologijo in osvojili metodo, po kateri so v Medicinskem centru v Čupriji pričeli z delom. Pri tem pa so se srečali z nekate- rimi problemi in povabili so Celjane na pomoC. Odzvala se je operativna ekipa z ane- stezistom. V treh dneh, koli- kor so jih preživeli v Čupriji, so operirali šest pacientov in ob tem skupno poiskali reši- tve problemov. Zaradi veli- kega zanimanja za to opera- tivno metodo so se ponovno dogovorili za delovni obisk iz Cuprije decembra. Poleg izkušenj pri transu- retralni resekciji so izmenjali izkušnje tudi pri zdravljenju nekaterih drugih obolenj le- dvic in sečil. Nekaterih oblik operacij v Čupriji še ne upo- rabljajo, zato bodo zaenkrat pošiljali paciente, pri katerih bi bile najpotrebnejše, \' Ce- lje. Dogovorili so se tudi, da bo Celje obiskal anestezio- log, da bo izpopolnil znanje na področju lokalne aneste- zije, kakršno opravljajo v Ce- lju. Ker pa imajo v Celju tudi drugačno pripravo materiala in inštrumentov, bosta prišli tudi glavna medicinska se- stra oddelka in glavna in- štrumentarka. Tako kot v Celju se tudi v Čupriji zavedajo pomena strokovnega sodelovanja. Tudi zato so celjski ekipi po- svetili vso pozornost, sprejel pa jih je tudi generalni direk- tor bolnice ob prisotnosti po- membnih družbenopolitič- nih delavcev občine in ob- močja. Zdravstvenemu cen- tru in dr. Milanu Zuntarju so podelili posebno priznanje ob 100-letnici ustanovitve bolnice v Čupriji za plodno sodelovanje in pouk opera- tivne metode, ki v Srbiji še ni razvita. Mest, ki bi tako tesno so- delovala na strokovnem po- dročju kot Celje in Čuprija je malo. Tega pa smo lahko še posebej veseli, ker je to sode- lovanje namenjeno neposre- dno ljudem, bolnikom, ki potrebujejo pomoč. MILENA B. POKLIC SLOVENSKE KONJICE PRILAGAJANJE POTREBAM V Dravinjskem domu z ikfljšo organiziranostjo v času, ko na trgovinskih policah pogosto ni ravno ti- stega blaga, ki ga hočemo kupiti, ko je postalo pomanj- kanje pralnih praškov, plina in goriv tema naših vsakda- njih pogovorov, še bolj kri- tično kot sicer ocenjujemo delo trgovskih delovnih or- ganizacij. Marsikaj je odvi- sno od njih, od njihove orga- niziranosti, od njihovega po- sluha do potreb potrošnikov. Vse pa ne. V konjiški občini so s sodelovanjem organizi- ranih potrošnikov in trgovi- ne storili korak naprej k ena- komernejši preskrbi obča- nov z nekaterimi nujnimi vr- stami blaga. V soboto so pričeli deliti pralni prašek po seznamih gospodinjstev. Praška je do- volj, tako da ga je lahko do- bila na primer petčlanska družina pet kilogramov (do tod kilogram po osebi, na- prej pa nekaj manj). Dravinj- ski dom zagotavlja, da bo tu- di za naprej zagotovil takšne količine. Sezname so skup- no pregledale krajevne skupnosti s sveti potrošni- kov, začasno zaposlene de- lavce pa so v sezname vklju- čili s sodelovanjem delovnih organizacij in Občinskega sindikalnega sveta. Pri plinu so se odločili, da ga dele po številkah in seveda karticah za phn, ki jih luknjajo. Nekaj težav je le zaradi tega, ker je zaradi varnosti lahko v skla- dišču največ 300 bomb, v ča- su pomanjkanja plina pa se jih je nabralo precej več. Pre- dvidevajo, da bodo še ta te- den razdelili plin vsem ti- stim, ki že imajo številke za vrstni red, nato pa bo nekaj plina ostalo tudi za prosto prodajo. Tudi s premogom v občini ni ravno problemov, saj ga bodo letos zagotovili 7-8000 ton, najvišja meja po- rabe pa je 10.000 ton. Tudi prihodnje leto bo po ocenah premoga dovolj. Da pa bi potekalo vse tako, kot so se v občini dogovorili, je precej odvisno tudi od tr- govcev. V Dravinjskem do- mu, ki v svojih trgovinah oskrbuje večino občanov, so izredno zaostrili notranjo kontrolo, pri kateri sodeluje tudi tržni inšpektor. 2e maj- hne nepravilnosti pri razde- ljevanju ali praškov all^plina pomenijo za odgovornega delavca disciplinski posto- pek. Sicer pa so v tej delovni organizaciji zaostrili odgo- vornost in disciplino tudi povsod drugod, ne nazadnje v skupnih službah. Spremenjenemu delovne- mu času se trgovina še prila- gaja. V trgovinah izven cen- trov bo delovni čas odvisen od potreb potrošnikov, saj sveti potrošnikov še vedno sprejemajo njihove pripom- be' in mnenja. Več trgovin kot doslej bo odprtih z delje- nim delovnim časom. O tem so razmišljali tudi v največji trgovini - V Blagovnici D, a to bi pomenilo, da za 10 de- lavcev ne bi bilo več dela. V Dravinjskem domu so se od- ločili, da to ni sprejemljivo in da bodo kljub vse težjim po- gojem poslovanja skušali vzdržati. Poslovanje Dravinjskega doma je bilo v devetih mese- cih tega leta sicer še zadovo- ljivo in tudi ne pričakujejo, da se bo do konca leta bi- stveno poslabšalo, manj rož- nati pa so pogledi na prihod- nje poslovno leto. 2e sedaj so očitni nekateri vzroki za težave, ki pa so se jih v Dra- vinjskem domu tudi že lotili, saj bi bilo sicer lahko pre- pozno. Med ukrepi, ki so jih podprli tudi komunisti na akcijski konferenci, je predvsem zmanjšanje zalog nekaterih manj nujnih vrst blaga, pa tudi večja speciali- zacija prodajaln - na primer samo ena papirnica, široka ponudba kozmetike le na enem mestu in podobno. S pripravami na še bolj zahtev- no poslovno leto so torej pri- čeli, vanje pa se vključuje tu- di skrb za boljše delo samo- upravnih organov v delovni organizaciji. Ti žal sedaj še bolj samo potrjujejo predlo- ge kot pa pri njihovem obli- kovanju sodelujejo. MILENA B. POKLIC ZAHVALE ZA POMOČ Predstavniki glavnega odbora zveze koroških partizanov in zveze slo- venske mladine z avstrij- skega Koroškega so v Ce- lju podelili priznanja za pomoč pri obnovi Perš- manove domačije S pomočjo večih slo- venskih organizacij in po- sameznikov so domačijo, ki je bila več let opušče- na, ker je bežeči sovraž- nik tik pred osvoboditvi- jo pobil vso družino zave- dnih Slovencev, preure- dili v dom mladine in ure- dili tudi spominsko sobo koroških partizanov. Na četrtkovi slovestno- sti v Celju so zahvale po- delili delovnim organiza- cijam Opekarna Ljubeč- na, LIK Savinja, Toper, Teko, Kovinotehna, Cin- karna in Obnova, ki so pomagale pri obnovi do- ma z gradbenim materia- lom, denarnimi prispevki in strokovnim delom, zahvalo pa je dobil tudi Miro Polutnik, ki je nare- dil projekt za obnovo. PROGRAMSKE KONFERENCE SZDL V CELJU ZAKAJ NE ZA PRAŠKE? Gospodinje nagibajo k bonom Na dobro obiskani pro- gramski konferenci krajevne organizacije SZDL v KS Ka- rel Destovnik-Kajuh so do- kaj ugodno ocenili poročilo o delu organizacije in zlasti še program dela do pomladi. Večji del razprave pa so ob tem udeleženci konference namenili znanim proble- mom preskrbe prebivalstva z osnovnimi gospodinjskimi potrebščinami. Zanimiva je bila razprava, da so "moški" znali kaj hitro napraviti red pri bencinu z boni, da pa te stvari ne gredo tako hitro, ko gre za izrazito ženske potrebe, kot so pralni praški in čistilna sredstva. Da več ali manj umetno ustvarjamo pomanjkanje pralnih sredstev, kaže tudi izjava poslovodkinje edine samopostrežne trgovine v krajevni skupnosti, ki je po- vedala, da so letos prodali že več pralnega praška, kakor v starih časih, ko so imeli ne- pretrgoma polne police. Tu- di dimnikarji vedo povedati, kolikšne zaloge pralnega praška je mogoče videti na podstrešjih posameznih hiš, medtem ko hkrati verjame- mo, da je tudi precej družin, ki nimajo zalog. Toda, ko pralni prašek pride, so obi- čajno v trgovinah najprej v vrsti tisti, ki ga že imajo do- volj. Zato se v krajevni skup- nosti Kajuh nagibajo k temu, da bi kazalo tudi za prodajo pralnih praškov uvesti ne- kakšno evidenco po gospo- dinjstvih, da ne bi eni kupili trikrat, drugi pa ostali praz- nih rok. Kritiko so usmerili tudi na tiste, ki sO po radiu objavili, da bo ta mesec oskr- ba z gospodinjskim plinom nemotena, v resnici pa so že drugi dan delitve razočarali tiste, ki so čakali, da bo prva gneča mimo. Nedvomno je bila upravi- čena pripomba predstavnika predsedstva občinske konfe- rence SZDL, da je treba si- cer dober program dejavno- sti SZDL do pomladi dopol- niti s konkretno zadolžitvijo za uresničitev posameznih nalog. Poleg skrbi aktivistov SZDL in drugih družbenih organizacij za poživitev poli- tične aktivnosti gre zlasti za oživitev dela mladinske or- ganizacije, ustanovitev orga- nizacije Rdečega križa, dalje koordinacijskega odbora sindikalnih organizacij, ra- zvijanje hišne samouprave, društva prijateljev mladine, povečanje skrbi za ostarele občane, krepitev delovanja delegatskega sistema in več drugih nalog. J. V. VVRBJU ODPRLI DOM KRAJANOV V počastitev krajevnega praznika Vrbja so v nedeljo odprli nov dom krajanov, na svečani seji skupščine kra- jevne skupnosti in družbe- nopolitičnih organizacij pa je o delu v tej najmlajši kra- jevni skupnosti v žalski obči- ni govoril predsednik skup- ščine KS Jože Cokan. Pou- daril je, da se lahko Vrbenci Upravičeno ponašajo z neka- terimi pomembnimi pridobi- tvami.' V zadnjem letu so po- leg doma krajanov obnovili tudi gasilski dom ter športna igrišča in nekaj kilometrov cest. Konec meseca pa se bo krajanom uresničila tudi dolgoletna želja, saj bodo od- prli novo trgovino Savinj- skega magazina. Vrednost Vseh pridobitev znaša več kot šest milijonov dinarjev. Skoraj polovico potrebnega denarja so dobili iz sredstev sporazuma o financiranju občinskih praznikov, komu- nalne interesne skupnosti, kulturne in telesnokulturne skupnosti, skupnosti za var- stvo pred požari ter ljudske obrambe. Preostali denar pa So prispevale tudi številne Organizacije združenega dela ter krajani sami. ki so poleg tega, da so zbrali precej de- narja, opravili tudi okrog 10 000 prostovoljnih delov- nih ur pri gradnji in obnav- ljanju nekaterih objektov. Krajane Vrbja pa vseeno še čaka precej nalog. Niso še pozabili na rekreacijski cen- ter, ki naj bi ga zgradili ob Savinji, bolj bo treba oživeti delo nekaterih komisij v kra- jevni skupnosti in več pozor- nosti bo treba nameniti izva- janju delegatskega sistema. Veliko nalog čaka tudi po- trošniški svet. V dosedanjem delu velja pohvaliti krajevno organiza- cijo SZDL, osnovno organi- zacijo ZSMS, ki je letos sla- vila desetletnico obstoja ter gasilsko društvo, ki je slavilo 50 letnico. Letos se je izkaza- lo tudi prosvetno društvo. V Vrbju bi radi imeli tudi tajni- ka krajevne skupnosti. Na nedeljski slovesnosti so podelili tudi bronasti od- ličji OF. Prejela sta jih Dane Debič in Janez Uplaznik. JANEZ VEDENIK POGLED V SVET S kovinotebno PO SMRTI L. BREŽNJEVA Piše: JOŽE ŠIRCEU Smrt voditelja sovjetske države in partije Leonida Brežnjeva je razumljivo zbudila veliko pozornost sirom po svetu, ne glede na odnos ljudi, javnosti v posa- meznih državah do Sovjetske zveze in politike, ki jo je vodil in utelešal Brež- njev. Razlogi so razumljivi: šlo je za vo- ditelja ene od supersil, voditelja, ki je bil sobesednik ali kritik druge supersile in njenega voditelja, predsednika. Komentatorji sirom po svetu so tehta- li in še tehtajo vrednosti osemnajstih let, malone dveh desetletij ko je Brei- njev vodil ZSSR. Mnenja so - razumlji- vo - različna, pač glede na to, kolikšno težo da komentator posameznim poglav- jem politične biografije Brežnjeva v tem obdobju in iz katerega zornega kota jih presoja. Vsi pa se nedvomno morajo ustaviti pri glavnih etapah in zapletih. Gre za odnos do druge supersile, za ob- dobje detanta in po 1979. letu ponovne ohladitve, ki je dobila še dodatno in iz- datno dozo mraza potem, ko je v ZDA prišel na krmilo Ronald Reagan. Drugi sklop vprašanj se nanaša na do- gajanja v varšavskem paktu ali kot pra- vijo uradno, v socialistični skupnosti. Gre za tako dramatična dogodka, kot je bil vojaški poseg varšavskega pakta na Češkoslovaškem 1968. leta ter zapleti na Poljskem, ki so pripeljali do uvedbe voj- nega stanja. Razen tega je v tem obdobju gospodarska kriza zajela tudi vzhodnoe- vropske države, kar je med drugim še bolj postavilo na dnevni red gospodar- ske in siceršnje odnose med temi drža- vami. Tretji sklop vprašanj se nanaša na odnose s Kitajsko. Ti so bili v prvih letih vodstva Brežnjeva do skrajnosti zao- streni, prišlo je celo do spopadov ob me- ji. Ravno v zadnjih mesecih življenja Brežnjeva pa je prišlo do opazne spre- membe. V Pekingu so se začeli kitajsko- sovjetski pogovori na ravni pomočni- kov zunanjih ministrov o normalizaciji odnosov in te pogovore so nadaljevali na ravni zunanjih ministrov med žalni- mi slovesnostmi v Moskvi. Naslednika Brežnjeva na položaju ge- neralnega sekretarja sovjetske partije so izbrali hitro in, kot kaže navzven, brez posebnih zapletov. Jurij Andropov je v nastopnih govorih, če se tako izrazi- mo, poudarjal predvsem dvoje: zvestobo politični dediščini Brežnjeva in, drugič, zvestobo načelu kolektivnega vodenja. Seja vrhovnega sovjeta ZSSR 23. t. m. ^ bo pokazala, ali bo funkcija šefa države prišla v druge roke ali pa bosta partij- ska in državna funkcija združeni v enem možu, kot je bil primer pri Brežnjevu. Ne glede na izid omenjene seje je na dlani, da čaka novo vodstvo Sovjetske zveze obilo dela, tako na notranjem po- dročju kot v mednarodnih razmerah. Prehrana in preskrba prebivalstva sta pereče \'prašanje in o njem je CK sklepal že na pobudo Brežnjeva. Vsekakor gre za širše in dolgoročnejše vprašanje, kakšne reforme, spremembe bi bile potrebne, da bi gospodarski stroj tekel bolje kot do- slej. Na zunanjem torišču bo vsekakor v ospredju odnos z ZDA in s tem povezan sklop odnosov z obema vojaško-politič- nima blokoma. Bo prišlo do nadaljnje zaostritve ali do odjuge? Težko je že zdaj napovedovati. Velika pozornost bo očitno namenjena tudi Kitajski, zakaj normalizacija odno- sov bi ponovila obojestransko razbre- menitev napetosti in negotovosti na me- ji in v odnosih med tema dvema veliki- ma državama, vplivala pa bi seveda tu- di na odnose med Pekingom in Washing- tonom. Ob vsem tem ni dvoma, da bo novo vodstvo ZSSR skušalo - ob sklicevanju na Brežnjeva - vtisniti lasten pečat de- javnosti v prihodnjem obdobju. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 18. november lOg. O REZERVAH V PROMETNIH STORITVAH »CENEJŠI IN HITREJŠI« Prevozniške enote v DO so dražje? »Tovariši, mi smo cenejši in tudi enako hitri, če že ne hitrejši.« Prepričan sem, da bi to moralo biti osnova spo- ročila delovnim organizaci- jam oziroma delavskim sve'- tom, da bi lahko uresničili vsekakor koristno in zanimi- vo pobudo prevoznih podje- tij za povezovanje in združe- vanje sedaj zelo razdroblje- nega voznega parka v celjski regiji. Ce se je namreč poleg še- stih, deloma celo osmih or- ganizacij, ki se ukvarjajo z javno prevozno dejavnostjo, še osemdeset in več organi- zacij združenega dela odloči- lo za nakup lastnih prevoz- nih sredstev, potem so najbrž že imeli določene ra- zloge za to. Verjamemo raz- pravljalcem (na regijskem sindikalnem posvetu), da je k temu prispevala lagodnost in možnost seštevanja (zida- nja) stroškov v ceno izdelka. Toda ali je to edini razlog, da imajo delovne organizacije v celjski regiji poleg prevozni- ških podjetij še čez 4000 last- nih motornih vozil - pri tem kar 740 tovornjakov, 240 ki- perjev itd. Izračuni kažejo, da ta vozila niso v poprečju niti polovico toliko v prome- tu, kot tista pri prevozniških podjetjih. Takozvani režijski (lastni) prevozni park delovnih orga- nizacij uvrščamo na prvo mesto med stabilizacijske (varčevalne) ukrepe v pro- metu zaradi tega, ker se nam zdi, da so tu največje rezerve in tudi največje možnosti za povezovanje in pocenitev prevoznih storitev, ki - kot znano - prekomerno breme- nijo ceno naše proizvodnje. S tem pa še ni rečeno, da bi propagirali za vključitev v javna prevozna podjetja prav vsa, tudi specializirana vozi- la, ki jih potrebujejo posa- mezne delovne organizacije. Kot rečeno, dajemo pre- dnost ekonomski računici, sposobnosti, dobri organizi- ranosti, ki bi lahko in morala biti osnova tudi za možnosti o tesnejšem povezovanju sa'- mih prevoznih organizacij v regiji, za katere vedo pove- dati, da tudi nelojalne kon- kurence preveč ne izogibajo. Železniško gospodarstvo bo morda res postopoma opu- stilo svojo prevozniško de- javnost s tovornjaki, glede integracije med drugimi pre- vozniškimi podjetji, pa - si kot kaže - ni treba delati ta čas prevelikih iluzij, ker so vmes ne samo ekonomske, temveč tudi kadrovske, po- djetniške in občinske raču- nice. Veseli bomo, če bo ra- zvoj dogodkov to predpo- stavko zanikal. Mislimo, da trenutne teža- ve glede oskrbe z nafto, ki ta čas občutno bremenijo pre- vozniške storitve, ne smejo in ne morejo biti razlog, da pobude, ki smo jih slišali za boljšo organizacijo promet- nih storitev ne bi začeli ure- sničevati. Zavedamo se, da bo to proces, ki ga ni mogoče uresničiti čez noč. Toda pre- dnosti povezovanja, ki ga je na regijskem sindikalnem posvetu najbolj konkretno predočil inženir Alojz Selič, so dovolj prepričljiva tudi za bolj gospodarno obnašanje v prevoznih storitvah in bla- govnem prometu nasploh. Mislimo na skupna pred- stavništva za nabiranje naro- čil, za tipizacijo vozil, za kon- centracijo zagotavljanja re- zervnih delov in vzdrževalne (servisne) službe in drugo, kar sodi sodobni organizaciji prometa. Hkrati seveda ne smemo pozabiti tudi na drugo plat medalje. Sočasno mora na- mreč teči tudi akcija za ustvarjanje pogojev za inte- gralni transport v delovnih organizacijah s hitrejšim uvajanjem kar najbolj poe- notene embalaže, kesonske in kontejnerske priprave blaga za transport. Zakaj bi z nekega tovornjaka uro ali dve ročno zlagali blago, če bi to ob primerni organizaciji lahko storili v nekaj minu- tah. Zlasti še, če bi tudi v trgovinah in skladiščih po- skrbeli, za hitrejši pretok blaga. V. J. ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ GLOSA ZA TRI DECI VINA? Janko Cesai-, direktor te- meljneorganizacije za pot- niški promet pri Izletniku, je na nedavnem sindikal- nem posvetu med drugim povedal, da avtobusna voz- na karta od Celja do Ljub- ljane velja samo še toliko kot tri deci vina. Najbrž je mislil na cene vina v naj- boljših (najdražjih) hotelih, saj smo pri preverjanju ce-' ne ugotovili, da vozna karta iz Celja do Ljubljane velja 63 din. V lokalih povprečne kakovosti pa bi za ta denar že lahko dobili štiri deci vi- na z zaščitno znamko slo- venskih vin. Ko je govoril o neeko- nomski (kontrolirani ceni za prevoz z avtobusom, pa Janko Cesar gotovo ni mi- slil, da bi zares koga spreje- li v avtobus za Ljubljano, če prinese za vozno karto tri štiri deci dobrega vina. MOZIRSKO VODNO GOSPODARSTVO POVRŠNO SO DELAU Za ureditev razmer bi potrebovali dobrih 14 milijonov V mozirski občini so v le- tbšnjem letu na področju vo- dnogospodarske dejavnosti dali poseben poudarek vzdr- ževanju zgrajenih objektov in urejanju najbolj kritičnih obrežnih poškodb na narav- nih strugah vodotokov. Se- veda se je tudi tu pokazalo, da so potrebe mnogo večje kot pa je na voljo sredstev. Tako v občini še vedno opo- zarjajo na nujnost razrešitve poplavnega področja Drete od Nazarij do Gornjega gra- da, Savinje v Nazarjih in na neurejen odsek Savinje od Spodnje Rečice do Radmir- ja. Neurejene so tudi vodne razmere na Ljubiji, v Rečici, Ljubnici, Lučnici in še na nekaterih manjših hudourni- ških pritokih. Za dela na nekaterih ob- jektih so letos namenili več kot šest milijonov dinarjev. Tako so med drugim obnovi- li grušoveljski jez v Grušov- Ijah ter Mrčnikov jez na Ljubnem. Opravili so tudi številna dela na naravnih strugah, za kar so porabili skoraj tri milijone dinarjev. Za vsa potrebna dela bi mo- rali nameniti letos kar do- brih štirinajst milijonov di- narjev, medtem ko je na vo- ljo le dobrih devet milijonov dinarjev. Do konca letošnje- ga leta načrtujejo še uredi- tev, oziroma obnovo Rojtn- kovega ter Rjavčevega jezu, popravilo reguliranega dela Trnave skozi Mozirje, zava- rovanje odlagališča indu- strijskih odpadkov GUn, za- varovanje in obnova škarpe na Dupli, popravilo levega dela brega pri Delejevem je- zu in še nekaj manjših zava- rovalnih del na vodotokih. V mozirski občini opozar- jajo na dejstvo, da izvajalci del dela velikokrat izvedejo površno, kritična mesta pa ne zavarujejo sproti, temvef šele potem, ko je škoda še večja kot bi bila sicer. Že ne- kaj let se dogovarjajo o usta- novitvi posebne baze .in stal- ne intervencijske skupine, vendar doslej iz tega ni bilo še nič. Pohvalno pa je, da se je odnos med Nivojem in ri- biškima družinama v zad- njem času popravil. JANEZ VEDENIK NAJ GORIJO POLENA! Gozdna gozdarstva oziroma njihove temeljne organi- zacije bodo v času od 22. do 30. novembra bolj na široko odprla vstop v gozdove družbenega sektorja, v katerih naj bi občani v njihovi organizaciji in pod strokovnim nadzorstvom lahko nabrali suhljadi, ve- jevja in drugih lesnih ostankov. Tudi Gozdno gospodarstvo Celje - pogovarjali smo se z direktorjem dipl. ing. Jankom Kolarjem - bo v svojih tozdih Gozdnik, Preske in Boč v tem času dajal ustrezna navodila, kje je mogoče pobirati v gozdovih lesne odpadke. Res je le to, da so gozdovi družbenega sektorja skoraj praviloma v višjih legah in manj do- stopni, zato se celjski gozdarji dogovarjajo v okviru krajevnih skupnosti tudi z lastniki gozdov, da bi bilo mogoče akcijo razširiti še na zasebni sektor. Vsekakor pa se v Celju ogrevajo za stalno akcijo pobiranja lesnih odpadkov, četudi je teh pri izkorišča- nju gozdov in sečnji vse manj, v stalne in občasne akcije pa bi se lahko vključile rnladinske delovne bri- gade, prav tako bi zaradi neustreznih transportnih poti iz družbenih gozdov lesne ostanke lahko pripravili na dostopnejših mestih. MITJA UMNIK CELJE INDUSTRIJA ZAOSTAJA Rezultati slabši kot lani, povečal se je izvoz v celjski občini je indu- strijska proizvodnja v zad- njih treh mesecih po poUetju nazadovala zaradi velikih te- žav pri oskrbi industrije z re- promaterialom in surovina- mi. Po velikem sezonskem izpadu v juliju, se je skupni obseg proizvodnje v nadalj- nih dveh mesecih pričel izboljševati, vendar vseeno zaostaja za 2,2% mesečno od proi2:vodnje v istem obdobju lani. Kaže, da se bo stanje do konca leta izboljšalo, vendar ne bodo doseženi lanskolet- ni rezultati. Problemi v industriji so se še povečali spričo restrikcij- skih ukrepov na področju uvoza. Konec septembra je zaostajala proizvodnja prav v panogah, ki so odvisne od oskrbovanja s surovinami in repromaterialom iz uvoza. Delno so na gibanje proiz- vodnje vplivali "drugi dejav- niki kakor stanje naročil, te- žave z obratnimi sredstvi in v zadnjem času pomanjka- nje tekočih goriv in prenjo- ga. Zaradi pomankanja suro- vin in repromateriala je mo- rala, v nekaterih obratih, in- dustrijska proizvodnja ob- čutno zmanjšati svoj obseg, ali pa je rpišlo do zastojev. Tu bi v prvi vrsti omenili to- varno traktorjev v Železarni, vrsto proizvodov na beizi cin- ka in bakra v Cinkarni, neka- tere skupine proizvodov ke- mične predelave v Aeru, po- manjkanje določenih vrst preje v Metki in ustavitev dobav mazuta v opekarni Ljubečna. Navkljub vsem težavam pa se je ob devetmesečnih kazalcih izboljšalo stanje na področju zunanje trgovine. Skupni blagovni promet se je v tem času povečal za 23%, na konvertibilno tržišče za okoli 30%, na klirinško pa za 14%. Glede na lansko leto se je zmanjšal uvoz s konverti- bilnega tržišča za 19%, s kli- rinškega pa povečal za 42%. Pokritje uvoza z izvozom se je tudi izboljšalo in znašalo 89% (v republiki 90%). Kljub boljšim rezultatom na področju ekonomske izmenjave s tujino, je pred celjsko industrijo velika na- loga z ozirom na republiško resolucijo, ki za naslednje le- to predvideva povečanje izvoza za 18% (občinska 10%). Se toliko težje bo, ker se je v strukturi uvoza zmanjšal za 10% uvoz repro- materiala in uvoz opreme skoraj za polovico. Oboje lahko resno ogrozi nadaljni razvoj celjskega gospodar- stva. Izvoz se počasi' povečuje v skoraj vseh delovnih organi- zacijah, letos še posebno močno v Celjski mesni indu- striji in Klimi, zaostaja pa za predvidenji v Lik Savinji, Li- beli. Zlatarni in Kovinote- hni. VVE LASTOVKA ZA VEČJI IZVOZ v TOZD Ženske nogavice v Tovarni nogavic na Polzeli imajo do konca letošnjega le- ta še kar velike obveze do izvoza. Zaradi pomanjkanja delovnih rok so se odločili, da jim bodo zaposleni v DSS pri določenih delih pomaga- li. Gre za dela, ki ne zahteva- jo strokovne usposobljeno- sti. V desetih mesecih so izvozili za 75,2 odstotka no- gavic, ki so jih imeli v planu za izvoz. Pravijo, da bodo do konca leta izvozili okrog de- vet milijonov parov nogavic (tu je všteta tudi dodelava), kar je okrog 97 odstotka pla- na za letošnje leto. Da so se- daj pod planom izvoza, niso krivi sami, temveč partnerji, za katere izdelujejo nogavi- ce, ki surovin niso poslali v pravem času. T. TAVČAR ŠENTJUR: IZGUBE UPADAJO Gospodarstvo občine Šentjur je v devetih me- secih letošnjega leta ustvarilo 3,589.163 tisoč din celotnega dohodka, kar je za 23,9% vet kot v enakem obdobju lani. Po- rabljena sredsWa, ki predstavljajo 72,6% celot- nega prihodka, so se po- večala na 26,2%, doseženi dohodek se je povečal za 18,1% in predstavlja 27,2% celotnega prihod- ka. Delež dohodka v ce- lotnem prihodku pada. Tako je v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 1,4%, v primer- javi z letošnjim prvim polletjem pa za 0,5%. Izgube znašajo 10.050 tisoč din ali 1,0% doseže- nega dohodka, vendar pa delež izgub v dohodku v primerjavi s prvim trome- sečjem upada. V primer- javi z enakim obdobjem lani pa so še izgube v go- spodarstvu občine Šent- jur povečale za 14,1% in znašajo 10,050.685 din. Iz- kazale so jih štiri delovne organizacije, ali ena manj kot ob polletju. Izplaval je tozd Toper Elegant Med izgubaši pa ostajajo: KK tozd Klavnica, KK Tok, Merx-tozd prodaja in KK tozd Transport. Informacijo o doseže- nih poslovnih rezultatih fospodarstva občin^ entjur v pr\ah devetit^ mesecih bodo med dru- gim podrobneje obravna; vali prihodnji teden vsi trije zbori skupščine ob- čine Šentjur. Mil DOM UPOKOJENCEV CEUE Jurčičeva 6 Objavlja LICITACIJO kuhinjskega inventarja in inventarja pralnice za dne 2. 12. 1982 ob 10. uri v Novem Celju. Ogled možen dve uri pred pričetkom licitacije 46-18. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 ^[POSLOVANJE PREVEČ NADUR IN HONORARČENJA f/eskladje med potrebami DO in šcvaiifikaci/sko strulcturo nezaposlenih 'Inano je, da v celjski obči- li niso dosegli z resolucijo fedvidene stopnje zaposlo- [.gnja. ki je znašala 0,9 od- .(otka, temveč za več kot po- lovico manj, tj. 0,4%. Ti pol- letni rezultati pa se tudi ob devetmesečnih ocenah giba- nja zaposlenosti v občini ni- 50 izboljšali in bo ob koncu leta nemogoče izpolniti reso- mcijska predvidevanja. Tako kot z ostalimi resolu- (•ijskimi predvidevanji, so jelovne organizacije preveč optimistično ocenile tudi iriožnosti zaposlovanja no- vih kadrov. Nedvomno pa je la stopnja le odraz situacije v celjskem gospodarstvu. jCljub temu stopnja brezpo- selnosti, ki znaša 0,8 s 366 iskalci zaposlitve, še vedno zaostaja za stopnjo v republi- l(i, ki je 1,5 odstotka. Vendar ob tem ne smemo mimo dej- stva, da se vrsta čakajočih iz leta v leto daljša, da so delov- ne organizacije razpisale manj štipendij, da je v vrsti čakajočih vedno bolj prisot- no stmkturalno neskladje. Kar pomeni, da se potrebe po delavcih ne pokrivajo s kvalifikacijsko strukturo ča- kajočih na zaposlitev. In ne- nazadnje, so to le podatki s skupnosti za zaposlovanje, kjer pa niso prijavljeni vsi, ki iščejo zaposlitev. Vse to lah- ko kaj kmalu preraste v pro- blem brezposelnosti, če se reševanja tega ne bomo lotili pravočasno in na pravilen način. Prvi koraki so že bili stor- jeni s tem, ko je kadrovska politika postala sestavni del srednjeročnih načrtov v ob- čini, samoupravni sporazum o letnem načrtu zaposlova- nja pa še bolj jasno oprede- ljuje naloge delovnih organi- zacij gjede osnovnih ciljev produktivnega zaposlova- nja. Ob tem pa je opredelje- na še cela vrsta nalog in ukrepov, prek katerih naj bi zagotovili pogoje za zaposlo- vanje letnega delovnega pri- liva iz šol. V letošnjem letu so delov- ne organizacije zaposlile 244 pripravnikov od tega 48 z vi- soko, 37 z višjo in 159 s sred- njo izobrazbo. Število do se- daj zaposlenih pripravnikov je za 8% preseglo načrte de- lovnih organizacij po zapo- slovanju le teh, medtem, ko so le z 62 odstotki dosegli dogovorjeno stopnjo rasti za- poslovanja. Kakovostni premik je v le- tošnji strukturi zaposlovanja nastal pri strukturi novoza- poslenih kadrov. Z resoluci- jo so v občini opredelili ra- zmerje 70:30 v korist stro- kovnih kadrov in ta cilj so dosegli z razmerjem 70,1:29,9. Ravno tako je opa- ziti, da se je zmanjšal odliv kadrov z višjo in visoko stro- kovno izobrazbo, kar je v preteklih letih vidno vpliva- lo na doseganje boljše izo- brazbene strukture. Tudi zaposlovanju invali- dov je namenjena ustrezna skrb. Lansko leto je bilo v usposabljanje vključenih 29 invalidnih oseb, zaposlilo pa se jih je 18. Letos se je od 37 invalidov na vzposabljanju zaposlilo 21 oseb. Večina delovnih organiza- cij je že lani in z letošnjim načrtom zaposlovanja pre- dvidela postopno preneha- nje dela upokojencev in se je tudi število zaposlenih upo- kojencev bistveno znižalo, še vedno pa je velik delež na- log, ki se opravljajo po po- g(xibi in z delom v podaljša- nem delovnem času. V osmih mesecih letošnjega le- ta so OZD sklenile okoli 2134 pogodb, od tega 472 z upoko- jenci, 1085 z delavci v re- dnem delovnem razmerju in 622 z drugimi osebami, pre- težno takimi, ki so nezapo- sleni, vendar ne iščejo zapo- slitve. V tem obdobju je bilo opravljenih nad milijon na- dur, okoli 900.000 v gospo- darstvu in ostalo v negospo- darstvu. Zlasti šole rešujejo problem manjšega števila ur od polnega delovnega časa z nadurnim delom (74.900 nadur) in s sklepanjem po- godb (222 pogodb o delu), ne pa z zaposlitvijo, kar je v na- sprotju tako z resolucijskimi zahtevami kot z zakonom o delovnih razmerjih. Kljub nekaterim pozitiv- nim premikom v zaposlova- nju, ne moremo mimo dej- stev, da delovne organizacije niso izpolnile planirane stop- nje zaposlovanja. Da zunaj ostajajo še vedno veliko šte- vilo mladih s strokovno izo- brazbo, ženske mladine in takih, ki čakajo na prvo za- poslitev. Zmanjšanje števila štipendij kaže, da delovne organizacije še vedno niso pripravljene na dolgoročno načrtovanje kadrovske poli- tike in bo tako kadrovsko štipendiranje izgubilo svojo pomembno vlogo pri usmer- janju v skladu s potrebami združenega dela. Posledice neustrezne kadrovske in šti- pendijske politike pa so vi- dne tudi v tem, da delovne organizacije ne izkazujejo potrebe niti po zaposlovanju svojih štipendistov, ki so že končali šolanje. Po drugi strani pa podatki o nadur- nem delu in pogodbenem delu kažejo, da obstajajo še rezerve za zaposlovanje no- vih kadrov. Ob doslednem spoštovanju resolucijskih zahtev in zakona, bi kljub strukturnemu neskladju lah- ko zaposlili pretežni del iskalcev zaposlitve, ali jim ponudili delo, pa čeprav niž- je od njihove strokovnosti ali delo, ki bi zahtevalo dodatno usposabljanje in preusmeri- tev v poklicu. Delovne organizacije bodo morale maksimalno izkori- stiti možnosti za produktiv- no zaposlovanje, sicer se ob naraščanju brezposelnosti lahl^zgodi, da bodo morali zaposlovati zato, da bi reše- vali iz brezposelnosti poraja- joče socialne probleme. Da- nes še ni prepozno. VIOLETA V. EINSPIELER KLEPET Z IRENO NOVAK VEČ Z MLADIMI DELAVCI Časa Je premalo za konjičke Krmilo mladinske organi- zacije v občini Celje je prvič v zgodovini prevzela ženska. To zahtevno nalogo so mladi delegati iz celjske občine, na programsko-volilni seji ob- činske organizacije ZSMS Celje, zaupali Ireni Novak iz Celja. Irena je mladinka, ki že ves čas od sprejema marljivo dela. v mladinski organizaci- ji, pa vendar je bila ves čas nekako anonimna. Poznali so jo dobro le njeni sodelav- ci, sošolci, člani predsedstva občinske mladinske organi- zacije Celje. Poznali so jo kot resno, preudarno in delavno mladinko in jo zato tudi predlagali za predsednico. Irena je bila spr\'a zaskrblje- na pred težo bremena in od- govornosti, naposled pa je, najbrž tudi zato, ker je pogu- mna, sprejela kandidaturo. Irena je danes, po dveh mesecih uvajanja in prilaga- janja, že »doma« kot pravi- mo. Ob pomoči sekretarja in ostalih članov predsedstva uspešno uresničuje naloge, s katerimi se vsakodnevno srečuje mladinska organiza- cija. Irena Novak, predsednica občinske konference ZSMS Celje je Celjanka, absolvent- ka Pedagoške akademije Maribor, oddelka za razredni pouk v Celju. Za bodoči po- klic se je odločila iz ljubezni do ljudi, posebno do mladi- ne. »Veseli me delo«, pravi, »z mladimi je lažje delati, jih usmerjati, posebej še otroke na nižji stopnji osnovne šole. Tam so uspehi dela tudi naj- bolj vidni. Uspehi pa so tisti, ki vUvajo voljo«, razmišlaj Irena o svojem bodočem de- lu, poklicu. Kakšnih posebnih izku- šenj pri vodenju nima, a je vseeno dobro zgrabila delo. V mladinski organizaciji pa dela od sprejema. Najprej na osnovni šoli Slavko Slander, potem na srednji šoli in »na terenu«. Z mladino je veliko sodelovala pri taborniški or- ganizaciji v Celju, v zadnjem času pa pri teritorialni obrambi. »Sem pripadnica enot teri- torialne obrambe, mladinska prostovoljka. Udeležila sem se dveh usposabljanj, v Pe- krah in letos na Pokljuku. Mislim, da je za vsako žen- sko dobro, če pozna vsaj osnove splošnega ljudskega odpora in družbene samoza- ščite in da zna prijeti tudi za orožje.« Ko smo Ireno vprašali, kje bo v celjski mladinski orga- nizaciji treba najbolj zagrabi- ti. Pravi, da bo več pozorno- sti treba posvetiti rnladim v združenem delu, nadaljevati z idejnopoUtičnim usposab- ljanjem mladih, saj »bomo edinole tako lahko dosegli, da bo Zveza socialistične mladine resnično in povsod enakovredna in enakoprav- na družbenopolitična orga- nizacija«. Na knjige, pletenje in štu- dij pa naj Irena kar lepo po- zabi. Vsaj za leto dni. dokler bo gotovo še na čelu občin- ske mladinske organizacije. Nujna in potrebna kadrov- ska okrepitev pri občinski konferenci ZSMS Celje je zaenkrat le še skromna želja vodstva. Ponekod pač misli- jo da so sile mladih funkcio- narjev neizčrpne. M. AGREŽ OS zss o 9 MESEČNIH REZULTATIH Današnja seja predsedstva občinskega sveta Zveze sin- dikatov v Žalcu bo namenje- na obravnavi nič kaj ugo- dnih gospodarskih rezulta- tov v letošnjih devetih mese- cih. Na seji se bodo med dru- gim dogovorili tudi o nada- ljevanju akcije izgradnje cestnih povezav višinskih domačij z dolino do leta 1984. J. V. MALI INTERVJU NERACIONALNI PREVOZI »Veliko službenih potni- kov na letališča bi lahko zvo- zili z našimi rent a car vozili, le pa da na letališčih vidimo, kako se je več potnikov pri- peljalo posamič z vozili de- lovnih organizacij. Tudi pri takšnih službenih potova- fijih bi se lahko obnašali bolj stabilizacijsko,« nam je poto- žila vodja Heitzove Kompa- sove poslovalnice v Celju Zora Koren. Ali ne uspevate usklajevati takšna potovanja, vsaj do le- tališč? 'Seveda bi jih lahko us- ''lajevali, saj večina takš- •lih službenih potnikov re- zervira in kupuje letalske Vozovnice pri nas v Kompa- su, ampak prisiliti pa jih Vendar ne moremo, čeprav ?nio vse delovne organizaci- ^ seznanili z možnostmi, da Prepeljujemo ljudi do leta- jjšč, pa tudi po nje lahko pri- Ijajamo. To še posebej sedaj "^0 zasebnega najema naših •"^nt a car vozil zaenkrat ni ^eč.<, In koliko stanejo takšni f^rtvozi do letališč, maribor- skega oziroma ljubljan- skega? "Iz Titovega Velenja sta- prevoz 590 dinarjev, iz S^iU pa 410. Poleg osebnih vozil pa imamo na razpola- go še 16-sedežni kombi.« Slišali smo, da boste vaš kombi uporabljali letošnjo smučarsko sezono tudi kot ski-bus na nekatera bližnja smučišča. Kako je s tem? »Res je. S SOZD IVIerx smo se že dogovorili, da bo- mo z njim vozili smučarje na slovenjegraške Kope. Če pa bo za takšno prevažanje še več zanimanja, bomo uporabljali še 22-sedežni avtobus, ki ga v Celju priča- kujemo že prihodnji me- sec.« MITJA UMNIK tedhikc^v^ intervju VOJVODINEC S SRCEM V JUGOSLAVIJI Težko bi našli področje, kjer ne bi bil vsaj malo akti- ven PAVLE BUKOVAC, se- danji ravnatelj Osnovne šo- le I. celjske čete v Celju, si- cer pa v prostem času (ki ga nima!) športni delavec, ri- bič (za počitek), ob sobotah in nedeljah strastni kuhar (ne slab!), neizmeren ljubi- telj glasbe, še posebej petja! NT: Rojeni ste bili... PAVLE BUKOVAC: »V vasi Stanišič, ki je približno 20 kilometrov oddaljena od Somborja. Oče je bil orga- nist, mati je končala meščan- sko šolo, obema so se rodili štirje otroci.« NT: Kako ste zašli v Celje? PAVLE BUKOVAC: Ma- ma je sicer po rodu iz Slove- nije, oče pa je kot glasbenik okoli leta 1925 veliko potoval po Sloveniji. Sicer pa se je za orglarja izučil v Celju pri" Bervarju na Bregu, kjer je hodil v šolo od leta 1925-27. Oče je že takrat igral v celj- skem kinu, ker zvočnega še ni bilo pa v prostorih nekda- njega hotela Pošta! V Celju je spoznal mojo mamo, se poročil, vrnil v Stanišič, kjer sem bil rojen. V Celje pa sem prišel takrat, ko je oče želel, da bi vsaj eden izmed njego- vih otrok študiral. Dal me je k stari mami, ki je bila v Ce- lju.« NT: Pestra je bila pot skozi celjske takratne šole... PAVLE BUKOVAC: »V Celje sem prišel leta 1946. Čez dve leti sem končal ta- kratno drugo gimnazijo, na- to pa se vpisal na učiteljišče kot prva generacija. Končal sem ga leta 1952 in letos sla- vimo 30 letnico! Že leta 1947 sem začel s političnim delom in to na takratni gimnaziji kot predsednik mladinske organizacije. Kot predstav- nik mladine sem že takrat sodeloval (aktivno!) na redo- valnih konferencah. Čeprav takrat še nismo vedeli za be- sedo samoupravljanje pa se je to v nekaterih elementih že odražalo.« NT: Katere so bile ta- kratne glavne mladinske akcije? PAVLE BUKOVAC: »Udarniško delo (vsako po- poldne smo odstranjevali ru- ševine) in učni uspeh.« NT: V letih 1948-49 ste tudi po dva meseca na leto sodelovali v udarni- ških akcijah. V SKOJ ste bili sprejeti na učitelji- šču leta 1949, 25. maja 1950 pa ste postali član Komunistične partije Jugoslavije. Ali ste poleg političnega dela bili še kje aktivni? PAVLE BUKOVAC: »2e na celjskem učiteljišču sem vodil tri pevske zbore! Sicer pa sem se tudi z glasbo začel ukvarjati na učiteljišču, re- sneje, seveda! Istočasno sem ljubil šport. Začel sem kot nogometaš pri Kladivarju. nadaljeval z rokometom. Igrali sta ekipi Učiteljišča in takratnega IKS, mi smo zmagali. Opazil me je Karel Jug in rekel, ti boš rokome- taš. Že leta 1949 sem postal član mladinske državne re- prezentance, bil pa sem tudi kandidat za A reprezentan- co. Vse v velikem rokometu seveda." NT: Kdaj ste začeli igrali mali rokomet? PAVLE BUKOVAC: »Leta 1951 in to na prostoru pred sedanjo celjsko železniško postajo. Edino tam je bil as- faltiran prostor. Igrali so tudi košarkarji in izredno veliko gledalcev smo imeli.« NT: Premagali ste Stanka Lorger ja... PAVLE BUKOVAC: Bilo je na srednješolskem tekmo- vanju, kjer smo v teku na 100 metrov nastopili Beno Hvala (danes poznan televizijski »maček«), Drago Hribar (no- vinar Dela), Stanko Lorger in jaz. Osvojil sem tretje me- sto pred Stankom Lorger- jem, ki pa ga je Fedor Gra- dišnik izbral ža atleta in ni se zmotil.« NT: Učiteljska pot... PAVLE BUKOVAC: »Po končanem učiteljišču sem šel na Svetino, kjer sem bil do leta 1957. Takrat tam ni bilo vode, elektrike, trgovi- ne, ceste... Vse, kar sem po- jedel, sem si prinesel na ra- mah. Skoraj vsak dan pa sem hodil v Celje trenirat in igrat rokomet. Zatem sem bil dve leti na osnovni šoli v Crešnjicah pa pet let na osnovni šoli v Šoštanju ter od leta 1963 do 1974 na Osnovni šoh Franja Vrunča v Celju. Bil sem prvi sekretar TKS Celje do leta 1976, ko sem postal ravnatelj OŠ 1. celjske čete, kar sem še da- nes. Ob učiteljevanju in uk- varjanju s športom pa sem vseskozi še pel ali vodil po- samezne zbore. Sem že tudi 20 let član učiteljskega zbora Slovenije, bil pa sem tudi 12 let pevec in predsednik Me- šanega pevskega zbora Fran- ce Prešeren v Celju. Pono- sen pa sem tudi na dirigira- nje združenim mladinskim pevskim zborom na festiva- lih v Celju.« NT: Prosti čas? PAVLE BUKOVAC: »Ni- koli nisem navajen na prosti čas! Ali je morda to prosti čas, če sem ravnatelj, šport- nik, glasbenik, tudi ribič, lju- bitelj družine in zlasti vnuka pa da rad kuham?« NT: Kuhate? PAVLE BUKOVAC: »So- bota in- nedelja sta v naši družini pri kuhanju moja. Že februarja sem si naredil peč, v kateri sam pečem kruh, razno pečenje. Sploh imam svojo kuhinjo, kjer brkljam in verjemite, ne slabo. Voj- vodmec nikoli ni bil slab ku- har. Pa vojvodinski papri- kaš!!! So dnevi v letu. ko se dobimo s prijatelji! Kupim dva do tri krape in gremo na teren. Pripravim vojvodin- ski paprikaš. ta prave ribe pa lovimo bolj zaradi > zezanja«. Lani sem ulovil samo eno ri- bo, spočil pa sem se.« NT: Bili ste rokometni in nogometni sodnik, zdaj ste kontrolor... PAVLE BUKOVAC: Ce se le da, povsod pomagam. To imam že iz mladih nog. Takrat smo s srcem delali vse in nekaj tega mi je osta- lo do danes. Kaj pogrešam? Večjo aktivnost mladih na športnem področju. Imamo - konkretno v Celju - odlič- ne mladince, državne repre- zentance, med člani pa se izgubijo. To ni dobro.« O Pavletu Bukovcu bi lah- ko napisali (dober in čitljiv) roman. Zakaj smo ga pred- stavili? Tudi zato. ker bo v petek (jutri) dobil visoko dr- žavno odlikovanje Red repu- blike z bronastim vencem. TONE VRABL 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 46-18. november ^^ SLOVENSKE KONJICE ZAKAJ PRAV UPOKOJENCEM? Težave stanovalcev doma upokojencev^ v stanovanjskem bloku, ki so ga pred osmimi leti v Slovenskih Konjicah zgradili za upokojence, so se letos nakopičile težave, vzporedno z njimi pa tudi negodovanja in govorice. Dve stvari predvsem razburjata petnajsterico stanovalcev: motnje pri ogrevanju in uporaba njihove (ali pa ne) zemlje. 2e konec pretekle kurilne sezone je kurjač opozoril, da z napeljavo ni vse v redu. Po- pravila, najprej na kotlovnici in potem še na napeljavi, so trajala vse do pričetka nove kurilne sezone, natančneje do 29. oktobra, medtem ko so drugje pričeli z ogreva- njem že 19. oktobra. Stano- valci, sami upokojenci, med njimi večina okoli sedemde- setih let, dve pa tudi že pre- ko osemdeset, tega seveda niso kar tako sprejeli. Se bolj, ker je to menda edini stanovanjski objekt v občini brez vgrajenega dimnika. Zakaj se to dogaja ravno nam, so spraševali. Tudi hiš- ni svet. Za odgovor smo po- prosili tajnika občinske sta- novanjske skupnosti Saša Smalca in vodjo skupnih strokovnih služb SIS Roziko Sodinovo. Pojasnila sta, da za težave ni kriva Stanovanj- ska skupnost, ki ni bila inve- stitor niti izvajalec del pri tem domu. Pred osmimi leti, ko je bil dom zgrajen, so vse objekte na Skalski in Kidri- čevi cesti priključili na eno kotlovnico, prav tako pa so po zagotovilih izvajalca upo- rabili za napeljavo takrat naj- bolj priznane cevi, za katere pa se je šele čez leta pokaza- lo, da niso primerne in jih sedkh ne uporabljajo več. To so bila tudi leta, ko še niso pričakovali energetske krize in ni nihče razmišljal o potre- bi po dodatnem ogrevanju. Sama kotlovnica deluje na osnovi olja za gospodinjstvo. Ko je hišni svet že spomladi opozoril na motnje, to ni kaj dosti zaleglo, saj je bilo letos v občini izredno veliko ok- var in novih kotlovnic, tako da je bilo težko dobiti ljudi, ki so napake odpravili. Za- vleklo pa se je še zaradi po- trebnih soglasij in zahtevnej- šega dela, ker poteka ob to- plovodni napeljavi tudi me- dnarodni telefonski kabel. Ker se je stanovanjska skup- nost zavedala, da pomeni iz- pad ogrevanja za stanovalce doma upokojencev še poseb- no veliko težavo, so jim zago- tovili štiri električne peči, skušali pa so za bolne stano- valce za ta čas zagotoviti tudi prostor v Lambrehtinovem domu, pri čemer pa zaradi prenapolnjenosti doma niso uspeli. Za čas, ko dom niso ogrevali, so tudi odračunali plačilo za ogrevanje. Več menda res ni bilo moč nare- diti, pa če je še tako boleče. Druge težave, po besedah nekaterih stanovalcev naj bi najbližji sosed razširil svoj vrt na njihovo zemljo, pa še niso razčistili. »Samo na go- vorice ne moremo ukrepati. Pobudo mora dati hišni svet, potem pa bomo poslali ^eo- metra, da odmeri, čigava je sporna zemlja,« je dejal predstavnik Stanovanjske skupnosti. Predsednik hiš- nega sveta Jože Golob pa je povedal, da je bil na spor- nem ozemlju prej kanal, ki so ga zasuli. Trije izmed sta- novalcev so ti tam uredili^ vr- tičke, del zemlje pa je zasadil sosed. »Mislim, da gre tod bolj za osebne zadeve kot kaj drugega. Zemlja pa je komu- nalna, niti od enega niti od drugega. Ce pa že mora biti od koga, menda bolj k nam sodi,« je dejal Jože Golob. Ce se spori ne bodo pomirili, bo ukrepal tudi hišni svet. Do- slej ni, ker je imelo vse sku- paj preveč osebno noto. Ka- kor koli se že bodo odločili, zmagovalcev in poražencev tu ne bi smelo biti. Saj so vendar sami odrasli in ne na- zadnje dovolj stari in z izkuš- njami bogati ljudje! MILENA B. POKLIC Predsednik hišnega sveta Jože Golob Napeljava od kotlovnice do stanovanjskega bloka upokojencev še ni povsem gotova, zato lahko še pričakujejo motnje pri ogrevanju. V BESEDI IN SLIKI AVTOMOBILI NA PLOČNIKU, PEŠCI NA ZELENICI Medtem ko se povsod trudijo vzgajati krajane, še pos bej šolsko mladino, da ne bi hodili po zelenicah pj^ javnimi in stanovanjskimi zgradbami, je v Šoštanju ravij narobe, čeprav so krajani za to najmanj krivi. Krajevna skupnost Šoštanj je namreč skupaj s KajuJ^ vim domom pred leti uredila v središču mesta za KajuhI vim domom vebk asfaltiran parkirni prostor za večje Šl vilo avtomobilov, ki pa ostaja v glavnem prazen, medt« ko so pločniki polni vozil. Se zlasti so bili pešci presei čeni in začudeni, ko so pred dnevi pločnik pred trgovi in slaščičarno namenili izključno za parkiranje avtomo lov, pešce pa s posebnim znakom usmerili na zelenico. UUDSKI PEVCI IZ DRAMEU M Da ljudska pesem še živi, so dokazali možje in fantje m sobotni prireditvi v SLG Celje. Zapeli so v triglasju, h kršno je značilno za večino slovenskega ozemlja: edei poje naprej, drugi čez, ostali basirajo. Zapeli so pesmi Sem slišal eno ptičico pet. Ko so fantje proti vasi ši Florjansko kolednico in Prelep je vrtec ograjen. MI ŠENTJUR: ZA TELEFON V treh krajevnih skupnostih: Šentjur center, SentjC okolica in Blagovna, so pristopili k izgradnji, oziroiK napeljavi telefonskega omrežja. V samem Šentjurju« položili v zemljo že prve metre kabla za telefon. Krajani že tudi plačujejo pogodbene zneske za telefoi ske priključke. Na voljo pa je še vedno nekaj telefonski! številk, in sicer v krajevnih skupnostih Šentjur centeri Blagovna. Tako bodo v krajevni skupnosti Blagovna skk pali pogodbe z zainteresiranimi naročniki še do konc meseca, in sicer po stari ceni - 50.000 din, oziroma 35.0(1 din za tiste krajane, ki se bodo vključili v prostovolj" delo pri izkopih za telefonsko napeljavo. Od 1. decembi dalje pa bo veljala nova cena in celoten znesek bo P trebno vplačati v gotovini v največ dveh obrokih. PRIPRAVE V POLNEM TEKU Smučarji skakalci iz Braslovč se že dalj časa pripf^ Ijajo na novo smučarsko sezono. Treninge imajo tril^'^ tedensko vodi pa jih Andrej Tomin, pomagata pa m^"' Jože Oblak in Jože Sredenši^k. Največ letos pričaku)^, od Jožeta Verdeva, ki je član A mladinske državne rep zentance, Janeza Tanjška, ki je član B državne čIb^'^-, reprezentance, Franja Ažmana, ki je republiški prval^| starejših cicibanih in Robija Oblaka, ki je republi", prvak pri mlajših cicibanih. Na sliki: Med treningo'^ telovadnici TVD Partizana Braslovče. T.TAVC'^ ZAKONSKO SVETOVANJE OBISK Z LETI NARAŠČA Strokovnjaki niso stkiniki, ampak svetovalci Kadar pride med zakonce- ma do nesporazumov in jih sama ne moreta razrešiti, ta- krat je potrebna odločitev tretjega - strokovnjaka, ki ga najdete v zakonski svetoval- nici. Ta pomaga zakoncema, da v razgovoru najdeta spet skupno pot. To pomeni, da poiščeta rešitev, ki bi njima ustrezala. Strokovnjak-sve- tovaleč jima v razgovoru po- maga, da se zakonca med sa- bo pogovarjata, kar je že prvi korak k spravi. Pri tem je intenziteta dela zelo različna. Zakonca rešu- jeta probleme nezadovolje- nih potreb in jih povesta z" besedami. Potem se pogovo- rita o tistem, kar si še nista povedala in končno teče be- seda še o tem, česar se sama ne zavedata, pa je med njima prisotno. Zakonska svetovalnica v Celju ima za sabo tri leta de- la. V njej svetuje zcikoncem v stiski pet strokovnjakov. V začetku so imeli ljudje predsodke in redki so bili ti- sti, ki so poiskali pomoč v tej ustanovi. Zdaj pa jih že v predzakonskem svetovanju opozarjajo na to svetovanje. Obisk v teh treh letih pa kljub začetni zadržanosti na- rašča iz dneva v dan. V prvem letu je bilo vsega sku- paj 52 obiskov, v prvem pol- letju letos pa je zakonsko svetovalnico v Celju obiska- lo kar 154 ljudi. Zanimivi so še rezultati. Pokazalo se je, da je uspeš- nost svetovanja največja tam, kjer med obema zakon- cema še obstajajo prvinske vezi in takrat, ko prideta za- konca po nasvet še pravi čas. Starost zakoncev, ki iščejo pomoč v zakonski svetoval- nici je razhčna, več pa je mla- dih parov, prav tistih, ki so obiskovali predzakonsko svetovanje. Problemi, zaradi katerih iščejo zakonci pomoč pa so zelo različni. Na prvem me- stu so denarne zadeve, sledi delitev dela v družini, preživ- ljanje prostega časa, služba s stranskimi obremenitvaini, vzgoja otrok, spolnost, odnos do staršev, zlasti tam, kjer živijo mladi zakonci skupaj s starši. Strokovnjaki se ne postav- ljajo v vlogo sodnikov in ne raziskujejo krivde, ampak razčlenjujejo vzroke, ki so pripeljali do razdora v za- konu. Zakonska svetovalnica v Celju je že do zdaj odigrala vidno vlogo v medsebojnih človeških odnosih, zaupanje, ki ga pa uživa, pa je vedno večje. Vse to dokazuje že le- tošnji obisk. ZDENKA STOP AR POTREBESO, DENARJA NI Občinska zdravstvena skupnost v Mozirju je v devetih mesecih zabeleži- la več kot pet in pol mili- jona dinarjev izgube. To je še toliko bolj zaskrblju- joče, ker se po navadi iz- gube v zadnjem trome- sečju še povečujejo. Gornji podatek pa seve- da še ne pomeni, da se v mozirskem zdravstvu ne obnašajo stabilizacijsko. Stroški za specialistično in bolnišnično zdravlje- nje so pod povprečjem re- gije, višji od regije pa so stroški zobne nege glede na zapostavljeno in zane- marjeno patologijo zo- bovja. Ugotavljajo tudi, da delavci temeljne orga- nizacije Splošno zdrav- stvo Mozirje opravijo 98 odstotkov zagotovljenega programa z devetnajst odstotki manj kadra kot ga zahtevajo normativi. Pri tem opravljajo tudi okrog dvajset odstotkov storitev 2a uporabnike izven občine in z dodatni- mi dohodki še razbreme- nijo sredstva občinske zdravstvene skupnosti. Tudi v zobozdravstvu še primanjkuje delavcev. Tudi z večjo produktiv- nostjo ne morejo v celoti izvesti potrebnega pro- grama. JANEZ VEDENIK ŠE O PRESKRBI Ob že tako slabi ponudbi industrijsko tehničnih izdelkov, pri SOZD Merx ocenjujejo, da se bo ta do konca leta še poslabšala. Osnovni vzrok je v tem, ker si proizvodne delovne organizacije prizadevajo, da bi čim več teh izdelkov prodale na tuja tržišča. Ponudba tekstila, tekstilne konfekcije, trikotaže in pletenin se tudi ni bistveno spremenila. Ponudba je na splošno dobra, še vedno^pa primanjkuje izdelkov visoke kakovosti. Z izjemo cementa, betonskega železa in strešne kritine, je po ocenah, dobra ponudba gradbenih materialov. Zaradi zmanj- šane gradbene aktivnosti v zimskem času in delno zaradi pove- čanja proizvodnje, naj bi se postopno boljšala tudi ponudba cementa. VVE $1 46 - 18. november 1982 NOVI TEDNIK ~ stran 7 SKUPŠČINA LAŠKO O PLANU IN PRESKRBI fatajili so potrošniški sveti prva sobotna seja vseh (feh zborov skupščine obči- ne Laško je, kljub bencin- jjdni in prometnim zagatam, jspela. Gre namreč za ure- sničitev predloga nekaterih delegacij v zboru združenega jela skupščine občine La- jlio, ki so predlagale primer- nejši, učinkovitejši in racio*- palnejši čas sklicevanja skupščinskih sej. Tako bo tudi v bodoče, saj se je veči-' ^ delegacij odločila za so- botne seje skupščine. V soboto so si delegati vze- li čas za temeljito razpravo ob predloženem skupščin- skem gradivu. Oglašali so se i mnogimi vprašanji, ki so jih predhodno postavljale delegacije, iz česar je bilo ra- zbrati, da občane in delovne ljudi marsikje čevelj žuli in da je na prvem mestu oskr- ba, ki tudi v tem mestu ob Savinji močno peša. Delegati vseh treh zborov so na seji najprej ocenili, da je poročilo o lanskoletnem izvajanju davčne politike precej kasno in opozorili na nekatere dileme in po- manjkljivosti občinske davč- ne politike. Na osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbe- nega plana za tekoče sred- njeročno obdobje delegati niso imeli veliko pripomb, razen teh, da morajo biti ne- katere spremembe bolj kon- kretizirane, kot na primer planske obveze Zdravilišča Laško, ki bo po novem nosi- lec zdraviliškega turizma in gostinstva v občini. Delegati so menili, da je treba analizi- rati možnosti in določiti planske obveze Rudnika La- ško itd. Po razpravi in sa- moupravni dilemi so delega- ti vseh zborov sprejeli pred- log odloka, s katerim so poo- blastili izvršni svet da odloča glede izplačevanja osebnih dohodkov v tistih organiza- cijah združenega dela, kjer poslujejo z izgubo. Delegatska razprava se je najbolj vnela proti koncu se- je. Delegati so se pretežno oglašali zaradi neurejene preskrbe v občini. Plaz nego- dovanj na račun pomanjka- nja osnovnih potrebščin, bencina na črp?Jkah, phna in ostalih energetskih virov, se je polegel ob ugotovitvi, da so za nastalo stanje v večini primerov krivi tudi občani, da potrošniški sveti v krajev- nih skupnostih niso odigrali vloge, ki bi jo bili morali. Po- trošniška mrzlica, ki kaže na nizko stopnjo zavesti, je zna- čilna tudi za občane v laški občini. Nekoliko drugače je glede pomanjkanja goriv in plina, kjer so bili vsi doseda- nji napori izvršnega sveta brez pravega učinka. Zato so delegati skupščine na sobot- ni seji sklenili opozoriti pri- stojne republiške organe in delovni organizaciji INA Za- greb ter Petrol Ljubljana, da je bencinska oskrba v občini Laško nevzdržna. MARJELA AGRE2 SLOV. KONJICE: V NEDELJO REFERENDUM! V nedeljo bodo občani Slovenskih Konjic odločali na referendumu o četrtem samopri- spevku v občini. Priprave nanj so bile bogate in je bilo vanje vključena večina delavcev in občanov. Programe so obravnavali v vseh temeljnih organizacijah hkrati z devetmesečnimi poslovnimi rezultati ter v vseh krajevnih skupnostih, kjer so združili programske konfe- rence krajevnih organizacij Socialistične zveze z zbori občanov. Včeraj je bila med zadnjimi takšna seja tudi v krajevni skupnosti Slovenske Konjice. Tako kot drugod so obravnavali delo krajevne organizacije in sveta krajevne skupnosti ter sprejeli program dela za prihod- nje. Poleg programa referenduma so precej pozornosti namenili še delu društev, organizacij in delegacij. MBP OBNOVA ULICE »MOŠE PIJADE« »Proti koncu tega tedna bo pričela Občinska komu- nalna skupnost Celje z rekonstrukcijo ulice Moše Pi- jada. Pri tem gre predvsem za popravilo že močno poškodovanih pločnikov, za napnestitev javne razsvet- ljave in za asfaltno preplastitev cestišča. Ker bo zaradi te rekonstrukcije treba podreti nasada topolov, ki sta glavna povzročitelja, da sta pločnika do te mere poško- dovana in ker bi utegnil kdo rušenje dreves narobe razumeti, želimo odstranitev teh topolov tudi uteme- ljiti. Nasad topolov je star 30 let, njihova življenjska doba pa je ob idealnih pogojih največ do 50 let. Glede na to. da imajo topoli v tej ulici korenine pod asfaltiranimi površinami, je njihova življenjska doba še bistveno krajša. V vsakem primeru bi torej morali opraviti po- sek v nekaj prihodnjih letih. Poleg tega pa topoli že sami po sebi niso primerni, ker imajo zelo krhke veje, ki se rade lomijo in s tem spravljajo v nevarnost pešce. Slaba stran topolov je tudi v tem, da imajo plitve korenine, zaradi česar so tudi poškodovali pločnika. S posekom topolov pa ulica ne bo ostala brez zelenja, ker se bodo takoj nadomestili s sadikami akacije, ki je glede na okoliščine bolj primerna in predvsem tudi bolj trdoživa. Razmišljali so tudi o drugih drevesnih vrstah, vendar je prevladalo stališče, da naj se ulica zasadi z akacijo. Sadike akacije so poleg vsega tudi še najcenejše in jih je v zalogi v zadostni količini. Dela pri rekonstrukciji ulice Moše Pijada bodo tra- jala predvidoma do maja prihodnjega leta.« OBČINSKA KOMUNALNA SKUPNOST. Celje OBISK NA TŠC IN. ŠOB K NOVO IZOBRAŽEVANJE pa kup starih težav z učbeniki Obiskali smo dijake 2. let- nikov TSC in ŠCBK. Zani- malo nas je predvsem, kaj menijo o usmerjenem izp- braževanju, letošnjem pro- gramu in načinom dela. JAKA JAGRIC, dijak 2. letnika TŠC - gradbena smer: »Snov v usmerjenem izobraževanju je zelo zahtev- na. Težave so glede knjig, ki so drage in slabo izdelane. Poleg tega je program preob- sežen in nekateri ga težko dojemajo. Vsi problemi se rešujejo zadnji trenutek' in sprašujemo se, če bomo osvojili tolikšno znanje, kot so ga naši predhodniki.« POLONA SIMON, dijaki- nja 2. letnika TŠC - gradbe- na smer: »Tudi jaz mislim, da so učbeniki predragi in snov preobširna, moti pa me tudi to, da smo strokovne predmete dobili šele v 2. let- niku. Poleg tega imamo pre- malo prakse, pa še tistih ne- kaj ur nas uporabijo kot pri- ložnostne delavce. Tudi sa- ma razmišljam, če bomo osvojili vsaj toliko znanja kot dijaki prejšnjih letnikov, kar bi nam omogočilo nemo- teno delo v prihodnosti.« BRANKA STEGENŠEK, dijakinja 2. letnika TŠC - gradbena smer: »Večino de- lovnih zvezkov v 1. letniku nismo uporabljali. Tudi jaz pogrešam več prakse in pa strokovne predmete, saj me- nim, da so ti za nas nujno potrebni. Učbeniki so re- snično predragi in slabe iz- delave, večine pa še sploh ni- smo dobili.« ZLATKO OCKO, dijak 2. letnika ŠCBK - prometna smer: »Premalo pozornosti je posvečene delovni praksi. Zdi se mi, da bi bilo bolj pa- metno, da bi pouk praktič- nih ur opravljali vsak v svoji stroki, kjer bi spoznali svoj bodoči poklic. Pri učbenikih pa pogrešamo predvsem ra- zlago manj znanih besed.« BRIGITA POTOČNIK, di- jakinja 2. letnika ŠCBK - frizerska smer: »Najbolj me moti. da imamo premalo prakse, pa še takrat ne opravljamo dela, ki bi ustre- zalo naši usmeritvi. Težave imamo tudi z vozaštvom, saj porabimo precej časa in še več denarja. Knjige so pre- drage in brez štipendije se srečujemo z denarno stisko.« JOŽICA BRGLEZ, dijaki- nja 2. letnika ŠCBK - tek- stilna smer: »Menim, da so v šoli prevelike zahteve, ven- dar pa so mi bile ure prakse všeč, saj sem se seznanila z delom v bodočem poklicu. Spoznala sem celoten delov- ni proces. Imam štipendijo, zato večjih problemov glede denarja nimam, vendar pa vseeno menim, da so učbeni- ki ob slabi izdelavi pre- dragi.« Iz tega pogovora lahko ra- zberemo, da drugošolci niso popolnoma zadovoljni z no- vim načinom dela. Naletijo na mnoge težave, vendar pa upamo, da bodo te sčasoma odpravljene. MATEJA HOČEVAR VERA ŠKROBAR DARKO BIZJAK I - DIREKTOR ZDRAVILIŠČA i Potem, ko ga je uspešno vodil kar četrt stoletja, od- haja dosedanji glavni di- rektor Zdravilišča Rogaška Slatina Lojze Libnik v po- koj. Kolektivu je bil zvest vse od leta 1951, od leta 1954 pa je bil razen štirih let, ko je deloval kot pred- sednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah, ves čas direktor Zdravilišča. Ime Lojzeta Libnika je seveda čvrsto vtkano v ves povojni razvoj ZdiavOišča Rogaška Slatina, bil pa je tudi soav- tor programa njegovega dolgoročnega razvoja. Tako bo zdaj Zdravilišče Rogaška Slatina dobilo no- vega direktorja. Od 1. decembra dalje bo to dolžnost opravljal Darko Bizjak, dolgoletni družbe- nopolitični delavec v šmar- ski občini. Izkazal se je že kot delaven ^nladinec, ka- sneje je bil več let sekretar občinskega komiteja ZKS, v zadnji mandatni dobi pa tudi predsednik občinske skupščine Šmarje pri Jel- šah. TUDI V ETOLU SO PREŠALI Letošnja obilna sadna letina je poleg veselja prinesla tudi precej težav pn predelavi sadja, posebej jabolk. V Etolu so se zaradi odpovedi Slovenija-sadja oziroma njihovih uslug pn PJ^ešanju morali znajti, kakor so vedeli in znali. Na hitro so usposobili dve preši. od katerih ^0 SI eno celo sposodili in naprešali toliko jabolk, kot doslej še nikoli. Odkup so organizirali I sodelovanju s kmetijskimi zadrugami, čeprav so jim jabolka v vrečah pripeljali sami ^•T^etje. Etol pač nima za razsuto sadje dovolj skladiščnega prostora, zato so rifuzo lahko upoštevali le v manjšem obsegu. , Do izida te številke Novega tednika pa so fotografirano sadje že gotovo sprešah v •koncentrate. MITJA UMNIK DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENTJUR DOBRODOŠLA SREČANJA Nekateri se počutijo odpisane Odkar je lansko leto avgu- sta bil ponovno odprt Klub društva upokojencev - sicer samo v dopoldanskem času. je društveno življenje posta- lo živahnejše. Člani iz zuna- njih podružnic, ki so potreb- ni zdravstvene zaščite ali imajo opravke na občini ali sodišču se radi oglašajo v klubu, kjer so poceni gostin- sko postreženi in kjer poča- kajo na a\lobusne zveze. Ob teh obiskih se oglašajo tudi v pisarni društva, kjer jim tajnik Norbert Kincl po- maga in svetuje pri urejanju posmrtnin. pogrebnin, po- kojnin itd. Tu se tudi sezna- njajo z organizacijo izletov, ki jih je v tekočem letu bilo 12. Dva v Izolo, po eden pa v Goriška Brda. Dolenjsko, Belo Krajino, Cerkljansko. Pomurje. Logarsko dolino. Pohorje. Vršič in Trento in parkrat v Avstrijo. Izlete je uspešno organiziral Tone Arh. Tajništvo društva posre- duje med novim počitniškim domom upokojencev v Izoli in med članstvom, ki se zani- ma za letovanja v domu, ki je odprt skozi vse leto. Doslej je iz šentjurskega društva le- tovalo v domu že 56 upoko- jencev in njihovih družin- skih članov. Posamezni člani izvršnega odbora društva so s predsed- nikom Milošem Salejem v zadnjem obdobju obiskali podružnice v Loki. Slivnici, Planini pri Sevnici. Dobju. Vinskem vrhu in Ponikvi, kjer so članstvo seznanjali s tekočimi problemi društva, gibanjem pokojnin in drugi- mi aktualnimi zadevamo. Članstvu so tudi prikazovali diafilme iz Skandinavije. V razgovoru so člani potožili, da je smrt upokojenca z niz- ko pokojnino finančno pro- blem.atična in da so za te po- grebnine prenizke. Povedali so. da je cenzus za varstveni dodatek prestrog, saj star in bolehen upokojenec, ki po- seduje zernljo, le-te ne more obdelati. Otroci so odšli, davčna osnova pa je ostala in vsled te ni varstvenega do- datka. Nadalje so se pritože- vali, da posamezne delovne organizacije v celoti pozab- ljajo na svoje upokojence, da so jih kar odpisale. Na srečo je takih organizacij malo. Že- lezničarji se boje. da bi jim odvzeli režijske vozovnice itd. Vsekakor so ti stiki z zu- nanjim članstvom, ki so po- vezani s skromno pogostitvi- jo, izredno zanimivi in ko- ristni. FRNEST RECNIK ??. stran - NOVI TEDNIK Št. 46-18. noveml)er ^^ LJUDSKI OBIČAJI IN IZROČILO OOMAČE PESMI, PLESI IN VIŽE Uspešen folklorni nastop v dvorani gledališča Sobotni nastop plesnih, pevskih in instrumentalnih skupin zahodnošta- jerskega in koroškega območja in sku- pine iz Gorice je bil pravzaprav tisto, kar imenujemo folklora, Ce bi dodali še ljudskcj pesništvo, likovno ustvar- jalnost in pripovedništvo, potem bi bi- la podoba folklornega večera še popol- nejša. Cisto brez potrebe pojm folklore ožimo na plesne skupine, včasih kar preveč izrazitega koreografskega pou- stvarjanja. Vse zvrsti izročila ljudske kulture in umetnosti imajo toliko več- jo vrednost bliže izvirnosti so. Takšno je bilo sobotno srečanje z ljudskimi pevci, godci in plesalci. Preletimo najprej pevski prispevek \ ečeru! Zborovsko petje na slovenskem sko- rajda nepozna skupin, ki bi bile zave- dene v registre obstoječih društev, a da gojijo izrazito ljudsko petje, kar ni isto kot prepevanje prirejenih naro- dnih, ali ponarodelih umetnih pesmi. Zbor-.jv, naključnih in zasebniško or- ganih ranih, ki gojijo ljudsko petje, bi najbrž nikoli ne prešteli. So in nastaja- jo v vsakršni veseli družbi. Tri takšne pevs!:e skupine smo slišali v soboto. Bili so to pevci iz Dramelj, z Bizeljske- ga in pevk iz Spodnjega Doliča in Koz- jaka. Posebnost med njimi so bili Bi- zeljčani, ki so triglasju (naprej, čez in poprijemajoči basi) dodali še -iber- cvik«, ko se četrti visoki tenor dvigne čez ostale tri glasove. In še ena posebnost! Rozalija Ofič- Kolarjeva iz okolice Dramelj je zapela dve baladi nabožne vsebine, ki pa so resnično v javnosti vse poredkeje pete. Dragotine plesnega izročila so pri- spevali plesalci društev in smostojnih skupin iz Celja (KUD Prešeren), sku- pina »Travnik« iz Gorice, koroška sku- pina iz Sentanela in folkloristi skupine »Oljka« iz Šmartnega ob Paki. Medtem ko so Celjani in Goričani izredno uspešni v svojih spletih ljud- skih plesov pokazali kozjanske in pri- morske plese, so se ostali dve skupini posvetili bolj prikazu običajev, oziro- ma veseljačenju ob delovnih in praz- ničnih priložnostih. Dogodke ob »ste- Ijaraji« so na oder pričarali Korošci, ki so se enako dobro izkazali kot plesalci in pevci. Nastop je bil obogaten z god- čevskimi vižami in igrami, kot je bilo preskakovanje klopi in moža, zvijanje preste itd. Šmarčani so podobno pri- kazali dogodke okoli krajevno običaj- ne pustne klade in so prav tako v na- stop vključili plesne, pevske, godčev- ske, pripovedne elemente in igre. Le-ti so skakali čez palico, vrteli presto, zbi- jali šale. Godci, malce nevsakdanji sestav iz Andraža pri Polzeli (diatonična har- monika, trobenta, bugarija in berda) je primer, da godčevske skupine niso podvržene neki železni maniri po se- stavi instrumentov, marveč takšni, kot se po poznavanju in lastništvu instru- mentov najdejo skupaj. Harmonikar Ivan Drugovič je bil soliden na »frajto- narici«. Vsekakor je večer bil uspešen. Orga- nizator, celjska folklorna skupina »France Prešeren« si je z organizacijo pripravila precej dela in skrbi. Scena je bila spričo realizma bolj simbolična kot izvirna, kar pa je zanemarljiva pri- pomba. JURE KRAŠOVEC POGLED NA PLATNO GLORUA Scenarij: John Cassavetes. Fotografija: Fred Schu. ler. Glasba: Bili Conti. REŽIJA: JOHN CASSAVE- TES. Vloge: Gena Rovvlands, John Adames, Buck Henry idr. Kriminalka je še vedno tisti filmski žanr, ki mu po priljubljenosti med gledalci le redki, a za kratko, prev- zemajo primat. Toda, tudi med kriminalkami imamo vrsto najrazličnejših, od psiholoških, grozljivk, pov- sem akcijskih, do takšnih s poglobljeno socialno in družbeno angažirano vsebino. Pri Gloriji imamo opraviti s spretno narejenim fil, mom, ki pod plaščem kriminalke razkriva občuteno zgodbo z globokimi družbenimi koreninami. Od av- torja, kakršen je Cassavetes (Minnie in Moscou-itz, Premiera, Obrazi, itd), smo to tudi pričakovali. V Glo- riji oživi na platnu zgodba o ženski, razdvojeni med koreninami svojega življenja v podzemlju in pi-vin- skim čutom ženske do otrok. Kajti Glorija je priprav- ljena na vse. Z gangsterji je doživela vse, kar je lahko.. Postala je groba, okorela. Toda, ko gre za življenje otroka, zmaga prvinskost. Glorija se poda v beg, a le da bi spoznala, da gangsterjem in njihovi organiziranosti ni mogoče pobegniti. Zelo premišljena zmes akcijskega filma in njegovih sporočilnih korenin, imenitna igra glavne igralke Gene Rovvlands, to sta glavni odliki tega filma, ki je redek primer ki'iminalke, kakršna ima lep uspeh pri občin- stvu, hkrati pa zadovoljuje tudi stroga merila za kako- vosten film. Kajti ni vse v lovu in preganjaju, kot v večini ameriških kriminalk novejšega tipa. Akcija je, vendar je smiselna, logična, utemeljena s psihološko karakterizacijo likov in v celoti v funkciji sporočila filma. Posebno pozornost zasluži v tem filmu, ki prihaja na spored kina Union in je tudi v filmskem gledališču za odrasle, njegova tehnična izvedba. Izredno gibljiva ka- mera prispeva k dinamiki filma, režija je smiselna, stroga in korektna. BRANKO STAMEJCIC KONFERENCA DELEGATOVZKO V VOJNIKU RAST KULTURNIH DRUŠTEV Ljubitelji pogrešajo profesionalne sodelavce Zveza kulturnih organiza- cij Celje šteje 44 kulturnih društev in samostojnih sku- pin, v katera je vključenih 5900 aktivnih članov. Sicer močna veriga sodelujočih članov društev se otepa z mnogimi problemi, med ka- terimi so v ospredju predv- sem kadrovski. Kvalitetna raven društev bi se brez dvo- ma dvignila, če bi v njihove vrste lahko v večji meri kot doslej pritegnili profesional- ne sodelavce in strokovnja- ke z različnih področij. Le-ti bi skrbeli za nenehen stro- kovni napredek skupin in posameznikov. Tako pa na šolah, zlasti' celodnevnih, manjka mentorjev, gledali- .ške skupine pogrešajo reži- serje, saj se je izkazalo, da so različne oblike seminarjev, ki naj bi kalili kadre, prema- lo za reševanje kadrovskih težav v amaterskih vrstah. Navkljub vsemu pa je tre- ba priznati, da dobro delajo tista amaterska društva, v katera so vključeni pravi lju- bitelji - entuzicisti. Zal je ta- kih med množico vključenih članov še vedno premalo. Tam kjer so, pa vidijo reši- tev, podobno kot pri ZKO, v -ustanovitvi srednje šole za organizatorje kulturnega živ- ljenja, v uvedbi študija ob delu na AGRTF in v nadalje- vanju seminarjev v okviru ZKOS. Rešitev seveda ni hipna, temveč dolgoročna. Rast kulturnih društev, sekcij in skupin je tesno po- vezana s prostorskimi pogoji in z njihovo funkcionalnost- jo. V letih po vojni sta bila zgrajena dva kulturna domo- va: v Štorah in Trnovljah. V glavnem pa so prostori, kjer snujejo svoje zastavljene programa amaterska društva hkrati tudi prostori, kjer se odvija družbeno-politično- življenje družbeno-politično življenje kraja. Skrb za vzdr- ževanje in obnovo teh pro- storov pa je v glavnem pre- puščena kulturnim ljubite- ljem. Cesto se zato dogaja, da društva v ta namen trosijo sredstva, sicer namenjena za svojo redno dejavnost. Velik korak je bil storjen z obnovo kulturnega doma v Trnov- ljah, medtem ko čaka na po- sodobitev še veliko drugih. Čimprej bo treba dokončno urediti kulturni dom v Voj- niku, čemur daje tudi lO ZKO Celje prioritetno me- sto. Delno je bil ta problem rešen z ureditvijo sanitarnih prostorov, s prizadevnostjo vojniških kulturnih delav- cev, domače krajevne skup- nosti, občinske in republiške kulturne skupnosti pa bo možno dokončno sanirati zdaj skromne prostore. Po- dobnih problemov je kajpak še več, zlasti v zunanjih kra- jevnih skupnostih, pa tudi sredi mesta se srečujejo z njimi. Med drugim bodo o vsem tem spregovorili tudi na re- dni konferenci delegatov, ki jo je za jutri ob 17. uri sklica- la Zveza kulturnih organiza- cij Celje v prostorih kultur- nega doma v Vojniku. To bo tudi mesto, kjer bodo spreje- li delovni načrt za leto 1983, izvolili organe konference in nove organe ZKO. MATEJA PODJED SPOMINSKA PLOŠČA PRANJU BAŠU Geografsko društvo Slovenije je v sodelo- vanju s krajevno skupnostjo Braslovče in OŠ Vlado Bagat Braslovče pripravilo v ne- deljo odkritje spominske plošče v Kamen- čah na hiši, kjer je bil rojen profesor Franjo Baš, ki je bil pred 60 leti soustanovitelj Geo- grafskega društva Slovenije. Franjo Baš je bil geolog, etnolog, arheolog, muzeolog, zgo- dovinar in kronist, mnogo zaslug pa ima pri raziskovanju starih gospodarskih poslopij in proučevanju krajevnih imen. Bil je tudi vnet planinec skratka bil je vnet raziskovalec slo- venskega zemlje in njenega človeka je v go- voru med drugim dejal profesor doktor vricij Zgonik iz Maribora. Spominsko ploš. je odkril doktor Roman Savnik. V kulti- nem programu pa so sodelovali člani mes nega pevskega zbora Braslovče ter učer OŠ Vlado Bagat Braslovče. Po končani prireditvi je bilo v osnovni na Polzeli posvetovanje o delu geografsk krožkih na osnovnih šolah in šolah usmer nega izobraževanja v Sloveniji. Na sliki: Med govorom Mavricija Zgonik-; T. TA VCA' KNJIŽNICA VOJNIK Obisk v preurejeni knjižni- ci v Vojniku je iz dneva v dan večji. Število rednih bralcev je tako že preseglo številko 250, kar je zelo spod- budno. Vzporedno s porastom tibiskovalcev pa se trudi tudi Osrednja knjižnica Edvarda Kardelja Celje, da oskrbuje fxidelek z novimi knjižnimi enotami. Bralcev je zdaj na voljo že 3500 knjig iz vseh literarnih področij. Svoj po- seben kotiček in izbor knjig pa imajo tudi najmlajši. V mesecu septembru je knjiž- nica v Vojniku odprla še či- talnico, ki jo vodi Jurij Arh. Oddelek knjižnice pa uspeš- no vodi Marija Volasko. V zimskem času'pričaku- jejo v knjižnici še večji obisk, pri čemer si želijo, da lai med redne bralce lahko z2ipisali več starejših obča- nov. PB PLESALA BO JAZZ Danes se v Mariboru prične JAZZ festival. V treh dneh se bodo zvrstila znana imena domače in svetovne' JAZZ scene. Uradna otvoritev festivala bo danes zvečer ob 19.30 uri, v prostorih mariborskega jazz kluba. Festivalski večer se bo pričel s takoimenovanim multimedialnim večerom, na katerem bo Brane Rončel predstavil pro- jekcijo diapozitivov z jazz festivalov, na glasbo Douga Hammonda pa bosta plesali Petra Plečko in Gordana Štefanovič. Gordana - Goga bo prvič na tovrstni prireditvi ob Branku Rončelu in Petri Plečko, ki že vrsto let uspešno sodelujeta v multimedialnih projekcijah. Tako se bo članica in obenem vodja plesnega gledali- šča iz Celja prvič predstavila v vlogi jazz plesalke: »Zame je to nova preizkušnja lastnih plesnih zmožno- sti na jazz glasbo,« pravi Goga. »To bo tudi moj prvi nastop z glasbeniki »v živo«. Ob takih večerih - sreča- njih, nastajajo nove plesne Icvalitete katerih plesalec ne rnore predvideti vnaprej. Tako kot jazz glasba tudi jazz ples izhaja iz improvizacije, ki jo vzbudi in raz\'- name vzdušje med gledalci, doživetje v trenutku, ki ga jaz kot plesalka lahko enkratno in neponovljivo izra- zim samo v povezavi s tem celovitim doživetjem.« VVE 46-18. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 PESETIBRAT JE SPOMIN... Tako je o filmu dejaJ reži- ser Duletič. Vsekakor smo j^u hvaležni, da si je upal na platnu ta spomin oživiti, kaj- (] znano je, kako težko je v filmu prikazati čas in osebe, jii so vsakemu Slovencu zna- pe in si le težko da motiti svojo predstavo o njih. Kjd smo bili mladi, smo brali Jurčičev roman naglas in smo tudi naglas jokali, ko gta na koncu Marjan in Lo- vre Kvas Martinku postavila lep spomenik »kateri svetu oznanja, da tukaj počiva: de- seti brat." In zdaj, ob filmu, ob tem napisu, si je skrivaj^ brisala solze moja mlada so-"" seda na levi in starejša na desni... Od kod ta prizadetost ob nesrečni usodi desetega bra- ta? Zato, ker je brezdomec, »povsod poznan, doma nik- jer«? In vendar ga je vedno nekaj vleklo v domače kra- je... Koliko jih je, takih de- setih bratov! In nič koliko jih je, ki so, kakor Martinek Spak, potis- njeni na rob družbe. Pri Jur- čiču je bil tega kriv starega Piškava pohlep po denarju; važnejši kot človek mu je bil osebni uspeh (danes bi rekli položaj ali kariera). Martinek ima dva obraza: enega nasmejanega ali spak- Ijivo se posmehujočega za druge, in enega za svojo sa- moto in zapuščenost, ko smejo celo solze teči čez ra- zorani obraz... Kdo od nas ne nosi v sebi takega desete- ga brata? Zdi se mi, da se Martinek v filmu ni nikoli nasmejal. Deseti brat je spomin. Cez nekaj dni bomo v krajevni skupnosti Medlog prvič praznovali krajevni praznik. Ob taki priložnosti se misel vrača v preteklost in morda je prav, če spomin na nekoč bogato kulturno življenje v našem kraju obudimo ob za- pisih znanih celjskih kultur- nih delavcev. Savinjski vestnik dne 20. dec. 1952 Društvo Miloš Zidanšek je preteklo nedeljo vabilo na otvoritev dvorane v zadruž- nem domu z Jurčičevim De- setim bratom. Preds^va je bila zgovorna priča iskrene- ga sodelovanja med mestom in , okolico. Spregovoril je Jurčič s svojo mladostno naivno romantiko in s svo- jim nagonskim realizmom z vsemi svojimi podobami, ki so postale že narodna lastni- na. Predstava je bila na taki višini, da daleč presega pov- prečno raven amaterskega odra. Ob impresivnem Mar- tinku (prof. Grobelnik), ob imenitnem Krjavlju (Sedej), ob originalnem in simpatič- nem Dolefu (Zorko) in do- stojanstvenem dr. Kvasu (Mirnik) se je lepo uveljavila domača dramatska družina, ki se zbira okrog režiserke Joštove: Herman s Kvasom, Breda Joštova z Manico, Goršič z Benjaminom, brata Tine in Jože Maček z Marja- nom in Vencljem, Anja Mač- kova z Maričko, Sarlah z Ma- tevžkom, Rančigajeva kot Matevžkova žena, Majerič s Krivcem, Svagulova s Kriv- čevko in končno svatje in plesni pari. Treba je reči, da je igra s svojo kvaliteto pro- slavila pomembnost otvori- tve prelepe dvorane, vseka- kor dogodka, ki je pomem- ben za mesto in okolico. (TINE OREL) Doživel sern predstavo, kjer so se igralci na odru in občinstvo v dvorani zlili v celoto. Potrdila me je v veri, da so v naših ljudeh globoko skrite vrednote, ki lahko pri- dejo na dan in zaživijo v svoji izpovedni moči, če jih vžge prava iskra in vodi izkušena roka ter predanost lepoti, ka- kor se je to zgodilo pri tej igri. Trideset let je minilo od te- ga kulturnega dogodka. Po- gled nazaj nam vzbuja spo- štovanje. Dolžni smo prizna- nje vsem, ki so s svojim kul- turnim delom lepšali podo- bo našega bivanja. (ANTON AŠKERC, november 1982) Sem v nemajhni zadregi in skoraj se počutim kakor de- seti brat Martinek, ko je »zbolel in bil pri kraju ko bu- ča v zelniku«, kako oživiti moje občutke, ko si me - kdaj že - poklicala v vas in mi zaupala vlogo v tvojem Desetem bratu. Izbrala si čudovit, enkra- ten ljudski igralski kolektiv, ki je z vsem razpoložljivim zanosom, prisrčno in narav- no oblikoval ljudsko igro v najboljšem pomenu. Se danes, po toliko letih, naju s krajanom z Babnega, če ga srečam, prešine sp>o- min na Desetega brata: »»Bilo je veliko ljudi, ki so me radi videli, in marsikoga sem tudi jaz rad imel...« (Jurčič) Trajno se mi je vtisnil v spomin prizor v Obrščakovi krčmi. »»Zbrana je bila tam lepa druščina ljudi - vsi ve- sele in zidane volje. Na p>eči je na ostanke prežala vsa na- da prihodnjega Obrhka, otroci obojega spola ubožnih in premožnih Obrščanov. Tam je bil tudi tvoj Mihec, ki me je, Martinka Spaka, s pe- či dol dražil z veliko ogloda- no kračo, če nisem ravno »»stal sredi hiše, se zdaj pa zdaj glasno zakrohotal in, ka- dar so godci kako novo ubra- li, vzdigoval nerodno bose noge...« (GUSTAV GROBELNIK, 25. oktobra 1982 Tako. Zapisi so še bolj pri- srčni, kot je tu priobčeno. Govorim z ljudmi in vidim, da jim je (kljub vsemu) žal za čase, ko »»smo hodili na igre«. Nimamo več dvorane, vendar kulturno delo v na- šem kraju ni zamrlo, tradici- ja se le prenaša na mladi rod. In naj se - to je bil pravza- prav namen tega pisanja. DARINKA JOŠTOVA PRED IZIDOM OBRAZOV Knjižnica Edvarda Kardelja Celje je v petek, v prostorih čitalnice pripravila srečanje bralcev z ustvarjalciumetniške besede. Glede na to, da je bilo to prvo povabilo knjižnice, se je zbralo veliko bralcev, oziroma ljubiteljev knjig, ki so tako potrdili, da je taka oblika neposrednega kontakta vabljiva. Tokratni razgovor je veljal mesecu knjige in izidu nove številke revije Obrazov, v kateri se bodo s svojimi deli predstavili gostje petkovega večera: pisatelj Janez Žmavc in prevajalec Ivan Stopar. Škoda, da ni utegnil priti tudi pesnik Vinko Moderndorfer, ki so ga pričakovali zlasti mlajši bralci, ki so se v velikem številu udeležili petkovega pogovora. Tovrstni stiki z bralci, obljubljajo v knjižnici, bodo postali pogostejši, saj se je to, pivo srečanje, izkazalo kot uspelo. Se po.sebej zato, ker je bilo povezano tudi s kratko predstavi- tvijo ljudske pesnice Sonje Jazbec. Njene lirične pesmi je podala igralka SLG Celje Nada Božičeva. MATEJA PODJED Gradovi in graščine na slomsicem Štajerslcem Piše: dr. IVAN STOPAR Dostop v notranji grad drži skozi prednje dvorišče, ki ga oblikujejo enonadstropni pomožni trakti. Vho- dni portal je kamnit, polkrožen, s pravokotnim rustičnim okvirom, v katerem so ohranjene odprtine za verige vzdižnega mostu. Izvira torej še iz časa, ko je bil tu obrambni jarek in ko je bil ves grad obdan z vencem renesančnega obzidja - poznamo ga iz Vischerjevega bakroreza iz ok. 1681. Vratnice so sočasne, obite s pločevino, ob ključavnici nastopa baročna ornamentika. Nad portalom je grb Herbersteinov, pod njim pa kamnitna napisna plošča: LEOPOL- DUS. S. R. I.COMES. AB. HER- BERSTEIN. SAC. CAES. REG. APOST. MAI. CONS. INT. AC- TUAL. CAMER. ET. SUPR. CAPI- TANEUS. DUCAT. STIRIAE. HANC. ARCEM. RESTAURAVIT. M. DCC. LXXV. Vhod nas skozi vežo pripelje na dvorišče, s katerega drži ograjena rampa poševno navzgor proti porta- lu notranjega gradu. Portal je v je- dru renesančen, polkrožno sklenjen, v baročni dobi pa je dobil nov arhi- tektonski okvir. Odprtini za verige vzdižnega mostu, ki sta tudi tu še vidni, kažeta na obstoj nekdanjega notranjega grajskega jarka. V atiki portala je spet grb Herbersteinov, vendar kombiniran z grbom grofov Eggenberg, kjer trije koncentrično razvrščeni vrani s kljuni pridržujejo krono. Osrednja grajska stavba je dvo- nadstropna, podkletena. Okna v pritličju imajo, na fasadi prednjega dvorišča še baročno profilirane ok- vire, v nadstropjih pa so - tako kot na zunanjih fasadah - povsem utili- tarno predelana. Skozi vhodni trakt pridemo na no- tranje dvorišče, kjer je pritličje na vseh štirih straneh arkadirano. Ar- kadne loke nosijo močni kamnitni stebri s kvadratnim ali pravokotnim prerezom, s profiliranimi bazami in kapiteli. V nadstropjih nastopajo na- mesto arkad v prvem nadstropju bo- gato členjene bifore, v vrhnjem pa trifore in celo quadrifora. Le stena vhodnega trakta ima navadna pra- vokotna okna, a tudi ta s profilirani- mi okviri. Zunanjščina gradu je zaradi neu- streznih predelav povsem izgubila svojo pričevalnost. Le ponekod še kaže način zidave, zlasti na vogalih, da gre za objekt srednjeveškega izvi- ra, ki pa ima danes renesančen zna- čaj. Janisch poroča, da je imel grad v njegovem času kapelo, posvečeno sv. Glavi, bogat arhiv in slike lastni- kov. Okoli njega so bili ostanki nasi- pov in utrdbenih naprav. GOMILSKO (Straussenegg), graščina Strovseneli v ravnini, sredi angleškega parka z eksoti, Smatevž 26, pri Gomilskem. Občina 2alec. Na mestu današnje graščine je nekdaj stal lovski dvorec Celjanov, ki se 1467 omenja kot Jagerhof zu St.Mathes vnder Sanneg, a je bil tedaj že deželnoknežja last. Tega leta ga je dal cesar Friderik III. do prekli- ca v najem Jorgu Leisserju, nakar naj bi ga ta odstopil gradu Zovneku. 1578-1590 ga je posedoval štajerski deželni fizik dr. Jakob Strauss, ki je pozidal graščino. Ta je po njem dobi- la svoje ime in se 1585 imenuje Straussetihof. Zdi se, da je bil njen naslednji lastnik Andrej Tavčar (Tautscher), nato pa so sledili 1730 Marija Konstancija Pilpach in za njo Karel Žiga Pilpach, 1742 Lovrenc Schreckinger, 1760 Maks Schre- ckinger pl. Neidenberg, potlej spet Lovrenc Schreckinger, 1776 Karel Joh. Kircher, 1797 Alojz Rosman, 1800 Valentin Pegam, 1809 Jakob Brežic in Konstancija roj. pl. Pil- pach, 1812 Nikolaj del Negro, za njim njegova vdova Amalija roj. Cokl, od 1816 poročena z Jožefom Tomšičem, upravnikom Zaloga. 1847 je lastnik graščine Jožef Krii- gerschuch, potlej Feldbacher, od 1855 polkovnik vitez pl. Fodrans- berg, 1863 baron Bruck, po 1869 rit- mojster Karel Haupt. Pred zadnjo vojno je bil lastnik graščine podjet- nik Cmak, med leti 1956 in 1971, pre- den je graščino kupilo podjetje In- grad, je bil v njej dom ostarelih. Gra- ščina je imela nekdaj kapelo z mas- no Licenco. Zdaj so v njej pisarne in obrat družbene prehrane. Dvonadstropna graščina s stolpi- čem na jugovzhodnem vogalu je po- zidana v obliki četverokotnika z no- tranjim arkadnim dvoriščem. Pred- nja fasada je tridelna; vsak del je poudarjen s stopničasto zalamljajo- čim se čelom, katerih srednje je ne- koliko manjše in ima na sredi grb. V osi je stavbi prizidan zastrešen lesen balkon, ki počiva na štirih Utoželez-- nih stebrih z neogotsko omamenti- ko. Pod balkonom je preprost ka- mniten portal. Dvorišče arkade opirajo v pritličju ob južnem traktu trije stebri kva- dratnega prereza s posnetimi robovi, ob vzhodnem in zahodnem traktu pa so stebri okrogli. Okrogli so tudi arkadni stebri v nadstropju, drugo nadstropje pa nima arkad. Hodniki pod arkadami so v pritličju obokani s češkimi kapami, le v severozaho- dnem delu hodnika nastopa križni obok. V arkadnih hodnikih nad- stropja so stropi ravni. Gornja Radgona, renesančne bifore in trifore na dvoriščui 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 46-18. november 193; SPREMENJEN VOZNI RED VLAKOV železniško gospodar- stvo Ljubljana je spreme- nilo vozne rede nekaterih vlakov oziroma uvedlo dodatne proge na nekate- rih območjih v republiki, da bi zagotovilo prevoz na delo tudi za tiste, ki po novem začnejo delati ob 8. uri. Nov vozni red je začel veljati v ponedeljek. Na celjskem območju je spremenjen vozni red vlaka na progi Celje-Ti- tovo Velenje. Po novem prvi jutranji vlak odpelje . iz Titovega Velenja ob 5.39 in pripelje na celjsko železniško, postajo ob 6.25, naslednji pa odpelje ob 7.34 in se ustavi v Ce- lju ob 8.20. Iz Celja odpe- lje jutranji vlak ob 6.32 in prispe v Titovo Velenje ob 7.26. Na celjskem območju so železničarji uvedli tudi dva nova vlaka, ki naj bi pripeljala na delo tiste, ki začnejo delati ob 8. uri. Novi vlak iz Polzele odpe- lje ob 7.20 in prispe v Ce- lje ob 7.42, popoldan pa odpelje iz Polzele ob 17.20 in se v Celju ustavi ob 17.42. Dodaten vlak odpelje tudi iz Celja proti Polzeli in sicer ob 16.30, na cilj pa prispe ob 16.52. Dodaten vlak vozi tudi na relaciji Šmarje pri Jel- šah-Celje. Iz Šmarja od- [ pelje ob 7.15, na celjsko \ železniško postajo pa pri- I spe ob 7.42. \ SŠ \ ZLATA POROKA MALGAJEVIH IZ CELJA Zakonski par MALGAJ JOŽE IN MARIJA iz KS Center v Celju bosta v sobo- to ponovno, po petdesetih le- tih skupnega življenja, izre- kla svoj - DA. Slavnostna bo ta ohcet, saj se bo zbralo pre- ko trideset svatov, samo naj- ožjih sorodnikov - med nji- mi pet otrok (dve hčerki in trije sinovi, med katerimi je eden že dočakal Abrahamo- va leta, najmlajša hčerka pa je zrela tridesetletnica) deset vnukov in štirje pravnuki. JOŽE MALGAJ bo kmalu dopolnil štiriinsedemdeset let, več kot tri nštirideset let pa se že bori s sladkorno bo- leznijo in temu primerno je moral tudi menjati poklice, čeprav je izučen mizarski mojster. Med vojno ga je za- radi sorodstva s koroškim borcem Malgajem zasliševal gestapo, pa tudi zaradi sim- patizerstva s partizani. Spretno je ušel njihovi kaz- ni, zato pa je bilo potrebno poskrbeti za številno druži- no. Njegova življenjska tova- rišica MARIJA pa je pridno ubadala šivanko, da je do- polnila družinski proračun, ki se je podvajal zlasti v letih po vojni, ko so tudi trije otro- ci naenkrat študirali v Ljub- ljani. Prav vseh pet je doštu- diralo ter na ta način povrnili staršem vse, kar sta za nje storila. In kje sta se našli srci, ki sta potem spletali gnezdo za pet mladičev? Pred več kot petdesetimi leti, leta 1929 je bilo to. Postaven fant Jože iz Bovš pri Vojniku ter prav ta- ko prikupna Marija iz Ka- mnika sta se srečala na so- kolskem srečanju na Polzeli. Potem ga je Marija čakala, da je Jože odslužil vojsko pri kraljevski gardi, kar je traja- lo dve leti. Pred petdesetimi leti sta se poročila in od takrat živita v Celju, kjer sta menjala stano- vanja kar petkrat. Najhuje je bilo med vojno, ko je bila hi- ša, kjer sta stanovala zbom- bardirana in sta ostala praz- nih rok in ponovno sta zače- la graditi gnezdeče. Toplo ji- ma je v njem, zlasti tedaj, ko se vračajo vanj otroci in njih otroci. Roke matere Marije še zdaj ne mirujejo. Šiva za številno sorodstvo ter na ta način vra- ča vsak nekaj tistega, kar od njih tudi dobiva. To je nene- hna pozornost otrok, njihova medsebojna povezanost, ki je tako prepletena kot gordij- ski vozel. Vse nitke pa se ste- kajo domov, k mami in oče- tu, ki sta jima bila vzor v skromnosti in poštenosti. Malgajeva kri tudi tu ni zata- jila! ZDENKA STOPAR angelosbAŠ 17 SAVINMI^PIJlIfARilt od začetka 20. stoletja do 1941 Dreta pa je bila od Gornjega grada do Nazarij deloma globoka 0,25 m. Ker so bili splavi iz okroglega lesa kakor tudi splavi iz desk v poprečju 0,3 m v vodi, je jasno, da je bilo mogoče voziti šele pri srednji vodi, a tudi takrat je bila vožnja pogosto ogrožena. Na Dreti so si morali pri zdrešenju in vožnji po potrebi pomagati s t. i. lavami. Žagam so zaprli dotok vode, tako da se je lahko na jezovih, ki so jih prav tako zaprli, nabralo kar največ vode. Ko so jezove odpr- li, je lava potegnila splave s seboj in jih gnala vse do izliva Drete v Savinjo, pa tudi Savinjo je s tem vzdignila. Nasedli so marsikdaj tam, kjer se je voda »premetavala« z ene strani reke na drugo ali na takšnem prehodu. Kadar so nasedli, so s koli, vrvmi, pa tudi z rokami porivali splav z mesta, kjer je obtičal. Pomoč pri takšnem delu so našli pri drugih splavarjih iste »rajže«, včasih tudi pri drugih »rajžah«, če so pripeljale mimo, in pri prebivalcih najbližjega naselja, in tako z združenimi močmi potegnili splav v globljo vodo. Po- seben postopek, po katerem so spravili splav s kraja, kjer je nasedel, je bil ta, da so, kot je izpričano že za sredo 19. stoletja, zajezili splav ob strani z deskami (»žavra- mi«), ki se je ob nje uprla voda in tako vzdignila splav. Vzdigovanje ali porivanje nasedlega spla- va (kakor tudi prej splavljanje) so spremlja- li vzkliki »Hojaruk«, redkeje »Hojaglih«. Ob teh nezgodah so se razvnemali številni prepiri, ki pa so trajali samo dotlej, doker niso nadaljevali vožnje. Splavarji z drugih »rajž« so v teh primerih včasih pomagali. Pogosto pa so takšno pomoč tudi odrekli, če so namreč menili, da se bodo zavoljo tega preveč zamudili, in če so sodili, da se je nezgoda pripetila zavoljo premalo pazljive ali neresne vožnje. Po ohranjenem ustnem izročilu je podoba, da so Zadrečani pogo- steje odrekli pomoč kakor Savinjčani. Najnevarnejše so bile vožnje čez jezove, pod mostovi, kjer je bilo treba paziti, da se niso zaleteli v nosilne stebre, in v »veliki vodi«, ko se je splav lahko razbil. Tedaj je bil vsak splavar na preskušnji kako zna veslati in koliko pozna strugo. Veliko ško- de je bilo prizadejano splavarskim gospo- darjem tudi, če je voda v nekaj urah toli- kanj upadla, da splavi niso, mogli naprej, kakor je to potrjeno tudi sredi 19 stoletja, temveč so morali stati »nedoločen čas«, se pravi dokler ni voda zapet dovolj narasla. Ce so zdrešili, kakor se je največkrat do- gajalo, ko se je zdanilo, in če ni prišlo nato do nobene nezgode, so se prvič ustavili v Letušu in se tam nekoliko odpočili in hkra- ti okrepčali. Iij če je šlo tudi od Letuša naprej vse po sreči, so prispeli v Celje v nekaj urah. Po pričevanju pisanega vira iz srede 19. stoletja in ohranjenega ustnega izročila so prišli v Celje najhitreje v štirih urah, toda tako nagle vožnje so bile redke. Čeprav je šele sredi 19. stoletja potrjeno, da so zvezali v Celju po dva in dva samca (takšno je bilo, z izjemo kuzle, ime za spla- ve, kakor so jih zvezali doma in z njimi vozili do Celja) v t. i. dolgi splav, smemo to, spremembo splavov po vsem videzu po- daljšati nazaj vsaj v 18. stoletje ali v tisti čas. ko so vozili savinjski splavarji nedvomno tudi že od Celja naprej. Stanje vode v Savi; nji pri Celju se v enem stoletju ali več pač ni tolikanj zvišalo, da bi bilo šele v 19. stoletju mogoče vezati po dva in dva samca v en daljši splav. Takšne so bile razmere po vse] verjetnosti že od začetka, ko so se razvile vožnje savinjskih splavarjev od Celja na- prej proti jugovzhodu. Zato je bilo mogoče ravnati s splavarsko delovno silo kar naj- bolj gospodarno, t. j. poslati tiste splavarje. ki so postali v Celju odveč, z vožnje domov. Dolge splave so delali v Celju na Polulah. in sicer takole. Najprej so dodobra porav- nali po dva in dva samca, ki naj bi sestavila dolgi splav, potem pa so nanju po dolgem zabili po dve deski, se pravi ©d prednjega čez zadnji samec. Pri tem je bil težji samec zmerom zadaj, da je splav »laže plaval«, ker ga je lahko »voda bolj potiskala«, in je pred- njek »laze vozil«. Dolge splave so delali P" štirje splavarji, t. j. splavarji obeh samcev- ki so jih »devali vkup«. To delo je bilo hitro končano, saj je nastal dolgi splav zvečine \' četrt ure ali komajda kaj dlje. Ko je bil dolg' splav narejen in ko so splavarski gospodaf' ji izplačali »celjske« zadnjeke, je polovic^ dotedanjih, »celjskih« prednjekov prešla na mesto zadnjeka. Ce so prispeli splavarji v Celje podnevi' so bili nato še isti večer v Radečah; tam s" prenočili. Vendar so zavoljo nezgod na vož- nji prišli včasih prvi večer le do Letuš^; tako da so prenočili v Radečah šele drul' dan vožnje ali pa so prišli ta dan prav tak'J še nekaj dlje. Vožnja skozi Graben, kakO' so imenovali splavarji dolino Savinje m^'' Celjem in Zidanim mostom, v poglavitne!^ ni bila težavnejša,samo med Laškim Rimskimi Toplicami je bilo kakšno neva''' nejše mesto. Splav, ki je nasedel pred Nazarjami vlečejo z vrvmi in vzdigujejo s koli (trideseta leta) jt, 46-18. november 1982 NOVI TEDNIK ~ stran 11 INSULIN JE- INSULINA NI Sprejeli smo varčevalne ukrepe, s katerimi se vsi stri- njamo in skušamo varčeva- ,ije po svojih močeh podpre- ti. Ne gre pa prezreti, da le ti prinašajo kup težav in pro- blemov. V kopici teh bi rada opisala enega najbolj pere- čih. Sem invalidska upokojen- ka, stara 53 let, aktivno sem sodelovala v NOB od leta 1944, ko mi je bilo komaj 15 let. Že 20 let se zdravim za sladkorno boleznijo, od leta 1978, ko sem bila operirana na trebušni slinavki, z insuli- nom danske proizvodnje z nazivom »Actrapid« in o »Monotard«. Že vseskozi so z oskrbo težave. Leta 1978 in 1979 sem ga nabavljala sama v sosednji Avstriji, 1980 na Kliničnem centru v Ljublja- ni, leta 1981 in letos pa v celj- ski bolnici oziroma Diabetič- nem dispanzerju v Celju. Se- daj pa se je pri dobavi do- končno zataknilo in to tako, da si ne znam in ne morem pomagati. Pozanimala sem se o zadevi na vseh merodaj- nih mestih: od Diabetičnega dispanzerja do Regionalnega zavarovanja in Carinarnice v Celju. Diabetični dispanzer v Ce- lju insulina nima in po izjavi odgovorne zdravnice tudi ne kaže, da bi ga dobili, čeprav so ga naročili. Preko meje lahko posameznik enkrat letno prinese za 1.500 dinar- jev zdravil brez plačila cari- ne, seveda s plačilom depozi- ita 5.000 dinarjev. Škatla s pet stekleničkami insulina stane v Avstriji 700 Sch kar seveda presega dovoljeni znesek, teh pet stekleničk mi zado- šča za šest tednov. Dnevno imam predpisano razmero- ma visoko dozo 120 E. Sprašujem: Kaj naj storim in kam naj se obrnem, da pri- dem do tega zame življenj- sko važnega zdravila? Kako naj pri veljavi seda- njih predpisov vsakih šest tednov potujem v tujino in to z možem, ker sama nisem sposobna potovati in vsakič za moža in zase plačam do- datnih 2.000 dinarjev depozi- ta. Ali res ni mogoče uvoziti toliko insulina, kot ga potre- buje posamezna regija in se enkrat za vselej izogniti več- nim neprijetnostim okoli tega. Ko sem leta 1979 postavila Podobno vprašanje v časopi- su, mi je dr. Mencejeva, sa- fnostojna zdravstvena sveto- valka pri Zdravstveni skup- nosti Slovenije pojasnila, da ga lahko, dobim na Klinič- nem centru v Ljubljani in da ^ insulin ni registriran pri nas, ter da gre za sorazmerno fnajhne potrebe. Pravimo, da je z Ustavo državljanu za- gotovljeno osnovno zdrav- stveno varstvo. Ce je zame ta psnova insulinska terapija, ]e več kot jasno, kaj me čaka, je tu ne bodo sprejeli po- grebni ukrepi. Na televiziji je tovarišica Julka Vahen poro- ^'ala, da insulina ne bo pri- nian j kovalo, v praksi pa je stanje, žal, prav zaskrblju- joče. Insulina imam za dva te- ^f»a, kaj bo potem, ne vem. I^em le to, da me bodo mora- sprejeti v bolnico, da bom J^n-i dobivala insulin. Koli- kor vem, pa ga tudi celjska l^olnišnica nima in sprašu- l^n-i se tudi, ali bi bilo to ce- '^eje, saj vsi vemo, koliko sta- '^e danes oskrbni dan v bol- f^išnici. Odgovorne tovariše in to- varišice prosim, naj mi dajo pojasnilo in napotilo s tem v zvezi, sicer pa pišem v imenu vseh prizadetih diabetikov, ki pa nas ni tako zanemarlji- vo majhno število. ANGELA URGL Vojnik UREDNIŠTVO: Seveda vam mi v uredniš- tvu ne moremo pomagati niti toliko, kot so vam lah- ko tisti, na katere ste se obr- nili. O pomanjkljivi preskr- bi z zdravili so nedavno raz- pravljali tudi na Zvezi zdravstvenih organizacij Jugoslavije, saj drugih re- publikah še bolj kot v Slo- veniji) že od konca avgusta primanjkuje okrog 300 zdravil, med njimi kar sto takšnih s prioritetne liste. Na Zvezi zdravstvenih or- ganizacij Jugoslavije se do- bro zavedajo perečih pro- blemov preskrbe z zdravili, za katere plačujejo najvišjo ceno seveda bolniki. Obe- nem vedo, da se je z novimi ukrepi ZIS dodatno zaprl še en vir sicer »privatnega« uvoza zdravil, ki je bil po- gosto edini izhod v sili. Vzrokov za takšno stanje je mnogo, v večini so znani. Urejanje preskrbe z zdravili torej ni stvar ene same zdravstvene organizacije, ampak naše celotne družbe. Upa^o torej, da se bomo znali v današnji situaciji dovolj hitro organizirati in poskrbeti za nemoteno pre- skrbo vsaj s tako življenj- sko pomembnimi proizvodi kot so insulin in druga zdra- vila. PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM To pismo pišem zgolj zara- di obveščanja širšega kroga ljudi, da bodo seznanjeni z gostinskimi uslugami v re- stavraciji Ribič. V soboto, 30. 10. 1982, ob 20 uri in 30 mi- nut, sem s prijateljem prišel v omenjeno restavracijo in nič hudega sluteč naročil pi- jačo. Na moje veliko začude- nje mi je tovarišica X ostro odgovorila: »Ne dam!« Seve- da brez pojasnila nisem ho- tel oditi. Po petminutnem ig- noriranju, mi je bila končno pripravljena povedati, da mladoletnim ne streže alko- holnih pijač. Vem, da moj obraz ni obraz starca, nisem pa vedel, da ima izgled najst- nika. Pripombo sem vzel kot kompliment, z osebno izkaz- nico pa sem ji poskušal do- kazati, da sem že krepko čez mejo polnoletnosti. Tudi po- tem nam ni hotela postreči, zato sem zahteval pritožno knjigo. Odpravila me je s po- jasnilom, da se lahko nasled- nji dan oglasim pri poslovo- dji. Naslednjega dne pa je bi- la nedelja in v nedeljo je re- stavracija Ribič zaprta. Ni- sem prepričan, ali me je ho- tela nalagati, ali pa ne pozna delovnega časa. Ostal sem brez besed in ni nam preo- stalo drugega, kot da smo odšli. Upam, da bom vsaj preko tega pisma dobil poja- snilo. V kakeršnokoli izbolj- šanje pa tako ne verjamem. EDO EINSPILER Celje UREDNIŠTVO: Priznamo, da v uredniš- tva ne razumemo, zakaj na- takarica, če se je že uštela, napake kasneje ni popravi- la. Motiti se je sicer člove- ško, radi rečemo, prav pa je če napako tudi priznamo in jo skušamo popraviti. Tudi to je človeško. Ob tem ne- prijetnem dogodku vam ostane edinole zadoščenje, da dobro skrivate svoja le- ta. To pa je tudi nekaj, kajne? Kljub temu pa seveda prosimo za pojasnilo. ŠE SO DOBRE GOSTILNE v svojem pismu bom na- vedla dogodek, ki ga je vre- dno opisati. Pred nedavnim sem se z upokojenci udeleži- la enega izmed izletov, ki jih organizira tovarišica Zupan- čeva, za kar ji gre vsa poh- vala. ^ Tokrat smo se mudili v okrilju Pohorja, od koder nas je pot zanesla proti Vita- nju. Ustavili smo se v gostil- ni Kuzman, kjer smo dožive- li pravo presenečenje. Ne le, da smo bili deležni okusnega in obilnega kosila; mladi go- spodar nas je ves čas s svo- jim humorjem tako zabaval, da smo se vsi do solz nasme- jali. Takšnih zabav si upoko- jenci želimo, saj s tem pozab- ljamo, kako hitro mineva je- sen življenja. Cen ne bom na- vajala, povem naj le, da so vsakomur, tudi tistim z naj- bolj plitvimi žepi, dostopne. Pri njih gotovo ne gre za do- biček, ampak se trudijo, da goste vsestransko zadovo- ljijo. Hvala ti mladi mož z zlatim srcem in »tapecirano brado«, kot si sam v šali dejal. Se bomo prišli k tebi. Zal mi je le, da pri nas ni več veliko takšnih gostiln. SLAVA MESARIC Celje DOKTORJEVA BESEDA žal mi je, da je v polemiki okrog članka »Brezvestni primarij« večkrat omenjeno moje ime direktno ali med vrsticami. Svoje poslanstvo zdravnika sem vedno pošte- no opravljal in če se je le da- lo, sem bolnikom pomagal. Včasih sem v tem uspel, vča- sih pa se nemočen podredil višji sili. Vsak ima pravico soditi o opisanih dogodkih, mislim pa, da je edino pošteno to, da se je Zdravstveni center Ce- lje tovarišici Privškovi opra- vičil, čemur se pridružujem tudi sam. V upanju, da bodo članki objavljeni v vašem časopisu v korist bolnikov, vas lepo pozdravljam. Dr. JOVAN DORDEVIČ LAŽNI MORALI NA ROB v številki 42, ki je izšla 21. oktobra letos, ste objavili primer Darinke Privšek, ko je čakala osem ur in pol s poškodovanim otrokom v celjski bolnišnici. Na pismo je primarij dr. Cetina odgovoril in po svoje pojasnil pristop dr. Dordevi- ča in ga tako ne prav lepo predstavil javnosti, bolj kot je to storila tovarišica Priv- škova. Po mojem mnenju, oziro- ma tudi vašem, ko v 43. šte- vilki Novega tednika sledim uredniški pripombi, da je povsod potrebna strpnost, reševati vse človeško in med lastnimi zidovi... mislim tole: Se zdaleč nočem koga kaj učiti, toda tak način pisanja razburja in ustvarja javno polemiko o življenju in delu neke ustanove, ki ji več ali manj zaupamo. Tako se čutim prizadetega jaz in moja družina ob obtož- bah dr. Cetine proti dr. Dor- deviču, za katerega vemo vsi, da je cenjen in priljub- ljen. Dr. Dordevič še nikomur ni odrekel dobre besede ali pomoči, ki jo je kdo potrebo- val ob skrbi za svojce. Zato izrabljam to prilož- nost, da se mu javno zahva- lim za ves trud in skrb ob bolezni mojega moža, otrok in sorodstva. Govorim o po- moči moji družini. Vem pa tudi. da je še veliko drugih, ki so imeli to srečo. Se en primer: Ni dolgo, ko sem bila v bolnišnici na oče- snem oddelku. Dr. Dordevič je prišel v čakalnico in se na- menil proti otroški kirurgiji. Iz vrste čakajočih je k njemu pristopil moški in še predno je uspel spregovoriti, je zdravnik že vprašal: »Kako je z Ano?« Pa me je spet obšla misel, da je dr. Dordevič zdravnik, ki si je med nami \i;kal ne- minljiv mozaik dobrih del in spoštovanja. Ni to cenena priljubljenost in problematična popular- nost, ampak nadvse drago- cena pomoč, ki jo potrebuje- mo, ko trepetamo za življe- nja svojcev. Ob obilici dela naših zdravstvenih delavcev pa je pristop k človeku tembolj cenjen. Zaključujem z željo, za boljše razumevanje med nji- mi in z nami. M. K. Celje VPRAŠANJE IZLETNIKU Delavci Gorenja naslavlja- mo to pismo Izletniku in sprašujemo, kakšni so vzro- ki, da so ukinili redno avto- busno vožnjo na relaciji Zre- če-Vitanje-Dolič-Gorenje, saj je avtobus na tej progi vozil že pet let. Tako smo delavci Gorenja v ponedeljek, 7. novembra zaman čakali na ta avtobus in se hkrati spraševali, kako sedaj priti v službo, ko avto- busa ni, lastnega prevoza pa tudi nimamo. DELAVCI GORENJA UREDNIŠTVO: Vprašanje je tu, Izletnik Celje pa prosimo za hiter odgovor. BARVE NI, »FARBE« SO Med drugim pri nas že dol- go ni mogoče dobiti umetni- .ških oljnih barv. Verjetno za- radi omejitev uvoza. Proda- jalna Mavrica v Celju je na- mreč te barve »uvažala« na- ravnost iz celjske tovarne Aero. Barv torej ni, zato pa se je namesto barvanja nadv- se razpaslo »farbanje«. KAt se tiče potrebščin za to vrsto dejavnosti, ni opaziti še nika- keršnega pomanjkanja. Sko- da le, da je večina naših ob- čanov postala proti temu že tako odporna, da se jih nobe- na »farba« ne prime več. FRANC MOHORIC, Vitanje UREDNIŠTVO: Mi mislimo prav nasprot- no, da je namreč sreča, ker se občani ne pustijo več »farbati«, zato mislimo, da bo ta dejavnost, kot povsem nekoristna in nesmiselna, slej ko prej ukinjena (razen ob tradicionalnem prvem aprilu, seveda). Kar se barv in uvoza tiče, mislimo, da btf* lahko odgovor dala to- varna, ki jih proizvaja. Mi se sicer na proizvodnjo olj- nih barv ne spoznamo kaj dosti, mislimo pa da je ven- darle omejitev uvoza tista, ki je ustavila njihovo proi- zvodnjo. Sicer pa, morda bi si tudi vi lahko pomagali s »far ban jem«? ZAKAJ NI AVTOBUSA NA JEZERO? v Novem tedniku sem pre- bral pismo Gustija Tiholeta, ki je lepo opisal dogodke na Smartinskem jezeru. To je največja lepota na celjskem. Slabo pa je s tistimi, ki so odgovorni za to naravno le- poto, ki bi lahko prinesla tu- di gospodarske in devizne rezultate. Sem reden obiskovalec Smartinskega jezera. Muči pa me, kot tudi večje število Celjanov, ki nimajo svojega prevoznega sredstva, da tja ne vozi noben a\i.obus. Spra- šujem vas samo to, zakaj ne vozi avtobus na Smartinsko jezero ali pa vsaj na Prekor- je. To bi nam, starejšim ob- čanom omogočilo obisk jeze- ra. Upam, da boste na moje pismo odgovorili! J.TRNAR, Celje UREDNIŠTVO: Žal vam na vaše vpraša- nje sami odgovoriti ne mo- remo, zato pa za odgovor naprošamo celjski Izletnik, saj bi bilo res prav, da bi tudi za avtobusni prevoz k jezeru bolj organizirano po- skrbeli. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah popoldne od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je muzej za obiskovalce zaprt. Ogledate si lahko stalno mu- zejsko zbirko. V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije pa je od ponedeljka, 15. novembra dalje odprta razstava slikar- skih del članov likovne sekcije Zelezničarsko prosvetnega društva France Prešeren iz Celja. Razstava bo odprta do 24. novembra. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ob ponedelj kih od 9. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Ogledate si lahko stalno razstavno zbirko, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kulturno zgodovinske spo- menike. KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA V avlah knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu sta odprti dve razstavi. V I. nadstropju je v avli odprta razstava z naslovom 20 let revije Ekran, v avli II. nadstropja pa razstava Slovenska socialna književnost. Obe razstavi sta odprti vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce, ogledate pa si ju lahko do konca novembra. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo ob 17. in 19.30 uri francosko komedijo Horoskop. KULTURNI DOM VOJNIK v kulturnem domu v Vojniku bodo v soboto, 20. novem- bra ob 19. uri uprizorili delo Spevvacka: Trije angeli. Gle- dalcem se bodo predstavili člani domače dramske sekcije. ZDRAVILIŠKI DOM ROGAŠKA SLATINA v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo v soboto, 20. novembra ob 19.30 uri Planinski večer-82 š plesom, ki ga organizira Planinsko društvo Rogaška Sla- tina. V nedeljo, 21. novembra ob 16. uri pa organizira Kul- turna skupnost koncert Revolucija in pesem, na kateri bo nastopil Delavski pihalni orkester iz Trbovelj. KINO ŠMARJE PRI JELŠAH Četrtek, 18. 11. ob 19.: Pismo neznane ženske - ameriška kinotečna ljubezenska drama. Petek, 19. 11. ob 19.: Vonj po kutinah - domača drama. Sobota, 20. 11. ob 19. in nedelja, 21. 11. ob 18. uri: KAZNILNICA - ameriški akcijski film. Sreda, 24. 11. ob 19.: Strel ni bil izbrisan - ameriška kriminalka. KULTURNI DOM ŠMARJE V kulturnem dom.u \' Šmarjah bo v okviru 10. festivala Revolucija in glasba v nedeljo, 21. novembra ob 16. uri koncert Rudarske godbe iz Titovega Velenja. V isti dvorani pa bo v torek 23. novembra ob 18. uri gostovalo Mestno gledališče Ljubljansko s komedijo Carla Goldonija Grobjani. Predstava bo za abonma Kozjansko. KLUB KULTURNIH DELAVCEV IVAN CANKAR V dvorani kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju bo v torek, 23. novembra ob 17. uri literarni večer Nade Gaborovičeve in Pavle Rovanove. Večer bo posvečen praznovanju Dneva republike, uvodoma pa bo spregovo- rila prof. Božena Orožen. LIKOVNI SALON V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava tkanih prostorskih objektov Ete Sadar-Breznikove. Razstava bo odprta do 24. novembra. AVLA RAZVOJNEGA CENTRA V avli Razvojnega centra bodo danes odprli razstavo akademskega slikarja Borisa Jesiha, ki živ in dela v Ljub- ljani. Razstava bo odprta do 3. decembra. GALERIJA MOZIRJE Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje je organizi- rala razstavo fotografij Janija Toroša v Galeriji v Mozirju. Razstava bo odprta do 19. novembra. KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE V razstavni galeriji Kulturnega centra v Titovem Vele- nju bo jutri, ob 19. uri otvoritev razstave batika. Upokojeni zbiratelj umetnin Daljnega vzhoda. Rado Malenšek iz Ljubljane, ki praznuje v novembru svojo 70-letnico. je sklenil, da bo mestu podaril kompletno zbirko izbranih batikov iz Indije. Sn Lanke, Burme, Tajske. Indonezije in Kitajske. Ob otvoritvi bodo predvajali tudi kratke filme o kulturi Indije in Indonezije. V soboto, 20. novembra ob 19.30 uri pa bodo v domu kulture v Titovem Velenju uprizorili opereto Radovana Gobca: Planinska roža, ki jo je pripravilo KUD Svoboda 2alec. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek. 25. novembra ob 17.: Milan Dekleva: ZGODBA O MAGNETNEM DECKU. 2. Šolski abonma. PRE- MIERA. DVORANA HMEZAD ŽALEC v Hmezadovi dvorani v Žalcu bo konec tega tedna se- jem rabljene smučarske opreme. Odprt bo v petek 19. novembra ob 15. do 18. ure, v soboto. 20. novembra in v nedeljo, 21. novembra pa od 9. do 18. ure. št. 46 - 18. november 198 NARASLE VODENA CELJSKEM PREPREČILI VEČJO ŠKODO Gasilci, enote civilne zaščite In drugI občani so se izkazali s samozaščitnim ravnanjem Obilno deževje v soboto in nedeljo je tudi na celjskem prenapolnilo korita rek in poto- kov. Voda, ki se je razlila iz strug, je pone- kod prekinila cestni promet in zalila nekaj kleti, precej težav pa so povzročili tiidi pla- zovi, ki so zdrsnili na ceste. Po dosedanjih poročilih večje škode ni bilo, skoraj brez izjeme pa je potrebno pohvaliti požrtvoval- ne gasilce, pripadnike enot civilne zaščite in druge občane, ki so s pravočasnim ukrepa- njem preprečili še večjo škodo oziroma pri- pravili vse potrebne ukrepe, če bi voda še naprej naraščala. Zapadel je tudi prvi sneg, največ ga je bilo na Rogli, kjer so cestarji prvič v letošnji jeseni preizkusili snežen pluge. CEUE Savinja in njeni pritoki v Celju so začeli zelo hitro naraščati že v nedeljo dopoldan, ko je voda tudi že zalila podvoz v Tremar- jah, tako da je bila prekinjena cestna pove- zava Celje-Laško. Najvišji vodostaj - 500 centimetrov, kar je samo 20 centimetrov pod zgornjo kritično mejo, ko voda zalije večje površine - je Savi- nja dosegla v Celju ob 16. uri popoldan, potem pa je počasi začela upadati. Operativna skupina štaba sekretariata za ljudsko obrambo in občinski center za ob- veščanje in alarmiranje so se sestali ob 10. uri dopoldan in takoj poskrbeli za potrebne ukrepe. Štabi civilne zaščite so se sestali v devetih krajevnih skupnostih in skupaj z gasilci zelo dobro opravili vse potrebne ukrepe oziroma se pripravili, če bi vode še naprej naraščale. V celjski mlekarni so takoj po poročilu iz Zgornje Savinjske doline, da Savinja nara- šča, sestavili okrepljeno dežurno ekipo, ki je bila pripravljena, da bi ukrepala, če bi Savi- nja še naprej naraščala in resneje ogrozila proizvodne prostore. Podobne ekipe so ak- tivirali tudi v drugih delovnih organizaci- jah, ki jim je grozila naraščajoča voda. Narastla Hudima je zalila tudi okolico To- varne volnenih odej v Škofji vasi, naredila pa je tudi precej škode v pravkar regulirani strugi. Popoldan je Savinja prestopila tudi levi breg v krajevni skupnosti Pod gradom, vo- da pa je zalila klet tudi na Polulah. Nepre- voznih je bilo tudi nekaj lokalnih cest. Kljub visokemu vodostaju Savinje sta sa- nitarna inšpekcija in celjski center za social- no medicino in higieno ocenila, da lahko še naprej črpajo vodo v cevi celjskega vodovo- da, vendar pa so kvaliteto pitne vode pogo- steje kontrolirali. Posebna komisija je v celjski občini že začela ocenjevati škodo, ki so jo povzročile narasti e vode, vendar pa ta po prvih podat- kih ne bo velika. V precejšnji meri na rovaš dobre samozaščitne organiziranosti. Ljudje so pričakali vodno ujmo pripravljeni in so pravočasno spraznili kleti, odpirali zamaše- ne jaške, drug drugega obveščali o bližajoči se nevarnosti... Izkazali so se tudi požrtvo- valni gasilci, enote civilne zaščite in štab za poplave pri vodnogospodarski organizaciji Nivo. LAŠKO Vsako daljše deževje je za občino Laško lahko usodno. Zadnje je ponehalo tik pred katastrofo, tako da danes o veliki škodi ni mogoče govoriti, pač pa bolj o nujnih regu- lacijskih delih, id naj bi v bodoče prepreče- vala poplave. Savinja v Laškem je pričela močneje na- raščati v nedeljo okrog osme ure in je ob devetih že dOsegla kritično mejo. Najvišji vodostaj je imela ob pol petih popoldan - le nekaj manj kot pet metrov. Narasla voda je poplavila nekatera ob- močja in ceste tako, da je bil promet marsik- je nemogoč. Najhuje je bilo v LašKem. Po- plavljena je bila magistralna cesta Celje-Zi- dani most pri podvozu Tremerje, v okolici transformatorske postaje Dravskih elek- trarn v Debru in okrog Zdravilišča. Voda je zalila tudi regionalno cesto Rimske Toplice- -Jurklošter pri železniškem nadvozu v Glo- bokem, prav tako cesto Laško-Marijagra- dec in podvoz na Trubarjevem naselju v Laškem. Voda je poplavila še lokalno cesto proti Radoblju ter lokalno cesto in nekatera področja v Jagočah pri Laškem. V Laškem je voda pritekla v kleti v štirih stanovanjskih blokih naselja na Rimski ce- sti, v kletne prostore Zdravilišča in ogrozila skladiščne prostore trgovine Kmetijske za- druge Laško na Trubarjevem nabrežju. Prizadeto je bilo tudi območje Rimskih Toplic. Tam je voda pritekla v skladišče Kmetijske zadruge Laško, kjer pa, na srečo, ni bilo takšnih materialov, ki bi jim voda in vlaga škodili. Veliko kasneje kot Savinja v Laškem je prestopila bregovee tudi Sava v Radečah, kjer pa večje škode ni bilo. Aktivnost ob deževju in poplavi se je v občini Laško pričela okrog 13. ure, ko so poleg štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih in v nekaterih ogroženih organi- zacijah združenega dela, v akcijo stopili tudi gasilci. Družbena samozaščita tokrat ni za- tajila. ŠMARJE Čeravno se je že v ponedeljek dopoldne sestala ustrezna občinska komisija, škode, ki sta jo povzročila nedeljska moča in nara- sli potoki v šmarski občini, ni mogla ocenit Kajti ponekod so posledice še odstranjeval drugod pa dotlej še opisnih podatkov o ^ stali škodi niso sporočili. Iz poročila štabov civilne zaščite v kraje^ nih skupnostih in občinskega štaba civiij^ zaščite pa je razbrati, da so narasli potoki i moča zaradi nedeljskega deževja povzroči največ gmotne škode v krajevni skupnost Rogaška Slatina, še posebej v Zdraviliš,j^ Voda je namreč zalila kletne prostore nov( ga hotela Sava, kjer je bila visoka kar g centimetrov, vdrla je tudi v kletne prostor hotela Pošta, kjer je bila visoka 70 centim^ trov, prizanesla pa ni niti hotelu Bohor. ^ nedeljo je bil pod vodo tudi zdraviliški in središče Rogaške Slatine, večjo gmotn, škodo pa je voda povzročila pri kmeti Krumpaku, kjer mu je zalila gospodarsk, poslopje in kletne prostore stanovanjske hj še. Zaradi vode je bila v nedeljo neprevozni cesta iz Rogaške Slatine preko Podplata cj, Mestinja, narasle vode pa so povzročile ško do tudi v Bohorjevem tozdu Lesna oprenu v Mestinju. V Šmarju menijo, da je nedeljska mof; napravila škodo še na marsikateri krajevn cesti, vendar pa natančnih podatkov o ten iz krajevnih skupnosti niso dobili. Dovol zgovorno pa o obsegu škode priča že poda tek, da je v organizacijah združenega dela ir pri zasebnikih priskočilo na pomoč kaj osem gasilskih društev, ki so zaradi narasli!) voda pomagali reševati premoženje tam kjer je bilo to potrebno. ^ V Z^ski občini je voda naredila največ škode na poljskih pridelkih. Sicer pa je bile najhuje v Letušu in na Polzeli, na območju med Borštom in Orovo vasjo, kjer je popla. vila reka Ložnica. Voda je vdrla v kletne prostore hiš. Voda je zalila tudi kleti nekaterih hiš v Grušovljah in v Prekopi ter farmo Podlog, kjer so na pomoč priskočili gasilci iz Šem- petra. Bregove je prestopila tudi Pirešnica v kra ju Pirešica tako da so morali za nekaj ča.^ zapreti cesto Celje-Titovo Velenje. Voda t reke Pake je z.alila cesto v naselju Pate poplavljena pa je bila tudi cesta med Frar. kolovim in Belim potokom. V konjiški občini je, kot ponavadi popla vila Dravinja, večje škode pa ni naredila. Popoldan se je dež na celjskem območj- spremenil v sneg in pobelil vrhove, večji' prometnih zagat pa ni povzročil. Nekaj tdi je bila neprevozna le cesta na Roglo, kjer ^; je nabralo za 15 centimetrov snega, tako ti- so jo morali delavci cestnega podjetja spl^ žiti. Na vodno gospodarski organizaciji Nivo so povedali, da je Savinja, ki je hitro narastla in tudi hitro upadla (v ponedeljek ponoči za 3 metre), pov- zročila precejšnjo škodo na vodnogo- spodarskih objektih. Voda je precej prizadela oba jezova v Mozirju (nad in pod Savinjskim gajem) in poško- dovala še jezova v Nazarju in Rad- mirju. Savinja je spodjedia tudi nasi- pe proti visokim vodam na Ljubnem in poškodovala obnovljene nasipe v Kasazah. Kolikšna je škoda na vo- dnogospodarskih objektih pa zaen- krat še ni mogoče natančno oceniti. Voda v strugi Savinje v celjskem mestnem parku je v nedeljo popol- dan dosegla nivo 500 centimetrov, v Nazarju pa 314 centimetrov. Ce bi gladina Savinje narastla še za 20 cen- timetrov, bi voda zalila večja območ- ja in ogrozila tudi celjsko mlekarno, tako kot v ujmi pred dvema letoma, ko je voda v strugi Savinje v Celju dosegla višino 540 centimetrov. SAMOZAŠČITNI ČUT LAŠKIH »OTOČANOV« »otok«, naselje med restavracijo »Hum« in železniškim podvozom proti Rimskim 1 ophcam ima svoje ime prav zaradi pogostih poplav. V tem naselju je tudi veUko avtomobilov, precej ga- raš, kjer so jekleni konjički varni pred dežjem in mrazom, ne pa tudi pred poplavami. Nekaj bridkih izkušenj z zalitimi avtomobili v preteklosti je izu- čilo krajane, da strižejo z ušesi ob po- ročilih o vodostaju. Tokrat so spet srečno rešili svoje avtomobile na pro- storu okoli železniške postaje, ki ga narasle vode še nikoU niso dosegle. Morda bi bilo manj uspešno, če bi Sa- vinja naraščala ponoči in bi kdo pre- spal zavijanje sirene. V nedeljo popoldan je Savinja prestopila levi breg tudi v krajevni skupnosti Podgrst in poplavila lokalno cesto Polule-Zagrad ter nekaj njiv. §t. 46-18. november 1982 KONCERT »NAJ« BELI ZA SMUČARSKO REPREZENTANCO Veliko nastopajočih, dober program in odličen obisk Beli koncerti, ki sta jih organizi- rala v Celju, Velenju in Ljubljani Nedeljski dnevnik in Radio Ljub- ljana, so dokazali, da je pri nas ogromno zanimanje za našo smu- čarsko reprezentanco in za vse do- gajanje okoli nje. Vse prireditve so bile razprodane in obiskovalci so tako pripomogli k boljšemu finanč- nemu stanju naše smučarske repre- zentance. Tudi nastopajoči na vseh treh prireditvah so pripomogli k te- mu, saj so se odrekli honorarjem. Da je bila ena od treh prireditev v Cšlju ni ravno slučajno, saj Zavod Golovec dobro sodeluje s smučar- sko reprezentanco, razen tega pa so organizacije združenega dela Zla- tarne in Toper Celje ter Zdravilišče Dobrna tudi članice jugoslovan- skega smučarskega sklada. Kakšne uspehe bodo naši beli mušketirji na smučeh letos dosegli v svetovnem pokalu je pred začet- kom sezone teško napovedovati. To so zatrdili tudi vsi nastopajoči smučarji in njihovi trenerji. Toda občutek je dober, saj so letos treni- rali tako kot že dolgo ne. To velja bolj za moško kot za žensko repre- zentanvo, ki jo letos p>estijo po- škodbe že na treningih. Včasih so namreč od osmih tekmovalk treni- rale tudi samo po dve. No z Zdravi- lišču Dobrna, kjer skrbijo za reha- bilitacijo smučarjev in smučark, so poskrbeli, da v zadnjem času redno vadi pet tekmovalk. Med smučarji je položaj nekoliko boljši, saj redno trenirajo vsi. Če- prav še niso imeli mednarodnih preglednih tekmovanj, pa prvi re- zultati že kažejo, da na primer v slalomu izstopa Bojan Križaj, da je Boris Strel tudi letos odličen v ve- leslalomu, da bo verjetno Jure Franko letos prijetno presenečal in podobno. Direktor naše smučarske repre- zentance Tone Vogrinc je v svojih napovedih tudi letos dokaj previ- den. Zaveda se namreč, da je v alp- skem smučanju izredno nehvalež- no napovedovati boljše uvrstitve. Toda pri tem pa je vseeno optimist in upa, na vsaj tako dobre uvrsti- tve, kot so jih naši smučarji in smu- čarke dosegali minulo sezono. Oba zvezna trenerja Filip Gartner in Jože Sparovec sta v razgovorih povedala, da sta zadovoljna s kvali- teto treningov, čeprav ni bil v celoti izpolnjen plan, ki so si ga zastavili. Toda to bodo poskušali nadoknadi- ti še pred začetkom svetovnega po- kala. Sicer pa bodo prvi pokazatelji že ta mesec po nastopu v svetovni seriji, ki bo letos v Borniu. Sicer pa bo verjetno večina tistih, ki ljubijo smučanje pritrdila Borisu Strelu, ki je na vprašanje Milanke Bav- com, s kakšnim zimskim športom bi se ukvarjal, če ne bi smučal, od- govoril, da bi v tem primeru gledal smučanje na televiziji. Poglejmo še kdo vse je nastopil v soboto na koncertih v Celju in Ve- lenju. Ljubljanski ansambel Šok je po napovedi Marjana Kralja, ki je kasneje vodil tudi nekatere razgo- vore s smučarkami, začel priredi- tev v glasbenem smislu. Nadaljeva- li pa so Mojmir Sepe, ki se je tokrat predstavil kot pevec, ki se je tako oddolžil celjskim obiskovalcem, ker ga ni bilo na prireditvi Celjani Celjanom. Za Mojmirom je zapela še Majda Sepe. Skupina Party se je predstavila v popolni zasedbi sku- paj z Meto Močnik, ki je kasneje okrepila še Pepel in kri. Marijan Smode in Andrej Šifrer sta bila predstavnika kant avtorjev in sta naletela pri obiskovalcih na odli- čen odziv. IVIlajša pevka Irena Trat- nik se je predstavila z letošnjo zma- govalno evrovizijsko popevko Ma- lo Miru, ansambel Hazard pa je še pred zimskim spanjem dal nekaj nasvetov vrtnarjem. Za narodno za- bavno glasbo je tudi letos"poskrbel trio Mihe Dovžana, ki ga je pri dru- gi skladbi okrepila še pevka Meta Malus. Za zborovsko glasbo pa je poskrbel Ljubljanski oktet, ki je s skladbo Variacije na Martina Ke- bra, opomnil tudi da je bila nasled- nji dan Martinova nedelja. Med po- vezovalci programa smo že omenili Marjana Kralja. Razen njega so vo- dili pogovore tudi Dare Milic, Nata- ša Dolenc, Vili Vodopivec, in Mi- • lanka Bavcon. Vsekakor je bila letošnja priredi- tev boljše pripravljena kot prejšnja leta. Temu pa je bil verjetno vzrok tudi neposredni prenos dela prire- ditve na drugem programu Radia Ljubljana. Zato režiser prenosa Koks Beloti ni dopustil Andreju Ši- frerju, da bi zapel še eno pesmico in tudi sicer so vsi nastopajoči imeli točno odmerjen čas za svoj nastop. Kakor je poveldal popularni TOF- Toni Fornezi, je bil tudi program moped showa zato krajši toda prav zaradi tega tudi nič manj udaren, piker in zanimiv. Ob zaključku moramo omeniti tudi številne obiskovalce, ki so na- polnili dvorano Golovec v Celju, saj so bogato nagradili nastopajoče z aplavzi in so zbrano poslušali po- govore z reprezentanti in drugimi smučarskimi delavci. Tudi Zavod Golovec, se je potrudil, da bi prire- ditev čimbolje uspela. Kljub temu pa bodo prav pri tej organizaciji morali razmisliti o nakupu novih stolov za parter. Ce je bilo v začet- ku mogoče postaviti stole po vsej površini dvorane, je to mogoče se- daj samo nekoliko čez polovico. Ta- ko je precej tistih, ki bi radi plačali sedišče moralo stati. ____________ . . F. P. Marijan Smode se je celjskemu občinstvu predstavil s popularno skladbo Mrtva reka. Mladi obiskovalci koncerta so posedli kar po tleh pred odrom, da bi kar najbolj od blizu videli naše smučarje. Moped show je bil tudi tokrat zanimiv in aktualen, saj je Tone Fornezzi-TOF pripravil več »štosov« na tre- nutno situacijo. Bojan Križaj odgovarja na vprašanja Milanke Bavcon. V ozadju Boris Strel. Direktor naše smučarske reprezentance je Daretu Mi- liču kot iz rokava nasul vrsto podatkov in zanimivosti o reprezentanci. Trenerja ženske in moške smučarske reprezentance Jože Sparovec in Filip Gartner sta v razgovoru z Natašo Dolenc povedala marsikaj zanimivega. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 46-18. november 195. ŠENTJUR SKRB ZA NEOBDELANO ZEMUO Na svoji zemlji ostajajo ostareli ljudje Posebna komisija pri skupščini ob- čine Šentjur je pripravila dolgoročni program razvoja agroindustrijske proizvodnje. Osnovna ugotovitev te komisije je, da je hitrejši razvoj agroži- vilstva eden temeljnih pogojev za splošno ustalitev gospodarstva Jugo- slavije in da je bil pomen kmetijstva v minulem obdobju preveč odrinjen na stranski tir. Resda se je kmetijska proizvodnja v Jugoslaviji po vojni močno povečala, vendar še kljub temu zaostajamo za drugimi državami v svetu. Prenizki so hektarski pridelki in tudi poraba gno- jil na ha kmetijske površine .še močno zaostaja za razvitejšimi deželami. Pri vsem tem pa ne gre spregledati dej- stva, da imamo prav pri nas odlične pogoje, da bi lahko pridelovali več hra- ne na plodnih površinah, ki veljajo za žitnico Evrope. Vsled tega je posebna komisija v Šentjurju pripravila predlog najpo- membnejših pogojev za razvoj agroži- vilstva, saj je občina Šentjur po svoji prirodni danosti izrazito kmetijska. In le z doslednim izvrševanjem programa bo moč na kmetijskem področju dose- či začrtano proizvodnjo. Pristop k ra- zreševanju obdelanosti kmetijskih zemljišč v občini je obravnava! že Izvršni svet in ga bo v prihodnjih dneh še skupščina občine. Seveda pa bo po- trebno k rešitvam pristopiti nemu- doma! Čimprej je namreč treba zastaviti ak- cijo za obdelavo neobdelanih zemljišč in tudi tistih, ki veljajo za slabo obde- lana. Problematika neobdelanih zemljišč terja v občini učinkovito in hitro ukre- panje, ki mora biti tudi močnejše od vseh sklepov, pobud in ukrepov. Na dlani je, da je potrebno kmetijstvo in- tenzificirati. Ob primerjavi podatkov proizvodnje v kmetijstvu iz zadnjih desetih let je sicer razbrati, da se .je proizvodnja na tem področju bistveno povečala. Toda to je le splošen poda- tek, ki sam po sebi ne pove veliko. Kajti kmetijstvo je dobro zaživelo zgolj na usmerjenih kmetijah ali pa tam, kjer imajo posamezniki (kmetje) še vedno pristen odnos do zemlje. Ob tem pa je bil na drugi strani v tej obči- ni močno prisoten proces deagrariza- cije predvsem v pasivnih, hribovitih področjih občine. Tudi staro.stna struktura je na tem področju izredno neugodna. Mlado vabijo v dolino razvi- tejši predeli in nekdaj stare, trdne kmečke domačije se otepajo s številni-' mi problemi. Na svoji zemlji ostajajo ostareli ljudje, že sami potrebni nege in pomoči. Nekdaj plodna zemlja zato peša skupaj s temi ljudmi. Možnosti za ukrepanje v takšnih pri- merih so bile .še do nedavna minimal- ne. S posegom zakonodaje tudi na to področje pa obstaja več možnosti za razreševanje obdelovalnih zemljišč. Med drugim zakon o preživninskem varstvu kmetov^ daje možnost ostare- lim kmetom, ki niso več zmožni obde- lovati zemlje in ki nimajo naslednika, da zemljo oddajo preko Kmetijske zemljiške skupnosti ter na osnovi te vrednosti pridobijo preživnino in z njo v bistvu vsaj osnovno socialno var- nost. V akcijo za obdelana polja so bodo morali seveda vključiti ob posamezni- kih tudi krajevne skupnosti. Kmetij- ski kombinat, Kmiotijska zemljiška skupnost, inšpekcijske, pa tudi social- ne službe. V bistvu gre za kruh naš vsakdanji, ki ga lahko že jutri rodijo danes neobdelana ali slabo obdelana zemljišča. MATEJA PODJED JABOLKPREVEČ d&prav je letos sadja zares veliko, ga le ne bi smeli puščati, da takole jemlje konec. Napovedi za dobro letino je bilo slišati že zelo kmalu, tako. da bi se lahko odkupovale! in predelovalna industrija pripravili za uspešno spravilo. T. TAVČAR STMKOVNJMt SVETUJE GNOJENJE PŠENICE PO SETVI Zaradi izredno neugodnega vremena v času spravila koruze in sladkorne pese je letošnjo jesen ostalo zelo malo časa za pripravo zemlje in za setev pšenice. Mar- sikje v časovni stiski njiv nismo uspeli pognojiti pred setvijo pšenice. To napako lahko zdaj popravimo tako, da nepogno- jene posevke čimprej pognojimo z odmerki gnojil, ki smo jih predvideli za posamezne njive. Posevkom na tleh z nizko ravnijo fosforja in kalija bomo gnojili z višjimi odmerki obeh hranil, na tleh z višjo ravnijo pa z nižjimi. To bomo dosegli z izbiro kompleksnih NPK gnojil z višjim oz. nižjim deležem fosforja in kalija. Posamezjia gnojila pa bomo odmerjali z ozirom na vsebnost dušika, ki naj bi ga ne dali več kot 30 kg čistega dušika na hektar. Priporočamo gnojenje z naslednjimi odmerki posa- meznih gnojil; 350-500 kg/ha NPK 6-18-18 250-350 kg/ha NPK 9-18-18 150-250 kg/ha NPK 13-10-12 ali 200-300 kg/lia NPK 11-11-16 Ker s temi odmerki ne bomo zadostili potrebam posevkov za fosfor in kalij, bomo to lahko nadoknadili pri prvem dognojevanju ob koncu zime. Takrat bomo namesto s KAN-om dognojevali z NPK gnojili. JESENSKA IN SPOMLADANSKA - UPORABA HERBICIDOV V PŠENICI Herbicidi dicuran 500, s katerim uspešno zatremo trave (srakoperec) in nekatere širokolistne plevele, je sedaj na voljo. Zaradi nastopa zmrzali ga ne smemo uporabljati za jesensko zatiranje plevelov. Priporo- čamo pa nabavo herbicida in z njim škropimo spo- mladi od tretjega lista do konca razrasti ozimne pše- nice, ozimnega in jarega ječmena. Ker s herbidicom dicuran 500 ne zatremo smolenca, jetičnika in maka, priporočamo za zgodnje spomladan- sko škropljenje, če so seveda pleveli razviti, kombina- cijo dicuran 503 l/ha -1- faneron 50 3 kg/ha. Če se pleveli razvijejo šele kasneje, ko zaradi toplej.šega vremena lahko uporabljamo hormonske herbicide, priporo- čamo kombinacijo dicuran 500 3 l/ha -1- deherban fluid 4 l/ha ali aniten DS 3 l/ha. Kmetijski inštitut Slovenije SLOVENSKE KONJICE VEČJA PROIZVODNJA Veliko dobre krme za živinorejo Kmetijska proizvodnja je letos pri Kmetijski zadrugi v Slovenskih Konjicah v pora- stu. Že za jesen in zimo 1981-1982 so pripravili pro- gram setve in pridelave žive- ža s posebnim poudarkom na pridelavi osnovne krme na domačih zemljiščih. Uspeli so s tem, da so poseja- li več koruze za zrnje in sila- žo in za to tudi priskrbeli pri- merno seme, gnojila in škro- piva. Zaradi ugodnih vre- menskih pogojev in še zlasti zaradi podaljšanega poletja v septembru, je bil pridelek koruze za zrnje po ocenah kar za 50 odstotkov višji kot lani na tem območju. Podob- no velja tudi za pridelek ko- ruze za siliranje. V Kmetijski zadrugi menijo, da je s tem zagotovljenih 70 odstotkov potrebne koruze z domiačega področja. V tem letu pa je pospeše- valna služba namenjala po- seben poudarek setvi krmil- nih rastlin - detelje in druge- ga posevka v letu (repa, pe-. sa). Nekaj uspeha je že, a do- seči skušajo, da bi vsako str- nišno površino posejali še isto leto in tudi v njem po- brali pridelek. Ker pa je bil letos tudi naravni pridelek travišč zelo kakovosten, je v občini pridelane veliko do- bre krme za živinorejo. Od drugih poljščin so v kooperacijski dejavnosti Kmetijske zadruge uspeli tu- di z jesensko setvijo pšenice v pogodbenem sodelovanju. S tako posejanih 120 hektar- jev so pogodbeno odkupili 248 ton jedilne pšenice in plan tudi rahlo presegli. Za živinorejsko proizvod- njo ocenjujejo, da je bila v občini letos nekoliko višja reja kot lani, vendar je zaradi neurejenega tržišča in zaradi bližine hr\'aškega tržišča, kjer živino odkupujejo po višjih cenah, bilo prodanih okoli 200 glav kakovostne ži- vine mimo Kmetijske zadru- ge. Kaže, da je bil znatno večji kot sicer tudi domači zakol živine. Skupno bodo tako izgubili v tem letu okoli 500 glav goveje živine. V de- vetih mesecih pa je Kmetij- ska zadruga odkupila iz koo- peracijskega sodelovanja 825 ton žive živine, kar je za 4 odstotke manj kot lani v istem času, odkupila pa je tudi 1,787.000 litrov mleka, to pa je za 3 odstotke več kot lani v istem času. Da so ohranili stalež gove- di, je delno zasluga tudi delo- vanja intervencijskega skla- da za pospeševanje kmetij- stva v občini in v republiki, pa tudi območnega samou- pravnega sklada za pospeše- vanje kmetijstva. Poudarjajo pa, da denar iz inter\'encij- skih namenov ne more nado- mestiti neskladja v cenah kmetijskih pridelkov. Tudi družbeno usmerjena akcija za jesensko setev polj- ščin 1982-1983 v občini ugo- dno poteka in ocenjujejo, da bodo družbeno zastavljene plane tudi dosegli. V družbe- ni proizvodnji pri Kmetijski zadrugi so že opravili vsa de- la. Sicer pa je bil v njej letos pridelek sadja 1300 ton. Ja- bolka so prodana ali uskladi- ščena v hladilnici v Celju. Z jabolki pa so imeli pri po- godbeni pridelavi precej te- žav. Zagotovljeno je bilo, da bodo lahko letos kmetje od- dali vse količine jabolk za in- dustrijsko predelavo, koli- kor jih bodo pridelali. Zato je Kmetijska zadruga tudi sklenila s predelovalno indu- strijo pogodbo za odkup 80 ton jabolk, predelovalna in- dustrija pa je doslej prevzela le polovico pogodbenih koli- čin. Poleg sadjarstva je v konji- ški Kmetijski zadrugi močna tudi vinogradniška proi- zvodnja. Letos so v lastni proizvodnji pridelali 130.000 litrov vina, z odkupom groz- dja pri kooperantih na konji- škem območju pa so prido- bili še 250.000 litrov vina. MILENA B. POKLIC TRŽNICA BO ZAPRTA v času ko se s preskrbo z osnovnimi življenjskimi arti- kli ne moremo ravno pohva- liti, se bo Celjanom pridruži- la še ena preskrbovalna nad- loga. Danes bodo zaprli celj- sko tržnico da bodo delavci komunalnega podjetja lahko nemoteno asfaltirali celotno površino tržnice. Ce ne bo vreme ponagajalo, bodo dela že v soboto zaključena. Če pa bo deževalo ali pa se ohladilo pod O stopinj Celzija, se bodo dela nekoliko zavlekla. V so- boto in nedeljo bo tržnica odprta v vsakem vremenu. ijl 46-18. november 1982 NOVI TEDNIK-stran 15 OTROŠKI VRTILJAK pragi prijatelji! počasi se jesen poslavlja. Pozdravile so nas že prve giježifik^, res bolj vodene, a na prihajajočo zimo so nas yendarle opozorile. Z zimo bodo prišli na vrsto sankanje, jittUČanje pa tudi dolgi večeri, ko bo ostalo več časa za posedanje v topli sobi. V moji mapi se že kali zanimiva igrica, s katero si boste lahko popestrili zimske večere. Kakšna, vam zaenkrat še ne smem izdati. Povem naj le, da ge boste ob njej imenitno zabavali. Vaša Nadja MOJ GOST .Sandra, ti boš dobila učenko iz Gevgelije. Si zadovoljna?« »Seveda, krasno,« sem se ra- zveselila. Med uro sem premišljevala, kakšna bo deklica, ki bo pri meni preživela tri dni likovne kolonije. Ali se bova lahko sporazume- vali? »Oh, bo že kako," sem se hitro potolažila. Dnevi do četrtka so se vlekli v nedogled. Končno je prišel četr- tek. Vsa vznemirjena sem odšla v Solo. Ko sem se pojavila v avli, sem zaslišala za seboj: »Sandra, obisk imaš!« »Jaz?« »Ja, tvoja gostja je že tukaj.« Tako nepričakovano je prišla, da sprva nisem vedela, kaj naj storim. Stekla sem po stopnicah v zbornico in pokukala skozi vra- ta. Na stolu je sedela drobna de- klica temnih skodranih las in črnih oči. Ko me je zagledala, se je prijazno nasmehnila. »Ja sam Olgica Ikonomova iz Gevgelije.« »Jaz pa Sandra.« Spregovorili sva še nekaj be- sed, nato pa sem jo odpeljala do- mov počivat, ker je bilo za njo 23 ur naporne vožnje. Ves prosti čas, kar sva ga imeli, sva prebili v prijetnih pogovorih o šoli, glasbi in športu. Ker imava dosti skupnih interesov, sva se hitro spoprijateljili. Prepričana sem, da se bo naji- no prijateljstvo nadaljevalo, če ne drugače, pa vsaj po pismih. SANDRA URSIC, 8. r OŠ bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI VONJ PO KUTINAH Letos se je razpasla čudna na- vada, da učenci v razredu radi jedo kutine. Jedo jih deklice in tu in tam vidiš tudi kakšnega dečka. Pri nas jih deklice jedo med rekreacijo in tudi po pouku. Kutine prinesem jaz v šolo. Do- ma jih rabimo tudi za zelje. DORIS PESJAK, 4. a OS Edvars Kardelj SLOVENSKE KONJICE ŠPORTNI DAN NA ŠMOHORJU Od šolskih dni imam najraje športne dneve. Skoraj vsako leto imamo v oktobru športni dan. Letos smo odšli na Smohor, kjer smo pekli kostanj. Sedem zjutraj. Na dvorišču se že zbirajo učenci in hitijo na ma- lico. Otovorjeni s kostanjem in vsemi pripomočki za pečenje smo štartali. Veliko jih je imelo s seboj sendviče in sokove, sicer pa je na Smohorju koča, kjer si lahko kaj kupiš. Kolona učencev je bila dolga. Na poti se nismo ustavljali, čeprav bi se mi poči- tek zelo prilegel. V našem razredu smo imeli vse res dobro organizirano. Dečki so se tokrat zelo potrudili, saj so nam vso pot nesli kostanj in peč, na Smohorju pa so nam tudi spe- kli kostanj. Potem pa smo jim tudi deklice pripravile presene- čenje. Okoli ognja smo postavili klopi in se pogovarjali. Miloš je s seboj prinesel celo kitaro. Ko smo ko- stanj pojedli, pa je prišlo na vrsto presenečenje za dečke. Na klop smo jim postavile razna peciva, piškote in celo potico. Dečki so nam v dokaz, da so zadovoljni, divje zaploskali. Povabili smo to- varišico za gospodinjstvo in tudi ona nas je pohvalila. Čeprav je bilo veliko vsega, je kar kmalu ostala klop prazna. Potem pa je naš razred odigral še prijateljsko tekmo: dečki - deklice. In ne bo- ste verjeli, da je bil rezultat 2:2. Sicer pa deklice tako nismo po- kazale vsega znanja, da ne bi fan- tom vzele vsega veselja. Po tek- mi smo zopet posedli po klopeh in spekli še nekaj porcij kostanja. Ob zvokih kitare smo zapeli še nekaj pesmi. Nihče ni pomislil na odhod, dokler nas ni tovariš opomnil, da bo treba začeti po- spravljati. Mislim, da je bil to moj najlepši športni dan, kar sem jih preživela na osnovni šoli. DARJA TURNŠEK, 8. d OŠ Primoža Trubarja LASKO BRALA SEM Zvečer sem brala Jcnjigo z na- slovom Medved, ki stanuje v me- dvedjem mestu. Ta knjiga je smešna in vesela. Pripoveduje o predrznem medvedk«, ki kar na- prej nagaja. Izvedela sem tudi, kje stanuje. Ime mu je Benjamin, njegovi mami Sara, očetu Panter, stricu Jakob in teti Luci. Hodi tudi v medvedjo šolo. Knjiga mi je bila všeč. BISERKA SAJNKAR, 4. a OS Dušana Jereba SLOVENSKE KONJICE MOJ ROJSTNI DAN v nedeljo sem praznovala sed- mi rojstni dan. Povabila sem pri- jateljice, da smo pojedle torto. Bilo je lepo. MATEJA ZUPANC, 1. b OS Franja Malgaja ŠENTJUR PRI CELJU PRI OSKRBOVANCIH v sredo smo obiskali oskrbo- vance v Lamprehtovem domu. Napovedovalka je bUa ^Suzana. Najprej sem jaz nesla šopek k ženici Izotovi, zato ker nam je naredila klobučke. Bili smo jih zelo veseli. Ko smo končali s pro- gramom, smo odšli v jedilnico. Tam so nas pogostili. V Lampre- htovem domu imajo za oskrbo- vance zelo lepo urejeno. Vedno so veseli naših obiskov. NATALIJA ROŠEK, 3. a OS Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE SONCE ME JE PREMAMILO Lep sončen dan se je obetal, ko sem hitel v šolo. Toplo sonce me je grelo v hrbet in ptički so vese- lo žgoleli. 2e ob vstopu v šolo sem si želel, da bi teh šest učnih ur hitro minilo in da bi lahko odšel domov. Zdelo se mi je, da me je ubogala kakšna nadnarav- na moč, saj je bilo pouka res hi- tro konec. Po mojem seveda. Do- ma sem pustil torbo na stolu, se hitro preoblekel, zmetal obleko na posteljo in odšel ven. Nebo je bilo brez oblačka, kot nalašč za divjanje in potepanje. Skočil sem na svojo kolo in ... adijo domek. Najprej sem nekajkrat premeril Šmartno po dolgf m in širokem, nato pa sem oddivjal na igrišče. Tam seveda ni manjkalo frajer- jev za nabijanje nogometa in vse- kakor sem se jim pridružil, Cas je vse prehitro minil, zato je bil že večer, ko sem se vTnil domov. Že na poti domov sem vedel, da bo vToče. Ob vstopu v hišo mi jih je najprej napela mama, nato "pa sem jo komaj odnesel brez zauš- nice pri očetu. Potrt po takem sprejemu sem stopil v sobo. Naj- prej sem si jo malo uredil, saj je bila tako razmetana, kot da bi eksplodirala bomba. Na vrsto je prišlo učenje. Kar pobledel sem, ko sem na urniku zagledal okraj- šavo NE. »Saj to ni mogoče, da imamo nemški jezik,- sem pomislil. Po- grabil sem zvezek in. se zastrmel v napisano stran. Zadrege me je rešila misel: »Bom že zjutraj po- novil« Na hitro sem preletel še druge predmete, nato pa odšel v dnevno sobo. Po dnevniku sem se navečerjal in odšel spat. Zju- •traj sem zaspal in konec je bilo upanja na ponavljanje. V šoli sem dobil slabo oceno, ki se jo dobi za neznanje. MATJAŽ KACICNIK, 7. r OS bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI SANJAL SEM... Nekega večera nisem in nisem mogel zaspati. Po dolgem preme- tavanju z boka na bok sem konč- no zaspal. Med spanjem sem sa- njal grozne reči. Začelo se je ta- kole: Bilo je zvečer in že .sem hotel zaspati, ko je nenadoma na ho- dniku nastal trušč. Tedaj so se odprla vrata in v kuhinjo sta vstopila roparja. V sobi sva bila jaz in moj prijatelj. Hotela sta na- ju ubiti, a se nama je posrečilo, da sva pre sva preskočila balkon- sko ograjo in ušla po ^tezi proti travniku. Na travniku pa je bila ženica, ki je imela namestoKipma majhen šotor. Dovolila nama je, da se za tečeva vanj. Potem sva počakala, da je žena odšla po mi- ličnike. Slišala sva streljanje in potem je bilo vse končano. Ro- parja sta bila potolčena in svobo- dno sva stekla domov. Takrat sem se zbudil in na moje veliko začudenje sanje niso bile resnič- ne. A bojim se, da bi se sanje uresničile BOŠTJAN JAVORNIK, 4. a OS Dušana Jereba SLOVENSKE KONJICE NARAVNI POSEBNEŽI BOBER Bober je prav gotovo med najbolj spretnimi graditelji v živalskem svetu. Živi v potokih in jezerih v severnoameriških gozdovih, pred 4000 leti pa je živel celo na ljubljanskem barju. Spada med glodalce in ima spredaj dva dletasta sekalca, ki mu rasteta vse življenje. S svojimi zobmi bober neprestano gloda les in jih tako bmsi, hkrati pa pridobiva material za svoje gradnje in hrano. Čeprav je bober velik le za kakšnega maj- hnega psa, lahko podira zelo velika in debela drevesa kot za šalo. Svoje bivališče si zgradi bober ob bregovih potokov. Vhod v votlino leži pod vodno gladino, sam brlog pa je nad njo. Zato bobri skrbijo, da je višina vodne gladine vedno enaka: s podrtimi debli, s katerih so prej obrali listje, poganjke in lubje za hrano, zgradijo jez. Luknjice prepletejo z drobnim vejevjem nato pa prekrijejo z debelim ilovnatim slojem. ŠE IMAMO RADI IGRAČE v prostem času se s prijateljico igrava zdravnico s svojimi punč- kami. Ce je slabo vreme, berem knjigo. BARBARA, 3. b S sosedovim fantkom brcava žogo, ali pa s sestro igrava šah. MATEJA, 3. a Kadar sem prosta, skačem s kolebnico, ki se mi je zelo priljubila. ROMANA, 3. a Moja najljubša igrača je punčka in zato se z njo najraje igram. ANDREJA, 3. b Meni dela družbo v prostem času muca Muri. MAJA, 3. b Igram se z medvedkom, ki mi ga je prinesel atek. Po nesreči sem mu odtrgala roko, zato je od takrat moj medvedek bolnik. MATEJA, 3. a Učenke OS Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE SLIKE Sest slik si je na prvi pogled zelo podobnih. Popol- noma enaki pa sta le dve. Ali ju znaš poiskati? Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji na naš na- slov do ponedeljka, 22. novembra 1982. Na dopisnico pripiši še svoj naslov, razred in šolo, ki jo obiskuješ. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca tovarne AERO. AERO, ime tovarne, ki vam poklanja darila za pra- vilne rešitve pa je tudi odgovor na uganko iz prejšnje številke. Nagrado bomo tokrat poslali: LOGAR Jaki. D. Kvedra 35. 63230 ŠENTJUR 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 18. november isa; ROKOMET USPEH ŠOŠTANJA NA REK Sklenjeno republiško prvenstvo v preteklem kolu v I. B zvezni ligi so bili rokometaši Aera Celje prosti, saj so sre- čanje proti Mehaniki v go- steh preložili na 4. decem- ber. Vzrok za preložitev je bi- la udeležba celjskih igralcev v mladinski reprezentanci Jugoslavije, ki gostuje v Ira- ku. S srečanjem manj so jih na lestvici ujeli igralci Kriva- je, ki so presenetljivo zmaga- li v gosteh proti Iskri 26:24. Celjani bodo v soboto v sre- čanju proti Iskri lahko testi- rali svojo formo in kvaliteto. Težko srečanje so imele tu- di igralke Velenja v Rdeči dvorani proti Potisju. Go-stje so nastopile z državno repre- zentantko Galičevo, ki pa kljub 14 zadetkom ni mogla premagati Velenjčank-. Te so zmagale 26:25 (11:11). V pri- hodnjem kolu Velenje gosti Alples. Na lestvici so pete in imajo deset točk. Uspeli so tudi igralci Šo- štanja, ki so v 10. kolu igrali na Reki in premagali Kvar- nerja 36:25 (18:14). Najboljša strelca sta bila Potušek 13 in Potočnik 111 Na lestvici so Soštanjčani peti in imajo 13 točk. V prihodnjem kolu igrajo doma proti Jadranu. Prvenstvo so končali v obeh republiških ligah. L^. tos uspeh ni bil tak.šen koi lani. Med moškimi so igralci Minerve komaj peti, Celjani pa osmi. Minerva je zbrala 12, Aero Celje pa 10 točk. V zadnjem kolu je Minen-g igrala doma neodločeno 26:26 (12:10) proti Usnjarju, Aero Celje pa je presenetlji! vo premagal Rudarja iz Tr. bovelj s 37:33 (22:17). Med dekleti je ekipa Šmartnega v zadnjem kolu uspela vendarle zmagati. Smerčeva, Boletova, Uran- karjeva in Tajnikova so zai- grale mirno in premagale Fužinarja 17:16 (9:7). S tem so zbrale po p^rvem delu pr. venstva 8 točk in so na deve- tem mestu. J. K, VL TURNIR VETERANOV V CELJU v soboto bo v Celju zani- mivo tekmovanje rokometa- šev, veteranov Slovenije. Znova se bodo borili za me- morialni pokal Stanka Toša, katerega so do sedaj osvojili Tri m team trikrat ter Šoštanj in Inles po enkrat. Predtekmovanja bodo od 8.30 do 11.00 ure v dvoranah Golovec in Tehnični center. Od 11.30 ure dalje pa bo v dvorani Golovca že polfinale in potem finale, ki se bo kon- čalo okoli 17.30 ure. Organizatorju RK Trim team se je letos prijavilo 12 ekip, ki so razdeljene v štiri skupine. V prvi igrajo Trim team, Radeče in Sevnica, v drugi Minerva, Peko in Krmelj, v tretji Nova Gorica, Gornja Radgona in Branik ter v četrti Slovan, Sevnica in Ajdovščina. J. K. OB ODBOJKARSKI MREŽI v II. zvezni ligi - zahod so odigrali 6. kolo. Šempeter je doma osvojil novi dve točki v srečanju z moštvom INA MLAKA 3:1. S to zmago so na lestvici tretji in zaostajajo za vodečim Novim Zagre- bom samo dve točki. V pri- hodnjem kolu igrajo v go- steh proti ClB Bovcu. V II. zvezni ligi - zahod so odbojkarice Ljubnega osvo- jile prvi točki. Doma so pre- magale ekipi Pulja 3:1. Na lestvici so šeste in imajo dve točki. V prihodnjem kolu go- stujejo proti erkurju. V moški republiški ligi sta naša predstavnika dosegla le polovičen uspeh. Topolšica je v gosteh premagala Misli- njo 3:0; medtem ko so igralci Braslovč doma izgubili proti Granitu 1:3. Na lestvici vodi Topolšica in ima deset točk, Braslovče pa so šeste s štiri- mi točkami. Pari prihodnje- ga kola: Stavbar - Braslovče in Topolšica - Vuzenica. V ženski odbojkarski ligi so igralke Golovca na osmem mestu in so do sedaj samo enkrat zmagale in štiri- krat izgubile. V prihodnjem kolu igrajo doma proti mladi ekipi Merkurja. J. K Veleblagovnica T VSE ZA MRZLE ZIMSKE DNI! Pestra izbira ženske, moške in otroške konfekcije, perila, pletenin in obutve. MIRAN SATTLER PAIČEK, ROKE 31 KVIŠKU! Prispelo je tudi sporočilo, da znova vse bolj govorijo o Palčku. Banda, ki jo vodi, se je že nekajkrat oglasila pri posameznih kmetih, jih oropala, odpeljala živino in drugo, kar je bilo vrednega. Kmetje pa »obiska« niso prijavili. Šele potem so o njem povedali, in se pritožili, ko so Palček in njegovi, oropali tudi nekatere aktiviste. Hiše so jim premetali od kleti do podstrešja in pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Varnostni oficir je bil pozoren na ta nenadna sporo- čila, presenečen, da seje spet pojavil Palček. Med podre- jene je večkrat vrgel besede: »Kot bi hudič od mrtvih vstal!« Bolj kot na vse drugo pa je kapetan Zdenko nepreki- njeno mislil na kratko sopročilo, ki ga je dobil med drugimi in ki se je glasilo: »Gospodinja z brega sled do Palčka.« Poizvedbe so odkrile novico: gospodinja je ženska, h kateri je Palček zahajal že od leta 1947. In še podrobnosti iz tega ljubezenskega razmerja: ko je ubiti komandant križarjev Miloš spomladi 1947, brž ko je začel s tolpo ustrahovati kmete, sklenil, da bo ustrelil tajnico krajev- nega ljudskega odbora v N.N., je gospodinja baje »lepo pogledala Palčka in ga prosila, naj tega ne storijo.« Taj- nica je ostala živa. Kapetem Zdenko se je lotil akcije zelo previdno. V akcijo je pritegnil le nekaj svojih izbranih in najbolj izkušenih mož. Kljub temu se mu je zdelo potrebno zabičati jim, naj domačijo vrh brega, kjer je doma gospodinja, z možem in tremi otroki, pustijo tako vnemar, kot so jo doslej. »Nikomur naj ne pade v glavo, da bi seji približal, ali se pojavil v dolini pri sosedih. Razumete!« Aretirah so Jožeta, Palčkovega brata. »Kje je Palček?« Brat je povedal tri naslove, koder bi se lahko Palček zadrževal. Kapetan jih je poznal že od prej. Preiskava ni ugotovila, da bi se Palček pred kratkim oglasil pri njih. Nato so drug za drugim padali v nastavljene zanke in zasede zdajšnji Palčkovi pajdaši. Prijeli so tudi PaJčkovo mater. Na zaslišanjih je iz treh ust kapetan Zdenko slišal, da se Palček najbolj pogosto zadržuje pri gospodinji vrh brega. »Gospodinja z brega, sled do Palčka«, je bilo sporo- čilo. V kapetanu se je znova prebudila neustavljivost, s katero je pred dolgimi meseci lovil Palčka. SpoTimil seje vseh posegov in vseh strelgvv prazno. Palček je bil njegova nezaceljena rana. Zdaj ni zdržal niti minute več. BU je 21. maj 1950. Kapetan Zdenko je komaj čakal prvi mrak. Hiša na griču s skednjem in hlevom je vse bolj te- mnela. Kolovoz, ki se je vijugal po pobočju, je zginjal v travi in v mraku. Ptiči so se pomirjevalno oglašah v grmovjih. Vsa okolica je postajala negibna. Poročnik Zdenko je pogledal na uro. Čas je že bil. V dolgi črti je petindvajset mož, pripadnikov Ozne in ofi- cirjev KNOJ, začelo naglo premagovati pobočje po vsej njegovi širini. Poskušali so se pomikati potihem; trava pod njihovim koraki se je s šumom vdajala. Pogosto so se ustavili. Ko so se, so počepnili in nato previdneje nadaljevali pot. Kakšnih dvesto metrov pred hišo, po- tem, ko so jo obdah v obhki podkve, so se potuhnili. Oglasil se je tudi pes. V noč je bevskal kar tako. Kapetan je ostal v dolini, skrit za gostim grmovjem. Nad pobočjem je imel odličen pregled. Rahlo je bil napet. Doslej je šlo vse tako, kot so si zamislili. Neo- pazno so prispeli v ta samoten odročni kraj. Sleherni od njegovih mož je natanko vedel, kaj mora storiti. Edina stvar, ki ga je ves čas po malem dražila, je bila, kaj se za vraga lahko nepredvidenega zgodi, kakšno naključje jim lahko spet zagode. Zavedal se je, da bi ga strašno priza- delo, če bi se lov ponesrečil. Informacije so bile tokrat natančne in preverjene. Zajeti Palčkovi pajdaši so bili zgovorni. Kapetan je neprekinjeno napenjal pogled v okni, ki sta bili vrh pobočja vsako minuto bolj podobni paru svetlih oči. »Pripelji jo!« je ukazal svojemu pomočniku. Kapetan Zdenko je že kdo ve katerič segel v žep po cigarete, a se je vedno premislil. Hudo ga je držalo, da bi potegnil nekaj dimov. Zadaj za svojim hrbtom je slišal pomoč- nika, kako je živčno polglasno ukazal: »Za menoj!« Dotlej je bil v vsej okolici mir skorajda otipljiv. V tem trenutku pa se je oglasila ohlapna veriga na kolesu, ki ga je rinila ob sebi ženska postava. To je bila Palčkova sorodnica. Samo za trenutek se je ustavila ob kapetanu Zdenku. »Vse v redu?« Ženska je prikimala. »Stori tako, kot smo se dogovorili. Naprej!« Ženska je počasi krenila dalje. Visoka trava se je zaple- tala v špice na kolesih, pedala sojo trgala in ruvala. Nato je dosegla kolovoz. Laže je šlo. Iz noči je bilo slišati ohlapno verigo, kako enakomerno udarja. Pes na doma- čiji se je začel drugače oglašati. Lajež je bil besen in nepretrgan. Varnostniki so izkoristili ta čas in se še bolj približali domačiji. Palčkova sorodnica je bila že pred hišo. Ustavila se je, utrujena bolj od strahu in negotovosti, kot od poti nav- kreber. Pes se je trgal na verigi. Na pragu hiše se je pojavila gospodinja. »Kdo je?« je vprašala. Njen glas je bil prestrašen in radoveden hkrati. »Sorodnica!« »Katera sorodnica?« V tem je obiskovalka pririnila kolo do vrat in rekla s tišjim glasom, čeravno je hudo sopla. »Pcdčkova!« Gospodinja se je na hitro prekrižala in obstala kot vkopana. Nobena druga beseda ji ni prišla z jezika kot: »Križ božji!« »Mater in brata so mu aretirali!« je povedala sorodnica in prislonila kolo k zidu. »Rada bi govorila s Palčkom!« »Ampak...« je bilo vse, kar je rekla gospodinja. Se vedno se ni prestopila. Večkrat je že požrla suho slino. Še vedno ni mogla pošteno spregovoriti. »Ampak...« Sorodnica je rekla: »Pojdiva v hišo. Bolje bo!« V hiši je za mizo sedel gospodar, otroci pa na klopi ob peči. Ko sta vstopili sorodnica in mati, so hkrati dvignili glave. §t. 46-18. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 JUDO ODLOČILSTANKOANDERLE Zanimive borbe v Celju v 4. kolu so se celjski ju- doisti Ivo Reye le pomerili za točke na domačem igrišču. V športni dvorani Tehniškega centra smo videli tri zanimi- ve dvoboje v katerih je imela največ uspeha ekipa Impola, ki je premagala Rakovico 10:4 in Iva-Revo 12:2. Celjani pa so iztržili dragoceni točki proti Rakovici, ko so zmagali z rezultatom 8:6 in po tehnič- nih točkah 25:17. Junak v Celju je bil »te- škaš Stanki^ Anderle, ki je v dvoboju proti Impolu osvojil edini dve točki z zma- go nad solidnim Dragičem ter s svojo borbenostjo iztržil v dvoboju proti državnemu prvaku Kovačeviču točko in s tem potrdil zmago celjske ekipe. Seveda ne smemo prezreti tudi prispevek osta- lih. V srečanju proti Rakovi- ci so zmagali Kranjc, Oštir in Imanovič, neodločeno pa se je boril povratnik iz JLA Fabjan. V naslednjem kolu se bo- do celjski judoisti borili 4. decembra v Novem Sadu proti Slaviji in Mladosti. Na lestvici so na 9. mestu med dvanajstimi ekipami. Po srečanju je trener celj- ske ekipe prof. Martin Gro- sek povedal: »Zadovoljen sem z nastopom naše ekipe, ki je posebej v dvoboju proti Rakovici potrdila svojo kva- liteto. Proti Impolu smo ime- li tudi možnost za boljši izid, toda športna sreča je bila na strani gostov. Zadovoljili so Anderle, Imanovic, Oštir pa tudi Fabjan, kateremu se pozna enoletna odsotnost s težjih tekmovanj.« Stanko Anderle je dodal: "Srečen sem, ker sem pri- speval k uspehu ekipe. Dvo- boj proti Kovačeviču je bil zelo težek." Marjan Fabjan pa je kljub porazu proti Le- ščaku optimist: »Nastopil sem samo zaradi tega, da vi- dim, kje sem. Sedaj je po- trebno trenirati, pridobiti moč in potem bom za držav- no prvenstvo dobro priprav- ljen. Zaostanek je težko hitro nadoknaditi!« J.KUZMA MEDLA IGRA PROTI VOJVODINI Hokejisti Cinkarne so osvojili drugi par točk v letoš- njem državnem prvenstvu! Doma so premagali Vojvo- dino, daleč najslabšo ekipo prvenstva, z 12:2 (4:0, 3:1, 5:1). Dokaj skromna zmaga je odraz slabe igre, v kateri so igralci Cinkarne razočarali. Vsi skupaj so želeli odločiti srečanje s posameznimi prodori, brez kombinacij in druge povezave. In proti takšni igri so igralci Vojvo- dine našli način obrambe. »Nabili« sb se pred svoja vrata, odbijali ploščico in tako dosegli zelo ugoden rezultat. Celjsko občinstvo pa žal tokrat ni prišlo na svoj račun in je celo večkrat izžvižgalo svoje igralce in to zasluženo, zlasti v zadnjih dveh minutah, ko niso izkoristili izključitve dveh igralcev Vojvodine in ko so igrali s petimi igralci proti trem. Strelci za Cinkarno: Lepša 6, Lesjak 2, Filipovič, Sendelbach, Zorko in Perčič. V soboto igrajo Celjani zadnjo tekmo prvega kroga proti Partizanu v Beo- gradu. Trener Cinkarne Tomaž Lepša: »Po dobri predstavi proti Olimpiji in Jesenicam smo se opustili in ker nismo imeli težjih trening tekem, so fantje danes popolnoma popustili. V soboto proti Par- tizanu v Beogradu moramo zmagati, kajti le tako lahko pričakujemo nastop v velikem finalu, ko se bomo pri.{ razigravanju zno\'a pomerili proti Olimpiji, Jesenicam in Medveščaku!« J. KUZMA ZANIMIVO V REČICI v Rečici pri Laškem je tam- kajšna izredno aktivna strelska družina »DUŠAN POZENEL< organizirala tekmovanje z zračne puško in pištolo standard. Tek movanja so se udeležili domala vsi najboljši slovenski strelci. Domačini so tako kot že mnogo- krat doslej tudi to pot odlično pripravili tekmovanje. Najboljše ekipe so prejele pokale in diplo- me, najboljši posamezniki in po- sameznice pa medalje in praktič- na darila. Ekipni rezultati - mo- ški s pištolo: Titovo Velenje, Ljubljana, Kranj itd. Najboljši posamezniki s pištolo: Lojze Tr- stenjak - T. Velenje 567, Franc Peternel ml. - Kranj 566, Janez Stuhec - 562, Branko Deletovič 557 (oba T. Velenje), Jože Teržan - Lj. 556 krogov in ostali. Ekipni rezultati - ženske s pi- štolo: Ljubljana, T. Velenje, Re- čica itd. Najboljše posameznice s pištolo: Tončka Rolih - SDK Lj. 358, Albina Pšajd - Ruj 342, Fani Smole 340, Branka Klemene 325 (obe Olimpija Lj.), Mojca Močiv- nik T. Velenje 319 krogov in ostale. Ekipni vrstni red - moški s pu- ško: Olimpija I., Olimpija II, Ce- lje, T. Velenje Krim - Lj itd. Naj- boljši posamezniki s puško: Ja- nez Mrkun ~ Krim Lj. 566, Imre Bartha 561, Jure Pokorn 561, Slo- bodan Mihajlovič 560, Štefan Žu- na 545 krogov (vsi Olimpija) itd. Celjani, ki so bili ekipno tretji, so nastopili v postavi: Darja Kačnik 527, Jože Jeram 537, Mladen Pe- trovič 539 in Barbara Jager z od- ličnim rezultatom 546 krogov. Ekipni rezultati - ženske s pu- ško: T. Velenje, Celje, Krim Lj. itd. Najboljše posameznice: Moj'- ca Močivnik - T. Velenje 547, Barbara Jager 546, Mojca Zupan- čič - Ol. Lj. 538, Saša Bola - T. V. 531, Darja Kačnik - CE 527 kro- gov in ostale. V celjski ekipi je nastopila še Vesna Cucek, ki je dosegla 509 krogov. ZMAGA MLADINCEV KOVINARJA! v Mariboru je bilo tekmovanje mladih z zračno puško serijske izdelave za memorial narodnega heroja Avgusta Majeriča. Izreden uspeh so dosegli mladinci strel- ske družine ■KOVINAR« - Sto- re, ki so prepričljivo premagali vse ostale slovenske ekipe. Sto- rovčani so nastopili v postavi; Bojan Petek 349, Jože Cesnik 364 in Branko Malec 365 krogov. Drugo mesto so zasedli domači- ni, tretje pa rnladi tekmovalci iz Titovega Velenja. Med posamez- niki sta slavila dvojno zmago Branko Malec in Jože Cesnik. TONE JAGER KOŠARKA IGRA, KI NAVDUŠUJE Prvi poraz deklet Ponovno imamo v Celju izvrstno košarkarsko moš- tvo. Današnja Libela, ki je tudi po 5. kolu neporažena, nadaljuje z odličnimi pred- stavami, ki navdušujejo vse več in več prijateljev igre pod koši. Tako je bilo tudi v soboto v športni dvorani TSC, ko so Celjani kmalu na- digrali goste iz Jezice pri Ljubljani. Resda so Celjani v drugi polovici prvega polča- sa nekoliko popustili, toda kasneje so v svoji pravi »celj- ski« igri nadigrafi goste in dosegli prepričljivo zmago 132:107 (59:56). Strelci za celjsko moštvo Gole, ki se vrača v svojo od- lično formo, 24, Tovornik 42, Pipan 22, Aničič 12, Cencelj 4, Medved 9 in Kahfedžič 17. V soboto gostujejo v Za- grebu proti vrsti Zaprudja in morebitna zmaga jih že odpi- ra vrata k naslovu jesenske- ga prvaka v II. zvezni ligi. Trener Mile Cepin: »Niti najmanj nisem bil nervozen, ko so gostje v prvem polčasu zmanjšali re- zultat na en sam koš razlike. To je nujno sledilo našim na- pakam v napadu. Mi nismo izkoristili štirih akcij in vse so nam gostje vrnili z zadetki in zmanjšanjem rezultata. Toda v nadaljevanju smo s svojo igro nadigrali nasprot- nika!« Ženska ekipa Libele je do- živela prvi poraz. V derbiju najboljših ekip letošnjega pivenstva so srečne in ruti- nirane gostje iz Murske So- bote uspele zmagati 79:71 (39:33). Koše za Libelo so dosegle Koželj 15, Delopst 6. Kričej 10, Cerjak 19, Alekšič 4. Bo- zovičar 2, Cencelj 15. V pri- hodnjem kolu igrajo celjan- ke proti Kladivarju v Zireh, ki je bivši član II. zvezne lige. V preostalih srečanjih re- publiške lige so bili doseženi naslednji rezultati: v ženski košarkarski republiški ligi je Rogaška premagala Jesenice 86:59 (46:29) in Comet Litijo 58:42 (27:17).*Na lestvici je Rogaška druga s šestimi toč- kami, Libela tretja s štirimi točkami, kolikor jih ima tudi Comet, ki je peti. V prihod- njem kolu igrajo Libela - Kladivar, Novo mesto - Co- met in Rogaška - Slovan. Pri moških je Kovinar izgubil proti Heliosu 107:l2& (44:57), Comet pa proti Novolesu 91:115 (39:51). Na lestvici je Comet sedmi. Kovinar osmi, oba pa še nista osvojila točk. J.KUZMA ŽOGA JE OKROGLA^ Končan je jesenski del tekmovanja v republiških nogometnih ligah. V prvi ligi je republiški prvak ljub- ljanski Slovan, velenjski Rudar je osvojil tretje (šest točk zaostanka za prvakom!) in Šmartno četrto mesto (osem točk zaostanka)! V zadnjem kolu si je spodrsljaj privoščil Rudar, ki je doma izgubil z Izolo O proti I, Šmartno pa je remiziralo v Kopru 0:0. 3. RUDAR 13 6 5 2 24:16 17 točk 4. ŠMARTNO 13 7 1 5 23:17 15 točk Do presenečenja je prišlo v vzhodni nogometni ligi, kjer je jesenski prvak postala ekipa Ojstrice in ne celjski Kladivar. Ta je v zadnjem kolu izgubil doma z Aluminijem 0:2, s tem pa tudi naslov prvaka. Derbi v : Mozirju je dobil Elkroj proti Dravinji 5:2, Steklar pa je izgubil na Ravnah proti Fužinarju 1:0. Kladivar je v jesenskem delu oddal štiri točke, od tega tri na doma- čem terenu (v 1. kolu remi z Dravinjo in v zadnjem poraz z Aluminijem) in eno na tujem (remi v Zagorju s F*roletercem). Torej je prvo mesto izgubil zaradi slab- ših iger na domačem terenu. Presenetila je Dravinja kot novinec, Elkroj je v primerjavi s prejšnjim letom rahlo razočaral, medtem ko je Steklar igral na ravni prejšnjih let. 2. KLADIVAR 11 8 2 1 35:10 18 točk 4. DRAVINJA 11 4 4 3 24:22 12 točk 6. ELKROJ 11 4 2 5 28:25 lOtočk 7. STEKLAR U 4 1 6 19:23 9točk Prvenstvo se bo v obeh ligah nadaljevalo spomladi. Zlasti bo imel težko pot do prvega mesta Kladivar, ki se končno želi \Tniti v enotno republiško ligo. T. VRABL, NAKRATm MARKO URANKAR DRUGI V DRŽAVI v Somborjuje bilo državno prvenstvo za mlajše mladince v dviganju uteži, kjer je kot edini Celjan nastopil tudi MARKO URANKAR. V kate- goriji do 75 kilogramov je v po- tegu dvignil 90, sunku 120 in skupaj v olimpijskem biatlonu 210 kilogramov. Vsi trije rezul- tati so istočasno tudi novi re- publiški rekordi. Marko Uran- kar je osvojil drugo mesto in srebrno medaljo, prejel pa je tudi posebno priznanje organi- zatorja kot najmlajši tekmova- lec, saj je star komaj petnajst let. TV ZMAGA KOŠARKARJEV GARANTA V II. Slovenski košarkarski ligi - vzhod, sodeluje deset ekip, s širšega celjskega ob- močja pa štiri - Elektra iz Šo- štanja, Šentjur, Zlatorog iz La- škega in Garant Polzela. V 2. kolu je Garant gostoval v La- škem in premagal Zlatorog 66:58. Najboljša strelca za Zla- torog sta bila Tamiš 21 in Po- žun 14, za Garant pa Turnšek 16, Polauder 14 ter Štefane in Cizej po 10. V 3. kolu bo Garant v nedeljo ob 10. uri igral v telovadnici nove šole v Žalcu tekmo s Šentjurjem. TEDEN ŠPORTA V VRBJU Ob krajevnem prazniku so v Vrbju pri Žalcu pripravili tudi teden športa. V šahu je zmagal Vili Grobelnik pred Jožefom Glušičem, v namiznem tenisu prva ekipa Vrbja pred svojo drugo ekipo, v nogometu pa Žalec pred Vrbjem, Drešinjo vasjo in Pirešico. ČREPAN PRED ŠTUCLOM V Sevnici so pripravili velik šahovski turnir, kjer je sodelo- valo kar 90 šahistov iz vse Slo- venije. Zmagal je Marjan Cre- pan iz Žalca pred lanskim zma- govalcem Božom Štuclom iz Celja. PLAVALCI NEPTUNA USPEŠNI Trenutno traja zanimivo zimsko tekmovanje najboljših plavalcev Slovenije, ki se meri- jo v plavalnem mnogoboju. V 4. kolu so v Celju nastopili po- leg plavalcev Neptuna tudi Ce- lulozar, Fužinar in Titovo Vele- nje. V KRANJU SAMO SEDEM EKIP Na republiškem prvenstvu za športnike invalide v Kranju je v šahu nastopilo samo se- dem ekip. Ekipa Društva inva- lidov iz Žalca je osvojila četrto mesto v postavi Marjan Cre- pan, Anton Lekovšek, Jože Holobar in Stane Primožič. ŠAH V ŠEMPETRU Na turnirju je sodelovedo dvanajst šahistov, zmagal pa je Štorman jpred Peternelom, Skokom itd. JOŽE GROBELNIK DEVETE NA REKI Na letošnjem državnem pr- venstvu dvojic sta celjski keg- Ijavki Tanja Gobec in Metka Lesjak dosegli 9. mesto med 32 dvojicami. Porušili sta 830 kegljev (Lesjak 424, Gobec 406) in zaostali za zmagovalno dvojico Perman - Sobol (Re- ka) za 77 kegljev. BRATA PEŠEC NA DP Danes sta odpotovala v Vin- kovce dva celjska šahista, že- lezničarja Franc Pešec in Ja- nez Pešec. Sodelovala bosta na državnem prvenstvu železni- čarjev. To prvenstvo je toliko bolj zanimivo, ker se bo na njem dobila viza za zelezničar- sko olimpiado. Do sedaj je Franc Pešec večkrat posegel v boj po najvišjem naslovu in je tudi stalni član železničarske reprezentance. ŠPORTNIKI INVALIDI V SEVNICI Ob občinskem prazniku so v Sevnici pripravili več športnih tekm.ovanj. V šahu je zmagala ekipa Društva invalidov iz Žal- ca v postavi Marjan Crepan, Božo Stucl, Stane Primožič in Anton Leskovšek, v streljanju z zračno puško pa so bili šport- niki invalidi iz Titovega Vele- nja drugi. Po tretjem kolu so nekateri celjski plavalci v svojih sta- rostnih kategorijah najboljši. Tako je med članicami najbolj- ša Sabina Logar, med boljšimi pa so še Primož Škerl, Dejan Tešovič, Gregor Jurak, Žana Radaljac, Nataša Lavrič, Mojca Anderle, Tanja Fermentin, Rok Rudolf, Saša Lavrič, Ma- teja Cvirn. Maja Tanko, Jože Tanko in Aleš Ja.šarevič. J. K. ZAKLJUČNI TURNIR V FULL CONTACTU Sekcija za borilne ve- ščine pri TVD Partizan Polzela bo v soboto, 20. novembra pripravila v te- lovadnici nove osnovne šole v Žalcu zaključni tur- nir v full contactu za na- slov prvaka Jugoslavije po težinskih skupinah. Tekmovanje se bo začelo ob 18. uri. Nastopili bodo vsi naj- boljši jugoslovanski tek- movalci! Domačine bodo zasto- pali: BOJAN PUŠNIK (trikratni državni prvak in drugi v Evropi) v kate- goriji nad 84 kg, BORIS TURK v poltežki katego- riji, SREČKO ŠPIND- LER v kategoriji do 63 kg in BRANKO ZLOD- NJAK v kategoriji do 57 kg. Sodelovali bodo tudi tekmovalci drugih klubov, med njimi tudi odlični Celjan JANI ŠPI- LJAK. Kot zanimivost naj omenimo, da bo to zadnji nastop za Bojana Pušni- ka, ki bo kasneje nastoi- pal v boksu za Boksarski klub iz F*ulja. ki nastopa v I. zvezni ligi. Bojan Puš- nik se bo boril v težki skupini do 91 kg. Tako bo Bojan Pušnik pr\u šport- nik s področja Polzele, ki bo nastopal v tako visoki konkurenci. TV DOBRI POGOJI ZA STRELCE Strelstvo je v konjiški občini dobro raz\'ito tako po številu ljubiteljev, ki se s tem športom ukvarjajo, kot tudi po dosež- kih na tekmovanjih, pa naj gre za posameznike ali ekipe. Strelska zveza v občini vključuje osem družin, v katerih je okoli 800 strelcev. Z dograditvijo Doma teritorialne obrambe v Slovenskih Konjicah so strelci pridobili izjemne pogoje za nadaljnji razvoj strelstva v občini. V domu so namreč odstopili pro- store občinski strelski zvezi, ki je z veliko zagnanostjo ure- dila eno najboljših avtomatskih strelišč v zaprtih prostorih v Jugoslaviji. Samo strehšče seveda še ne bi pomenilo kaj dosti, če ga ne bi znali v polnosti izkoristiti. To pa Konjičani znajo. Strehšče je že vse od otvoritve polno zasedeno, saj delo v njem poteka po skrbno pripravljenem urniku, v katerem so našli svoje mesto poleg članov strelskih družin tudi mladi iz osnovnih šol. Podmladek je tako konjiškim strelcem zagotovljen, le z udeležbo žensk pri tem športu niso povsem zadovoljni. Razmah strelstva v občini, ki ga omogočajo tudi novi prostori, je predvsem sad dobrega sodelovanja tako med strelsko zvezo kot med Štabom za teritorialno obrambo, ki je zagotovil prostore ter Oddelkom za ljudsko obrambo, ki te prostore vzdržuje. Glavno organizacijsko delo in vse tisto sprotno vzdrževanje pa je tako, kot je bilo urejanje prosto- rov na ramenih strelcev, ki pa jim za to ni žal ne časa ne dela ne sredstev. MBP ŠPORTNE IGRE INGRADA športniki Gradbeno industrijskega podjetja Ingrad so ob praznovanju 29. novembra pripravili športne igre, na katerih je sodelovalo 12 ekip s preko 500 tekmovalci. Zmagala je ekipa TOZD Gradbena operativa Celje, ki je zbrala 68 točk. Sledijo: Skupne službe 58, IGM Medlog 54, Mladinski dom Celje 47, Proizvodni obrati 43, GO Ljubljana 43, Prevozi Ljubljana 34, GO Laško 29, Mehanizacija Celje 25. Gradbeništvo Rog. Slatina 23 in Projektivni biro Celje 21. V posameznih disokiplinah je bil vrstni red naslednji: Kegljanje: Prevozi Ljubljana. Proizvodni obrati Celje in IGM Celje; mali nogomet: Mladinski dom Celje, GO Ljubljana, GO Celje; odbojka: GO Celje, Skupne službe in GO Šentjur; plava- nje s puško: GO Celje, proizvodni obrati. Gradbeništvo Rog. Slatina; namizni tenis: Projektivni biro. Mehaniz.acija, Skupne službe, streljanje: GO Celje, Skupne službe in Proizvodni obrati Celje, šah: GO Celje, GO Ljubljana in Skupne službe ter vleka vrvi: IGM Medlog, proizvodm obrati in Prevozi Ljubljana. J.K.. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 18. november iggi NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA NOVI TEDNIK NAGRADNI RAZPIS i 1. nagrada 300 din I 2. nagrada 200 din i 3. nagrada 100 din Pri žrebu bomo upoštevali le pravil, ne rešitve, pošljite jih do torka 24. i\ 1982 do 9. ure. Rešene križanke lahko prinesete tudi osebno, na vhodnih vra. tih je poštni nabiralnik. Na kuverto napišite »NAGRADNA KRIŽANKA,, in svoj točni naslov. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE NOVI TEDNIK CEUE Vodoravno: STRAŽA, SALAM KRAMAR, SLINA, REBULA, BATA NOSOROG, INES, SAFET, SOLINA LAR, ARENA. TNALO, RF, EROs' VALJ, IRI, CER, PODONAVJE, TVA RINA, AMARENA, ADAMIC, KANA- DA, A.JAJA. IZID ŽREBANJA: 1. nagrado 300 din prejme: GAŠI ZECIR, Pohorska 2, 63000 CELJE 2. nagrado 200 din prejme: UROS KLINCOV, Kraigherjeva 11, 63000 CELJE 3. nagrado lOOdin prejme: BERNIK EDO, Glinškova ploščad 2, 61000 LJUBLJANA Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti! 1. človek, ki črpa, 2. zelenjadnica iz družine lobodovk, običajno jo pripravimo drobno zmleto, skupaj z zmučkanim krompirjem, 3. mesto v jugozahodni Romuniji, 4. poletni gorski pašnik nad zgornjo gozdno mejo 5. naraščanje, rast. ANAGRAM V STAVKU VAŠKO kar naprej sprašuje, koliko je URA, ker noče zamuditi ogleda filma znanega ja- ponskega režiserja. NAGRADNA UGANKA Danes, ko lahko v vaški trgovini kupimi kakršnokoli ^ začimbo ali dišavnico, skoraj ne moremo verjeti, da so ; nekatere izmed njih nekoč vzbujale trpljenje, nasilje, ; nečimrnost in krivice. Danes bomo govorili o eni, ki je ! zraven nageljnovih žbic in popra, povzročila obilo | gorja, ter bila povod za mnoge grozote. ] O tej začimbi so pisali že v enajstem stoletju. Z \ Moluških otokov so jo po morju ali pa po dolgih kara- j vanskih poteh prinašali v Evropo arabski trgovci, i Cena je bila hudo visoka, prav tako pa so bili visoki tudi dobički trgovcev. Nečimrnost bogatašev se je pri tej začimbi pokazala v vsej svoji luči, saj so jo ponekod glazirali in ponudili gostom, ker pa je v taki obliki ni mogoče pojesti, je šlo seveda samo za to, da se pokaže, kako so bogati. Pohlep je pognal Evropejce, da si pridobijo možnosti prodaje te začimbe in kolikor je znano, so Portugalci v 16. stoletju zasedli Moluške otoke. Kakih sto let kasneje so jim otoke odvzeli Nizo- zemci in uvedli strogi monopol. Tistemu, ki bi skrivaj odtrgal en sam sadež, so odsekali roko, kdor je pa poskušal zunaj določenih meja zasaditi drevo začimbe, je bil kaznovan s smrtjo. Leta 1770 se je Francozom posrečilo ukrasti nekaj sadik in jih posaditi v svojih kolonijah. Od takrat je začimba povsem enakovredna drugim. Pri kuhanju uporabljamo kot lešnik veliko semen- sko jedro ali pa rdeče semenske ovoje, ki dobijo med sušenjem rjavo barvo. Jedra z ovoji rastejo na drevesu, velikem od 15 do 20 metrov. Začimba ima zelo zači- njen, sladkasto grenak in oster okus ter močan vonj. Z njo začinimo špinačo, cvetačo, ohrovt, zelenjavne juhe, krompirjeve jedi, sesekljano meso, sirove pudinge, si- rove omake, skoraj vse mlečne pijače, fino pecivo in še kaj. Vedno uporabimo zelo malo začimbe, takole za noževo konico. V nagradni kupon napišite, za katero začimbo gre! 1. nagrada 300 dinarjev 2. nagrada 200 dinarjev 3. nagrada 100 dinarjev .j MALA KRIŽANKA Vodoravno: 1. drevo, iz ka- terega si je Martin Krpan iz- delal kij za prestrezanje Br- davsovega udarca, 5. zgodo- vinska trdnjava v ameriški zvezni državi Texas, kjer je padel tudi znani Davy Cro- cket, 7. naslov večkrat nagra- jenega ameriškega filma, v katerem so prikazane razme- re v takoimenovani »italijan- ski mafiji«, 8. edino jordan- sko pristanišče v istoimen- skem zalivu, 9. prebivalec Galije, 10. oblika moškega imena, 12. ime prvih sovjet- skih sond, ki so letele proti Luni, 15. žensko ime, 16. pri- padnik plemena Fajakov, 17. rimski hišni bogovi. Navpično: 1. ena najvaž- nejših evropskih plovnih rek, 2. kraj pod Fruško goro, 3. najjužnejši predel Južne Amerike, 4. enoceUčcir me- njačica, 6. stara ploskovna mera, vredna toUko zemlje, kot jo lahko v enem dnevu preorje par volov, 10. začetna črka hebrejske abecede, 11. vrsta aluminijeve zlitine, 13. mitološki prvi letalec, 14. zla- to jabolko. REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE j| MALA MAGIČNA KRIŽANKA Vodoravno: KRLE2A, REALIST, LASER, SS, ELEA, KUP, 2lB- GANA, AS, KANAL, TSUNAMI, SPALIR MALA KRIŽANKA Vodoravno: HOMO, APORT, LUNDA, ESTER, ENA, LOV, ELEAT. PARKA, ANDES, DIRA. POSETNICA - SRECA NA VRVICI ANAGRAM - SOBOSUKAR HOROSKOP » OVEN_20. 3.-20.4. v drugi polovici tedna se bodo določeni načrti izjalovili, vendar ne skrbite. Ravnajte, kot doslej, in izognite se sporom, ker ne prinašajo ■ nič dobrega. Doma boste več dosegli z diplomacijo. Kar se bo zgo- dilo, se že dogaja. Zdravje bo boljše. m BIK_20.4.-21.5. Več opreznosti na vseh področjih ne bo škodovalo, saj vam določene okoliščine niso naklonjene. Spori so na vidiku, zato se izogibajte pogostim družabnim stikom. Možna so razočaranja, ki vas bodo prizadela. Vztrajajte, da bo po vaše, počasi in zagotovo. • DVOJČKA_21.5.-21.6. Prihajate v umirjeno obdobje. Pričakujte manjše skrbi osebnega značaja in nekaj, kar zadeva vaš službeni položaj. Denarno stanje se izboljšuje. Vaša bližnja oseba vas bo presenetila. Zdravje bo dobro. ; • RAK_21.6.-23.7. Prihajate v obdobje z manj skrbi, toda boljših poslovnih izgledov. Zaostalo delo bo prineslo dobre rezultate. Še naprej se izogibajte večjim in odgovornim nalogam, če so vezane na denar. Ni v vaši naravi, da ste »voyer«. Zdravje bo brez sprememb. • LEV_23. 7.-23.8. V tem tednu se boste boljše počutili, v nalogah in v stikih s sodelavci. Potrdili bodo vaše mnenje o določenem sodelavcu. Presenečenje v osebnih stikih, kontrolirajte se. Ne verjemite besedam, pa tudi ne predlogom, partnerja. Zdravje, dobro. • DEVICA_23.8.-23.9. Ugodno obdobje pred vami prinaša rešitev zaostahh nalog in nove naloge. V družabnih stikih ne bo sprememb, zato se veliko družite z ljudmi, rezultati se bodo pokazali pozneje. Doma problemi, ki jih niste pričakovali. Po dežju sije sonce. Zdravje, dobro. • TEHTNICA_23. 9.-23.10. v službi ne bo šlo vse gladko. To vas bo spravilo v slabo voljo, katero bo občutila še vaša okolica. Kontrolirajte se, saj sami ne morete stanje spremeniti. Zadovoljstvo doma bo pomagalo prebroditi te- žave. Nekaj vprašajte najprej sebe. Pazite na prehrano. • ŠKORPION_ 23.10.-22.11. Prihajate v obdobje pogostih medsebojnih stikov. Srečali boste ljudi, ki vam bodo pomagali rešiti neke težave in probleme osebnega značaja. Zanesite se na eno. Pazite se hitrih odločitev, pokvarili bi vse. Manjša nagrada. Bodite bolj popustljivi. % STRELEC_ 22.11.-22.12. Splošno stanje se izboljšuje. Skrbi, ki ste jih imeli, so izginile. Priča- kajte uspeh z načrti, vezan na širši krog ljudi. V družini boste morali nekaj odločiti, sedaj in nikoli več. Samo dober odnos s partnerjem vas lahko osreči. Zdravje, kot vedno. m KOZOROG_22.12.-20.1. Dobro se boste počutili in z več volje se boste lotili dela. To razpolo- ženje bo čutila tudi vaša okolica, doma in v službi. V obeh primerih vam bodo priskočili na pomoč, če bo potrebno. Ne odhajajte z doma, za dalj časa. Ne jemljite vseh besed preresno. • VODNAR_20.1.-19. 2. Obdobje brez večjih sprememb. Službeni odnosi so ugodni, možni so manjši nesporazumi. V osebnem življenju prihajajo lepi dnevi. V širšem družinskem krogu izrazite odločno vaše mnenje. Kar zadeva ljubezen je najprej poznanstvo, ljubezen in prijateljstvo. • RIBI_19. 2.-20.3. Obdobje manjših nevšečnosti se bo pojavilo v drugi polovici tedna. Vezana bodo na večjo družbo in daljše razgovore. Prišlo bo tudi do zastoja nekih načrtov. Rezultati bodo vidni pozneje. V osebnem življenju boste srečni. Vaš partner je še uganka. Glavobol. §t. 46-18. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 PRI NAS BI STVARI TEKLE VELIKO BOUE, ČE NE BI BILO PRI MNOGIH UUDEH TOLIKO RAZLIKE MED SLUŽBENIM IN ZASEBNIM ŽIVUENJEM V MESECU BOJA PROTI AL- KOHOLIZMU JE MEŠAf^JE VODE Z VINOM DRUŽBENO KORISTNO DEJANJE. Pri nas deluje več načinov informiranja. Najtiitrejši je gostilnišici. MOSTNE TEŽAVE Laščani so pred časom pri zdravilišču načr- tovali še en most prek Savinje. Toda sedaj se mnogi bojijo, da bodo ostali še brez seda- njega. In kaj lahko se zgodi, da bodo za prevoze čez Savinjo spet začeli uporabljati čolne. PREMALO IN PREVEČ Z GLAVO Tudi v Sloveniji je vse več brezposelnih. Pravijo, da tudi zato, ker so nekateri neka- tere stvari delali premalo z glavo. Toda čeprav je pri nas več brezposelnih, nekateri menijo, da bi morali imeti Slovenci vseeno več otrok. Pa jih ni, ker delamo otroke preveč z glavo. Uradni viri pravijo, da se naši ljudje ob uvedbi bonov za bencin niso preveč RA2HUDILI. Pa če- prav bodo zdaj več HODILI. In tako nekateri duhoviteži predlaga- jo, da bi se lahko tudi celjski predsednik izvršnega sveta prei- menoval iz HUDEJA v HODEJA. NAČRTI Pred dnevi smo se lahko seznanili s priprav- ljenimi načrti za izgradnjo novih igrišč okoli dvorane Golovec. Glede na to, da je zdaj vse manj dobro ozračje za igro, bodo ti načrti še dolga časa ostali načrti. VLEČENJE Med rekreacijskimi oblikami, ki jih obrtniki najbolj ljubijo, je vlečenje vrvi. Med delovnim časom pa mnogi vlečejo ob- čane za nos! PO NOVEM - Ti, Francelj, kako delaš po novem de- lovnem času? »Čisto v redu. Koli- ko kasneje ko pridem, toliko prej grem.« - Ja, potem pa se boš nekega dne ja srečal!? ZIMSKI DELOVNI ČAS Ko je dejansko vsa Evropa poleti delala v polet- nem delovnem času, smo mi dokazali, da hodimo po svoji samostojni poti. In smo delali po starem. In zdaj, ko ostali delajo normalno, smo mi uvedli zimski delovni čas. To je idealna stvar. Z zimskim delovnim časom je naše življenje veliko bolj razgibano. Poglejmo si to na primeru družine Srečkovič. Ime smo izbrali čisto nena- merno. V tej družini se začne življenje ob peti uri, ko se začne odpravljati v službo glava družine, kateremu delovni čas ni nikamor zdrknil in začne z delom ob 6. uri. Komaj odide, že se začne predramljati starejši otrok, ki gre v srednjo šolo in ima pouk ob sedmi uri. Naslednja sta na vrsti podpiralka treh hišnih oglov, ki začne z delom sicer šele ob pol devetih, ker so se v okviru zimskega delovnega časa in drsečega odločili za tak način dela. Vmes pa jo mahne v šolo hčerka. Vsi sicer gredo na delo ali v šolo na isti konec mesta, vendar se seveda ne peljejo z avtom, am- pak s štirimi telesi polnijo mestni avtobus. Podobna je stvar pri vračanju. Okoli dvanajste pride hčerka, okoli trinajste sin, ob treh se pripe- lje oče, tam nekaj po četrti uri pa se vrne še mati. Tako so okoli pete ure že spet popolna družina, ki uro kasneje sede h kosilu - večerji. Ker ves dan niso bili vsi doma, mati nima skoraj nič posprav- ljati, oče se lahko zavali v fotelj, otroka pa lahko od strani gledata svoja starša, da ju ne bi povsem pozabila. In pravijo, ker so tako malo skupaj, so zelo srečna družina. Nimajo časa za prepire. Bojijo se le, da bo kmalu prišla pomlad in bo tega lepega zimskega delovnega časa konec. No pa saj bo prišlo spet kaj novega! ZDRAVILNE RASTLINE BRIN Brin (Juniperus comunis) je precej razširjena grmičasta rastlina. Včasih zraste precej visoko-in je pravcato dre- vo. Lističi so igličasti in so najprej svetlo zeleni, a pozneje potemnijo. Kot dvodo- mna rastlina ima moške prašnike in žen- ska socvetja s tremi semenskimi zasno- vami. Žensko socvetje kasneje osemeni in se spremeni v okroglo brinovo jago- do. Ta je najprej zelena in ovalna, sčaso- ma pa se drugo ali celo tretje leto spre- meni v temno modro okroglo jagodo. Cela rastlina ima značilen vonj. Za nas so pomembne predvsem jagode, ki jih nabiramo od septembra do novembra. Nabrane jagode sušimo na prepihu. Spravimo jih v dobro zaprti stekleni ali leseni posodi, če jih ne nabiramo, si jih kupimo v lekarni. Najpomembnejša zdravilna snov v brinovih jagodah je eterično olje, ki se- stoji iz terpenov, grenčine juniperin, čreslovine, smol, maščob, pektina, ne- katerih organskih kislin in njihovih soli. Eterično olje močno draži kožo, da peče, srbi in pordeči. Ce z njim namažemo večjo površino kože, le ta močno porde- či, pojavijo se otekline in opeklinski me- hurji. Nekaterim pa brinovo olje prija, če imajo vnetje sklepov in deluje prav osvežujoče. Ker se topi v maščobah, pri vtiranju prodira olje skozi kožo in tako pride do globje ležečih bolezenskih ža- rišč. Ce vdihavamo razredčeno brinovo olje in pride olje tako v stik z sluznico dihal, se zmanjša preobilno izločanje sluzi. To je dobrodejno pri zelo vlažnem bronhitisu in bolnik se manj muči s hu- dim kašljem, se pomiri in lažje diha. Brinovo olje je zdravilno tudi pri vnetjih prebavil, ki jih spremljajo krči, napiho- vanje in neprijetne bolečine. Tu .se izka- že predvsem delovanje olja kot razkuži- lo. Nepravilna in bolna prebava hrane se umirja, želodec in črevesje se očistita. Okrepi se delovanje črevesnih mišic, prebava se ix)speši in želodec ter čreves- je pravilneje' delujeta. Caj iz brinovih jagod pospešuje izločanje želodčne ki- sline; pospešuje prekrvavitev ledvic ter tako pospešuje izločanje vode. Vendar ga smejo uporabljati le tisti, ki imajo zdrave ledvice. Uživanje brinovih jagod (ali samega olja) ugodno vpliva tudi na različne živčne motnje, ki nastanejo pri slabi presnovi, in jih spremlja glavobol, bolečine v zatilju, splošna razdražlji- vost, migrena ipd. Nesladkan čaj iz bri- , novih jagod ugodno vpliva tudi na pre- j snovo pri sladkorno bolnih. j Ponekod nabirajo tudi brinove iglice, j Iz njih se pripravlja vodni izvleček, ki ga j uspešno uporabljajo za kopeli nog ali I celega telesa. Pri tem deluje takšna ko- \ pel poživljajoče, okrepi ves krvni obtok i in tako pride do splošnega ugodja. \ Tudi ljudsko zdravilstvo čisla brinove^ jagode in sicer še iz časov, ko je razsajala kuga in kolera in griža. Teh bolezni da- nes ni, vendar se je ohranilo žvečenje brinovih jagod pri vseh nevšečnostih v prebavilih. Ker deluje diuretično, ga pri- poročajo kot pomožno sredstvo pri huj- šanju, pri otekanju goleni zaradi krčnih žil. Najpomembnejši pa je učinek na pre- snovo v sklepih, ki so prizadeti zaradi revmatičnega vnetja. Pri teh vnetjih pri- haja do motenj v presnovi na sklepih in njihovi okolici, predvsem v sklepni ovojnici in v vezivnem tkivu med miši- cami in kitami. Tu brinove jagode izboljšajo presnovo, oboleli sklep posta- ne prožnejši in celo se giblje brez bole- čin. Vendai- staro zeliščarsko pravilo prihaja tu do izraza in sicer da je potreb- no pri kroničnih boleznih jemati brino- ve jagode tudi kronično. Pri tem uživa- mo brinove jagode po rastočem in pada- jočem številu. Začnemo s trikrat na dan po eno jagodo in vsak dan povišamo za eno jagodo do trikrat na dan po trideset jagod in nato zopet nazaj do trikrat na dan eno jagodo. Takšna kura naj traja največ dva meseca, nakar naredimo za nekaj časa premor in nato zopet vse sku- paj ponovimo. BORIS JAGODIC ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN GOSPODARNO Z DEVIZAMI O tem tudi samoupravni sporazum že pred leti so se lovske družine odločile, da naj Zve- za lovskih družin iz Celja za- nje vodi vse devizne posle. To je tudi razumljiva odloči- tev, saj bi bilo nemogoče, da bi vsaka od posameznih dru- žin imela svoj devizni račun. So pa devizna sredstva last posameznih družin. Posa- mezne lovske družine so se- veda sproti natančno obve- ščene, kakšno je stanje na njihovih kontih. Pri zvezi lovskih družin v Celju pravijo, da je doslej uspešno potekalo tudi sode- lovanje z Grudo iz Ljubljane, ki je odkupovala odstreljeno divjad za izvoz. Gruda pa je po drugi strani skrbela, da so lovci lahko dobili nekatere stvari, ki jih ni doma. Tu je še zlasti treba omeniti neka- tere vrste municije in optič- ne izdelke. Doslej so bili lov- ci s temi stvarmi dokaj do- bro preskrbljeni. Predstav- niki Zveze lovskih družin iz Celja pa so povedali, da je bil dosedanji odnos z Grudo ti- pično pogodbeni ih da je te- mu treba napraviti konec. Tako so v zaključni fazi pri- zadevanja za sklenitev ustreznega samoupravnega sporazuma. Vseh 413 sloven- skih lovskih, družin seveda ne more posebej sklepati sa- moupravne sporazume o od- kupu odstreljene divjadi, za- to poteka v Sloveniji enotna akcija. Pri tem se seveda za- vedajo, da je treba sredstva iz lovišč vanje tudi vračati, ne pa denimo, devize upo- rabljati za potrebe piščančje- reje oziroma nabavo krmil. Devize morajo priti v savinj- sko kozjansko lovitveno ob- močje. Pri tem seveda ne gre pozabiti tudi tistih, ki so z lovstvom v tesni povezano- sti: kmetijstvo in gozdarstvo, od katerih divjad pravzaprav tudi živi. V savinjsko kozjanskem gojitvenem območju se bodo tudi dogovorili, kam usmeri- ti sredstva. Zaskrbljujoč pa je poda- tek, da na našem območju upada število tujih lovcev. Lani jih je prišlo kar okrog sto, glavnem iz Nemčije, Av- strije, Italije in Švice. Za od- strel so morali odšteti 31.103 dolarjev. Letos do konca' ok- tobra so s tem iztržili 16.220 dolarjev, prišlo pa je 38 tuj- cev. Res je po navadi največ zanimanja zadnja dva mese- ca v letu, vendar kljub temu lanskoletne vsota ne bodo dosegli. Vzrok je v tem, ker tujim gostom zaračunavajo odstrel v dolarjih. Vrednost dolarja se je lani napram va- lutam iz držav, od koder pri- hajajo tuji lovci, povečala. Odslej razmišljajo, da bi go- stom zaračunavali odstrel v valutah, od koder prihajajo. Ne nazadnje se je pomemb- nosti lovskega turizma treba zavedati, saj je v tesni pove- zanosti tudi z drugim turi- zmom. JANEZ VEDENIK RECEPT TEDNA KRUHKI Z OREHI IN LIMONO Za 12 kruhkov potrebujemo: 15 g svežega kvasa, 90 g slad- korja, 1,4 del mlačnega mleka, 500 g moke, malo soli, r/4 žličke pimenta, 120 g masla, 2 dobro stepeni jajci, drobno nastrgano lupino 2 limon, 1 žlico limoninega soka, 120 g sesekljeuiih orehov, en jajčni rumenjak stepen z 2 žlicama mleka, 4 žlice sladkorja. Kvas, tri žličke mleka in ščepec sladkorja penasto ume- šajte. Postavite na toplo tako dolgo, dokler kvasova meša- nica penasto ne vzhaja. Medtem pa moko^ sol in piment damo v večjo skledo. Vmešamo v moko maslo. V sredini moke naredite jamico in vanjo vlijte raztopljen kvas, preo- stalo mleko, step>ena jajca, limonino lupino in limonin sok. Vse skupaj vmešajte v gladko testo, ki mora nato počivati na toplem tako dolgo, da naraste dvakrat. Nato vzhajano testo stresite na p>onr>okano desko in ga sploščite v ovalno obliko. Potresite ga s sesekljanimi orehi. Testo prepognite in mesite tako dolgo, da so orehi enakomerno porazdeljeni v testu. Testo razdelite na 12 enakih delov in jih oblikujte v kro- glice. Te položite v namaščen pekač, jih prekrijte s čistim prtičem, da kruhki še enkrat vzhajajo. Nato jih premažite z mešanico jajčnega rumenjaka in mleka in jih potresite s sladkorjem. j Pecite pri 190°C tako dolgo, dokler se ne zapečejo zlato! rumeno (30 minut). Kruhke ohladite in postrezite. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 46-18. november l9ao NOČNE CVETKE • Ivan K. si je prejšnjo sredo zjutraj že pred pri- hodom na delovno mesto v Celjski mesni industriji privoščil nekaj kozarčkov preveč. Dopoldan je po- tem razgrajal in grozil so- delavcem, ker pa ga od- govorni za notranji red in mir v tej delovni organi- zaciji niso uspeli umiriti, so poklicali miličnike, ki so potem Ivana ob 9.30 uri dopoldan odpeljali na treznenje. • Silvester S. je na Martinovo pregloboko pogledal v kozarec, po- tem pa na poti domov kri- čal po Levstikovi ulici v Celju. Popiti alkohol gaje tudi precej motil pri hoji in ker je oviral promet, so ga odpeljali na treznenje. • Prejšnjo sredo je v bifeju Irmančnik na Ostrožnem razgrajal Her- man D. s Pečov^a. S sabo je nosil tudi pištolo, ki pa ni bila v redu. Ker je mo- til goste v bifeju, so mu miličniki odvzeli orožje in mu zagotovili prenoči- šče na Linhartovi. • Edo S. iz Migojnic je prejšnji petek začel popi- vati že zjutraj in potem je nekaj po poldnevu oma- gal na Mariborski cesti pred samopostrežno trgo-" vino. Ker se je z^stru^il z alkoholom, poleg tega pa je bila nevarnost, da bi ga povozil kakšen avto, so ga miličniki odpeljali na varno v celjsko bolniš- nico. • Klateži se ponavadi poleti odpravijo proti morju, kjer lahko ob to- plih večerih prespijo kar na obali »pod milim ne- bom«. Na jesen pa se spet vrnejo v kraje, kjer poz- najo več ljudi in je večja verjetnost, da si bodo iz- prosili topel kotiček za mrzle zimske dneve. Ta- ko so miličniki v zadnjih dneh v Celju prijeli kar tri klateže, ki seveda tudi ra- di kaj zmaknejo, da se preživijo. S. S. PROMETNi NESREČE VOŽNJA z NEOSVETLJENIM KOLESOM V soboto proti večeru se je peljal s kolesom brez luči z Vogulj proti Dramljam 26- letni kolesar Drago Florja- nec iz Petrovec, Kolesar je peljal po sredini ceste, ko mu je nasproti z osebnim av- tomobilom pripeljal 21-letni Leopold Pevec iz Šentjurja. Pri trčenju se je kolesar huje ranil. PODLEGEL POŠKODBAM V celjski bolnišnici je umrl 20-letni Jože Sojč iz Pake pri Vitanju. Sojč je dobil hude telesne poškodbe 3. novem- bra pri delovni nezgodi v obratu Kovinarja v Vitanju. SMRT PRI PODIRANJU DREVJA V ponedeljek popoldan se je pri podiranju drevja smrtno ponesrečil 53-letni Alojz Matjaž iz Dola pn Gor- njem Gradu. Bukev, ki jo je podiral v domačem gozdu, je obvisela na sosednjem dre- vesu, zatem pa je počila veja in drevo je zadelo Matjaža, ki je bil na kraju nesreče mrtev. UMRL POD TRAKTORJEM Na lokalni cesti na levem bregu Savinje med Polulami in Pečovnikom se je smrtno ponesrečil 28-letni voznik traktorja Fi-anc Vrečar iz Pe- čovnika. Nesreča se je pripe- tila, ko je v ponedeljek zve- čer traktor zdrsnil s ceste. Prikolica je sicer zadržala traktor, da ni zdrsnil v strugo Savinje, vendar pa se je pri tem traktor prevrnil in pod sabo pokopal voznika, ki je na kraju nesreče umrl, so- potnik na traktorju, 30-letni Alojz Romih iz Kanjuc pa v nesreči ni bil ranjen. PADEL Z NEDOGRAJENE HIŠE V četrtek je padel z balko- na nedograjene stanovanj- ske hiše v Gornjem Gradu 22-letni Meho Avdič, delavec iz Mozirja. Pri padcu v globi- no treh metrov se je huje ra- nil. NEPREVIDEN DELAVEC V kmetijski zadrugi Bra- slovče se je poškodoval 21- letni Dominik Krog iz Bra- slovč, ki je bil nepreviden pri delu z vrtalnim strojem. Za- radi slabega električnega ka- bla je namreč prišel v stik z elektriko, tako da so ga mo- rali nezavestnega prepeljati v bolnišnico, kjer pa si je kmalu opomogel. ZADEL PEŠCA Blizu Prekope je voznik osebnega avtomobila, 32-let- ni Peter Monetti iz Ljubljane zaradi prevelike hitrosti zbil pešca, 78-letnega Antona Bencerja iz Prekope. Huje ranjenega pešca so prepeljali v celjsko bolnišnico. NEPREVIDEN PEŠEC V petek popoldan je 21-let- ni Aleksander Zagradišnik iz Šentjanža neprevidno in ne- nadoma prečkal cesto na Ljubnem ob Savinji. Takrat je pripeljal po cesti z oseb- nim avtomobilom 48-Ietni Janez Lojen iz Spodnje Reči- ce in zadel pešca, ki so ga huje ranjenega prepeljali v bolnišnico. IZSlUEVAL 1 PREDNOST ^ Po lokalni cesti iz Gotovej; je v soboto dopoldan prip^, Ijal z osebnim avtomobiloru 64-letni Stanislav Vaš IZ Go- tovelj. V križišču s prednost- no cesto je izsiljeval pre- dnost pred voznikom oseb- nega avtomobila, 29-letnim Alojzom Murkom iz Ljubne- ga. Murko je sicer zaviral, vendar trčenja ni mogel pre! prečiti. V nesreči se je voz. nik Vaš huje ranil, material, ne škode pa je za približno 180.000 dinarjev. Najprej mi je prišlo samo na uho; saj veste, kako to gre. Soseda iz prvega nadstropja je povedala sosedi iz četrtega, z njo pa sem se slučajno peljal v dvigalu. »Ste že slišali, da je naš sosed iz drugega nadstropja sosednje stolpnice postal strahoten babjek? Ne? Groz- no, pa tako soliden je bil ves čas - sanio žena, dom in otroci. Zdaj pa ga je videti vsake dva dni z drugo babo.« Pogoltnil sem slino, pa ne zaradi zavisti, ampak zato, ker je ta sosed moj dober znanec. Že vrsto let ga poznam kot tipičnega družinskega človeka: samo služ- ba, pa takoj domov k ženi in otrokom. Od vseh nas družinskih tipov moških, je tudi najbolj glasno stepal preproge. Črv radovednosti je zaglodal vame. Od kod neki naenkrat takšna sprememba pri njem, saj mi je še pred poldrugim mesecem razlagal, kako je še vedno zaljub- ljen v svojo ženo. No, kmalu je naneslo, da sva butnila skupaj: najprej politična šala, kako je v službi z nagrajevanjem po delu, z zdravjem. Dolgo se nisem mogel zadrževati in sem dregnil vanj s previdnim vprašanjem, če sta si z ženo še tako dobra. »O, to pa to. Je ne bi zamenjal za nobeno drugo na svetu,« mi je brž odgovoril. Pa sem kar naravnost usekal: »Zakaj pa te potem vsaka dva dni vidijo z drugo babo, hudiča?« »A to misliš,« se mi niti ni skušal izmikati. »Ja, kaj pa morem, če bom ob svoji ljubi ženi kmalu še babjek postal," mi je začel tožiti in razlagati. »Poglej, septembra sem dal mulca v šolo in sem se moral pobliže spoznati z njegovo učiteljico, saj si s tisto iz vrtca nisem mogel več pomagati.« Da ga razumem, sem ga moralno podprl. »Ampak zakaj hudiča, so te videli z medicinsko sestro, kako sta se objemala pod stopniščem,« se nisem dal. "Madona si zabit! Kako pa naj pridem na vrsto pri zdravniku. Saj veš, da sta dvojčka kar naprej prehlaje- na in abonirana na Ospen.« Da mu sledim in ga razumem, sem ga spet moralno podprl. Pa vendar sem mu namenil še en sunek, včasih smo mu rekli »popkov sunek«. »Soseda ta pa ta te je videla tudi s prodajalko Polono iz naše štacune in to v kočljivem položaju.« »Ja, madona, kaj pa pralni prašek, saj menda veš, dla je najmlajši še v plenicah, žena pa dela samo popol- dan,« se ni dal zbegati. Hitel mi je naštevati še nekaj zvez s poklici. Od vseh sem si zapomnil samo nekaj: vrtnarka (zaradi peteršilj^ in korenčka), cvetličarka (krizanteme za grob stare te- te), frizerka (striženje starejšega na balin - za kazen), mlekarka (maslo), pa nato spet nekaj imen prodajalk (za TAŠ in VA-MO, pa meso in telečje kosti, za banani in limone). Molče sem prikimaval in tuhtal: tudi moja žena nimi doma pralnega praška; niti za kavno žličko, sam P> nosim pod pulijem že tri dni zadnjo majico... Tuhtal sem in tuhtal, se spomnil še plinskih jeklen^ in komaj še zbrano stisnil znancu roko. Čudno me ^ pogledal z značilnimi modrimi kolobarji pod očmi i" mi z, bodi zdrav, se mi mudi po bencin, še pomahal^ roko. Moja ljubeča žena me je z obiska pri sosedi našla ^ stanju globoke zamišljenosti. Najbrž me je hotela spr^ viti na realna tla (to je namreč njena navada), me pobo- žala po čelu in rekla: »Ali veš, ljubi, da spet niserf dobila pralnega praška.« MITJA UMNU^ 46 -18. november 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 I^KCIJA MILIČNIKOV NA CELJSKEM MARTIN JE BIL ZELEN fHiličniki so tKlkrili 75 vinjenih voznikov {