MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SLOVENSKA VOJSKA CENTER VOJAŠKIH ŠOL VOJASKOSOLSKI ZBORNIK september 2016, številka 10 Izdajatelj: Center vojaških šol Glavni urednik: polkovnik dr. Tomaž Kladnik Odgovorni urednik: mag. Pavel Vuk, sekretar Uredniški odbor: polkovnik dr. Igor Cebek VVU XIV. razreda dr. Vinko Vegič VVU XII. razreda mag. Gregor Jazbec štabni praporščak Marjan Horvat štabni vodnik Stefan Tomanovic Prevajanje: Tamara Derman Zadravec Lektoriranje: Marjetka Brulec Vesna Vrabič Tina Pečovnik Žakelj Oblikovanje: Jurko Starc Naklada: 150 izvodov Revija je dostopna na spletni strani: h ttp://www.slovenskavojska.si/publikacije/ vojaskosolski-zbornik/ E-naslov urednika: pavel.vuk@mors.si ISSN 1581-5196 Prispevki, objavljeni v Vojaškošolskem zborniku, niso uradno stališče Slovenske vojske niti organov, iz katerih so avtorji prispevkov. Publikacija je uvrščena v bibliografsko zbirko podatkov COBISS.SI. KAZALO Uvodnik Pavel Vuk 5 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete The impact of the company commander personality traits on the formation of a company-sized unit Anita Šefman 7 Vojaškopolicijski pogajalci za reševanje kriznih situacij Military police negotiators in the function of resolving crisis situations Tanja Repnik 35 Načrtovanje aktivnosti čete kot priprava na mednarodne operacije in misije Planning company activities as a preparation for international operations and missions Matjaž Strmčnik 59 Poveljniška mesta v bataljonih oziroma polkih Battalion/regiment command posts Robert Modic 85 »Branje človeka izpopolnjuje, razpravljanje ga pripravi, pisanje mu da natančnost.« Francis Bacon, angleški filozof Uvodnik odgovornega urednika Uredniški odbor Vojaškošolskega zbornika si je postavil za cilj, da leta 2016 izda dve številki zbornika, spomladanskega in jesenskega, izboljša kakovost prispevkov ter usmeri svoja prizadevanja v prepoznavnost zbornika kot vojaškostrokovne literature v Slovenski vojski, na Ministrstvu za obrambo in širšem območju Republike Slovenije. Uresničevanje ciljev bo potekalo zlasti: • z uveljavljanjem obveznosti slušateljev vojaškega izobraževanja Centra vojaških šol, zlasti štabnega in višještabnega šolanja, da svojo zaključno nalogo predstavijo v obliki strokovnega prispevka; • z obveščanjem in spodbujanjem zaposlenih v Slovenski vojski in na Ministrstvu za obrambo, da s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k razvoju vojaškega znanja in dvigu kakovosti Vojaškošolskega zbornika. V tej številki so predstavljene najboljše zaključne naloge slušateljev 27. generacije štabnega šolanja Poveljniško-štabne šole. Nadporočnica Anita Šefman se v svojem prispevku osredotoča na osebnostne lastnosti dobrega vodje, teoretična izhodišča in širšo tematiko lastnosti, ki bi jih moral imeti dober voditelj. Nadporočnica Tanja Repnik preučuje vlogo vojaškopolicijskih pogajalcev, njihov namen, organiziranost, delovanje v kriznih situacijah ter predlaga normativno podlago za njihovo umeščenost v vojaški sistem. Nadporočnik Matjaž Strmčnik analizira načrtovanje aktivnosti čete kot priprave za mednarodne operacije in misije na področju usposabljanja po dokumentih Nata in Slovenske vojske, nadporočnik Robert Modic pa podrobno predstavi poveljniška mesta in strukturo poveljstva na ravni pehotni/motorizirani polk/bataljon. Prispevki poleg strokovne vrednosti ponujajo tudi kritičen pogled avtorjev na aktualne okoliščine delovanja Slovenske vojske na izpostavljenih področjih. Taki pogledi so zmeraj dobrodošli, še posebej v kontekstu razprav o njihovem Vojaškošolski zbornik, 10/20116 5 Pavel Vuk prihodnjem razvoju in delovanju. Želimo si, da bi skladno z načelom selektivne specializacije (specializacije, ki največ prispeva k doseganju in izpolnjevanju namena obrambnega sistema) znanje, pridobljeno v okviru Centra vojaških šol ali javnega izobraževalnega sistema, in ustvarjanje strokovne literature bila prepoznana kot dejavnika ali sprožilca zgodnjega prepoznavanja potrebnih sprememb pri spoprijemanju vse bolj kompleksnega obrambnega področja s prihodnjimi varnostnimi in obrambnimi izzivi. Uredniški odbor vabi vse zainteresirane k soustvarjanju naslednje izdaje Vojaškošolskega zbornika. Mag. Pavel Vuk sekretar odgovorni urednik Vojaškošolskega zbornika 6 Vojaškošolski zbornik, 9/2015 Anita Šefman Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete The impact of the company commander personality traits on the formation of a company-sized unit Povzetek Članek se osredotoča na osebnostne lastnosti dobrega vodje, teoretična izhodišča in širšo tematiko lastnosti, ki bi jih moral imeti dober voditelj. V prvem delu je poudarek na temi, kako izgraditi uspešen tim, koliko časa je za to potrebnega in kakšno vlogo ima pri tem vodja. V drugem delu je obravnavan širši kontekst dobrega voditelja, kaj mora biti, kaj mora znati in kaj delati. V nadaljevanju so na podlagi kratke raziskave predstavljene ugotovitve o osebnostnih lastnostih, ki naj bi bile najpomembnejše za dobrega vodjo, ugotovitve, da obstajajo odstopanja v zaznavi osebnostnih lastnosti vodij na ravni preučevane čete ter na drugi strani na ravni 10-odstotnega reprezentativnega vzorca stalne sestave SV iz leta 2007. Rezultati so potrdili tudi hipotezo, da različne skupine vojaške organizacije različno zaznavajo pomembnost osebnostnih lastnosti poveljnika čete. Ključne besede: osebnostne lastnosti poveljnika, vojaški tim, poveljnik čete, izgradnja tima. Abstract The article focuses on personality traits of a good leader, theoretical principles, and wider issues of traits to be possessed by a good leader. The first part of the article highlights the building of a successful team, the required time and the role of the leader in this regard. The second part explores the wider context of a good leader from the perspective of the required PERSONALITY, KNOWLEDGE and WORK standards. The paper continues with the description of survey-based findings about the personality traits that define a good leader, and the findings about different perceptions of the leader personality traits at the level of the company concerned and in the context of a 10-percent representative Vojaškošolski zbornik, 10/20116 7 Anita Šefman sample of the Slovenian Armed Forces' permanent structure in the year 2007. The results confirmed the hypothesis that various groups in military Organization have different perceptions about the importance of personality traits of company commanders. Key words: Personality traits of leader, military team, company commander, team building. 1 Uvod Veliko pozornost so raziskovanju na področju vodenja in vodij po drugi svetovni vojni namenjali predvsem v ameriški vojski. Od prvih teorij, da se dobri vodje rodijo in ne naredijo, do potrebe po združenem preučevanju teorij vodenja in organizacijskih teorij so med drugim prišli tudi do spoznanj, da na izgradnjo učinkovitega tima vplivajo tako vodenje, organizacijska kultura in vrednote, različne politike ter organizacijska klima kot postopki in kohezivnost enot (Gal in Mangelsdorff, 1991, 390). Kot sta dejala Day in Lord (1988, povzeto po Gal in Mangelsdorff l, 1991, 389-390), se vodenje na strateški ravni bistveno razlikuje od vodenja na nižjih ravneh. Kljub temu bi morala biti in je po mnenju Bartona in Kirklanda (Gal, 1991, 391) ena najpomembnejših nalog vojske izgradnja kohezivnih bojnih enot. Na to po mnenju Boica in Jacobsa (Gal in Mangelsdorff, 1991, 391) nedvomno vpliva kadrovska politika, še posebno, če je preveč turbulentna, v negativnem smislu. Naslednji pomemben vidik, ki ga izpostavljajo raziskovanja in ga je smiselno omeniti, je tudi delovanje enot v mirnem času in delovanje enot v vojni. Kako pripraviti enoto za delovanje v vojni, ki je nedopustno nasilna in v kateri bojišče ni prostor za vodje, ki živijo in delajo v udobju natančnih navodil, pravil in vnaprej določenih postopkov in doseganju standardov (Gal in Mangelsdorff 1991, 391)? Tako smo se dotaknili vprašanja, kako izgraditi učinkovito enoto in kakšen mora biti dober vodja oziroma pod kakšnimi pogoji in v kakšnih razmerah. V članku sem se glede na zgodovinska dejstva in znanstveno strokovno področje, podkrepljeno s številnimi empiričnimi raziskavami, dotaknila in poskušala podrobneje analizirati osebnostne lastnosti dobrega vodje ter izgradnjo tima oziroma vojaške enote na ravni čete. Nisem pa merila 8 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete konkretnega vpliva osebnostnih lastnosti na izgradnjo čete, kar je pristojnost vojaških psihologov. 2 Metodološki okvir 2.1 Namen in cilj Članek je bil napisan, da bi preučila osebnostne lastnosti dobrih poveljnikov in določila osebnostne lastnosti poveljnika čete. Cilj je bil tudi preučiti načine za izgradnjo uspešnega tima oziroma čete in ugotoviti, ali osebnostne lastnosti poveljnika čete vplivajo na njeno izgradnjo in ali velja dejstvo, da ima poveljnik čete bistveno vlogo pri izgradnji svojega moštva? Kot tezo sem postavila trditev: »Osebnostne lastnosti le delno vplivajo na izgradnjo tima, saj je za dobrega vodjo pomembno ne le, kaj je, temveč tudi, kaj zna in kako dela, pod kakšnimi pogoji in v kakšnih razmerah.« Pred izvedbo raziskave sem si na študiji primera čete XY postavila dve delovni hipotezi: Hipoteza 1: Zaznava pomembnosti osebnostnih lastnosti vodij na ravni čete se bo razlikovala od zaznav, ugotovljenih v raziskavi 10-odstotnega reprezentativnega vzorca vseh pripadnikov stalne sestave SV iz leta 2007. Hipoteza 2: Različne skupine vojaške organizacije različno zaznavajo pomembnost osebnostnih lastnosti poveljnika čete. 2.2 Metode dela in struktura Uporabila sem analize pisnih virov in deskriptivne metode raziskovanja. V tretjem delu sem izvedla primerjalno analizo vprašalnikov, ki so jih izpolnili pripadniki ene izmed čet v Slovenski vojski, in ugotovitev, do katerih je prišla Manica Jakič v svojem delu Socialne zaznave, povezane z vodenjem v Slovenski vojski (Bilten, 2008, 199). Zaključek sem oblikovala na podlagi empirično pridobljenih rezultatov in teoretičnih izhodišč. V prvem delu sem se osredotočila na definiranje in izgradnjo tima. V nadaljevanju sem podrobneje razčlenila tudi osebnostne lastnosti oziroma lastnosti dobrega vodje, ki obsegajo veliko več kot le to, kaj pomeni biti dober Vojaškošolski zbornik, 10/2016 9 Anita Šefman vojaški voditelj. V zadnjem delu sem predstavila rezultate vprašalnika, ki je bil izveden v eni izmed čet v Slovenski vojski. Rezultate sem primerjala z ugotovitvami izpred osmih let, do katerih so prišli z vprašalnikom na ravni celotne vojske. 3 Opredelitev temeljnih pojmov 3.1 Definicije tima »Ljudje, ki delajo skupaj kot skupina, lahko dosežejo stvari, o katerih lahko posameznik samo upa, da bi jih lahko naredil.« Franklin Delano Roosevelt Definicij timov je skoraj toliko kot različnih vrst timov. Včasih je znotraj organizacijskega okolja kot tim označena kar vsaka oblika skupine (Adair 1987, po Jazbec 2012, 17), medtem ko je drugič za tovrstno oznako dovolj že razdelitev odgovornosti med drugače medsebojno delovno neodvisnimi člani skupine (Raelin 2006, po Jazbec 2012, 17). Tako ena izmed definicij, povzeta po Možini (1994), opredeljuje, da skupino sestavljata dva ali več posameznikov, ki se srečujejo zaradi pomembnih stvari, tim pa je skupina, za katero je značilno, da sodeluje pri odločanju in v medsebojni pomoči pri opredeljevanju in doseganju ciljev. V timu po njegovem mnenju obstajata dinamična interakcija med posameznimi člani in aktivno prilagajanje skupnemu cilju. Za sestavo in razvoj uspešnega tima sta pomembni dve komponenti, in sicer izbira članov ter usposabljanje tima. Poleg omenjenih komponent pa so za učinkovit tim značilni tudi poznavanje ciljev, odkritost in odprtost v medsebojnih odnosih, zaupanje in medsebojna pomoč med člani, sodelovanje, ustrezne metode dela, razmeram prilagojen način vodenja ter sposobni posamezniki (Možina, 1996). R. Katzenbach (Dialogos, 2016) je opredelil tim kot majhno število soodvisnih ljudi s komplementarnimi kompetencami in znanjem, ki so zavezani skupnemu namenu in smotru, skupnim ciljem delovne uspešnosti in načinu delovanja ter imajo pri tem sebe in druge za medsebojno odgovorne. Druga definicija govori o skupini ljudi, ki opravlja skupno delo. Usmerjena je k doseganju skupnega cilja ali dokončanju neke naloge. Člani so v timu med seboj visoko odvisni, saj cilje dosegajo z deljenim vodenjem, vzajemno 10 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete odgovornostjo in učinkovitim delovanjem vseh članov. Tim tako definiramo tudi kot soodvisno skupino posameznikov, ki skupaj dela na enotnem cilju in deli odgovornost1 za specifične posledice v organizaciji. Toda tim naj bi bil več kot le skupina, kar je ugotavljal že Možina. Najpomembnejša razlika se kaže predvsem v dinamiki odnosov. Znotraj tima posamezniki namreč spoznavajo svojo medsebojno odvisnost in se zavedajo, da bodo cilje dosegli z vzajemno pomočjo. Dober tim je tisti socialni sistem, ki daje posamezniku možnost izraziti svoje vrednote. V dobrem timu prihaja do sinteze teh vrednot, pri čemer nastaja njihova nova kakovost. Tako lahko trdimo, da najučinkovitejši tim ni sestavljen iz najučinkovitejših posameznikov, temveč je tisti, ki v interakciji posameznikov daje najboljše rezultate. Treba je poudariti, da kljub vsem pozitivnim lastnostim delovanja nekega tima ne gre prezreti, da nekateri posamezniki ne morejo delovati v timu, ker so po naravi individualisti. Nekateri v timu ne bodo dobro funkcionirali, ker preprosto nimajo zaupanja v sodelavce, delo raje opravljajo sami, imajo slabe izkušnje iz preteklosti ali menijo, da jih zanašanje na podporo drugih članov prikazuje kot šibke (https://sl.wikipedia.org/wiki/Gradnja tima). 3.2 Vojaški tim V tem delu se bomo osredotočili predvsem na enote do ravni čete, timsko delo in izgradnjo tima znotraj čete in ne toliko na time v štabih, specifičnih posadkah itn. Glede na številne avtorje so uspešni timi tisti, katerih rezultati presegajo seštevek znanja, sposobnosti in strokovnosti posameznih članov. Podobno velja tudi za vojaški tim, v katerem morajo vojaški voditelji za dosego najboljših rezultatov med svojimi podrejenimi razviti timski duh in enota postane moštvo2 šele, ko: - pripadniki sprejmejo poslanstvo in cilje enote; - podrejeni spoštujejo svoje predpostavljene in jim zaupajo - ko jih začnejo upoštevati; - si medsebojno zaupajo in spoštujejo drug drugega kot izurjenega profesionalca; - se zavedajo pomena svojega prispevka k uspehu enote. 1 Po Jakič (2008, 202) v vojski vojaški voditelj prevzema vso odgovornost za dejanja svojih podrejenih, zato je vojaško vodenje med drugim opredeljeno tudi kot prevzemanje odgovornosti za napake podrejenih. 2 Moštvo lahko enačimo s terminom vojaški tim. Vojaškošolski zbornik, 10/2016 11 Anita Šefman Vojaško delo je timsko, še posebej pri bojevanju. Voditelji morajo ustvariti skupinsko vzdušje med vodenimi, kar jih motivira, da gredo voljno in z zaupanjem v boj. Podrejeni morajo zaupati v sposobnosti voditeljev in vase ter dobro izpolniti svojo vlogo v skupini. Skupino je treba uriti do take stopnje, da samozavestno in samostojno opravi vse naloge. Za vojaške enote govorimo, da so uigrane takrat, ko vojaki zaupajo in spoštujejo voditelje ter druge pripadnike enote kot usposobljene profesionalce in se hkrati zavedajo svojega prispevka v skupini (skripta Vojaško voditeljstvo, 2007, 22). Za delovanje tima tako v neki gospodarski panogi kot vojaškem timu je pomembna tudi organizacijska kultura3. Pomembno je, da imajo timi na voljo potrebne vire, možnost uvajanja sprememb, podporo vodstva, sistem nagrajevanja, ustrezne pogoje za izobraževanje in čas za usposabljanje za timsko delo (Kadivec, 2008). 3.3 Izgradnja vojaškega tima Da bi lahko razumeli, kako nastanejo učinkoviti vojaški timi oziroma enote, je treba upoštevati socialne procese, v katere posamezniki vstopajo kot popolni tujci in izstopajo kot del kohezivne enote, tima. Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju, sta v osnovi dva pogoja za sestavo in razvoj uspešnega tima, in sicer izbor kadra in njegovo usposabljanje skozi neko obdobje. Lubi (2007, 108) je izgradnjo tima opredelil z naslednjimi besedami: »Vojskovanje je timska (kolektivna) aktivnost, zato mora vodja med svojimi vojaki razviti timski duh. Vojaška enota postane tim šele tedaj, ko vojaki (podrejeni) spoštujejo svojega vodjo in mu zaupajo; si medsebojno zaupajo in spoštujejo drug drugega kot izurjenega profesionalca; se zavedajo pomena lastnega prispevka k uspehu enote.« Da bi lažje razumeli zgornje navedbe, smo za prikaz izbrali Bartone-Kirklandov model razvoja vojaške enote (po Gal in Mangelsdorff, 1991), ki po našem mnenju zelo jasno opiše proces izgradnje vojaškega tima. Omenjeni 3 Organizacijska kultura je po Mihaličevi (2007, 5) celostni in korporativni sistem vrednot, norm, pravil, stališč, prepričanj, skupnih lastnosti, načinov izvajanja procesov in postopkov, vedenja in načinov delovanja zaposlenih, skupnih ciljev ter vrste in oblike interakcij tako znotraj poslovnega sistema kot z njegovim zunanjim okoljem, ki v sedanjosti odražajo prakso skupne preteklosti in so obenem tudi pod vplivom občutka predvidene skupine prihodnosti pripadnikov posameznega poslovnega sistema. Prek vseh navedenih elementov se neka organizacijska kultura tudi razvija, krepi, ohranja in obenem spreminja ter prenaša na nove pripadnike sistema. 12 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete model je podrobneje analiziral tudi Jazbec (2012, 123-124). Opredeljuje štiri faze razvoja, ki so podrobneje prikazane v tabeli 1, in sicer: - nova enota (1. faza), - mlada enota (2. faza), - dozorela enota (3. faza), - odlična enota (4. faza). V prvi fazi se gradi na horizontalni povezanosti med pripadniki. V tej fazi so pripadniki izpostavljeni stresnim situacijam, ki jih povežejo na način, da si medsebojno pomagajo in hkrati izurijo. Stil vodenja v tej fazi je direktivni, izvaja se »dril«4. Pripadniki so zreli za naslednjo fazo, navadno po preteku treh mesecev, ko vstopijo v mlado fazo. V mladi fazi se skupine pripadnikov začnejo povezovati s poveljnikom, v ospredje prihaja znanje razvoja tima, poveljnik postaja tudi mentor. Ko vojaki postanejo motivirani, da bi sami izboljševali postopke, ko začnejo medsebojno sankcionirati razdiralna vedenja, postanejo zreli za naslednjo fazo, fazo dozorele enote. Obdobje te faze je ocenjeno na štiri do deset mesecev. Dozorela enota je zadovoljivo izurjena in pripravljena na delovanje, poveljnik pa lahko njeno delovanje s timsko usmerjenim vodenjem še izboljša. S spodbujanjem iniciative, usvajanjem dodatnega znanja in razvojem tima gradi elitno enoto. Stil vodenja je participativen, demokratičen. V tej fazi se vsak posameznik v enoti zaveda svoje vloge in svojih specifičnih sposobnosti, ki jih še naprej razvija. Vsak posameznik v enoti ima specifično znanje, ki ga drugi spoštujejo in je nepogrešljivo za odlično delovanje enote. Faza traja do enega leta. Zadnji stadij je seveda odlična enota, ki se gradi do treh let, lahko tudi več. Izkušeni pripadniki ne potrebujejo več toliko usmerjanja, poveljnikova funkcija postane dajanje nalog in vzdrževanje kondicije tima. Pripadniki čutijo odgovornost za učinkovito delovanje (Gal in Mangelsdorff, 1991, po Jazbec, 2012, 123-124). 4 Drill - vaja, urjenje (Začasni angleško-slovenski vojaški priročni slovar, 1996). Vojaškošolski zbornik, 10/2016 13 Anita Šefman Tabela 1: Model razvoja odlične vojaške enote PODROČJE FAZE RAZVOJA VOJAŠKE ENOTE 1 Novonastala enota 2 Mlada enota 3 Dozorela enota 4 Odlična enota Ključne aktivnosti enote Medsebojno spoznavanje in povezovanje, medsebojno zaupanje Povezovanje podrejenih in nadrejenih Izurjena in med seboj povezana enota Vrhunsko izurjena ali bojno preizkušena enota Socialni vplivi Prilagajanje skupini vrstnikov v enoti Identifikacija s poveljniki nižjega ranga Ponotranjenje vojaških vrednot Prizadevanje za rast enote in sprejemanje novih izzivov DELOVANJE VOJAŠKIH VODIJ STROKOVNOST Obvladovanje osnovnih veščin Izkazuje sposobnost za izvajanje učnih aktivnosti Izkazuje spretnost v taktičnih postopkih. Organizira nove in zahtevnejše vaje. SKRB ZA PODREJENE Izkazuje skrb za zdravje in počutje podrejenih. Podrejene opozarja na pomen samozadostnosti. Organizira sistem podpore družinam pripadnikov. Na nižje podrejene prenaša znanje o skrbnosti do vojakov. SPOŠTOVANJE Spoštljivo ravnanje do podrejenih Pripravlja načrt dela z enakomerno obremenitvijo. Del svojih dolžnosti in odgovornosti prenaša na podrejene. Kolegialnost PREDANOST V podrejenih vzbuja predanost nalogi. Prednost daje urjenju bojnih postopkov pred drugimi nalogami. Učenje iz izkušenj Prednost daje bojni izurjenosti. POVRATNA INFORMACIJA POVELJNIKU Podrejeni se medsebojno podpirajo. Podrejeni sprejmejo norme in merila. Zahtevnejše oblike urjenja za podrejene Enota se zaveda svoje zmogljivosti, razvijajo sebi lastne načine delovanja. Vir: Gal in Mangelsdorff, 1991, 397, in v Stipanovic, 2005, 281, ter Jazbec, 2012, 123. Bistvo take razdelitve posameznih faz je treba razumeti predvsem z vidika izgradnje tima do ravni čete. Zavedati se je treba, da posamezne faze prinesejo konfliktne situacije, ki pa niso nujno slabe, prav nasprotno, celo nujno potrebne za izgradnjo dobrega tima so. Jazbec (2012, 125) je poudaril, da je nujen pogoj za izgradnjo vojaškega tima tudi usklajenost formalne strukture moči z neformalno. Vodja, ki ima 14 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete pri podrejenih ustrezno zaupanje in spoštovanje, bo enoto pripeljal do cilja hitreje in z manj truda kot tisti, ki teh vodstvenih lastnosti nima. Kadar ni zmožen obvladovati in usmerjati različnih sposobnosti, interesov, motivov in ciljev, lahko začnejo med podrejenimi prevladovati osebni interesi in enota se lahko začne razslojevati na podskupine, v katerih vsaka teži k svojim ciljem. Na podobno situacijo so opozorili poveljniki čet v ameriški vojski, ko so jih spraševali o kohezivnosti njihovih enot. Težave nastopijo, ko se cilji tesno povezane skupine oziroma tima križajo z vojaškimi cilji. Kohezija po mnenju Josha Christyja (2013) ne more biti cilj sama po sebi, služiti mora nalogi in vzgajati zaupanje v vsakomur (http://cc.army.mil/pubs/armymagazine. pdf:2015). 3.4 Lastnosti dobrega vodje Vodja je v prvi vrsti odgovoren za vodenje tima, razvija in ohranja uspešno timsko sodelovanje, zagotavlja optimalno komunikacijo in kakovost medsebojnih odnosov v timu, spodbuja medsebojno prilagajanje članov, skrbi za medsebojno razumevanje, tim usmerja k pravim ciljem in povezuje individualne aktivnosti članov tima v celoto. Erjavšek (1997, povzeto po Bernik, 2000) poudarja razliko med klasičnim vodjem in vodjem, ki deluje kot vodja tima. Vodja tima se oddaljuje od avtokratskega stila vodenja, kar predstavljata tudi Gal in Mangelsdorff (1991) v fazah razvoja vojaške enote. Dober vodja spoštuje različnost in talente posameznikov kot njihove potenciale. Veliko mu pomenijo dobro vzdušje v timu, odnosi, sodelovanje in kolegialnost. Deluje strateško in se ne obremenjuje preveč z operativnim doseganjem kratkoročnih ciljev. Po številnih delavnicah, ki so potekale v Slovenski vojski in so se preučevale Belbinove vloge (1993, povzeto po Bernik, 2000), je smiselno omeniti tudi slednjega, ki je poglobljeno raziskoval vedenje vodij. Preučeval je tako mentalne sposobnosti, kreativnost in osebnostne lastnosti kot komunikacijo vodij timov. Pri tem j e odkril, da vodj e timov uspešnih podj etij izkazuj ej o velike intelektualne sposobnosti in visoko stopnjo kreativnosti. Glede osebnostnih lastnosti uspešnih vodij ugotavlja, da je uspešen vodja: - miren, hladnokrven, nevzkipljiv; - usmerjen k realnosti, praktičnosti; - ima izjemno stopnjo samodiscipline; Vojaškošolski zbornik, 10/2016 15 Anita Šefman - že po naravi ga preveva optimizem; - ekstrovertiran, sposoben motivirati druge člane tima, zunaj tima ni preveč odprt in zna v socialnih odnosih obdržati primerno distanco. Belbin je poudarek dajal na dobro uravnotežen tim, v katerem naj bi bilo devet vlog5 in od katerih naj bi vsaka po svoje prispevala k učinkovitosti tima. Vloga vodje je med njimi izredno pomembna pri oblikovanju in vzdrževanju uspešnega tima. Tudi kultura in klima sta v številnih pogledih odvisni od začetnega razvoja vodstva, ki oblikuje, zahteva svoje predpostavke o tem, kaj je dobro in primerno. Dejstvo, da vodstvo oziroma vodja daje zgled, da z avtoriteto lahko hitro »povleče« za seboj miselnost in prepričanja zaposlenih ter da ob uveljavljanju moči in ugleda lahko prenese želeno kulturo po hierarhiji navzdol, tudi ni zanemarljivo (Mihalič, 2004, 386). Ker je naš namen podrobneje opisati osebnostne lastnosti poveljnika čete in se ne spuščati na širše področje kompetenc vojaškega vodje, kljub vsemu ne moremo mimo dejstva, da ne bi vsaj okvirno predstavili, kakšen mora biti vojaški vodja, kaj mora znati in delati. 3.5 Kaj je treba znati, kaj je treba delati in kakšen je treba biti Postati vojaški vodja ne pomeni le dobiti moč poveljevanja, temveč tudi razvijanje svojih lastnosti, kompetenc in seveda delovnih navad. Iz tega, kakšen je treba biti in kaj je treba znati, izhajajo vsa voditeljska dejanja. Kdor želi postati voditelj, se mora razvijati v vseh pogledih, še posebej osebnostno. To pomeni tudi, da mora sprejemati vojaške vrednote in živeti skladno z njimi. Razvijati mora lastnosti in se učiti veščin, ki jih potrebujejo vojaški voditelji. Samo s takim samorazvojem lahko postane samozavesten, kompetenten in značajski vojaški voditelj (Vojaško voditeljstvo, 2007, 24-25). Poleg vojaških vrednot, ki si jih človek pridobi in katerih rezultat postane posameznikovo ravnanje, so zelo pomembne tudi duševne in telesne lastnosti posameznika, njegova znanja in sposobnosti. V tabeli 2 je prikazana razdelitev značilnosti in kompetenc, ki bi jih moral imeti vojaški voditelj. 5 Strokovnjak, dovrševalec, izvajalec, iskalec virov, sodelavec, opazovalec oziroma ocenjevalec, tvorec, koordinator, snovalec (zapiski z delavnice Poljče 2008). 16 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete Tabela 2: Biti, znati, delati6 Značilnosti Kaj je vojaški voditelj Kompetence Kaj dela vojaški voditelj Voditelj po značaju "biti" Z videzom vodje "biti" Voditelj z intelektualnimi zmožnostmi3 "znati" Dejanja4 "delati" Vojaške vrednote Empatija Vojaška etika duševne telesne Znanje in veščine za delo z ljudmi, konceptualna znanja in veščine, strokovna znanja in veščine Vplivanje: komuniciranje, odločanje, motiviranje. Izvajanje: načrtovanje, opravljanje, ocenjevanje. Izboljševanje: razvijanje, izgradnja, učenje. 3 Znanja in veščine za delo z ljudmi, konceptualna ter strokovna znanja in veščine se razlikujejo glede na direktno, organizacijsko in strateško raven voditeljstva. 4 Dejanja vsebujejo aktivnosti vplivanja, opravljanja in izboljševanja, ki se razlikujejo glede na direktno, organizacijsko in strateško raven voditeljstva Vir: Skripta Vojaško voditeljstvo, 2007; Jakič, 2008, 203; Mahmutovic, 2011. 3.5.1 Kaj je treba znati Voditelj po Mahmutovicu (2011, 40) mora obvladati: - znanje oziroma veščine za delo z ljudmi, - konceptualno znanje7, - strokovno znanje oziroma veščine8. Strinjamo se, da se razmerja med vrstami znanja razlikujejo glede na raven vodenja, da na splošno velja, da so tehnična znanja in znanja o delu z ljudmi pomembnejša na nižjih vodstvenih ravneh, medtem ko je pomen organizacijskih znanj premosorazmeren stopnji vodstvene ravni in je največji na najvišji vodstveni ravni (Koncept vojaškega voditeljstva v SV, 2007, 20-21). 6 V angleškem jeziku: be, know, do. 7 Kritično mišljenje, ustvarjalno mišljenje, etično mišljenje, refleksivno mišljenje. 8 Poznavanje opreme, ravnanje z opremo, taktično znanje in veščine, taktika, temeljno vojaško znanje in temeljne veščine. Vojaškošolski zbornik, 10/2016 17 Anita Šefman Kombinirati vsa znanja in veščine nikakor ni preprosto. Veščine za delo z ljudmi se uporabljajo pri posredovanju svojih namer in motiviranju podrejenih, konceptualna znanja se uporabljajo pri razpoznavanju uspešnih načrtov ter sprejemanju pravilnih odločitev. Strokovno znanje uporabljajo za izvajanje najboljših mogočih taktičnih odločitev glede na zahtevo bojišča (skripta Vojaško voditeljstvo, 2007). »Obvladovanje različnih veščin je ključnega pomena za uspešno delovanje vojske v miru in vojni. Pravi voditelji se ne bodo zadovoljili samo s tem, kaj je treba narediti za uspešno delovanje danes, temveč morajo razmišljati tudi o tem, kaj bo treba narediti jutri. Težiti morajo k temu, da podrobno poznajo svoje delo, ga obvladajo in se že sedaj pripravljajo za prevzem nalog nadrejenega. Poleg tega se morajo biti sposobni soočiti z novo opremo, zamislimi, načinom razmišljanja in delovanja. To je posebej pomembno, ko prevzemajo nove, višje dolžnosti« (Mahmutovic, 2011, 40). 3.5.2 Kaj je treba delati To, kaj voditelji delaj o, se kaže z njihovimi dej anji. Dej anj a voditelj ev vsebuj ejo: - vplivanje, - izvajanje9, - izboljševanje. Osebnostne lastnosti, vrednote, znanje in veščine vojaških voditeljev so temelj za njihova dejanja in se z dejanji tudi odražajo. Dejanja so temeljna za presojanje učinkovitosti vojaških voditeljev. Dejanja vojaških voditeljev se kažejo z njihovim vplivanjem, delovanjem in izboljšavami, ki se ob upoštevanju značilnosti posamezne ravni voditeljstva na vsaki ravni vojaškega voditeljstva izražajo drugače10. V nadaljevanju smo povzeli sliko 1 za lažjo predstavo razdelitve, kaj naj bi delovanje voditelja vključevalo. 9 Termin izvajanje je v skriptih Vojaško voditeljstvo delovanje, jaz bom uporabljala termin izvajanje po Mahmutovicu (2011). 10 Strateška, organizacijska in neposredna raven. Organizacijska raven se začne na ravni bataljonov oziroma njim enakih organizacijskih enot. V nalogi se osredotočam na direktivno raven, raven do ravni čete. 18 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete Slika 1: Delovanje vojaškega voditelja DELOVANJE VODITELJA VPLIVANJE - motiviranje, - odločanje, - komuniciranje. IZVAJANJE - načrtovanje, - opravljanje, - ocenjevanje. IZBOLJŠEVANJE - razvijanje, - izgrajevanje, - učenje. Vir: Mahmutovic (2011, 41). Vplivanje Vplivanje lahko opredelimo kot prenos volje na podrejene, sodelavce na isti ravni ali nadrejene. Vojaški voditelji vplivajo s komuniciranjem, odločanjem in motiviranjem. Komuniciranje se deli še na verbalno, neverbalno in aktivno poslušanje. Nekateri delijo tudi načine komuniciranja, ki so lahko pisni ali informacijski (računalniška pismenost) (skripta Vojaško voditeljstvo, 2007, 47). Izvajanje vključuje vse dejavnosti, ki vodijo k doseganju poslanstva oziroma k uresničitvi naloge. Vsebuje tri zaporedne korake: načrtovanje, opravljanje11 in ocenjevanje. Vojaški voditelji, ki učinkovito delujejo, uspešno končajo naloge. Opravijo jih pravočasno ter skladno s standardi in poveljnikovo namero. Načrtovanje, ki je ena izmed funkcij vodenja, mora biti usklajeno s poslanstvom, pri čemer je treba upoštevati tako izvedljivost načrta kot njegovo sprejemljivost. Načrtuje se toliko sredstev, da je organizacijska enota, za katero se načrtujejo, pripravljena tudi za nadaljnje naloge. Z opravljanjem nalog dosegajo poslanstvo, standarde, zagotavljajo skrb za ljudi in učinkovito upravljanje sredstev ter spodbujajo pobudo podrejenih. Poročanje o stanju enot in izvedbi naloge spremlja vodje od začetka do konca naloge. Ocenjevanje je vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti ob upoštevanju poslanstva in naloge (skripta Vojaško voditeljstvo, 2007, 48). 11 Tudi v tem delu gre za uporabo dveh različnih pojmov, in sicer opravljanje in izvajanje. Izvajanje Vojaškošolski zbornik, 10/2016 19 Anita Šefman Izboljševanje »Izboljševanje vključuje vse tiste dejavnosti, ki povečujejo učinkovitost posameznika, enote in organizacije. Te dejavnosti so razvijanje samega sebe in podrejenih, izgradnja odličnega tima oziroma moštva in učenje. Vojaški voditelji, ki znajo izboljševati, povečujejo raven znanja in veščin, ki prispevajo k učinkovitosti. Razvijanje pomeni vložek ustreznega časa in naporov za izboljšanje sebe, podrejenih in organizacijske enote. Graditev obsega porabo časa in virov za izboljševanje moštev ter organizacijskih enot in klime. Učenje obsega samo izpopolnjevanje ter učenje drugih s ciljem osebne in organizacijske rasti. Učenje vključuje tudi učenje iz izkušenj« (skripta Vojaško voditeljstvo, 2007, 48). 3.5.3 Kaj je treba biti V zadnji fazi smo po modelu »be, know, do« predstavili še, kaj je treba biti. Z značajem opisujemo notranjo moč posameznika, pomeni tisto, kar si. Značaj ne pomaga samo odločati o tem, kaj je prav in kaj ne, temveč tudi omogoča to vedenje spremeniti v dejanja. Temeljne značilnosti, ki jih mora po Mahmutovicu imeti vojaški voditelj, so prikazane v tabeli 3. Tabela 3: Osebnostne lastnosti vojaškega vodje Duševne Telesne Volja Odprtost za ljudi Skrb za zdravje Sposobnost presojanja Kulturološka skupnost Telesna pripravljenost Inteligentnost Odločnost Čustvena kontrola Vojaška in profesionalna drža ter videz Samoiniciativa Čustvena uravnovešenost Inovativnost Čustvena stabilnost Samozaupanje Integriteta Vir: Mahmutovic (2011, 36). Skozi vsa leta preučevanja vojaškega vodenja ter iskanja vrlin, ki bi jih moral imeti dober vodja, je nastalo tudi veliko število različnih seznamov osebnostnih lastnosti. Strodgill (v Jakič, 2008, 201) je z namenom, da bi odkril ključne 20 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete lastnosti uspešnega vodje, opravil obsežno analizo člankov in razprav o vodenju ter lastnosti združeval v kategorije. V ameriški vojski je nastalo več različnih seznamov takih lastnosti, med katerimi so ločeno opredeljevali lastnosti vojaškega vodje in menedžerja. Pri nas se je z ugotavljanjem osebnostnih lastnosti dobrega vodje verjetno spopadala že množica posameznikov, ki so prihajali do različnih ugotovitev. Med drugimi naj omenimo Kohonta, ki je postavljal kompetenčni model v SV, in Mahmutovica, ki je v prikazani tabeli opredelil zgornje osebnostne lastnosti. Z omenjeno tematiko se največ ukvarjajo vojaška psihologija in vojaški psihologi, ki so res tudi usposobljeni za podajanje in ocenjevanje posameznikovih osebnostnih lastnosti. Tako kot v gospodarstvu obstajajo številni psihološki testi in vprašalniki, podobno vojaški psihologi lahko določijo in opišejo osebnostne lastnosti posameznega pripadnika. Treba pa se je zavedati, da so omenjeni seznami živi in se lahko spreminjajo skozi čas in glede na različne situacije. Povsem sprejemljivo je, da za bojno delovanje potrebujemo vojaškega voditelja z drugačnimi lastnostmi kot na primer za neko specialistično področje, logistiko itn. Nekateri avtorji so šli še dlje in so opredeljevali različne lastnosti, ki bi jih morali imeti vojaški voditelji v času delovanja v miru in vojni. Tako je Quinn (Gal, 1991, 414) predstavil model vodenja v miru in vojni ter opredelil in opisal posamezne vloge ter lastnosti, ki bi jih moral imeti vodja v različnih situacijah, ko bi deloval pod različnimi pogoji. V nadaljevanju je predstavljen model situacijske analize po Quinnu (slika 2). Za okolje z visokim tveganjem12, v katerem ni rutine, potrebujemo vlogo inovatorja. Inovator je posameznik, ki se hitro prilagaja, ima inovativne ideje, rad eksperimentira z novimi postopki, kreativno rešuje težave, išče izboljšave itn. Poleg inovatorja je v tem delu zaželena tudi vloga posrednika. V drugem primeru imamo lahko okolje z visokim tveganjem in rutinskim delovanjem. V takem okolju pride do izraza vloga proizvajalca ali direktorja, v naslednjem kvadrantu vloga koordinatorja in nadzornika, v zadnjem, četrtem, pa vloga mentorja in idejnega vodje. 12 Bojišče. Vojaškošolski zbornik, 10/2016 21 Anita Šefman Slika 2: Situacijska analiza po Quinnu Edinstven ,'''DRUGAČNfX (UNIQE) TRENINGI i i ; BOJIŠČE ; \ nor. smučanje / / PIKNIK \ ENOTE V_________ IV I VOJAŠKO v VADBIŠČE NIZKO VISOKO TVEGANJE TVEGANJE III II TVBS /' VZDRŽEVANJE \ TEHNIKE TEST PREVERJANJE OPERATIVNOSTI EVOJ Rutinski NADZOR ENOT (ROUTINE) _________ Vir: Gal in Madngeldorff, 1991, 415. Ne gre spregledati dejstva, da nikoli ne bomo naleteli na tip osebe, ki bi imela samo ene lastnosti, temveč se po navadi prepletajo med seboj, podobno, kot se prepletajo stili vodenja ob izgradnji in razvoju odličnega tima. 3.5.3.1 Osebnostne lastnosti »Osebnost si lahko predstavljamo kot celoto, ki jo sestavljajo številne značilnosti. Trajne značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj, imenujemo osebnostne lastnosti. Med osebnostne lastnosti spadajo inteligentnost, živahnost, marljivost, pa tudi spol in starost, telesna teža in 22 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete višina, barva las, kože, oči itd. Praktično lahko govorimo o neomejenem številu osebnostnih lastnosti. Pri vsakem posamezniku se te lastnosti združujejo v značilen vzorec, ki je enkraten in neponovljiv, v njegovo osebnost« (Musek, 1997, 190). Sposobnost voditi ljudi ni nekaj samoumevnega, temveč je veščina, ki jo lahko preučimo, se je naučimo in jo izvajamo v praksi. Voditeljske lastnosti vplivajo na dejanja voditeljev, ta pa na enoto ali organizacijo. Lastnosti so človekove temeljne odlike. Raziskovalci so ugotovili, da obstajajo lastnosti, ki razlikujejo voditelje od drugih ljudi, a da bi bila ta teorija res vsestranska, bi morali imeti vsi voditelji, ne glede na to, kje in kaj delajo, enake lastnosti, kar pa je malo verjetno. Na temelju koncepta vojaškega voditeljstva, torej kakšen je treba biti, kaj je treba znati in delati, so lastnosti vojaških voditeljev razdeljene na duševne in telesne13 (skripta Vojaško voditeljstvo, 2007). Duševne lastnosti vojaških voditeljev Duševne lastnosti za učinkovito vojaško voditeljstvo vključujejo tri elemente, in sicer kognitivno (razumsko), konativno (motivacijsko) in čustveno raven. Kažejo se v sposobnostih, lastnostih značaja in lastnostih temperamenta. Kažejo se v vedenju vojaških voditeljev. Čustveno odrasli in stabilni voditelji se zavedajo svojih prednosti in pomanjkljivosti. Voj aški voditelji moraj o imeti naslednj e duševne lastnosti: volj o, inteligentnost, sposobnost presojanja, odločnost, samodisciplino, iniciativnost, samozaupanje, integriteto, odprtost za druge ljudi, kulturno strpnost in spoštovanje različnosti, čustveni nadzor, čustveno uravnovešenost in stabilnost (skripta Vojaško voditeljstvo, 2007, 40). V tem delu je treba omeniti, da je takih in podobnih seznamov duševnih lastnosti veliko in da moramo razvijati svoje, ki bodo nakazovali in omogočali izbor dobrega kadra ali le omogočali možnost samoocene pri že izbranih, da bodo lažje razumeli svoje odzive, pomanjkljivosti in obratno. Telesne lastnosti vojaških voditeljev Telesne lastnosti opredeljujemo glede na skrb za zdravje, telesno pripravljenost ter vojaško oziroma profesionalno držo in videz. Te lastnosti se lahko razvijajo in vzdržujejo pri vseh. Vojaški voditelji morajo biti na tem področju zgled svojim podrejenim. 13 Včasih se uporablja izraz psihofizične. Vojaškošolski zbornik, 10/2016 23 Anita Šefman Skrb za zdravje - »K zdravju spadajo vsi ukrepi, ki pripomorejo k dosegu in vzdrževanju dobrega zdravstvenega stanja. To so redni sistematski pregledi, vzdrževanje osebne higiene, vzdrževanje zdravstvenih in higienskih standardov ob nalogah zunaj vojašnic itn. Voditelji se morajo zavedati, da je del skrbi za podrejene tudi skrb za njihovo zdravje. Bolan vojak je prav tako nesposoben za boj ali izvajanje nalog kot ranjen, zdrav vojak pa bo lažje deloval v težjih vremenskih razmerah kot bolan« (skripta Vojaško voditeljstvo, 2007). Telesna pripravljenost - pomeni vzdrževanje primerne telesne pripravljenosti za opravljanje nalog (skripta Vojaško voditeljstvo, 2007). Vojaška oziroma profesionalna drža in videz - vojaška oziroma profesionalna drža in videz obsegata zunanji videz in vedenje posameznika. Zunanji videz in vedenje morata biti usklajena s Pravili službe v SV, s Postrojitvenimi pravili in Kodeksom vojaške etike. Tako se od voditeljev pričakuje, da so svojim podrejenim zgled, tako pri pravilnem nošenju uniforme kot pri svojem vedenju (skripta Vojaško voditeljstvo, 2007). V etičnem kodeksu Slovenske vojske je opredeljeno, da so pripadniki Slovenske vojske osebno odgovorni, ko odločajo o uporabi sile in drugih pomembnih vprašanjih, povezanih z varnostjo, zdravjem in življenjem drugih pripadnikov Slovenske vojske ali drugih oseb. Zato se pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju vojaške službe v javnem in zasebnem življenju ravnajo po naslednjih etičnih vodilih in načelih: - spoštujejo, negujejo, razvijajo in uresničujejo vojaške vrednote Slovenske vojske, ki izhajajo iz domoljubja kot temeljne skupne vrednote; - spoštujejo prisego, ki so jo dali ob nastopu vojaške službe v Slovenski vojski; - zavedajo se, da je njihovo delo v Slovenski vojski ne le služba in poklic, temveč tudi način življenja; - spoštujejo slovensko vojaško zgodovinsko tradicijo in skrbijo za ohranjanje nacionalnega vojaškega zgodovinskega spomina. Bistveno je zavedanje, da je vojaški poklic način življenja, podobno, kot to velja tudi za zdravstveno osebje itn. 24 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete 3.5.4 Študija primera čete XY Januarj a 2016 smo v okviru štabnega šolanj a izvedli anketiranj e z vprašalnikom14 v eni izmed čet Slovenske vojske, da bi lahko primerjali podatke z raziskavo, ki je bila izvedena leta 200715. V raziskavi nas je zanimalo, kakšne so socialne zaznave pripadnikov o osebnostnih lastnostih dobrih vodij, konkretneje o osebnostnih lastnostih, ki jih pričakujejo pri poveljniku čete. Z vprašalnikom smo zajeli le eno izmed čet Slovenske vojske, zato smo sprejeli tveganje za majhen reprezentativni vzorec, ki je bil ocenjen na tri odstotke glede na celotno Slovensko vojsko. Znotraj čete je bil vzorec 90,9-odstoten (30/33) oziroma, če bi upoštevali začasno pridodano enoto 56-odstoten (30/53). Odgovarjalo je 20 odstotkov častnikov (6/30), 40 odstotkov podčastnikov (12/30) in 40 odstotkov vojakov (12/30). Pripadniki, ki niso odgovarjali na vprašalnik, so bili službeno odsotni, na bolniški oziroma na letnem dopustu. Odgovarjali so na vprašanji, kateri ciljni skupini pripadajo ter katere naštete osebnostne lastnosti16 naj bi po njihovem mnenju imel dober poveljnik čete.17 Kot je razvidno iz grafičnega prikaza (slika 1), je 79,96 odstotka (24/30) pripadnikov čete navedlo skrb za podrejene kot osebnostno lastnost, ki jo pričakujejo od poveljnika čete. Strokovnosti s 69,93 odstotka (21/30), sledi sposobnost presojanja in odločnost s 46,65 odstotka (14/30). Kot peta največkrat izbrana lastnost je bila integriteta z 39,99 odstotka (12/30). Ena izmed ponujenih lastnosti sploh ni bila izbrana, in sicer kulturološka strpnost in spoštovanje različnosti, le v enem primeru pa so bile izbrane telesna pripravljenost, avtoritarnost in čustveni nadzor. 14 Glej Priloga 2 - Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete - Vprašalnik 2016. 15 Raziskava, ki jo je za svojo doktorsko disertacijo na Fakulteti za družbene vede maja 2007 opravila dr. Manica Jakič, je zajela 10-odstotni reprezentativni oziroma kvotni vzorec od 7126 pripadnikov stalne sestave SV. Anketiranih je bilo 272 vojakov, 196 podčastnikov in 133 častnikov ter tudi civilne osebe in vojaški uslužbenci, ki jih mi nismo imeli. 16 Lastnosti so bile naštete v naslednjem vrstnem redu: volja, inteligentnost, sposobnost presojanja, odločnost, samodisciplina, iniciativnost, samozaupanje, telesna pripravljenost, vojaška profesionalna drža in videz, odgovornost, skrb za podrejene, profesionalen odnos do dela, integriteta, sprejemanje drugih ljudi, kulturološka strpnost in spoštovanje različnosti, čustveni nadzor, čustvena uravnoteženost, čustvena stabilnost, skrb za zdravje, strokovnost, dajanje zgleda, avtoritarnost, komunikativnost in ljubezen do domovine. 17 Na vprašanje so odgovarjali z izborom le petih najpomembnejših lastnosti od štiriindvajsetih. Vojaškošolski zbornik, 10/2016 25 Anita Šefman Če primerjamo naše ugotovitve na ravni čete XY z ugotovitvami raziskave iz leta 2007, katere izsledki so bili objavljeni v Biltenu Slovenske vojske (2008, po Jakič, 209), ugotovimo bistvene razlike v prvoizbranih osebnostnih lastnostih. V raziskavo iz leta 2007 so bili v primerjavi z našo vključeni pripadniki različnih ravni SV. Najpogosteje zaznana osebnostna lastnost je bila odgovornost, v našem primeru pa skrb za podrejene, ki je v raziskavi iz leta 2007 na drugem mestu. Bistvena razlika je bila v odgovornosti, ki smo jo mi zaznali šele na šestem mestu. Višje je bila v primeru čete izbrana tudi strokovnost, ki je zasedla drugo mesto, v raziskavi leta 2007 pa je bila na četrtem mestu. Treba je poudariti, da gre v našem primeru za »rodovsko« četo in je lahko razlog za tako zaznavo lastnosti tudi to. Zanimiva je tudi ugotovitev glede profesionalnega odnosa do dela, ki so ga v našem primeru postavili šele na enajsto mesto, v raziskavi iz leta 2007 pa je na tretjem. Odločnost je postavljena v enem primeru na četrto in v drugem na peto mesto, precej visoko se je v našem primeru uvrstila tudi komunikativnost na osmem mestu, leta 2007 je bila na trinajstem mestu. 26 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete Slika 3: Grafični prikaz izbora osebnostnih lastnosti glede na ciljne skupine pripadnikov čete XY v Slovenski vojski kulturološka strpnost in spoštovanje različnosti čustveni nadzor avtoritarnost telesna pripravljenost ljubezen do domovine volja samodisciplina sprejemanje drugih ljudi skrb za zdravje čustvena stabilnost samozaupanje čustvena uravnovešenost iniciativnost profesionalen odnos do dela dajanje zgleda inteligentnost komunikativnost vojaška profesionalna drža in izgled odgovornost integriteta odločnost sposobnost presojanja strokovnost skrb za podrejene ■ skupaj vojak ■ podčastnik ■ častnik 15 20 25 30 0 5 10 35 Vir: Šefman, 2016 (prikazane so srednje vrednosti odgovorov). Vojaškošolski zbornik, 10/2016 27 Anita Šefman Z zgornjo razlago različnih ugotovitev, do katerih smo prišli na ravni čete v primerjavi z 10-odstotnim vzorcem na vseh ravneh SV, smo lahko potrdili prvo hipotezo, in sicer, da se je zaznava pomembnosti osebnostnih lastnosti vodij na ravni čete razlikovala od zaznav, ugotovljenih v raziskavi iz leta 2007, ki ga je izrazil 10-odstotni reprezentativni vzorec vseh pripadnikov stalne sestave SV. Razloge za tako odstopanje prvoizbrane osebnostne lastnosti odgovornosti bi lahko iskali v ravneh, na katerih so bili anketirani pripadniki, ali v spremembah zaznave v časovnem obdobju osmih let. Žal iz raziskave leta 2007 ni mogoče razbrati, na kateri ravni so delovali anketirani pripadniki, je pa bila bistvena že ugotovitev, da se zaznave določenih osebnostnih lastnosti, v našem primeru na ravni čete, lahko razlikujejo od splošnih zaznav. Po pregledu zaznav glede na ciljne skupine znotraj čete smo ugotovili, da odstopanja v zaznavah so, in sicer medtem ko je bila pri častnikih na prvem mestu strokovnost, je bila pri podčastnikih in vojakih na prvem mestu skrb za podrejene. Pomembno razliko smo zaznali tudi pri odgovornosti, ki je pri častnikih zaznana že na tretjem mestu, medtem ko je pri podčastnikih na devetem mestu. Obratno je bila pri častnikih odločnost šele na osmem mestu, medtem ko je bila pri podčastnikih na drugem oziroma tretjem in pri vojakih na četrtem. Več je razvidno na grafičnih prikazih v nadaljevanju (slike 4, 5 in 6). Drugo hipotezo, da različne skupine vojaške organizacije različno zaznavajo pomembnost osebnostnih lastnosti poveljnika čete, smo lahko na podlagi pridobljenih rezultatov potrdili. Razlogov za tako zaznavanje je bilo verjetno več. Mogoče so anketiranci omenjene lastnosti nekoliko projicirali nase in na svoje potrebe ter želje, kakšnega poveljnika si želijo. Lahko, da so posamezne lastnosti videli v poveljniku, ki trenutno poveljuje četi, zato bi bilo smiselno opraviti še raziskavo, v kateri bi podrejeni ocenili delo trenutnega poveljujočega in hkrati tudi podali zaznave, kakšen naj bi po njihovem mnenju bil idealni poveljnik. 28 Vojaškošolski zbornik, 10/2016 Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo čete Slika 4: Grafični prikaz izbora osebnostnih lastnosti glede na ciljno skupino častnikov čete XY v Slovenski vojski ČASTNIK Vir: Šefman, 2016. Slika 5: Grafični prikaz izbora osebnostnih lastnosti glede na ciljno skupino podčastnikov čete XY v Slovenski vojski PODČASTNIK 12 - 10 - 8 - 6 - 4 -2 0 lili...... I PODČASTNIK ¿•f -°' & -ivP So ¿y „v0 ^ S? ¿t ¿y y j* p ■/*_/> ^ j* j- ^ ^ j> j? ^