476 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Posvetovanje se je zaklju~ilo z zadnjim referentom Robertom Nowakom, svetovalcem poljskega
ministrskega predsednika iz Var{ave, ki je predstavil prispevek: »Poljska in BND v hladni vojni«. Refe-
rat je pisan na podlagi gradiva poljskega »In{tituta za spomin«, ki je zasnovan po vzgledu Gauckovega
in{tituta, a tudi ta hrani v glavnem gradivo II. oddelka poljske obve{~evalne slu‘be – torej tistega, ki se
je ukvarjal z notranjimi nasprotniki. Tudi na Poljskem so opazili rekrutiranje organizacije Gehlen do
leta 1956. Na ideolo{ki pritisk s strani radia »Deutsche Welle« so odgovarjali z uvedbo raznih radio-
oddajnih postaj, ki pa ni bilo uspe{no v odvrnitvi Poljakov od prozahodnih vzorcev, s katerimi jih je
vzpodbujala BND. Po razpravi je bilo nekaj vpra{anj o vlogi generala Jaruzellskega leta 1981 oz. o tem,
kako ga ocenjujejo Poljaki sami. Ugotovljeno pa je bilo, da mnogo knjig obravnava obdobje od leta
1945 do 1953, medtem ko naprej ne se‘ejo, tudi zaradi pomanjkanja virov na drugi (ruski) strani.
Konferenca je bila zaklju~ena s sklepom, da bo naslednje leto ponovno organizirana v Nem~iji,
tema pa bo predvidoma posve~ena ekonomski {pijona‘i.
Ljuba Dornik [ubelj
36. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf-Modinci
Mogersdorf, 4. – 7. julija 2006
Kot je razvidno iz poro~ila o 35. simpoziju Mogersdorf-Modinci (gl. Mojca Peternel v Z^, {t. 1,
2006, str. 225–226) slovenska stran prvi~ od prirejanja tega simpozija ni sodelovala ne z referatom in ne
z delegacijo, udele‘ila sta se je le dva predstavnika na posebno povabilo {tajerskih gostiteljev. Leta
2006 je bil polo‘aj bolj razveseljiv, saj sta spet nastopila dva referenta, ki sta si prevajanje sicer morala
pla~ati sama, slovenska stran pa je bila zastopana tudi z deset~lansko delegacijo, sicer najmanj{o do-
slej, pa vendarle. Vendar se to ni zgodilo zato, ker bi se mariborska univerza spet odlo~ila sodelovati pri
tem simpoziju, ki nepretrgoma traja ‘e od leta 1969 in je bila kot skupnost mariborskih visoko{olskih
zavodov tudi ustanovna ~lanica, pa~ pa se je to zgodilo s popla~ilom dolga hrva{ke delegacije iz leta
2003. Mariborski univerzi se ta simpozij zdi previsok finan~ni vlo‘ek. Najti bo treba nekoga drugega,
ki bi bil pripravljen ta projekt peljati tudi dolgoro~no, ali pa ga res opustiti. Za leto 2006 se je anga‘iral
In{titut za novej{o zgodovino, ki je s pomo~jo Ministrstva za kulturo tudi izdal gradivo simpozija s
Ptuja iz leta 1998 in s tem je slovenska stran odpravila zamudo, ki je mariborska univerza ni mogla ali
pa ni hotela odpraviti dolgih sedem let. Izstop mariborske univerze iz tega mednarodnega sodelovanja,
ki je bilo vrsto let eno najbolj paradnih oblik sodelovanja Maribora na znanstvenem podro~ju, ni povzro~il
nikakr{nega odmeva v medijih, ne v mestu, ne na univerzi in tudi v stroki ne. Ostale dr‘ave udele‘enke
se sicer trudijo, da bi Slovenija ostala zraven, vendar se mi zdi, da stvari {e niso dokon~no re{ene. Glede
na koncept simpozija bi bilo sicer najbolj naravno, da je pomo~ ljubljanskega in{tituta nadvse dobrodo{la
in hvalevredna.
Omenim naj, da so v zadnjem letu iz{li kar {tirje modin{ki zborniki, in sicer poleg ‘e omenjenega
slovenskega {e: Kíszek 1996, Koprivnica 2002, in Nagyatád 2004 ({e z letnico izdaje 2005). Zdaj
~akajo na izid {e simpoziji: Gradec 1987 in 1999, Radgona (Radkersburg) 2005 in pa seveda leto{nji
Mogersdorf 2006. Kíszek 2001 pa je pred izidom, saj so bile korekture ‘e razposlane.
Letos je bil simpozij v kraju, kjer je bila v njegovi bli‘ini leta 1664 znana bitka s Turki in je iz tega
kraja tudi iz{la ideja o tem simpoziju. Vas Mogersdorf je bila letos ‘e deseti~ gostiteljica in ~eprav vas
nima kak{ne posebne infrastrukture, se organizatorji zelo potrudijo in s svojo prijaznostjo in ustre‘lji-
vostjo nadomestijo tisto, kar je drugod na vi{jem nivoju. Hrva{ka in slovenska stran je prizori{~e sim-
pozija spreminjala, Mad‘ari pa podobno kot Gradi{~anska ostajajo zvesti Kíszegu, ki je bil prireditelj
‘e sedemkrat, pa tudi [tajerci so z eno samo izjemo organizirali svoj simpozij vedno v Gradcu.
Tema leto{njega sre~anje je bila »Zdravstvo v panonskem prostoru od 16. do 18. stoletja.« Ostali
~lani mednarodnega organizacijskega komiteja bi sicer raje videli, ~e bi se nadaljevala tematika prej{njega,

477 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
vendar ima organizator po statutu pravico, da sam izbere temo. Zato pa se bo tematika iz lanskega leta
nadaljevala leta 2007 v Kíszegu in bodo na sporedu dru‘bene elite v 19. stoletju.
Uvodni referat o strukturah zgodnjenovove{kega zdravstva v panonskem prostoru je imela Sonja
Horn, Gradi{~anka, sicer pa direktorica in{tituta za zgodovino medicine na Dunaju. Gert Polster je
prikazal za~etke zdravili{~a Bad Tatzmannsdorf, János Varga iz Pécsa pa je govoril o epidemiji kuge na
Ogrskem v 17. stol. in za{~iti pred njo. Lilla Krász iz Budimpe{te je razpravljala o zdravnikih in zdra-
vilcih ter pacientih na Ogrskem v 18. stol., Andrej Hozjan s Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru
je predstavil mo‘nosti za zdravstveno rehabilitacijo oficirjev Vojne krajine do konca 18. stol., Dragica
^e~ je imela referat o razvoju zdravstva v slovenskem panonskem prostoru do leta 1770. Osije~an
Bruno Atali} je govoril o kugi kot vzroku za institucionalizacijo zdravstva in za razvoj Osijeka v 18.
stol. Elfriede Huber-Reismann iz Gradca je predstavila medicinsko oskrbo na [tajerskem v 18. stol.,
Monika Grass iz gradi{~anskega Grosshöfleina pa je referirala o mo‘nostih za zdravstveno rehabilita-
cijo skrbi za zdravje na Esterházijevih posestvih na severnem Gradi{~anskem do 18. stol. Zelo zanimiv
je bil referat Carlosa Watzka iz Gradca o oblikah zdravljenja psihi~nih obolenj v zgodnjenovove{ki
[tajerski. @eljko Dugac iz Zagreba pa je govoril o Jeanu Baptistu Lalangu kot prosvetljencu na podro~ju
izobra‘evanja na Hrva{kem. @al sta odpadla referata Benedeka Varge iz Budimpe{te, ki naj bi prikazal
retorike o spol{nem zdravstvu na Ogrskem od 16. do 19. stol. in pa Zite Déaky iz Gödöllöja, ki naj bi
govorila o zdravstvenih razmerah na ogrskem pode‘elju v 18. stol.
Pokazalo se je, da je bila leto{nja tema dele‘na manj odziva in zanimanja publike, bilo je manj
diskusije kot obi~ajno, kar je po svoje razumljivo, saj je to podro~je zgodovine manj raziskano, je zelo
specifi~no in se z njim ukvarja manj zgodovinarjev kot pa z drugimi temami. Tudi diapozon referatov je
bil zelo razpr{en, ne samo v celoti gledano, pa~ pa tudi znotraj posameznih dr‘av. Pokazalo se je, da je
znanje angle{~ine med udele‘enci manj raz{irjeno, kot bi bilo pri~akovati in zato bo odslej konec ene
najve~jih odlik nekdanjih modin{kih sre~anj: simultanega prevajanja v {tiri jezike, odslej tudi angle{~ine
ne bo ve~. Stro{ki prevajanja so preveliki in nobena od dr‘av prirediteljic jih ni pripravljena pokrivati.
Odslej bo vsaj zaenkrat vse le v nem{~ini, tako referati kot tudi diskusija. Ker je pa prodor angle{~ine
vse mo~nej{i, najbr‘ ne bo dolgo, ko bo ta postala lingua franca tudi v Mogersdorfu.
Prireditelji so se letos {e posebej potrudili in ob za~etku simpozija pripravili zelo ilustrativno raz-
stavo dokumentov in fotografij mogersdorfskih simpozijev od 1969 do 2006. @e obi~ajna ekskurzija
nas je letos vodila v okolico Mogersdorfa in v del naravnega parka Raab-Prség-Gori~ko, zadnji ve~er
pa je popestril {e koncert opernih arij pevcev in pevk dunajske Volksoper. De‘elni arhiv Gradi{~anske
je v redakciji prizadevnega mag. Leonharda Pricklerja pripravil publikacijo o mogersdorfskih simpo-
zijih od za~etka 1969 do leto{njega, v kateri so predstavljeni vsi simpoziji s tematiko, krajem sre~anja,
naslovi referatov in opozorilom, kateri zbornik je iz{el ter kdaj in kateri {e ni. Na koncu je dodan tudi
seznam referentov, ki ka‘e, da je bilo na dosedanjih 36 simpozijih 289 referentov, med njimi 52 sloven-
skih. Slovenski referenti so imeli 78 referatov, ker so nekateri nastopili ve~krat, najve~krat Vasilij Me-
lik, ki je referiral kar {estkrat. Podatki te bro{ure ka‘ejo, da ta simpozij, ~eprav se ukvarja z geografsko
omejenim podro~jem, ka‘e veliko vitalnost, 31 izdanih gradiv simpozijev pa pri~a, da je to geografsko
podro~je zdaj ‘e bistveno bolj raziskano, kot je bilo pred desetletji in da so prav vse dr‘ave udele‘enke
nanj po{iljale svoje najprominentnej{e predstavnike zgodovinske, umetnostnozgodovinske, literarne in
kulturne stroke. To velja tudi za slovensko stran, ~e omenim le nekaj imen (Grafenauer, Vilfan, Melik,
@ontar, Prunk, Simoniti, [tih, Cvirn, Perov{ek) in res bi bilo {koda, ~e bi se to sodelovanje zdaj kon~alo.
Franc Rozman