AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, OCTOBER 22, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Angleži so bombarirali Lipsko, glavni center nacijske vojne industrije in Berlin Ml it a ■ w m . Blato in deževje zadržuje bojevanje v Italiji; bombni napad na Niš Alžir, 21. okt. — Upanje, da bodo zavezniki naglo prodirali proti Rimu, je naletelo na nove ovire. Ameriška 5 armada se v globokem blatu pomiče le počasi naprej in je zdaj komaj 21 milj severno od Neaplja po 21 dneh, odkar _ __ , " ;Je okupirala to pristanišče. NOV! GROBOVI Včeraj'so ameriškepatruiJ'e S dkJ? J? na tisoče prostovoljcev pobiralo staro železo e' kar irn 7evelanda- Pred vsako hišo naj bo v nedeljo zju-iščite kovine. Toda ne kositrene škatlje! !Vse>kar ieS^^°ThiŠi' V kIeti' "a PodstrešJu- v garaži in pobe-starega ž , od zeleza ali kake druge kovine. 80 milijonov fun-V^ati Za potrebujejo jeklarne in livarne. Vsak naj polnimo t 3 m°skl' vsaka ženska in vsak otrok. otrehn'^ b° t0 Železo prelit0 za kr°£le i" granate, ki naŠi fantje" Brez orQŽJ> se ne bodo otresli f°r!ZJa 111 nnmiciJ'e ne bo zmage. Pomagajmo, da ^š^^nttfe zopet domov. ■®JKANCI razbijajo dalmatinski obali SSa2aJeznikov v Italiji. ot MČna Sila' ki se J? ItaUii emcem v Egip- ?<; Je poiskala zdaj 'rt ? jim J Ju^slaviji s Sijala ladje ?80 iskali °bali- Ameri- k ^ Sfl 11 ln Zadrom. ennemški Olt rikai? °Vale Pet dru-gostem hoteli* J^lovanom, da je ^^izanov poroča, d r a n s k o '^je. da bodo ^ttnapo1 urad-'^kuiVi utrjuje, da vsak trenu-C°V na Rim SjS da f lmaj0 za»eslji-N^^^ikazavezni L 1 tla ^a Prin,.Q„l;„„„ obal južno od Reke, ravno tako tudi strategične otoke ob obali. Potrebščine prihajajo k partizanom v malih tovornih ladjah, katere-spremljajo zavezniška letala in angleške bojne ladje. * * Partizani so šli čez Donavo na Madžarsko London, 21. okt.—Depeše iz Švice poročajo, da so vdrle partizanske čete iz vzhodne Hrvaške preko Donave, kjer uničujejo osiške prometne zveze in nabirajo Madžare za svojo vojsko. S ? *g*nik0 a ftim ' PriPravljena, S^^ka agencija hlte Zav|ezniki t ^Selj javili prista. Uro z avti S 'žavJKovnik Black, W Vlle ^ ^.cestne patru-VJ^inJ bi se zvišala * C'S?«* %> Bake ' avtov Od 35 servirali v t4814 supe- ^'.fcBake, kate- V k allli z najbolj- Minister Eden je bil pri Stalinu Moskva. — Angleški zunanji minister Anthony Eden je bil včeraj na važnem posvetovanju pri Stalinu. To konferenco je poročal moskovski radio, ki je pod vladno kontrolo. Johana Henikman .V Mestni bolnišnici je umrla Johana Henikman, stara 74 let. Bolehala je dva meseca. Stanovala je na 1412 E. 34. St. Doma je bila iz vasi Dol pri Ljubljani, odkoder je prišla v Cleveland pred 44 leti. Tukaj zapušča soproga Andreja. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim so-žalje. Flor i juti Mesojedec Po daljši bolezni je umrl na svojem domu, 21214 Ball Ave., Euclid, O., Flori j an Mesojedec! Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. Ana Živcicf Kot smo že včeraj poročali je umrla Ana Živčič. Družina je vodila do leta 1942 trgovino na 22020 Miller Ave., potem se je pa preselila v svoj dom na 927E. 237. St. Tukaj zapušča soproga Andreja, sina Johna, ki .se nahaja pri mornarici v Pasadena, Calif, in Rudolfa, ki je v mornariški rezervi in po ha j a na Western Reserve univerzo ter hčer Terezijo. Po greb bo iz hiše žalosti v pondeljek popoldne ob dveh na pokopališče Lakeview pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda. tipale sovražne pozicije severno od reke Volturno, ki se raztezajo na 27 milj dolgi fronti. Ame-rikanci morajo preko mehkih planjav, kjer le s težavo premikajo težko topništvo in truke. Ameriški srednje težki! bombniki so z afriških baz včeraj leteli nad Jugoslavijo in bombardirali Niš, ki leži ob železniški progi Belgrad-Sofija. Ena proga vodi pa južno skozi Skoplje v Solun, Grčija. Bombe so napravile občutno škodo na železniških napravah. • To je že drugi napad ameriških bombnikov na Jugoslavijo prvi je bil na Skoplje v južni Srbiji. Skozi Niš in Skoplje pošiljajo Nemci ojačenja na jug, kjer pričakujejo glavno invazijo zaveznikov. V teh krajih operirajo četniki generala Mihajloviča. --- \NjNo v,kateHh si- 8lužbi Strica Vtp,Sej0 "jih na- Priporočilo volivcem 3. varde v Euelidu Kot neodvisen kandidat za mestnega odbornika iz 3. varde v Euelidu kandidira Michael J. Boich. Njegovo ime boste dobili v zadnji koloni glasovnice. Mr. Boich je zelo prijazen človek, inteligenten in preudaren. Poročen je z hčerko poznane družine Mrs. Jennie Grdina in stanuje na 22571 Ivan Ave. Po našem mnenju bi bil Mr. Boich zelo dober in vesten mestni odbornik. Seja čitalnice Slovenska narodna čitalnica bo imela važno sejo v pondeljek večer ob 8:30. Na tej seji se bo določilo, kdaj bo občni zbor, zato so prošeni vsi odborniki in člani, da se udeleže v velikem številu. Pobiranje asesmenta Vsi tjniki in tajnice, ki pobirajo asesment v Slovenskem domu na Holmes Ave., ga bodo pobirali v soboto 23. oktobra in v pondeljek 25. oktobra. Močna stranka zahteva reforme v Italiji Neapelj.—Partito D'Aczione (stranka akcije) je izdala včeraj svoj program, v katerem zahteva, da se takoj ustvari republikanska forma vlade, da se izpelje ekonomske in socialne reforme, razdeli velika posestva in velika podjetja. Stranka se je tudi izjavila, da bo podpirala grofa Sforzo, ki je dospel v Italijo te dni. Značilno je, da je stranka, ki je ena najmočnejših v Italiji, izdala ta program istočasno, ko je dospel Sforza domov. Nemški civilisti so grdili ameriške vojne ujetnike Goeteborg, Švedska.—Štabni narednik Benjamin Spring iz Denver j a, Colo., ki je eden izmed 17 ameriških vojakov, ki bodo zamenjani in poslani domov v Ameriko, je izjavil, da je bil on med ameriškimi letalci, ki so bili psovani in blateni od nemških civilistov. Letalci so se spustili na tla pri napadu na Hamburg in prišli so v roke nemškim vojakom. Narednik je bil ranjen v glavo in rame. "Nemška druhal je metala kamenje na nas in nas zmerjala s svinjami," pripoveduje ameriški letalec. Nemške straže so Amerikance po stranskih ulicah naglo odpeljale na policijsko stanico, da so srečno ušli poulični druhali. Kampanja za vojni sklad v Greater Clevelandu nabira zdaj drugi milijon. Do sinoči je bilo nabranega ali obljubljenega $1,825,000. Potrebnih je še $3,715,000. Kvota je večja kot lansko leto, zato mora pa vsak več dati. Namen je blag, za pomoč onim, ki nimajo. Več jih b0 ostalo pri življenju, ako bomo več dali. Dajmo, pomagajno. -o—-- Rusi izožujejo kolobar v ovinku Dnjeprar da zajamejo Nemce London, 22. okt.—Spodnji del ogromnih ruskih klešč, v katere nameravajo Rusi zajeti Nemce v velikem ovinku Dnjepra in na Krimu, je včeraj počistil središče mesta Melitopola. Boj za to mesto traja že dvet dni. Nemci imajo še vedno v rokah severni del mesta in iz Krima .se še vedno vsipljejo nove nemške rezerve, da mesto ubranijo. Bolj severno se je ruska colona približala na 23 milj do Krivega roga. Glavni namen Rusov je zajeti vso nemško armado, ki se nahaja še v ovinku Dnjepra in na Krimu, nato pa udariti zapadno proti Črnem morju. -o--— Tretjič sta dali kri Theresa Jerič iz 14307 West-ropp in njena svakinja Rose Ku-pina iz 15438 Calcutta Ave. sta že trikrat dali kri Rdečemu kri žu in sta zato prejeli srebrno za ponko. ' Vstopnice lahko dobite V sredo večer 27. oktobra bo v mestnem avditoriju ogromen javen shod, ki ga prierja organizacija Food for Freedom Inc. Glavni govornik bo podpredsednik Zed. držav, Henry A. Wallace. Govorili bodo tudi drugi dobri govorniki. Namen tega javnega shoda je, da narod sliši probleme o prehrani zdaj in v miru, za našo deželo in ostali svet. Začetek shoda bo 0b osmih zvečer. Vstopnice lahko dobite v našem uradu popolnoma zastonj. Ta shod bo zel0 zanimiv in kdor bo imel le čas, naj se udeleži. V pokroviteljski odbor je bil imenovan tudi naš urednik James Debevec. Naši vojaki Frank Deželan iz 1114 E. 63. Hecker Ave. in sin Mrs. Mary St. bo šel v torek 26. oktobra k mornarici, želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. Njegov brat Bili se nahaja pa že 16 mesecev v armadi in je zdaj nekje onstran morja v Angliji. Njegov naslov je: Pvt. Wm. Dezelan, 35006100, 67th General Hospital APO 511, c/o Postmaster New York, N. Y. Mi n ft* Za 15 dni je prišel na dopust Pifc. Joseph Turk, sin Mr. in Mrs. Joseph Turk iz 69. ceste. Jovi služi v 82 General Hospital v Spokane, Wash., kot farma-cist, ki je njegov poklic v civilu. M mi i« Pvt. Joseph J. Tekavec, brat Tekavec, je pisal domov, da je bil ranjen v desno roko in v vrat ter se nahaja zdaj v bolnišnici v Severni Afriki. Preko morja je bil poslan maja letos. , Ml M M John Charles Urbas, sin Mr. in Mrs. John Urbas iz 15312 Holmes Ave. je bil doma za 10 dni in je odšel že nazaj v garni-zijo. Njegov naslov je: John Charles Urbas, SC 3/C USNR. 128th Bn. Galley, Camp Endi-cott, Davisville, R. I. ■t ta v« Jutri odide k marinom v Kalifornijo Albert Amigoni, sin Mr. in Mrs. Anton Amigoni iz 1567 E. 38. St. želimo mu vso srečo Mrs. Mary Brandula iz 7119 in pa zdrav povratek. Orjaška zračna armada je udarila na nenuko industrijo, ki jo je Hitler ukazal premestiti iz razbitega Porurja. > -u .J^0",' 21 okt ~ Silna an§leška zračna armada težkih bombnikov je tekom noči udarila na eno najvažnejših nemških industrij v Lipskem (Leipzig), kamor so Nemci premestili mnogo vojne industrije iz razbitega Porurja To je bil ze osmi polet angJeških bombnikov v takem številu ta mesec. --—-_ Lahkejši bombniki izdelkal|# g -- , Msquito so pa obiskali Berlin Že AOMerenCa V MOSKVI tretjič ta teden, drugi bombnkii so pa istočasno napravili vizite po drugih krajih Nemčije. Ta napad na Lipsko je bil prvi tekom te vojne v tako velikem obsegu. Bombniki so morali napraviti več kot 1,000 milj poti na oba kraja. Lipsko, ki šteje več kot 700,-000 prebivalcev, izdeluje bojna letala, municijo, kemikalije, pre. dilne izdelke, kavčukaste pred mete in stroje. Angleži so pri tem napadu izgubili 17 bombnikov. Prav toliko so jih izgubili pri napadu na Hannover zadnji pondeljek. Ameriške zračne trdnjave so pa izgubile včeraj osem bombnikov pri napadu na Dueren. Lipsko je dobilo majhen zra čni napad 23. novembra 1940 Od tistega časa je živelo v lepem miru ^n izdelovalo vojne potrebščine za nemško bojno silo. Lipsko štejejo za šesto naj-veče industrijsko mesto v Nemčiji in leži 100 milj južnozapad no od Berlina, prav blizu češke meje. V tem mestu so največji kolodvori sveta, odkoder teče že leznica v Berlin, Regensburg in druga važna mesta. že pred vojno je bila v Lipskem velika industrija raznih izdelkov, zlasti pa je bilo znano kot središče tiskarske industrije. Skoro vsaka nemška knjiga je bila tiskana v Lipskem. Ko so začeli zavezniki bombardirati zapadno Nemčijo, so Nemci začeli -počasi preseljevati industrijo v Lipsko, kjer je bil lep mir. Škoda, ki so jo povzročili angleški bombniki nemški industriji v Lipskem, ni znana. Toda gotovo bo izdatna pri takem številu bombnikov, ki so zmetali na mesto na tone težkih bomb. najbrže razmolriva ludi o drugi fronti Moskva, 21. okt.—Zavezniški diplomati so bili včeraj pri posvetovanju štiri ure. Ker so bili pri konferenci tudi ameriški in angleški militaristi, se sodi, da je bil pri posvetovanju govor o od prti j i druge fronte v zapadni Evropi. Dasi ne pride ničesar važnega v javnost iz zborovalne dvorane, pa so diplomati vendar povedali toliko, da prevladuje na sejah zastopnost in j ako prijazna atmosfera. Ker so bili pri seji angleški in ameriški vojaški zastopniki, so tudi Rusi poklicali svoje. Ruse je zastopal general Goli-kov, poveljnik ruskih čet, ki so osvojile Harkov in ki je načelo-val ruski vojaški misiji v Ameriko leta 1941. Rusko časopisje neprestano poudarja, da mora priti med zavezniki najprej do večjega vojaškega sodelovanja, potem bodo šele prišla na vrsto politična in ekonomska vprašanja. Moscow News, ki se tiska v angleškem jeziku, je včeraj izjavil: "Ako ni Hitler še premagan, je vzrok ta, ker ni še druge fronte na zapadu." Državni tajnik Hull je izjavil, da zastopniki treh velesil delajo na velikih in važnih problemih, ki bodo spravili svet v pravo obliko in da ni nobenega vzroka, zakaj bi povedali sovražniku, kaj delamo. Jutri večer bo vesela zabava v Collinwoodu Društvi Modern Crusaders 45, in Eastern Stars 51, obe od Slovenske dobrodelne zveze, bosta priredili jutri večer velik ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ves čisti preostanek te veselice bo porabljen za božična darila vojakom, ki so člani teh društev, katerih je okrog 90. Zato se društvi priporočata za obilen poset te veselice, ker bo treba precej denarja, bodo hoteli vsaj nekaj malega dati vsakemu vojaku. Triglav 30 SDZ Društvo Triglav št. 30 SDZ ima v pondeljek svojo mesečno sejo v Fairport, O. ob navadnem času in v navadnih prostorih. Prva obletnica V nedeljo ob enajstih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Franke Gole v spomin 1. obletnice njegove smrti. Za Lauschetovo kampanjo Kdor hoče kaj prispevati v denarju za Lauschetovo kampanjo, naj pošlje na John E. Lokar, 801 N. B. C. Bldg. Cleveland 14, O. ček naj naslovi na "Lausche for Mayor Committee." Komur je odročno pošiljati v mesto, lahko izroči dar tudi v našem uradu. Za Lauschetovo kampanjo so prispevali v našem uradu: Frank Preveč, 960 E. 185. St. je dal $5, Frank Mramor, 1159 E. 76. St. tudi $5, in Mr. in Mrs. Andrew Skerl, 1421 E. 53. St. $5. Po $3 so darovali: Mr. in Mrs. John Petrič, 451 E. 156. St., neimenovan, Mrs. Jennie Kozely, 687 E. 156. St. Po $2 so prispevali: Andrew Bajt, 5604 Carry Ave., Mr. in Mrs. Anton Novak, 613 E. 99. St. Po $1 so dali: Ida Brožič, 8817 Rosewood, Frank Stember-ger, 8613 Rosewood, neimenovan. — V imenu odbora se vsem najlepše zahvaljujemo. v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axc»pt Sundays and Holidays NAROClNINi * Za Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland do poitl, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland po poŠta, pol leta »4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland po poŠti Četrt leta »2.25 Za Cleveland in Kuclld. po razna&aldh: celo leto »0.50, pol leta »3.60, četrt leta »2.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada »0.60 por rear. Cleveland by mall 97M per year (J. s. and Canada »360 tor 8 moathi. Cleveland by mall M.00 tor 6 month« U. S. and Canada »2.00 for I months. Cleveland by mall »2.25 tor S months Cleveland and Kuclld by carrier $6£0 per year, »3.60 tor ( months, »2.00 tor I months Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 249 Fri., Oct. 22, 1943 Važnost moskovske konference Konferenca v Moskvi, h kateri so se sestali zunanji ministri Rusije, Velike Britanije in Zedinjenih držav, utegne biti zabeležena v zgodovini kot ena najvažnejših konferenc moderne dobe. Značilno pri tem posvetu je to, da bodo njegovi rezultati epohalnega pomena, pa naj se doseže sporazum ali ne. Rezultat pogostih sestankov med reprezentanti Zedinjenih držav in Velike Britanije, ki so se vršili zadnje mesece, je, da je bil med tema dvema deželama že pred meseci dosežen sporazum. Ameriške in britanske vojaške sile že dolgo uspešno kooperirajo na kopnem, v zraku in na morju v Afriki, Italiji in na Pacifiku. Povojni cilji Zedinjenih držav in Velike Britanije so si v marsičem slični. Med temi cilji je glavno demokratizi-ranje vlad ter svoboda trgovine in industrije. Taki sporazumi pa niso bili še doseženi z Rusijo, s tretjo glavno sovražnico Nemčije. Kooperacija Rusije je obstojala v tem, da je, prvič, ona vzdrževala vso silo nemške vojne mašine, dočim sta Amerika in Velika Britanija mobilizirali svoje bojne sile, in drugič, da je sprejemala od nas materialno pomoč. Od časa do časa pa je vlada v Kremlju javno protestirala, čeč, da vojaške sile obeh demokratičnih držav ne nosita svojega deleža vojaškega bremena v tej vojni. Z gotovostjo je zato pričakovati, da bo vprašanje otvoritve druge fronte na zapadu sedaj eno izmed glavnih vprašanj, ki se bodo pojavila na tej konferenci. Ako se zdi odprtje druge fronte ob sedanjem času še vedno neprimerno, tedaj ni dvoma, da bosta ministra Hull in Eden pojasnila, zakaj je treba še počakati ž njo. Na vsak način pa bosta prepričala Molotova, da sta Amerika in Britanija trdno odločeni, da se nadaljuje vojno do zmagovitega konca. Toda zdi se, da najvažnejše vprašanje, o katerem bo morala razpravljati konferenca v Moskvi, ni vprašanje druge fronte. Morda je še važnejše vprašanje to, da se doseže med tema dvema deželama in Sovjetsko Rusijo vsaj osnovni sporazum glede temeljnih načel. (Ko bo ta konferenca končana, ne sme, na primer, ostati nobenih resnih diferenc z ozirom na sila važno vprašanje o bodočnosti Nemčije v centralni Evropi. Prav tako ne sme ostati po tej konferenci nobenih večjih razlik v nazorih glede mirovnih pogojev, ki bodo narekovani Nemčiji. In končno mora biti na tej konferenci dosežen vsaj temeljni sporazum o programu povojnega sodelovanja za ohranitev svetovnega miru. Sporazum glede teh važnih vprašanj je iz več ozirov sila važen. V prvi vrsti bi tak sporazum pomenil enkrat za vselej poraz nacijske strategije, da loči Rusijo od zapadnih demokracij in da sklene ž njo separaten mir. Drugič, tak sporazum bi pomenil pričetek tesnejšega vojaškega sodelbvanja med Rusijo in zapadnima demokracijama ter bi najbrže pomenil hkrati tudi začetek konca evropske bojne faze. Ko bi bili namreč enkrat nemški vojaški voditelji trdno prepričani in uverjeni, da so trije poglavitni sovražniki Nemčije odločeni voditi vojno skupno do bridkega konca ter da so tudi edini glede mirovnih pogojev in povojnih načrtov, tedaj ni verjetno, da bi se nemške armade in nemško ljudstvo še kaj dolgo učinkovito upiralo. Nemška morala, ki je že zaradi zadnjih dogodkov v Italiji, Jugoslaviji in povsod drugod, in zaradi silnega bombardiranja nemških mest že sedaj zelo razrahljana, bi se najbrže zrušila v oči-gled angleško-rusko-ameriškega sporazuma. Na drugi strani pa bi imela izjalovitev moskovske konference tako v vojaškem kakor v po/itičnem pogledu silno resne posledice. Predvsem bi bilo v tem slučaju potrebno, emudoma in temeljito izpremeniti strategijo vojne in mor-oa tudi strategijo miru. Toda upajmo, da v Moskvi ne bo nobene izjalovitve. Te tri države, katerih skupna vojaška in gospodarska moč pritiska Nemčijo na kolena, mora na vsak način najti bazo za mir, ki bo sprejemljiv vsem trem narodom in ki bo pravično rešil tudi vsa pereča vprašanja vseh ostalih zavezniških držav. Da se v Nemčiji zavedajo ogromne važnosti moskovske konference in svoje lastne nemoči, je razvidno iz dejstva, da je sklical Hitler k posvetu vse svoje glavne vojaške poveljnike kakor tudi politične in ekonomske voditelje, ki naj podvzamejo potrebne korake za rešitev Nemčije. Rešitve pa ne bo, ker je zanjo že prepozno. • • • Amerikanci občudujejo ruski narod, zlasti /pa njega ogromne žrtve v tej vojni. Toda ameriški narod se ni nikoli in se nikdar ne bo strinjal s totalitarnimi vladami, ki domi-nirajo mnenje naroda ter skrivajo resnico s tem, ker kontrolirajo časopisje. To se pravi, da so Amerikanci pripravljeni napraviti stalne prijateljske vezi z Rusijo, kadar ta ne bo imela več diktature na vladi. Kadar bo Rusija zopet last ruskega naroda in ne last peščice diktatorjev, potem bo dobila vplivno mesto med demokratskimi državami. Newburske novice •i Najvažnejša zadeva naše fare sedaj je 40urna pobožnost, ki se je pričela danes zjutraj z slovesno sv. mašo. Naj bi ne bilo farana, vsaj ne izmed onih, kateri še želijo veljati za katoličane, ki bi se te dni ne spomnil, da je stvar božja in je kot tak dolžan Bogu dati čast. To je naša prva naloga tukaj kakor v večnosti. Kdor to odreče svojemu Stvarniku v tem življenju, bo tudi v večnosti ločen od Bogatin to je pekel. Sv. Auguštin pravi: "Zase si nas ustvaril, o Bog, in naše srce je nemirno, dokler ne počiva v Tebi." Večni nemir! To je strašno ... če si že tukaj na zemlji marsikateri nesrečen človek vzame življenje samo radi notrajnega nemira. za rešitev domovine ne pa za svoje revolucijske namene. * * * Sedanja vojna ni med Nemci jo in Japonsko na eni strani, pa zavezniki na drugi. Sedanja vojska je med krščanstvom in pa poganstvom. Če tudi Amerika ni bogve kako krščanska, prav tako tudi Angleška ne (o kakem bolševiškem krščanstvu pa sploh gvora ni), imajo zavezniki vendar še kolkor toliko krščanskega pojma o veljavi človeka in njegovih neodtujlivih pravic, dočim v nacizmu, fašizmu in komunizmu posameznik ni druzega kot vol, katerega se prav hitro zakolje, ako noče ali pa ne more več vleči nihovega težkega tovora. Miru si želimo vsi. Tega pa more dati le Bog. "Svoj mir vam dam, ne kakor ga daje svet, ga jaz vam dam." Kakšen mir daje svet? Pred dvajsetimi leti je svet sklenil "mir". Bombe padajo, kanoni plujejo strašne svoje pljunke, da ljudje vseh stanov in starosti padajo in cepajo, kakor muhe na s krvjo napojeno zemljo in zemlja, katero je Bog ustvaril, da bi rodila človeku vse! toliškega dobro, kar potrebuje, mu rodi gorje, tugo in obup zato, ker svet hoče z glavo skozi zid — zato ker svet Boga in njegove zapovedi zametu je in hoče ustvarjati "mir" po svojem, brez Boga. * * * Ali nam ne kaže današnja katastrofa jasno dovolj, da pravi mir, stalni mir, ni v bombah, ne v bombnikih, pa magari če so še tako težke bombe in še težji bombniki? Pravi mir med ljudmi in narodi bo tedaj, ko bo mir v srcih vseh ljudi, le tedaj, kadar bo svet obrnil svoje oči proti nebu k svojemu Stvarniku in bo spoznal, da je edino grava pot do stalnega miru, priznanje in spol-novanje božjih zapovedi: "Ljubi Gspoda svojega Boga iz vsega srca in bljižnjega, kot sam sebe." Clevelandski Universe-Bulletin je dobil od lige mladih komunistov poziv naj napiše nekaj o njih bodoči konvenciji. Urednik Universe-Bulletin pravi: "Prav radi storimo to. Liga mladih komunistov je v Ameriki toliko potrebna, kot gobova bolezen." Mi bi dostavili: "prav toliko je komunizma potreba tudi v Jugo slaviji zlasti v Sloveniji, kjer je 90 procentov vsega ljudstva ka- 40urna pobožnost nam daje izredno priliko, da vse to premislimo, da pogledamo vsak v svoje srce in iz tega odpravimo vse, kar nam kali osebni mir— greh. Še več. V teku teh zlatih ur, nam je dana prilika, da prejmemo Vir Miru to je "angelski kruh, kruh močnih," to je najsvetejše telo in kri našega Gospoda in Zveličarja. To je naša velika, največja sreča na zemlji. Zato bodimo hvaležni Bogu in pokažimo to našo hvaležnost s tem, da bomo vsak dan prihajali v cerkev skozi vse tri dneve, še več. Ni ga farana, da bi ne imel j sina, brata, soproga, ali pa pri * * * Amerika in Anglija bi se morali iti učit od partizanov. Ame rika in Anglija imata polno najmodernejših bombnikov, tankov in vsakovrstnih najboljših vojnih priprav. Pa kljub temu napredujeta tako počasi, da komaj par milj na dan prideta naprej proti Rimu. Partizani so pa s starimi puškami in noži kar v nekaj dngvih zavzeli tretjino Jugoslavije. če vrjamete ali pa ne Porušeno Novo mesto, številne požgane vasi, nepopisne grozote, strah in trpljenje brezdomnih naših ljudi in pa tisoči grobovi Slovencev, so neovrgljivi dokazi sijajnih zmag slovenskih partizanov, ki drezajo v sršenovo gnezdo pred časom. * * * ' Bral sem zahvalo neke Judi nje, katera se je zatekla k Mate. ri sedem žalosti za neko pomoč in pravi, da je bila uslišana. Da. morda bo pa naša nebeška Mati Marija poskrbela, da bo njen lastni narod (Marija je bila namreč Judinja), končno prišel do luči in pravega spoznanja, da je bil njen sin Jezus prav tisti Misija, ki so ga Judje skozi več ko štiri tisoč let pričakovali, potem pa, ko je prišel, ga zavrgli, dasi jim je dokazal, da je on res Sin božji in Rešenik, katerega je Bog obljubil prvemu človeku Adamu. # * * Ker ji ta svet & ugajal, je jatelja v vojaški službi, morda hčerka Louis in Ane Supan kmalu celo na fronti. Spominjajmo se po rojstvu zopet zapustila doli jih v naših prošnjah pred prestolom milosti. Oni hočejo, da se jih spominjamo, da mislimo nanje. Najlepši spomin na naše no solza in se preselila med angele v nebesih potem, ko je bila prerojena v zakramentu sv. krsta. Prizadeti družini sicer izra drage je v molitvi. Saj nas samii žamo naše simpatije, obenem pa prav pogosto prosijo molitve. Ali naj jim odrečemo to, kar tako lahko storimo zanje? * * ♦ "O ti ubogi siromak. Koliko časa si že brez dela?" Cestni vitez:" Oprostite, gospa, jako rad ne povem svoje starosti." * * * Karolina Lea je ime mali gos-podovalki, ki bo gospodarila v hiši Anton Planinšeka. Sv. Lea (Lee) je bila bogata rimska udo-va, katera je po smrti svojega moža posvetila vse svoje moči bogoslužju. Njen god je 22. marca. naše iskrene čestitke, da so med onimi srečnimi roditelji, kateri imajo svojega priprošnjika med angeli v nebesih. * * * Sveto pismo je še vedno najbolj prebirana knjiga. The World Publishing Co. je odklonila vsa nadaljna naročila, dokler ne do-ide svojih sedajnih naročil, katerih ni nič manj kot milijon izvodov. * * * "Napreden je tisti, ki gre naprej. Ali ne? Nazadnjak je tisti ki vleče nazaj. Ali ne? Potemtakem so katoličani napredni, ker gredo naprej z duhom časa, ki je krščanski. Nazadnjak je Uvodni člank v Ameriški Do-1 vsak odpadli katolik in drugi movini zadnjo soboto je bil tako, brezbožniki, kateri vlečejo na-izvrsten, da bi mi svetovali Ada-J zaj v poganstvo kakršno je vla-miču in vsem njegovim kolegom, - dalo na svetu pred sedem tisoč da ga izrežejo in denejo v okvir, leti. Ali ne? Pa recite, da ni ta-ter obesijo pred se, da ga bodo, ko, da to ni resnica, če morete, vsaj enkrat na teden zopet na * * * novo prečitali in si zapomnili Kristijani smo daleč naprej nasvetov. Partizani naj delajo pred materialisti in onimi, kate- ri pravijo, da duše sploh ni. Mi kristjani vemo, da imamo dušo. To vemo iz izkušnje in tudi iz sv. pisma. Torej smo kristijani zopet tisočletja pred brezverci, katerim bo vzelo še deset ali dvajset tisoč let predno bodo tako daleč razviti, da dobijo dušo. Ali ne? Torej, kdo je napreden? Mi ali "oni? * * * Po večdnevnem dežju in hladu se nam sonce zopet smehlja in vreme se vrača nazaj k normalnim jesenskim dnevom. Morda bomo pa šli še nekaj tednov brez uprege furnezov in umetnega gretja. Ali ni to nekaj čudovitega. če hočemo mi hišo razgreti, moramo zakuriti "furnace" in potem zopet in zopet metati na ogenj, da ne ugasne v peči. Bog pa je enkrat zakuril — ustvaril sonce — in ta peč greje ves svet že stotisoče let in še vedno ni ugasnila. Pa ne samo, da nas greje, tudi sveti nam in to tako svetlo, da umetna razsvetljava celega sveta, dejana v eno samo luč, ne bi dosegla več kot do pi-čice sončne svetlobe. To je razlika med božjim "znanstvom" pa človeško hvalisano vedo in umetnijo. Naša borba Neznana je bila nekoč peščica ljudi, ki so zasledovali boj za obstanek našega naroda. Premnogo nas je bilo ostalih nevtralnih, češ, bo že kako. Toda, sedanja vojna bo pretresla ves svet in posledice bodo neprimerne s prejšnjimi svetovnimi preobrati. Vse to vidimo in čutimo vsi. Slovenci smo kakor vejica na ogromnem slovanskem drevesu ki se brani orkanu, izpostavljeni kakor vselej najhujšemu pritisku. Na poti smo našim večnim in močnejšim sovražni kom. Neoziraje se na naše dosedanje zveze kulturnih, verskih ali političnih teženj. Fak ta imamo na rokah, da se danes tudi drugi ng ozirajo več na to, kajti gre se za obstanek —biti ali ne biti. Predno od lakote pogineš, boš marsikaj storil, samo da se obvaruješ smrti. Predno te nekdo ubije, se boš poskusil braniti z vsem, kar ti pride pod roke. To je naravna logika in le poskusimo razumeti mi, ki smo na varnem v Ameriki in delamo vsak dan— petek in svetek. Tisoče nas je, ki smo danes prezaposleni, da bi pisali dol govezne članke ter izrazili svoje mnenje. Nikar pa naj oni, ki se po svoje smatrajo v to poklicani, poskušajo po svoje prikrojiti ter temniti važnosti sedanjih časov. Saj smo že od-nekdaj navajeni čitati razne povesti, da se bo svet pogreznil in kaj da se bo zgodilo, če bo to prišlo. No, sedaj je prišlo _ in tukaj je vse gorje, ki smo si ga mogli predstavljati. Premnogi naši rojaki so postali brezbrižni za svoj narod. Toda, še je med nami dovolj rojakov, ki čutijo in želijo lajšati gorje, ki je zadelo našo rojstno domovino. Ne zakrivaj brat ali sestra, Slovenec in Slovenka, svoje brezbrižnosti z izgovori. Sedaj je čas dela tudi zate. Brez izjeme vsi imamo vez z onimi, ki nimajo domov ne hrane in obleke, ki tavajo po gozdovih kot kriminalci samo zato, ker niso hoteli postati izdajalci svojega naroda. Naša organizacija Jugoslovanskega pomožnega odbora — Slovenska sekcija se pripravlja, da ob prvi priliki priskoči tem ljudem na pomoč. Treba bo tisoče in tisoče dolarjev in le mi v Ameriki lahko sedaj pomagamo. Zadnjo nedeljo se je vršila prireditev v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v ta namen. V nedeljo 24. oktobra, bo pa govoril Collinwood, kajti lokalni odbor št. 35 JPO-SS bo priredil lep prgram na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road, ki bo res zanimiv za vse. M. I. Lah. ,»pol sailJaaiillkilitllli Ce verjamete al' pa ne iiimiiuimiiiiu Včeraj sem potrobezljal (in vem, da se bo radi tega Johana držala par dni), kako sem doma v kuhinji vedril v plohi nežnih besed, ki jih je vsipala moja ljuba ženica nad mojo ubogo glavo, nekaj po vlikem zaslužen ju, nekaj pa na račun bodočih transakcij od moje strani. Bog pomagaj, saj smo vendar ljudje z napakami, ki smo, po čudnem naključju, vedno bolj nagnjeni k slabemu, kot dobremu. V tem nam je preskrbela modra Previdnost' pokoro za slabe- strategije, za dobre pa samo kredit. Ker pa jaz na kredit zelo nerad kupujem, me precej skrbi "kriminal sodba," kot so rekli naš oče. Pa ker je že povedal ono o nevihti in ker je že itak zamera pri našem domačem ognjišču, naj povem pa še eno, ko sm<3 ravno pri tem in katere še niso slišali naši številni novi naročniki in naročnice, ki so si zadnje čase naročili najboljši list na svetu, Ameriško Domovino. Da je najboljši list je potrdil celo Zajčev France v Proletar-cu, ki pravi, da je to svetovni list, na kar sem zelo ponosen. Torej poslušajte, kako sem se nekoč izmazal z dobro izpeljano strategijo in visoko diplomacijo, ko sem "slučajno" prišel nekoliko "pozneje domačo streho. Zamudil se, kakopak in menda Ja neki važni seji, ki smo J° li štirje s kvartarni. Saj veste, kako je. DvakratJj žete, pa se že derejo Peie^ Potem je pa tak drenj P« tih, da nikoli tega. Ce bi s tako andohtojo in bU« gom ronali proti domu, K lijemo od marjaša, bi o1 ljube ženice vse blažene B> sikak pisker bi'ostal cel hinji, ki mora sicer odpr no fronto ob spremi..,, strojnih pušk iz ust ni je. Pri vsem tem je pa čudno to, da naše ženice ^ mu bolj verjamejo, K njih postavno P™ ^ zakonskim možem. •>* . že sam prepričal, kaK ^ Johana pomilovala » moč stregla kakemu . je prišel prosit za kaj . ^ in pripovedoval o s^^j ~ " kar to® ji I L '' -:tepr Vl; "Jih d iet Henry A. Wallace Podpredsednik Zed. držav, Henry A. Wallace bo glavni govornik na javnem shodu v clevelandski mestni dvorani v sredo večer 27. oktobra. Shod prireja narodna in nadstran-karska organizacija "Food for Freedom," katere predsednica je Mrs. Dwight W. Morrow. Konferenca o narodnem vprašanju prehrane bo trajala, 27. in 28. oktobra. Vstopnina k javnem shodu v sredo večer 27. oktobra bo prosta. Častni predsednik cleveiand-skega odbora, ki je organiziral ta javni shod, ali zborovanje, je župan Frank J. Lausche; predsednik je John W. Raper in-podpredsednica je Miss Elizabeth Magee. Odbor sestoji iz nad 100 oseb, v katerem so zastopane vse civične in družabne skupine, narodnosti in delavske organizacije. Namen tega javnega shoda je, da se doseže boljši sporazum med odjemalci zdaj in pozneje v miru. Združeni narodi potrebujejo več živil, tako za civilno prebivalstvo kot za armade. Zed. države jim lahko pomagajo na tri načine: 1. Da zvišamo zalogo živil za 20% s tem, da predvsem pomagamo malemu farmarju. 2. Da gledamo na to, da bo zemlja "tam. preko" produktivna in dajala pridelke. 3. Da podvignemo pridelovanje živil v nevtralnih deželah s tem, da jim damo poljedelske pripomočke, umetna gnojila, semenj e itd. Konferenca bo razmotrivala tako domače kot inozemske probleme glede živil ter bo podala sliko o položaju Združenih narodov glede prehrane, pri čemer igra ameriška publika največjo vlogo. 'is dosti. Johana se je ginjenosti .in, seveda, ^ čice verjela, pa mu mizo vse, kar je Ce bi ji hotel P*/;selj vedati in ji doto«£ * res po važnih opr<* ^ žni politični seji ah J^i kjer sem se "nekoliko g ^ pa bi moral pnP^.vsep€ najmanj šest pi'ic> ra# segle, da je res, kaj P Aii> bi še zmajevala z S ^ to čudno, vas vp«^ cenjeni zakonski s0 ^je Pa pustimo to, kei ^ lo in tako bo, vsaj ^ bomo dobili na svetu cije, ki nam obljubuje nebesa že tukaj m ■s! 'a z; šika 'lova H: lair >ii Pr 'a z Pa( So en lj So]. "»da \ Pris ■ki k kaJ & :iedal0 Na 'ne] i.11611 i ftio H tem Torej, da lepo izmazal, alii ti. Ko sem se ^ strehi, sem že kot tat potih0 ^ m smuknil v nil sem in se ker iz spalnice seI"hane. spančkanje nase i ^ pe in ta: Potem sem se P kel, zmetal °bleK° vi P° njo polico, to sej> 4» kot je moja skrtm* ^ z,l tem se pa dotip* j ^r«, v |%i vlai % tem se pa sPi .kjer sem vedel, o*^, s fljftti: Oijer sem - Vsedt!i j stolonaslednik. » in začel zlu MS ,'H na stol m ^"' ao, sem pa čisto n^., ,milo zapel: aja, 1 t tu . . Enakomerno „,„. . no v spalnici 'C halo. Vedel sem; db0> ^ V si rekeL ™ nila sem si trenutkov bo P" ^JiSj jo izpeljal do^jjjJ^ nji in ne das cele flJ je prišel iz ki je dokazoval nost. T,flj -. , "Kaj delam, začnem JaZ ,z Lš; *ot som. "Šur, SP ubil, jaz m zibati že vso*° V^jf Tega se bom pi H da bošvea- ( njegova kdaj je pa P^ . / v il ška zadeva, a • jiln J i Hj ' Aha, zdaj t^S metal, v*; i »N > ill M> K K Johana Je začudena nad mi besedami,*> t do sape m * ^ pravi: u;"9' !Strama »e Ži K ^ Li t***- Sr 1 ko pri miru^J VSO ni. Zmene! "Saj otrok že v- zid' bil" Stfk, obrnila v , Malo me * dtf9afVj pa ne, Z ^»<°prt p>>h J Johana P0Pkje fi" ^ vprašat.-- ' ^ Škoda, K- drug zak^$ 1<>f je prišle zibke ^ v* tudi ta siste* v l"' iboj- iče kakor % Wza nekaJ časa "2 O Več sv°bode s J pokažejo iaskri 80 P0Prej de-M so in organiza- tti«, POprej skrivale, Uniči in zatare. bil na p°Uk t 1;®šem razvoju . stotine in stoti vlad So1 Je obstojalo, zanje. Bi-i 3°nati za ženske J Sedap ln ženska učitelj W se Je vse to od-V * VJe lahko v prime- adJ S li?/asu Za^rla vsa * P^ prosvete in možje, ki so dSSn en0 Veli*° delo--^ Sa? sedaj v javnost i fS^l" raznih društev ' rt J*. Vlada je iahko ■I oKv- a Je iahko t S mTVOm' ^r ga ° rV1Jetl ^ storiti ne- V Prehitro verjelo > ter fasu in vladnim >k ^enkrat odkrilo 2olVlada je Pa se-J, Ne** Zadobila pre-V : C**' ^hko potla-V Nci\a drUgo. Kmalu iiV^ohiaCeli obžalovati, J dali zapelja": fcVS za mo. . tU • W za orsani- O :>^aCijami- ki "i*« 4 Ifc'^e^ Prizadete ^i^iVpred vsem ti? f \ Kongregaci- ^'^^atrlavsesa- ^Vk^družbevsvo. if v 1 u'uc V svo- Ski cerkvi so *tani. ■ .novi pralni-^delovlalnico * fa * * M j* j* .k* j* Pride CLEVELAND Otvoritveni dan Ponedeljek, 25. okt. * VIDITE Normana Rockwellove, o- . .. . ..............................* VIDITE živahne programe v zaba- riginalne slike "Štirih svobod," predstav- vo, pri katerih nastopijo osebno umetniki ljajoč simbole idealov, za katere se Ame- gledališča, filmski igralci in radijski umet- rika bojuje. niki. BREZPLAČEN Set reproduci- TUDI kupovanje bondov tekom te ranih slik "Štirih svobod" v barvah, pri- predstave vam bo nudilo priliko biti deležni merne za vložbo v okvire, se bo nudilo vsa- pri distribuciji dragocenih originalnih u-kemu kupcu bonda, od sedaj do 30. okt. metnosti Saturday Evening Posta. Nobene vstopnine SEDMO NADSTROPJE * * * * THE MAY COMPANY *********************** * * * * * * * * * * * * * * * L M M * * -k * * * * * * * * * M DELO DOBIJO OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid, O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zda.i zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 (251) Ženske za čiščenje naše moderne kafeterijske kuhinje Visoka plača od ure in bonus Dobe uniformo in hrano Thompson Aircraft Products Co. 23555 Euclid Ave. (251) Neizkušeni težaki Važno vojno delo Plača od ure in overtime Zelo lahko delo 5405 Euclid Ave. (249) DELAVCI za .. SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU DELO V SKLADIŠČU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (255) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 1 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77i/£c na uro Ženske 621/2c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (252) ženska dobi delo Išče se priletno žensko, da bi varovala bolno ženo. Oglasite se na 1204-E. 60. St., zgorej. (250) Dekle dobi delo Sprejme se dekle, ki bi se učila trgovske obrti; stalno delo ali samo za po šoli. Pokličite Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave. (250) Oskrbnik se sprejme Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. išče oskrbnika. Prijavi naj se pismeno ali ustmšno do 31. oktobra. (Oct. 8, 15, 22) Palomita Zgodovinski roman i ji hkrati tiho na ušesa gladko tekoče in nežne besede sladke tolažbe, opojne ljubezni in notranjega miru. Slikal jej je z živo, prepričevalno besedo izredne lepote pokrajin v njegovi lastni domovini kakor tudi resnično prijaznost in gostoljubnost ljudstva, ki ondot prebiva, če pa bi se navzlic temu še vedno ne mogla tam privaditi, potem pa da se bosta po nekaj letih, ko se razmere v Mehiki spet malo urede in pozabijo sedanji viharni dogodki, za gotovo zopet povrnila nazaj v njeno prvo domovino. Toplota njegovih sladkih besedi kakor tudi izredna odkritost njegovih misli in nedvomna poštenost njegovih obljub so jo naposled vsaj toliko umirile, da se je udala s pogumom V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA JOHN GRILL-A Ki je nagloma in za vedno preminil 22. oktobra, 1942. Mesec oktober .je zopet v deželi, zgodnje jeseni razsiplje nam kras, mi Da ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas. Truden si zapustil zemljo, počitka nisi Ti poznal, zdaj pa uživaš večno srečo, v spominu trajnem si ostal. Hladna zdaj zemlja Te leto dni krije, draKi soprog, skrbni naš oče, luč naj nebeška tam v raju Ti sije, dokler se ondi ne snidemo vsi! Žalujoči ostali: Govoreč trpki misli na svoje lastno prostovoljno izgnanstvo in to prav kakor za nalašč v času, ko se je njeno ljudstvo najbolj radova-lo svoje zmage, in povsod proslavljalo veselo svojo s tolikimi žrtvami ubran j eno politično in narodno svobodo. XXIX Epilog. Povest o Maksimilijanu in njegovem ponesrečenem mehiškem cesarstvu je s tem prav za prav končana, vendar pa se mi je zdelo, da bi ne bilo prav, če bi pred sklepom ne omenil, pa najsibo tudi le na kratko, končne usode dveh oseb, ki sta igrali vsaka na svoj način tako važni in odločilni ulogi v njegovem sicer kratkem, toda nenavadno burnem in pisanem življenju. Po žalostnm dogodku, ki je zadel, kakor že prej natančneje opisano, Karloto na pape-škem dvoru, so prepeljali nesrečno cesarico najprej v Mi-ramar v upanju, da bo blagodejni in mirilni spomin preteklih srečnejših dni, ki jih je tam preživela s svojim mladim, zvesto jo ljubečim in od nje nad vse ljubljenim soprogom, nedvomno pomiril njene razburkane živce in morda celo ozdravil njene zmedene možgane. To blago upanje se pa, žal, ni uresničilo in tako so se oni njenih varuhov in bližjih sorodnikov, ki so bili blizu nje, da bi jo čuvali in jej stregli, kaj kmalu odločili premestiti jo znova, to pot v nalašč zanjo kupljeni in v naglici deloma preurejeni gradič Bouchout, ki se nahaja le kakih deset kilometrov severno od Bruslja v neposredni bližini krajev, kjer je bila rojena in kjer je preživela v izobilju, sreči ter zadovoljstvu svoja otroška in pa dekliška leta. V tem gradu je potem prebila ostanek svojega življenja in tu ostala, ne da bi se kdaj iz njega premaknila, prav do svoje smrti, ki jo je dohitela dne 16. januarja 1927 v sorazmerno j ako pozni starosti šestino-semdesetih let. Med tem se jej je bil dozdevno večkrat vsaj deloma razbistril um, tako da je sčasoma doznala in baje do gotove meje tudi razumela žalostno usodo svojega nekdanjega soproga, ni pa mogla reva nikdar več docela in za stalno ozdraveti. FRANCES GRILL, soproga. HČERE in ZETJE. Cleveland, O., 22. oktobra, 1943. Izdajalski polkovnik Lopez pa je bil nekoliko kasneje sicer zopet izpuščen na prosto, ni se pa mogel svoje svobode nikdar resnično veseliti, niti ne okoristiti s pričakovanim povračilom za svoj sramotni in trmfTiitiiiiiiinimmiimiiiiiiiiimriiiinTTTTT Ml POPRAVLJAMO vse vrste električnih likalnikov, vacuum čistilcev, radijev, pralnih strojev MI KUPIMO VAŠE STARE ELEKTRIČNE LIKALNIKE IN VACUUM ČISTILCE TRGOVSKE URE: Odprto od poldne do 8 zvečer v torek, četrtek, petek in soboto. Zaprto ves dan v pondeljek in sredo. JERRY BOHINC NORTHEAST SALES and SERVICE 819 E. 185. St. KEnmore 5700 nizkotni čin. Obsovražen in za-sramovan enako od svojih bivših tovarišev v razpuščeni cesarski armadi kakor tudi od republičanov samih ni bil nikdar sprejet v liberalno armado, niti ne ve javnost, da bi bil kdaj mogel izterjati le belič od obljubljene mu podkupnine. Bil je v tem na slabšem kakor pa svetopisemski Judež Iškari-jot! Nikdo ga ni hotel več poznati, nihče se družiti z njim, sramotnega pečata izdajalca se ni mogel v javnosti nikdar več iznebiti. Ko je prišel kmalu po svojem izdajalstvu domov k ženi, ga je ta zapodila v nepremagljivem studu od sebe, rekoč:'"Za boga, kaj si vendar storil z našim "compadritom," kje si ga pustil? Nič več te ne maram videti, dokler se ne povrneš z njim v mojo hišo!" Tako se je potem potikal,, iz-pahnjen kakor garjevec iz vsake poštene družbe kakor tudi iz svoje lastne družine, še nekaj let sem ter tja po Mehiki, dokler ga ni nekoč napadel stekel pes in tako obgrizel, da je kmalu zatem umrl na groznih posledicah stekline. KONEC. -o--— Piščanci kot martinčki Posebne vrste ptiči žive v krajih ob največji reki na svetu, ob Amazonki. Prav za prav so to neke vrste piščanci. Ko zapuščajo gnezdo, so spočetka zelo nerodni, oziroma bi bili nerodni, če bi "odhajali v svet" po dveh, tako kakor pri nas. Toda ti piščanci so se menda tudi naučili ameriške iznajdljivosti. Iz gnezda odidejo "po vseh štirih," to se pravi, po nogah in perutnicah. Pri svoji hoji, ko se opirajo na močno razvite perutnice, so kar precej podobni martinčkom. Druga zanimivost teh amazon-skih piščancev pa je v tem, da so njihove perutničke oborožene z nekakimi krempeljčki s palcem in štirimi prsti. To je nekaka njihova roka, s katero se lahko mali nebogljenčki oprijemljejo. — Končno pa si ti piščanci upajo tudi v vodo, kjer jim perutnice nič manj ne pridejo prav. Služijo jim kot plavuti, že takoj, ko se izležejo, znajo izborno plavati in jim ni treba še posebne plavalne šole. BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. BLISS COAL PREMOG M Zastopstvo WHITING STOKE® 22290 LAKELAND KEnmore OS«' ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. Int 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3111 POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 Ignac Slapnik, st CVETLIČAR HEnderson 1126 _6102 St. Clair Avenoe MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Kupujte vojne bonde! V SPOMIN DESETE OBLETNICE PRE-RANE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MAMICE Helen Marzlikar i ki je zatisnila svoje dobre oči | 22. oktobra 1933, še vedno v bla-1 gem in nepozabnem spominu, ob-; jokovana od svojih otrok in soproga. Let deset je že minilo, draga naša mamica, kar odšli ste vi v večnost, kar vas krije žemljica. Naj vam večni Bog poplača vaše delo in skrbi, ki ste jih za. nas imeli, večni mir vam podeli. žalujoči: SOPROG in OTROCI. Cleveland, O., 22. okt. 1943. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištva, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel /5908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi haffner insurance agency 6106 St. Clair Avenue Naj vaši DOLARJI štejejo Rabite SAMO pristne MONCRIEF dele 1 v vašem MONCRIEF furnezu Vprašajte vašega MONCRIEF trgovca | The HENRY FURNACE Co., Medina, O. I preveč masti Povzroča slabo P^l'rf prebavo in izločenje, »«< ^ ko in mnogo drugiin f Mnogo teh nepril« --« prečite ali olajšate umerjenim trebušnim OPORA DEBL- ^ Naši izkušeni ^ umerijo sobi; moški in^oPf^ ke. Mi tudi umerm^ f, mandel D0 Lodi Mandel slovenski 15702 Wat*; Cleveland, v — ■ VsaKdSt Lekarna odprta, ^r. 9:30 dopoldne do -J* V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank Young-a ki je za vedno zatisnil svoje oči 22. oktobra 1941. Dve leti že v hladnem grobu dragi soprog in oče že počivaš, a nismo te še pozabili, v srcih živi blag spomin. Počivaj mirno, soprog in oče, ker storil najbolje si za nas, večni Bog ti daj plačilo, in prosi ljubega Boga za nas. žalujoči ostali: CECILIA'YOUNG, soproga, SIN in HČERE. Cleveland, O., 22. okt. 1943. j&ero ura je oh zori -O nedeljo Na noge, Cleveland. • ZBERIMO STARO /^V B zori v nedeljo 24. oktobra bo armada prostovoljcev napravila ofenzivo za leto 1943 na vsako cesto v okraju Cuyahoga. V nedeljo 24. oktobra je dan, ko se bo pobralo vsak košček starega železa! V nedeljo zjutraj bo ob robniku vsake hiše okraja Cuyahoga in vsake apartment hiše kup starine — dragocen material, ki ga MORAJO imeti ameriške jeklame, da izdelajo gore materiala, ki ga potrebujejo naše oborožene sile povsod sedaj. Tisti kup starine bo častna medalja . . • simbol, da je hiša, katere trata je okrašena, za temi fanti, ki se zdaj borijo na treh kontinentih in sedmih morjih. Položaj starine resen Po zgodovinski meri, po kateri naše jeklar-ne in livarne producirajo orožje in opremo, je potrebno 4,600,000 ton starega železa vsak mesec. Ta čas je ameriška zaloga starega železa komaj 7,000,000 ton . . . manj kot za dva meseca! Da je položaj še slabši, je dovoz železne rude doli po Velikih jezerih letos trpel radi slabega vremena. Paroplovba se je pričela kasno ... in vse kaže, da se bo zgodaj zaključila. In da se zadosti zahtevam, bo morda 9 milijonov ton rude še vedno za poslati po 1. novembru. Vreme nad Velikimi jezeri najbrže ne bo dovolilo dovesti ves ta material. Samo starina zamaši luknjo! Potreba bo vsak funt — vsako unčo starega železa, ki ga morete najti. Star 1'" kalnik napravi šest krepkih granat, da p°" maga desperatnim Yankom iz opasnega položaja. Obnošena železna postelja bo dala dovolj jeklenih nabojev, s katerim« se bodo marini ubranili napada Japoncev. Je to staro železo? Ne, kadar ga enkrat dobi v roke Stric Sam. Lansko leto ste napravili čudovito. Leto® boste morali poseči pa še globlje, postrgat« natančneje, bolj pregledati. Žrtvujte nc" kaj, da dovedete fanta nazaj. Kup starine na vsaki trati Preko sto tisoč fantov iz okraja Cuyahoga de- v armadi bo gledalo na vašo trato v ne Ijo zjutraj. Ne razočarajte jih. Naj ne prazna! JVa noge, Cleveland, zbiraj! 1943 SCRAPATTACK Ta osrlu« »O plačali: Cleveland»ki iidelovalci jekla, livarne in prekupčevalci s iitarim železom v intoreiu 1948 kampanje n"1""1 nI« .tar'«" ielf"