Poštnin« plačan« t gotovini Spod. in »bboa. postal«. . II Gruppe 70 H Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . • . . L 1.750 I 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177 Letna naročnina . . ... L 3.500 PODURF.DNISTVO : Letna inozemstvo . . ... L 4.500 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 M WH Leto XXV. - Štev. 25 (1257) Gorica - četrtek, 21. junija 1973 - Trst Posamezna številka L 80 Resnico omlešsio a lil Deset let pri krmilu Cerkve Pod naslovom »Lažne vesti in trditve« je ljubljanski dnevnik Delo objavil 13. junija, da je »senat okrožnega sodišča v Zagrebu danes (tj. 12. junija, op. ur.) za trajno prepovedal 12. številko Glasa koncila z dne 10. junija letos, ki ga izdaja zagrebška nadškofija. Sodišče je izdalo sodno prepoved zaradi članka "Srečanje upanja” in "Klic razkropljenih grkokato-likov”. Po mnenju sodišča vsebujeta ta dva članka lažne, alarmantne in potvorjene vesti in trditve. Glas koncila je med drugim v tej številki pisal o problemih katoliške Cerkve v LR Romuniji na provokativen in tendenciozen način, hoteč s tem vznemirjati naše vernike in kaliti odnose med prijateljskima socialističnima državama«. Čeprav je bila 12. številka Glasa koncila zaplenjena, pa je po pošti le srečno prekoračila mejo in prišla tudi v naše roke. Z zanimanjem smo prebrali obtožena članka in se spraševali, kaj je v njih takega, da vzbuja alarm in kali odnose med dvema prijateljskima državama. Vse, kar je napisano, so zgolj dejstva, ki jih ni mogoče zanikati, saj so že del polpretekle zgodovine. V Jugoslaviji se očitno resnice, ki meče senco na neki bratski (beri komunistični) režim, ne sme objaviti. Še več, tako resnico se proglasi za laž in izzivanje. Da bodo bralci sami lahko presodili, kako resnica bode v oči, objavljamo oba osporovana članka v celoti. KLIC RAZKROPLJENIH GRKOKATOLIKOV Ob nedavnem obisku romunskega predsednika Ceausescuja v Italiji je voditelj skupnosti romunskih katoličanov grškega obreda, ki živijo v Rimu, izročil italijanskemu ministrskemu predsedniku Andreottiju pismeno poročilo o položaju katoliške Cerkve vzhodnega obreda v Romuniji. V Poročilu je rečeno, da je ta Cerkev do leta 1948, ko je bila proti volji svoje zakonite hierarhije uradno priključena romunskemu pravoslavnemu patriarhatu, štela 6 škofij, 200 župnij in 1.600.000 vernikov. Ti verniki so kljub temu ostali zvesti Sv. Sedežu v Rimu. Zanikanje njihovega obstoja je v nasprotju z romunsko državno Ustavo, ki jamči svobodo vesti in veroizpovedi. Danes naj bi bilo teh romunskih katoličanov vzhodnega obreda še od 700.000 do enega milijona, duhovnikov, ki morajo le tajno izvrševati svojo službo, 600, škofov Pa, ki so bili tajno posvečeni in jih država zato ne priznava, pet. Drugi članek v Glasu koncila nosi naslov »Srečanje upanja« (Susret nade). V Prvem delu je podano poročilo o obisku Ceausescuja 26. maja pri sv. očetu v Vatikanu. V 25 minutah osebnega srečanja Papeža z romunskim predsednikom — Pravi pisec — se gotovo ni moglo natančneje govoriti o problemih, ki tarejo Cerkev v Romuniji. Toda že to, da je do tega srečanja sploh prišlo, je velik znak spanja za v bodoče. Nato pa pisec v drugem delu članka poda sedanji položaj katoliške Cerkve v Romuniji, kar je tako razburilo sodnike zagrebškega okrožnega sodišča, da so 12. številko Glasa koncila kratkomalo zaplenili. NEDOTAKLJIVI PROBLEM ROMUNSKIH GRKOKATOLIKOV Najbolj občutljivi problem Cerkve v Romuniji je vprašanje grkokatolikov. 1. no-veinbra 1948 je bila grškokatoliška Cerkev dasilno priključena romunski pravoslavni Cerkvi. Za ta dan je bil v mestu Cluj sklican sinodalni posvet grškokatoliške Cerkve, ki ga pa niso pripravili grškoka- tQllški škofje. Predsednik zborovanja — ,,c izbran od Cerkve, temveč imenovan od °blasti — je bil duhovnik Trajan Belascu. L* je prebral govor, v katerem je bila Postavljena zahteva, da se grškokatoliška Cerkev podredi romunskemu pravoslavcu patriarhu in da se prekinejo vezi z 'otikanom. Po govoru je prišlo do kratke debate, ki pa se ni mogla razviti, ker so nekateri od navzočih takoj postavili zahtevo, da se predlog duhovnika Belascuja sprejme. Nato je bila uradno proglašena unija z romunskim patriarhom. Papeški nuncij pri romunski vladi 0’Ha-ra je sicer takoj protestiral zoper ta samovoljni ukrep pri romunskem zunanjem ministru, a brez uspeha. Takoj nato je bilo vseh šest grškokatoliških škofov vrženih v ječo, kjer so drug za drugim umrli. Ista usoda je zadela vse tiste grškokatoliške duhovnike, ki so odklonili unijo z romunsko pravoslavno Cerkvijo. Leta 1950 je Romunija prekinila odnose z Vatikanom, zaradi česar je moral apostolski nuncij 0’Hara zapustiti državo. Pred svojim odhodom je še tajno posvetil v škofe pet duhovnikov grškokatoliškega in tri duhovnike latinskega obreda, a romunska vlada vse do sedaj te posvetitve ne priznava in ti škofje svojega poslanstva ne morejo izvrševati. Po zadnjem koncilu je prišlo do nekih stikov med romunskimi oblastmi in Vatikanom. Tako se je mogel leta 1965 udeležiti zadnjega dela zasedanja II. vatikanskega koncila škof Plesca. Dva druga škofa, sicer uradno nepriznana, Schubert in Boros sta že dvakrat, leta 1969 in leta 1971 obiskala sv. očeta. Na povabilo romunskega patriarha Justiniana sta prišla v Bukarešto na obisk duhovnika Hamer in Duprey v imenu Tajništva za zedinjenje kristjanov. Romunski zunanji minister Maurer je leta 1968 obiskal v Vatikanu papeža Pavla VI. Sad tega srečanja je bilo dovoljenje za škofa latinskega obreda Aarona Martona, da se lahko svobodno giblje v območju svoje škofije Alba Julija. Prej je bil namreč konfiniran v svojem škofijskem dvorcu. Zdi se, da romunska vlada do katoliške Cerkve latinskega obreda ni več tako sovražno razpoložena. Od petih škofij je uradno zasedena, kot smo omenili, le tista v Alba Juliji. Ostale štiri so brez škofov, ker škofje Plesca, Boros, Schubert in Duma svoje službe ne smejo vršiti. Katoličanov latinskega obreda je bilo leta 1948 1.300.000; sedaj naj bi jih bilo še en milijon. Vatikanu je mnogo na tem, da bi se kako rešil vsaj problem latinskih škofij v Romuniji, kajti po izjavi Tajništva za zedinjenje je zaenkrat nemogoče upati na kakršen koli sporazum glede grškokatoliške Cerkve v Romuniji. Romunski patriarh je ponovno dal vedeti, da je pripravljen za vsak stik z Vatikanom pod pogojem, da se ne načenja vprašanja grkokatolikov. Ti so po njegovem mnenju dokončno postali del romunske pravoslavne Cerkve. Ko je Glas koncila te vesti priobčil, in ki popolnoma držijo, je bil zaplenjen. In to naj bi bila svoboda tiska in poročanja v Jugoslaviji! Fanfani - novi tajnik Krščanske demokracije V nedeljo 17. junija se je sestal narodni svet italijanske Krščanske demokracije z namenom, da izbere novega glavnega tajnika stranke. Kot je bilo že prej dogovorjeno, so zbrani delegati soglasno za to mesto izvolili senatorja Amintoreja Fanfa-nija. Zaradi te izvolitve je Fanfani odložil predsedstvo senata, ki mu je že nekaj let načeloval. Fanfani je že enkrat bil tajnik stranke in to v letih 1954 do 1959. Tedaj ga je zrušil Moro. Fanfani je znan po svoji ambicioznosti in sposobnosti za politično igro. Čeprav ni v vrstah stranke preveč priljubljen, pa je njegov vpliv tako velik, da morajo vsi z njegovimi stališči računati. Pri zadnjih volitvah za predsednika italijanske republike je bil kandidat KD, a ni uspel, ker ga je levo krilo v stranki bojkotiralo. Tako je bil po 23. glasovanju izvoljen Leone. \ Dne 21. junija 1963 je bil izvoljen — kot je bilo pričakovati — za naslednika nepozabnega Janeza XXIII. na papeškem prestolu milanski nadškof Janez Krstnik Montini, ki si je nadel ime Pavel VI. V svojem nastopnem govoru je napovedal, da bo vsebina njegovega pontifikata nadaljevanje II. vatikanskega koncila. Temu programu je ostal vseh deset let svoje papeške službe zvest, čeprav ni bilo vedno lahko, kajti napačno pojmovanje koncilskih odlokov je sprožilo v Cerkvi val oporečni-štva in samosvojega pojmovanja krščanstva. Sv. očetu je treba priznati, da je v določenih trenutkih pokazal veliko mero poguma in odločnosti, pa čeprav se je izpostavil raznim kritikam in postavil na kocko svojo popularnost. Spomnimo se le odločnega stališča, ki ga je zavzel glede urejevanja rojstev in celibata duhovnikov. Dve encikliki je posvetil obrambi resnice proti pojavljajočim se dogmatičnim zmotam in moralnim problemom. Prva »Mysterium Fidei« (1965) se je nanašala na sv. Evharistijo, druga »Humanae vitae« (1966) pa je dala jasne smernice glede zakonskega življenja. Da bi duh koncila čim bolj prodni med vernike, je po končanem koncilu oznanil »Leto vere«, nedavno pa tudi »sveto leto« postavil v službo istega namena. Kristusova Cerkev, njena rast, služba ljudem in notranja obnovitev pomeni srčiko njegove službe. Enciklika »Ecclesiam suarn« (1964) je njegova izpoved o ustanovi, ki ji je postavljen za vodnika. »Da bi bili vsi eno«, ostaja prav tako njegova življenjska skrb kot je bila to skrb Janeza XXIII. Njegova srečanja s patriarhom Atenagorom in drugimi voditelji krščanskih Cerkva pričajo, da zanj ekumenizem ni prazna beseda. Prav tako je skušal v desetih le tih svoje službe olajšati položaj Cerkve povsod, kjer je bila v stiski. Sad teh prizadevanj je bil podpis protokola z Jugoslavijo, sporazum o ureditvi poljskih škofij na priključenem ozemlju, pogajanja za normalizacijo cerkvenega življenja na Madžarskem in Češkoslovaškem. Pavel VI. se je ves čas zavedal, da je te vrste delo zelo delikatno, zato se je pri tem posluževal diplomatskih stikov in gradil na potrpežljivosti, ki zaupa v božjo pomoč. In še eno značilno potezo moramo omeniti v zvezi s Pavlovim pontifikatom: njegovo silno zavzetost za mir in socialno blaginjo narodov. Sad te zavzetosti sta dve socialni okrožnici: »Populorum progressio« in »Octogesima adve-niens«. O miru govori skoro vsako nedeljo, ko se na oknu sreča z zbranimi verniki na trgu sv. Petra. Vietnam, Bližnji vzhod, Bia-fra, Irska so imena, ki jih je že tolikokrat v svoji zaskrbljenosti izgovoril. Gre za mir, ki ne sme biti le odsotnost vojne, ampak skupno iskanje napredka v pravičnosti in krščanski ljubezni. -jk __ Dr, Stoka ponovno izvoljen Veseli smo, resnično veseli. Dr. Drago Štoka, ki je Slovence tako uspešno zastopal v zadnjem deželnem svetu Furlanije-Julijske Benečije, je bil na zadnjih deželnih volitvah preteklo nedeljo kot nosilec liste Slovenske skupnosti ponovno izvoljen. Poleg tega je prejel 2.132 prednostnih glasov. Če pomislimo, da se je od Slovencev, ki so nastopali na italijanskih levičarskih listah, uveljavil kot kandidat komunistične partije edinole dolinski župan Dušan Lov-riha (prejel je 3.446 preferenčnih glasov), potem postaneta samostojni nastop Slovenske liste in njena uveljavitev še bolj pomembna v bodoči politični borbi za pravice slovenske narodnosti v Italiji. Slovenska skupnost je nastopila v dveh volivnih okrožjih: v tržaškem in goriškem. V prvem je prejela 7.191 glasov, v drugem 2.989 glasov, skupaj 10.180 ali 1,3 %. Z ozirom na prejšnje volitve leta 1968 je rahlo nazadovala, saj je v tržaškem prejela 7.816 glasov, v goriškem pa 3.025, skupaj torej 10.841 glasov ali 1,4%. Osip je torej 625 glasov. Zdi se nam, da je temu krivo zlasti upadanje rojstne sile po naših družinah. Starejši umirajo, mladih pa ni, da bi jih nadomestili. V tem oziru vabijo pričujoče številke k resnemu razmišljanju. OSTALI REZULTATI Kot najmočnejša sila je znova izšla iz volitev Krščanska demokracija, čeprav nekaj oslabljena, saj si je osvojila le 26 sedežev namesto prejšnjih 29. Prejela je 315.199 glasov (pred petimi leti 344.055, v odstotkih 39,7 % (leta 1968 44,9%). V tržaškem okrožju je zanjo glasovalo 66.373 volivcev, v goriškem pa 37.309. Druga najbolj močna politična sila v deželi so komunisti. Prejeli so 13 sedežev; prej so jih imeli 12. Nekoliko so se okrepili na račun socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP), ki je ni več in je svoje glasove usmerila zlasti proti komunistom. Komunisti so prejeli 166.018 glasov (leta 1968 153.927 glasov; v odstotkih 20,9 odstotka oz. 20,1 %). V tržaškem volivnem okrožju imajo 4 izvoljene predstavnike, v goriškem dva. Prejeli so v prvem okrožju 50.997 glasov, v drugem pa 26.617. Dobro so se na splošno odrezali socialisti, ne pa slovenski kandidati, ki so se dali kot vaba vključiti na njihovo listo. V tržaškem okrožju imajo le enega predstavnika, prav tako na Goriškem. V Trstu je zanje glasovalo 17.241, v Gorici pa 10.021 volivcev. V vsej deželi so prejeli 8 sedežev in 97.289 glasov, kar znaša 12,2 %. Socialdemokrati (PSDI) bodo imeli v bodoče 4 sedeže. Zanje je glasovalo 64.947 volivcev, tj. 8,2 odstotka. V Trstu je bil na njihovi listi izvoljen prof. Lonza. Neofašisti so se okrepili za en sedež: od treh so prišli na štiri. V vsej deželi so prejeli 59.537 glasov (7,5%; leta 1968 39.198 ali 5,1 %). Na Tržaškem je zanje glasovalo 26.758 volivcev, na Goriškem 6.519. Liberalci so nazadovali od treh sedežev na dva, v glasovih pa od 37.092 v letu 1968 na 28.941, kar znaša 3,6 %. Tudi Furlansko gibanje je izgubilo eno mesto; ostala sta mu dva sedeža. Prejelo je 23.629 glasov (3%). S pomočjo ostankov so si republikanci priborili en sedež, ki so ga že do sedaj imeli. Prejeli so 21.302 glasova, tj. 2,7 %. Brez sedeža je ostalo Gibanje za neodvisnost tržaškega ozemlja. Dobilo je 4.683 glasov (0,6 %). SESTAVA NOVEGA DEŽELNEGA SVETA Kot prejšnji, bo imel tudi bodoči deželni svet 61 sedežev. Ti bodo tako razdeljeni: Krščanska demokracija 26 (prej 29), komunisti 13 (12), socialisti 8, socialdemokrati 4, MSI (neofašisti) 4 (3), liberalci 2 (3), Furlansko gibanje 2 (3), republikanci 1 (1), Slovenska skupnost 1(1). V zadnjem obdobju je bila v deželi na vladi leva sredina (KD, PSI, PSDI in PRI), podpirala pa jo je navadno tudi Slovenska skupnost. V celoti je imela na voljo 36 svetovalcev in še od Slovenske skupnosti. Ta vladna večina se bo v novem svetu še okrepila, saj jo bo podpiralo 39 svetovalcev, pa tudi na slovenskega lahko računa če bo imela nova vlada posluh za slovenske potrebe. Dr. Drago Štoka bo tudi v naslednji zakonodajni dobi zastopal slovenske koristi v deželnem zboru Furlanije-Julijske krajine EUANGELIZACIJA IN ZAKRAMENTI Naše slovenstvo v luči deželnih volitev Pretekli teden je v Rimu zasedala Italijanska škofovska konferenca. Kot glavni predmet razpravljanja je imela temo: »Evangelizacija in zakramenti«. To je namreč tudi tema, ki so jo sprejeli za celotno Cerkev v Italiji kot program dušnopastir-skemu delu v naslednjih treh letih. Vsa dušnopastirska prizadevanja naj bi šla za tem, da se s primernim oznanjevanjem božje besede utrdi vera v božje razodetje, po veri pa naj se doseže bolj osebnostno in odgovorno prejemanje sv. zakramentov. Toda poraja se vprašanje, zakaj prav takšna tema in takšen program? Odgovor ni težak. Na praznik sv. Trojice preteklo nedeljo smo brali odlomek iz sv. Mateja, kako se je Jezus prikazal učencem po svojem vstajenju in jim dal poslednja naročila: »Pojdite torej in učite vse narode: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha...« S tem je Jezus nakazal ne samo učencem, temveč Cerkvi vseh časov, kakšna je njena naloga: Učiti in deliti zakramente. To je Cerkev zmeraj delala. Mi se vprašujemo, kako to nalogo opravljati danes, kako učiti sedanjega človeka. Zdi se namreč, da so bili dosedanji načini oznanjevanja božje besede premalo učinkoviti. Zaradi tega gre danes v Cerkvi za to, kako najti nove načine in nove oblike pri podajanju starih resnic in pa katere resnice bolj poudarjati pred sodobnim človekom, ki je po svoji miselnosti in po svoji človeški zavzetosti različen od človeka prejšnjih časov. To velja zlasti za človeka v industrializiranih deželah. Evangelizacija pomeni torej iskanje novih načinov pri podajanju božje besede in iskanje tistih resnic, ki so bolj potrebne in bolj dostopne sodobnemu človeku in prihodnjim rodovom. Stvarno gre pri tem za več problemov. KATEHIZACIJA KRISTJANOV To je pouk o krščanskih resnicah. Pri tem gre za predšolske otroke, za šolsko mladino, za odraščajoče, za odrasle; za predzakonski pouk in za pouk zakoncev; za razlago verskih resnic starejšim in starim. Danes vemo, da ne moremo govoriti vsem na enak način in vsem poudarjati istih resnic. Potrebna je selekcija. To se pravi, da so potrebni primerni katekizmi ali učbeniki, ki jih še nimamo. Zato je bila prva skrb italijanskih škofov prav katehizacija. Začeti s predšolskimi otroki in napovedati poseben katekizem zanje. Seveda bodo morali nadaljevati še za ostale kristjane. Prenovila naj bi se torej celotna katehizacija. PRIDIGANJE S tem mislimo na razlago božje besede pri verskih obredih, posebno med nedeljsko mašo. Tudi tu se javlja danes vprašanje, kako govoriti vernikom in o čem, da bo razlaga nedeljskih beril bolj učinkovita. Poskuša se že to in ono, v Italiji in še bolj drugod, posebno v Nemčiji in na Holandskem. Toda kaj je varno in sprejemljivo in kaj je tvegano ali celo škodljivo pri takih poskusih? Na vprašanje ni lahko vnaprej odgovoriti. Praksa bo pokazala. SPONTANE SKUPINE Italijanski škofje so iz ankete ugotovili, da v celi državi močno upada organizacijsko življenje med verniki. To se pravi, da nekdanje verske organizacije ne vlečejo (bratovščine, Marijine družbe, Katoliška akcija, razne organizirane oblike apostolata in drugo). Nasprotno pa je opaziti velik porast tako imenovanih spontanih skupin. Gre za vernike, ki se brez organizacijskih obveznosti zbirajo v manjše skupine ali sami ali skupaj s kakim duhovnikom, da govorijo in razpravljajo o verskih vprašanjih, največkrat v zvezi s sv. pismom. Takšne skupine naj bi bile »znamenje časa«, ki v njem živimo. Gre sedaj, kako takšne skupine vrednotiti, kako jih vskla-diti z življenjem Cerkve, kako jih vključiti v dušno pastirsko prenovitev. DRUŽINSKA SREČANJA Med spontanimi skupinami so se posebej obnesla družinska srečanja. Pri tem gre za zakonske pare, ki se spontano srečujejo na določenih krajih, največkrat pri kaki zakonski dvojici, da med seboj razpravljajo o svojih zakonskih in družinskih problemih. Gre za neke vrste verske klube, ki nastajajo posebno po mestih, kjer je sicer družabno in prijateljsko življenje tako redko in težko. PASTORACIJA MED DELAVCI Tudi delavci so del božjega ljudstva, tudi zanje je Kristus umrl; potrebno je, da tudi delavci spoznajo Kristusa, saj je bil »sin tesarja« iz Nazareta. Ob tem vprašanju so škofje morali ugotoviti, da se pravzaprav v Italiji za delavce kot take v verskem oziru malo naredi. ACLI (Associazione cattolica lavoratori italiani), ki naj bi bila organizacija katoliških delavcev, ustanovljena prav z namenom, da goji med njimi krščansko gledanje in vrednotenje delavskih problemov, in ki naj bi delavcem pomagala tudi do globljega krščanskega življenja, je zašla v težko krizo, ker so v njej zmagale marksistične ideje. Morali bi pokristjaniti delavsko okolje, toda zgodilo se je, da so marksisti nje ikatehizirali. Italijanska Cerkev stoji zato pred skoro nerešljivim problemom, kako približati delavstvu evangelij. Nakazali smo torej nekaj problemov sodobne evangelizacije italijanske družbe. Pozneje bomo spregovorili še o problemu zakramentalnega življenja v današnji Italiji. V Twistednu pri Kevelaerju v Zahodni Nemčiji je umrl 13. maja prelat Avgust Hegenkotter, star 88 let. Bil je velik prijatelj in dobrotnik Slovencev, saj je med slovenskimi izseljenci dušnopastirsko deloval nad 60 let. Ko je bil v bogoslovju v Munstru, je zvedel, da živi na rensko-vestfalskem področju v industrijskih predelih okoli 50.000 Slovencev, ki so bili zaposleni v rudnikih. Ker niso znali nemškega jezika, je začel župnik Koster v Hambornu iskati duhovnike, ki bi bili vešči slovenščine. Tedaj se je priglasilo deset bogoslovcev, a le dva sta v učenju slovenščine — ki je za Nemce trd oreh — vztrajala do konca, med njimi pok. Avgust Hegenkotter. Po novi maši leta 1908 je prvikrat obiskal Slovenijo, da se dodobra nauči slovenščine. Za učitelja mu je bil frančiškanski pater Janez Žurga v Kamniku. Nato se je vrnil v Vestfalijo in postal kaplan v Mors-Meerbeoku na levem bregu reke Ren, kjer je tedaj živelo okrog 3.000 Slovencev, v glavnem iz Zagorja in Trbov-lja. Vsako nedeljo je imel zanje službo božjo s slovensko pridigo. Zanje je ustanovil Bratovščino sv. rožnega venca, Društvo sv. Barbare in slovensko pevsko društvo. Po 13 letih je postal župnik v Ossen-bergu, pa še naprej skrbel za Slovence v miinsterski in paderbornski škofiji, ker ni Naši misijonarji na oddihu doma Pomladanski in poletni čas je primeren za oddih tudi za naše misijonarje. Nekateri izmed njih že dolgo niso videli domovine, pa so tako potrebni njenega zdravja. Ali ne pravi Cankar: »Domovina, ti si kakor zdravje!« Zaradi bolehnosti se je morala vrniti z Madagaskarja zaslužna misijonska zdravnica s. dr. Justina Rojc. Dokler se ne bo mogla vrniti na misijonsko polje, bo pomagala zdravstvenim delavcem v domovini. Zdravit se je prišel v domovino tudi Silvo Česnik po petih letih plodovitega in uspešnega dela na Madagaskarju. Bolj kot za zdravljenje porablja svoj dopust za širjenje misijonske misli, posebno na Primorskem. Mladina ga povsod spremlja z odprtim srcem. Utrujen od več kot 30 letnega misijonskega dela v Indiji se je vsaj za nekaj časa vrnil v domovino p. Lojze Demšar, eden najbolj zaslužnih jezuitskih misijonarjev v Bengaliji. Preveč je bilo vsega dela za njegovo sicer trdno srce. Rad bi šel nazaj, če se pozdravi; rad pa bo pomagal tudi pri misijonskem delu v domovini. V Žabnice na Koroškem se je za nekaj časa vrnil k svoji hudo bolni materi p. Janez Ehrlich SJ, prav tako misijonar v Indiji. Pričakuje se tudi prihod črne misijonske sestre z Madagaskarja, kjer delujejo slovenske usmiljenke. Svoj obisk je napovedal tudi škof iz Brazilije, kjer deluje slovenski misijonar Zakrajšek. Posvečenje slovenskega misijonarja iz Zambije Jezuitski bogoslovec Stanko Rozman, ki je že več let preživel kot misijonar v Zam- V našem časopisu smo ob nedeljskih deželnih volitvah poudarjali, da gre za edinstveno priložnost, ko lahko pred svetom pokažemo, da na Tržaškem in Goriškem živimo Slovenci in da želimo kot taki tudi ostati. Poudarili smo tudi, da mora biti prva skrb narodne manjšine skrb za narodni obstanek; svetovne in vsedržavne probleme bi narodna manjšina morala prepuščati drugim, ki ni ogrožen njih narodni obstoj. To bi moralo veljati v največji meri za nas primorske Slovence, saj so naši možje in fantje in z njimi vse naše ljudstvo šli v osvobodilni boj predvsem z idealom narodne svobode. Zvestoba idealom osvobodilnega boja bi morala biti v prvi vrsti zvestoba slovenstvu. Toda kaj so pokazale nedeljske volitve? Izpričale so, da večina slovenskih volivcev ne čuti več slovensko. Čutijo se komuniste, socialiste, celo demokristjane, ne pa Slovence. Zato so vredni tem večjega priznanja tisti, ki so se za Slovensko listo borili, bilo drugih slovenskih izseljenskih duhovnikov. Leta 1932 ga je miinsterski škof poslal v Beograd, da bi se naučil še srbohrvaščine, ruščine in ulkrajinščine. Vse to mu je med zadnjo svetovno vojno prav prišlo, ko je bilo v Nemčiji toliko raznih narodnosti po taboriščih, v ujetništvu in na prisilnem delu. Kmalu je zvedel za preseljene Slovence iz brežiškega in krškega okraja ter jih začel obiskovati. To svoje delo je opisal v knjižici »Moje delo med Slovenci«, ki je izšla v Ljubljani leta 1970. Po naročilu apostolskega nuncija Orse-niga v Berlinu je preoblečen v trgovskega potnika jeseni leta 1941 obiskal v Mariboru škofa dr. Ivana Tomažiča, ki mu je dal dragocene podatke o trpljenju slovenskega naroda pod nacisti. Tako je prišel papeški nuncij do izvirnega poročila ter ga takoj poslal po zanesljivi poti sv. očetu Piju XII. v Rim. V že omenjeni knjižici »Moje delo med Slovenci« je Hegenkotter med drugim zapisal: »Bogu sem neizmerno hvaležen za posebno milost, da sem mogel in smel dušnopastirsko delovati med Slovenci. Nikoli ne bom pozabil ganljivih srečanj s slovenskimi trpini po številnih taboriščih. Neomajna vera v Boga in otroška ljubezen do božje Matere — to dvoje jim je dajalo moč, da so vztrajali in se po hudih preizkušnjah vrnili v domovino...« biji, nato pa nadaljeval bogoslovne študije v Kanadi, bo letos prejel 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla skupaj z drugimi slovenskimi bogoslovci mašniško posvečenje v ljubljanski stolnici. Po novi maši v Sloveniji se bo vrnil v Kanado, kjer bo imel ponovitev nove maše 19. avgusta v Torontu. Potem ga čaka v istem mestu še zadnje leto bogoslovja, nakar se bo vrnil v slovenski misijon v Zambiji. ZA KMETOVALCE Motorna turbo škropilnica V vinogradništvu, sadjarstvu in poljskih kulturah s pridom uporabljajo motorne turbo škropilnice, ki delujejo tako, da močan zračni tok potegne tekočino iz cevi in jo razprši ob silovitem metu v zelo drobne kabljice. Taka škropilnica nima tlačilke pač pa le ventilator, ki potiska zrak mimo iztočne šobe s hitrostjo 100 m na sekundo. Med take najnovejše izdelke spada Atim Super tvrdke Arniča, ki omogoča pršenje s tekočino in prahom. Za te škropilnice se rabijo močnejše tekočine (z manj vode); navodila za pravo koncentracijo so na ovitku. Škropilnica se obesi na srednje močan traktor. Sodček za škropilo ima vsebino 200 litrov, škropilne šobe se more po volji zapreti ali odpreti in poljubno usmeriti. Za trte v vrsti sa rabi vse štiri škropilne šobe, za drevesa le eno najvišjo, za nizke rastline prav tako le eno toda najnižjo. Stroj tudi sam natoči škropilo v rezervoar v 2 do 3 minutah in ga krepko meša. Na en hektar lahko porabi od 65 do 1.350 litrov tekočine ali 8 do 430 kg prašila. Škropljenje s takim strojem je hitro in zelo učinkovito. in vsi, ki so zanjo glasovali. Število volivcev slovenske liste je sicer nekoliko upadlo, toda to ne sme jemati poguma ne voditeljem ne volivcem. Rahla izguba glasov Slovenske skupnosti mora vse nas, ki še slovensko čutimo, vzpodbujati k nadaljnjim naporom, da bo med nami še več mož in fantov, deklet in žena, ki bodo šli v boj proti konformizmu in proti propagandi velikih vsedržavnih strank in njihovemu denarju za obstoj in nadaljnji razvoj naše slovenske skupnosti v Italiji. Komunistični partiji Italije, ki misli, da Od sobote 16. junija zvečer se mudi kot gost severnoameriške vlade v Washingto-nu glavni tajnik sovjetske komunistične partije Leonid Brežnjev. V ZDA bo ostal deset dni. Program je zelo natrpan in bo imel Brežnjev le malo časa za razvedrilo. V glavnem bodo razgovori potekali v Wash-ingtonu na predsedniški pristavi Camp David in morda v poletni predsedniški rezidenci San Clemente v Kaliforniji. Od razgovorov si obe strani mnogo obetata. Pri tem gre seveda za dvostranske odnose, zlasti za okrepitev trgovinskih stikov. Gotovo pa bodo prišli na vrsto tudi zunanjepolitični problemi kot je npr. Bližnji vzhod. DODATNI SPORAZUM O VIETNAMU Ameriška vlada in vlada Sev. Vietnama sta dosegli sklep o ustavitvi ognja 27. januarja letos. Sporazum je bil podpisan v Parizu, pa je bil že stokrat in stokrat kršen, kajti komunistični gverilci vietkon-ga napadajo naprej, vojaki vlade v Saigo-nu pa prav tako udarce pridno vračajo. Da bi pariški sporazum ne postal kos papirja, sta se Nixonov odposlanec Henry Kissinger in zastopnik severnovietnamske vlade Le Duc Tho znova sestala in podpisala nov dokument s 14 točkami, ki je nekak nov sporazum o starem sporazumu. Kar zadeva Južni Vietnam, je dokument silno splošne narave in poln meglenih priporočil, ki pravzaprav ničesar ne povedo. Očitno je šlo obema stranema bolj zato, da se pridobi na času kot pa za resnično reševanje južnovietnamskega problema. Med priporočili je tudi rečeno, da morata »obe strani« (to je Saigon in komunistično gibanje vietkong) storiti vse, da bo čimprej ustanovljen »Svet narodne sprave«. Ta svet naj bi izvedel volitve na vsem ozemlju Južnega Vietnama, ki jih pa Saigon in vietkong različno pojmujeta. SILEN PADEC ITALIJANSKE LIRE Italijanska lira drsi neprestano navzdol. Zlasti hudo, kar za 4 odstotke v enem 9. Pred nedeljskimi volitvami v deželni svet so vse stranke hitele zatrjevati, koliko so napravile za gospodarski in socialni napredek v naši deželi. Tudi dr. Berzanti, predsednik deželnega odbora, je v petek 16. junija napravil po televiziji obračun o delu deželnega odbora in deželnega sveta v zadnji delovni dobi. Toda med vsemi temi politiki si ni nihče upal povedati, koliko je dežela napravila za Slovensko Benečijo. Niso si upali omeniti Benečije zato, ker so zanjo napravili le malo več kot nič. Tudi na malem zemljevidu, ki so ga izdali ob tej priložnosti in kjer so začrtane ceste v deželi Furlanija-Julijska krajina, se vse konča pri Čedadu. Slovenske Benečije kakor da je ni. Te deželice pod Matajurjem v resnici ni, kadar je treba deliti kaka finančna sredstva in delati načrte za gospodarski razvoj. Vsi imajo pred očmi le velike centre, ki imajo že vsega dovolj. Brali smo npr. o milijardah, ki jih je deželni odbor določil in deloma tudi že tiakazal za Tržič: 12 milijard za razne šolske in športne namene, 9 milijard za razvoj industrije 27 milijard za pristanišče in njegove po-trebe, 8 milijard za novo bolnišnico in še marsikaj drugega. Kaj so nakazali in kaj so storili za Slovensko Benečijo? Beneško glasilo Dom piše: »V naši Benečiji se je socialno-go-spodarski in politični položaj tako poslab- bo požagala slovensko lipo, pa povemo, da so to poskušali že mnogi drugi pred njo (nemški in italijanski liberalci pod staro Avstrijo, fašisti pod Italijo, potem nacisti in še drugi), a slovenska lipa je zmeraj zopet ozelenela. Tudi PCI in PSI je ne bosta požagala, ker ima korenine globoko v krvi in v kosteh neštetih slovenskih ljudi, tudi slovenskih partizanov, ki so za slovenstvo trpeli in dali svoje življenje. Zato z novim upanjem v nove boje! dnevu, je padla v četrtek 14. junija. Odkar je vlada liro prepustila prostemu nihanju na tržiščih, se je vrednost lire zmanjšala za eno tretjino. Tako je nemška marka veljala v času denarne stabilnosti 155 lir, sedaj pa se bliža že 250 liram. Celo dolar, ki je sam doživel razvrednotenje za 10 % in padel na 575 lir, ima spet nekdanjo vrednost 625 lir. Kje so vzroki tega padca lire? Gotovo jih je več. Predvsem Italija pretirano uvaža razne vrste potrošniškega blaga. Potem se je skrčil priliv tujih valut, ker mnogi turisti kupujejo liro v tujini, saj je bolj poceni kot v Italiji. Končno pa se z liro tudi veliko špekulira, kar seveda tudi vpliva na njeno nestabilnost. Osrednja Afrika trpi sušo Papeška ustanova »Cor Unum« se je odločno zavzela za naglo pomoč težko pre-izkušanim deželam Osrednje Afrike, (ki trpijo zaradi izredno hude suše. V neika-terih predelih že več let ni bilo dežja. Zelenje je požgano, živina poginja. Na zadnjem posvetu vodstva organizacije »Cor Unum« so bili prisotni tudi škofje iz prizadetih dežel, ki so opisali tragični položaj. Vodstvo je takoj zaprosilo vse katoliške dobrodelne ustanove, naj nudijo učinkovito pomoč zlasti z iskanjem vode in kopanjem vodnjakov. Ustanova je dala takoj na voljo milijon dolarjev. Misijonarka Silva žužek potuje Ta misijonarka je do sedaj kot misijonska zdravnica delovala v Ugandi. Nedavno so jo predstojniki prestavili v drugo afriško državo Gano. Prestavitev je izkoristila, da se je spotoma za en teden ustavila v Sloveniji, kjer je imela okrog 15 skioptičnih predavanj po cerkvah in raznim versikim skupinam. Predavanja j£ že vnaprej pripravil njen brat jezuitski pater Miha žuželk. Iz Slovenije je odpotovala na misijonski obisk naših rojakov v Cleveland (ZDA), julija bo obiskala Slovence v Argentini, nato pa se bo vrnila v Afriko. šal, da lahko resno dvomimo, da bo tnO' gla še fizično in posebno še narodno pf^' živetu (Dom, maj 1973). V evangeliju je rečeno, da kdor itn,,,> vprašujemo, ali bo novi deželni svet več čuta za pozabljene in zavržene in /|,>l bo pomagal tudi tako, da bo bliže njih0' vini domovom ustvaril potrebne indust^i •'■fce centre, ali pa bo v Nadiških in Tef skih dolinah ustvaril rezervate za divi no in za počitniške hišice bogatinov *“ f nižin. (r+'> K. H. IMIIIIIIllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIiMIIIIIIIIIIlilllllllMIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllIlllMIIIllllll Smrt velikega iriiiielia Staracn m mm ............... IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Brežnjev v ZDA Kamenčki Veliko je bilo napisanega o tem problemu, nismo pa prišli do rešitve. K svojemu prejšnjemu članku dodajan še to. Nisem samo istrski duhovnik, sem tudi italijanski, zato so me razočarale te razlike v Cerkvi. Zame so vsi enaki, otroci istega skupnega Očeta. Po mojem mnenju, kjer sta dva duhovnika in je eden italijanski ter obenem župnik, bi moral biti drugi za slovenske vernike z vsemi pravicami in dolžnostmi. Toda ker so slovenski duhovniki maloštevilni, tega ni mogoče uresničiti. Ker ni novega naraščaja, bi rešitev lahko bila v tem, da bi se slovenski izobraženci odločili za duhovniški poklic. Tako se je zgodilo z menoj. V tretji gimnaziji, ko mi je umrl oče, sem kar rad zapustil šolo. Lotil sem se mizarskega dela ter prodajal slaščice po sejmih vojakom, kjer so taborili. Pozneje sem imel trgovino v Pazinu s sadjem, zelenjavo in slaščicami. Nisem zanemarjal sv. maše, ustanovil sem Katoliško akcijo ter Družbo sv. Vincencija za skrb ubogih. Bral sem mnogo knjig, med njimi življenjepis arškega župnika sv. Janeza Vian-neya, kateremu je latinščina delala veliko preglavic. Zavedal sem se pomanjkanja duhovnikov v naši škofiji in primer arškega župnika mi je dajal upanje, da se bo dalo premostiti šolske težave. Minilo je 15 let, odkar sem bil zapustil šolo. Nasveti dobrih duhovnikov so me usmerili v duhovniški poklic. Vpisal sem se na dopisovalni tečaj za učitelja v Rim in namesto francoskega jezika, katerega sem že poznal in bi mi ne služil v Istri, sem se začel učiti hrvaškega. Kmalu sem moral znova k vojakom v Trst. Tu sem našel dobrega podpolkovnika. ki je bil svoj čas v semenišču ter me je rad podpiral, ker sem tudi jaz najprej opravil svojo dolžnost. Po učiteljski diplomi mi je pomagal msgr. Ukmar v spoznavanju sv. pisma, P Luigi Ferrin v dogmatiki. Bogoslovec Antonio De Sand pa me je stalno obveščal o programu v semenišču. 8. septembra 1943 je prišel dan italijanske predaje in tako sem mogel stopiti v bogoslovje v Gorici. V duhovnika sem bil posvečen 28. junija 1946. Moja prva služba je bila mesto župnega upravitelja v Draguču v Istri, kjer sem Pridigal in spovedoval tudi v hrvaščini. Tri leta kasneje sem prišel k Sv. Brigiti nad Miljskimi hribi, nato na. Opčine. 15. maja 1945 sem nastopil kot škedenj-ski kaplan na Kolonkovcu, kjer sem skrbel za italijanske vernike. Kapelico sem imel v stanovanjski hiši, kjer je bilo 35 družin. Začetne težave so bile velike. Stanovalci niso zahajali k maši, verniki se niso znašli v tej kapelici. Imeli smo zemljišče, kjer naj bi zidali novo cerkev, zato sem začel z denarno nabirko za gradnjo te cerkve. Največ so prispevale osebe iz drugih krajev, ki so me poznale, sledili so slovenski verniki s Kolonkovca in potem Italijanski. Maševal sem ob 8. in 10. uri z italijansko pridigo. Od prve postne nedelje, 7. marca 1965 že po liturgični reformi sem Začel maševati v italijanščini. Opazil sem, da so slovenski verniki zahajali k službi božji drugam. Zaprosil sem g. nadškofa, nai mi dovoli začeti tudi z eno slovensko fttašo in sicer na praznik sv. Jožefa iste-leta. Dal mi je dovoljenje za tri me-sece za poizkus, kakor sem prosil. Služba božja v slovenskem jeziku se je dobro °bnesla, zato sem nadaljeval in je postala stalna. V začetku je bila maša ob 9. uri, pozneje pa ob 10. uri, ker je bila taka ura Primernejša. Seveda mi je vse to prineslo veliko več dela. Nisem imel cerkovnika nlti strežnikov in sem imel veliko težav s slovenščino, ki je nisem poznal. Pridige so mi prevajali nekateri izmed domačinov. 15. septembra 1968 je bil poslan na Ko-lonkovec sedanji župnik, da skrbi za tam-kajšnje vernike. Kmalu je postal župni Upravitelj in nato župnik. Zame so se začele nove težave in zapostavljanja. Vse Se>n prenašal eno leto in pol. Moram pa Opisati, da sem imel veliko zadoščenje od s,rani vernikov. 1. aprila 1970 sem bil premeščen k Sv. Barbari nad Miljami. Nova stavba na Kolonkovcu — Župna °erkev sv. Marije Magdalene — ima več Prostorov, namenjenih za stanovanje žup-nika, italijanskega kaplana, za italijanske Sestre in za potrebe italijanskih vernikov. Slovenci imajo le sobico, katero lahko ^Porabljajo le priložnostno. Imajo le eno sl°vensko mašo ob nedeljah ob 10. uti. **di oni dobivajo ovojnice s slovenskim | naPisom, naslovljene na Opere Parroc-chiali di S. Maria Maddalena. fo mojem odhodu so prihajali razni °venski duhovniki. V začetku msgr. Ivan Omerza, nato večkrat dr. Lojze Škerl. Eno leto je hodil z Opčin p. Mirko Štok, ki je bil zelo skrben. Za njim je nastopil kapucinski p. Bogomir Srebot. Več kot eno leto in pol že prihaja kapucinski p. Alfonz Valič, ki skrbi obenem za vernike pri Sv. Vincenciju. Kadar je zaposlen ali bolan, ga nadomeščata dr. Lojze Škerl in msgr. Natal Silvani. Slovenski verniki s Kolonkovca vedo, da bi nikdar ne imeli slovenske maše, če bi ne bil začel jaz. Zato so mi zelo hvaležni. Čutijo pa pomanjkanje po večji verski postrežbi in ne morejo dobiti stalnega slovenskega duhovnika, ker ga ni. Zakaj sem zapisal vse to ? Da bi vzbudil večje zanimanje za te skupne probleme ter bi morda obudil nov duhovniški poklic. Lino Cocci Poučen kmetijski izlet V nedeljo 10. junija je Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu priredila poučen izlet za kmetovalce letošnjih kmetijskih tečajev. Trije polni avtobusi so krenili proti Furlaniji, kjer so si udeleženci najprej ogledali vzorno cvetličarsko podjetje, ki se bavi predvsem z vrtnicami in okrasnim rastlinjem. Drugi cilj je bilo zelo dobro urejeno vinogradniško posestvo, (ki se je v povojnem času povzpelo od začetnih 3 ha na sedanjih 27 ha površine. Smiselno urejena klet in sodoben način predelave grozdja jim omogoča odličen pridelek raznih sortnih vin, -katera vsa vstakleničijo. Obe kmetiji sta družinskega značaja in jasno dokazujeta, kako je danes mogoče napredovati, kadar sta v hiši dobra volja in smisel za napredek. Popoldne so se tečajniki odpeljali v Li-gnano, kjer so si v znanem obmorskem letovišču privoščili prijeten oddih. . minulim.Milnimi.milimi........... Ljubljana še ni Slovenija Svoj čas je tržaški Novi list objavil hrupno pismo nekega krščanskega socialista (mnogi mislijo, da ga je napisal —fj—), 'ki so ga silno razburile besede, objavljene kmalu po novem letu v Katoliškem glasu in ikjer je bilo rečeno: »... povedali smo resnico tudi o Stalinu, ko je bil ta še idol številnih krščanskih socialistov...« Mesečnik Klic Triglava, ki izhaja v Londonu, je v svoji 4. številki pod naslovom »Kranjski kalupi tudi za Primorsko?« objavil dopis svojega bralca s Primorske, ki ga na tem mestu ponatiskujemo. Sam nisem navedenim besedam posvečal kake posebne pozornosti, toda po izpadu v Novem listu se mi zdi, da je stvar zadela v živo in sprožila celo razpravo o razmerah iz stare in iz nove Ljubljane. Le-te po nepotrebnem povzročajo mnogo prerekanja in prepirov tudi na Primorskem, o čemer priča tudi omenjeno pismo krščanskega socialista v Novem listu, ki ljubljanske in kranjske razmere preprosto Slovenski starši! Vaš otrok vam bo kasneje hvaležen, da je hodil v slovensko šolo! posplošuje na celotno slovensko raven. Ta posploševanja so že vsakdanja praksa. Klerikalno begunstvo s Kranjske se razpisuje o domobranstvu kot o »slovenski« narodni vojski; komunistična Ljubljana o izdaji (?) »slovenske« Cerkve. In še kaj podobnega. Naj o tem, kaj in kako je bilo, sodi zgodovina. Eno pa se da z gotovostjo trditi: ne gre za »slovenske«, gre le za posebne razmere v predvojni Ljubljani, medvojni okupirani Ljubljanski pokrajini, skratka o ljubljanskih razmerah, o celo zelo majhnem delu slovenskega ozemlja, pa naj nosijo tamkajšnje strukture kakršna koli imena že. Štajerske, koroške ali primorske razmere so bile bistveno drugačne, toda nič manj slovenske. Za Primorsko je partizanska vojska bila zares narodno gibanje, pojem komunizma resnično bratstvo po osvoboditvi izpod fašizma brez njegove brez-božnosti (naj si vsakdo prebere, kaj piše Radoslava Premrlova o bratu Janku v tržaški reviji Zaliv), primorsko katolištvo (zlasti Sedej in Fogar) resnično doživeto brez političnega klerikalstva. Morebitne ideološke razlike so vedno ostajale v človečanskih okvirih. Slovenstvo kot vrednota je vezalo in dajalo svoj pečat tudi primorskemu delu slovenske kulture; naj Slovenski starši! Vaš otrok bo imel veliko več možnosti za dobro zaposlitev, če bo dobro obvladal slovenski in italijanski jezik. Pošljite ga zato v slovensko šolo! ........... omenim le partizanskega Bevka, katoliškega Preglja ali komunističnega Kosmača; druži jih iskreni slovenski čut, dasi so osebna gledanja na svet raznolika. Toda danes niso le primorski katoličani, pač pa tudi primorski komunisti v Sloveniji razočarani. Prišlo je nekaj drugega, kot so bili pričakovali. Nekaj, čemur ni prvo in pred vsem drugim slovenstvo, ampak nekaj, kar hoče biti najprej in predvsem ideologija s samozvano izključnostjo. Tako se godi, da v novi Sloveniji v predstavljanju slovenske ustvarjalnosti dosledno ignorirajo vso primorsko katoliško kulturo, dasi ji ne morejo očitati nikakega »kolaborantstva«; ignorirajo Lojzeta Bratuža, skoraj popolnoma tudi I. Preglja in še celo vrsto drugih od Filipa Terčelja. Ignorirajo pa tudi druga gibanja do samega partizanstva, kateremu ne priznajo tiste veljave, kot jo je na Primorskem imelo. In dalje vso dejavnost TIGR-a, primorskih krščšanskih socialcev: Besednjaka, Ščeka... Ne ve se, ali zaradi tega, ker se iz našega gibanja ne da izre-šetati »razrednega boja«, ali pa zato, ker smo za Ljubljano samo »regionalci«, medtem ko so tam dogodki iz sosednje ulice že sami po sebi »slovenskega« pomena. Primorsko »katolištvo« je bilo v Sloveniji tudi preganjano in zatirano, v kulturnem ustvarjanju tudi zatrto, dasi ni bilo za to mogoče najti nikakega razloga iz medvojnih časov. Toda v zavesti primorskih ljudi ostane kljub temu, da v vojni ni mogoče ohraniti črno-belega razmerja, katolištvo in partizanstvo častno. In kadar gre za naš obstoj, potem izhajajmo iz naših razmer! Zakaj se krščanski socialist torej razpiše v Novem listu o starojugoslovanskih in medvojnih razmerah in jih celo sodi? Bolj bi mu bili hvaležni, ako bi tu pri nas imel pred očmi delovanje naših krščanskih socialistov Besednjaka, Ščeka, Vuka in drugih, če jih seveda, ako je Primorec, podrobneje pozna. Namesto tega samovoljno postavlja verjetnost, da ima Katoliški glas v mislih Edija Kocbeka, kot osebo, ki naj bi mu bil Stalin idol. Kar pa je še huje, na to verjetnost gradi z vso gotovostjo svoje razpravljanje. Miselnemu odmiku od primorskih razmer in njih istovetenju z drugimi sledi tako še vsebinski na hitro zamašeni zev. Bilo bi bolje, da daje težo primorskim dogodkom, ako že objavlja v Novem listu, ki je namenjen primorskim ljudem. In zato naj tudi pusti Katoliški glas m JRZ-jevsko večino, s katero KG nima zveze. Ta večina je bila pred vojno v Jugoslaviji, Katoliški glas pa ni v Jugoslaviji nikoli izhajal. Tudi ob istem času ne, ampak le po zadnji vojni. Na trditev, da naj list opusti v naslovu izraz »katoliški« in naj bo le Glas, kar da bo v prid katolištvu in resnici, bi se lahko našel kdo, ki bi mu zabrusil, naj svetuje Novemu listu, ki je šel objavljat njegovo skrupulozno pisanje, naj list preneha biti »novi«, saj slovenstvu ne prinaša novih idej. Čas bi tudi že bil, da bi Kocbekovo »Premišljevanje o Španiji« nehalo strašiti po slovenskih duhovnih poljih, zlasti na Primorskem, kjer ga komaj kdo pozna. Vprašujem se, ker ga krščanski socialist že omenja, kako so Kocbek in njegova skupina raje »premišljevali« o Španiji, ko so njihovi koroški in primorski rojaki zamirali pod fašistično peto. In s tem v zvezi tudi vprašanje, kdaj bodo odločujoči krogi v stari in novi Ljubljani v njihovih kozmopolitskih in sanjaških nazorih ob katerem koli predznaku začeli pravilno in pravično dojemati slovenske razmere. Primorski Slovenec Italija se ne navdušuje za raz poroko Tisti, ki so pričakovali, da se bo v Italiji po uvedbi razporoke sprožil cel plaz ločitev, so presenečeni, kajti prošenj z.a ločitev je sorazmerno malo. V lanskem januarju so italijanska sodišča izdala 4.141 ločitvenih razsodb, letos pa v istem mesecu komaj 2.024. Tudi prošenj za ločitev zakona je bilo v letošnjem januarja za 30% manj kot lani. Vse kaže, da je družinsko življenje v Italiji veliko bolj trdno ikot v anglosaksonskih deželah. Tržaški srebmomašniki V pretekli številki smo omenili duhovnike srebrnomašnike v goriški škofiji. Danes dopolnimo sliko s tržaškimi jubilanti. Srebrno mašo obhajajo letos: Rudi Bogateč, župnik na Kontovelu, ki je bil posvečen 4. julija 1948; Albin Germek, župnik v Dolini, posvečen 27. junija 1948; Mario Ci-vidin, sedaj kaplan pri Novem sv. Antonu, posvečen 27. junija 1948. Vsem srebrnomašnikom naše čestitke in voščila! Starši protestirajo Združenje staršev dijakov znanstvenega liceja »F. Prešeren« v Trstu je na izredni seji 12. junija 1973 podrobno preučilo dogodek, do katerega je prišlo prejšnjo soboto 9. junija, v javnem lokalu »Hostaria ai pini« na Proseku, ko so se naši dijaki in dijakinje poslavljali ob navzočnosti svojih profesorjev od letošnjih maturantov. Tedaj je stopil v lokal neznanec, dvignil roko v fašistični pozdrav in jim grozil. Združenje izraža splošno ogorčenje staršev ter najodločneje obsoja dejanje, ki spada v žalostno preteklost. Obenem poziva oblasti, da ostro postopajo s takimi izzivači v korist mirnega sožitja tukajšnjega prebivalstva, da se podobni primeri ne bi več ponovili. Združenje staršev je omenjeno izjavo soglasno sprejelo ter jo poslalo ravnateljstvu šole v vednost. V Sv. Križu je umrla Vida Kovač Na dan svojega godu je v tržaški bolnišnici umrla Vida Kovač iz Sv. Križa pri Trstu. Rodila se je pred 74 leti v Sežani, že zgodaj osirotela in živela do svoje poroke pri teti Evfemiji v Barkovljah. Tu je pomagala v gostilni in v trgovini. V Sv. Križu je po moževi smrti vodila naprej trgovino in vzgojila troje otrok. Njeno življenje je bilo bolj posuto s trnjem kot s cvetjem, a vse je junaško prenašala in črpala moč v svoji veri in zglednem krščanskem in narodnem prepričanju. Iz tržaške bolniške kapele so jo v soboto 16. junija prepeljali v svetokriško cerkev, kjer je domači župnik Jože Kunčič opravil pogrebno sv. mašo in ob evangeliju izrekel sožalje sinu Milošu in hčerki Majdi ter se spomnil odsotne hčerke Vande, ki ni utegnila priti iz Nairobija v Keniji na mamin pogreb. Skoro vsa vas je bila navzoča pri sv. maši, pri kateri je na koru pel domači pevski zbor. Sedaj počiva Vida poleg svojega moža na sveto-kriškem pokopališču. Hčerkama Vandi in Majdi ter sinu Milošu izreka tudi naš list, katerega zvesta naročnica je bila pokojna Vida, globoko sožalje. Združenje staršev dijakov na liceju »F. Prešeren« v Trstu V dneh, ko se naša mladina poslavlja od šolskega učenja ter pripravlja na zaslužene počitnice, naj na kratko omenimo tudi delo, ki ga je opravilo združenje staršev dijakov na državnem znanstvenem liceju »F. Prešeren«. Izvoljeni odbor se je redno sestajal na mesečnih sejah ter spremljal delo našega najvažnejšega šolskega zavoda. Z zadoščenjem je ugotovil lep napredek naših dijakov pri učenju ter splošno prizadevnost profesorskega zbora in vodstva šole pri vzgoji in izobrazbi mladine. Število dijakov na zavodu se je povečalo, podobno je pričakovati tudi za novo šolsko leto. S tem se bo še občutneje pokazala potreba po novih šolskih prostorih, saj so bili že letos trije razredi brez primernih učilnic. Odbor je že večkrat posredoval pri šolskem skrbniku in drugih pristojnih oblasteh glede tega. Trenutno je v načrtu povečanje sedanje stavbe za eno nadstropje, predvidena dela bi se morala pričeti že v bližnji bodočnosti. Ostaja pa še vedno problem, kam začasno namestiti preostale razrede. Na zavodu je bilo med letom več koristnih pobud. Vodstvo šole je v sodelovanju z združenjem organiziralo razna predavanja za dijake, zlasti za maturante glede izbire poklicnega študija na univerzi, roditeljske sestanke in podobno. Od ekskurzij in izletov moramo omeniti skupni izlet dijakov in profesorjev v Tolmin, kjer so se udeležili proslave ob 260-letnici tolminskih kmečkih uporov, ter zimovanje nekaterih nižjih razredov v Auronzu. Združenje je organiziralo posebno predavanje za starše z naslovom: Ali ste pre- pričani, da je vaš otrok telesno pravilno razvit? Predavatelj-strokovnjak je v njem statistično podal ugotovitev, da se je telesna drža naše srednješolske mladine zaradi pomanjkanja ustrezne telovadbe občutno poslabšala. Starši naj se nad tem zamislijo! Nekaj pritožb s strani staršev kot tudi profesorjev je bilo zaradi prevelikega števila odpadlih šolskih dni. Zdi se, da smo letos dosegli rekord. Jesenske občinske volitve, razne stavke in podobno so vnesli v redno življenje določen zastoj, ki se je poznal tudi v šoli. Združenje je bilo mnenja, da je treba pri reformiranju šolstva upoštevati razvoj družbe, ki se zaradi industrializacije zelo hitro spreminja. Pouk je treba približati nujnostim sedanjega časa, obenem pa zagotoviti učnemu osebju ne samo upravičeno ekonomsko izboljšavo, ampak mu tudi dati vso možnost, da v redu in miru izpolni svojo vzgojno in učno nalogo. Slovenski starši! Če hočete, da bo vaš otrok tudi kot odrasel človek z vami slovensko govoril, ga vpišite v slovensko šolo! Pismo dijakov slovenske strokovne šole v Trstu Pred tremi leti je bila ustanovljena slovenska strokovna šola za industrijo in obrt v Trstu. V treh letih se je v to šolo vpisalo 35 učenk in učencev ter imamo dve stroki, mehansko stroko in stroko za šivilje. Naša šola je zaenkrat oddelek italijanske šole »L. Galvani«. Mi pa želimo, da bi bila naša šola samostojna in da bi šolanje trajalo pet let. Naši profesorji so se že obrnili na pristojni šolski sindikat, toda sindikat se za to šolo ne zanima dovolj. V sredo 6. junija smo imeli zborovanje in je prišel med nas tudi naš ravnatelj Piazza. Izčrpno nam je prikazal svoje stališče. Rekel nam je, da bomo težko dobili še četrti in peti razred, ker nas je premalo. Dejal je tudi, da lahko po končani triletni šoli nadaljujemo v italijanskem oddelku še dve leti. Toda mi tega nočemo. Slovenski sindikat se poteguje za novo šolo, podobno šoli »Volta«. Kaj pa mi? Mar nismo tudi mi Slovenci? Zakaj ne podpre tudi nas? S tem pismom želimo opozoriti javnost in slovenske starše, da bi čim več svojih otrok vpisali v našo šolo in tako rešili naš problem. Za moški oddelek: Zvonko Hrovatin; za ženski odelek: Neva Umek. Kandidat za Nobelovo mirovno nagrado Nobelovo nagrado za mir bodo zopet podelili onemu, iki je po mnenju komisije največ storil za mirno sožitje med narodi. V švicarskem parlamentu je skupina poslancev predlagala, da naj bi letos to nagrado podelili brazilskemu nadškofu Hel-derju Camari, ki je znan borec za človečanske pravice zlasti v deželah Južne Amerike. 2e lansko leto so ga mladinske organizacije v Avstriji predlagale za to odlikovanje. ★ LJUBLJANSKA TV Spored od 24. do 30. junija 1973 Nedelja: 9.40 Po domače. 11.00 Otroška matineja. 18.00 Komančerosi. Film. 22.00 Dobre stare melodije. Ponedeljek: 17.50 Stol pod potico. 18.30 Pustite jih živeti. 19.00 Mladi za mlade. 20.30 Zgodba - TV drama. Torek: 17.45 Sonce ima prednost. 18.35 Od zore do mraka. 19.05 Prehrana v izjemnih pogojih. 19.25 švedska. 21.35 Tolstoj: Vojna in mir. Sreda: 16.00 Mačkon in njegov trop. 16.30 Nogomet Čelik : Tatabanya. 18.30 Na sedmi stezi. 18.40 Plavanje. 20.35 Zločinci gredo v pekel. 22.05 Glasbeni nokturno. Četrtek: 18.30 Nemi film. 18.55 Neznani leteči predmeti. 20.25 Kam in kako na oddih. 20.40 Četrtkovi razgledi. 21.30 Čehov: Moje življenje. Petek: 17.35 Mladinski festival v Celju. 18.40 Cesta in mi. 18.50 Pet minut za boljši jezik. 19.00 Kratek film. 20.35 Gepard, italijanski film. Sobota: 15.15 Kolesarske dirke po Jugoslaviji. 16.45 Rokomet Jugoslavija: SZ. 18.20 Nevidni bataljon. 20.30 Melodije Istre in Kvamerja. 21.40 Junaki cirkuške arene. 22.10 šerif v New Yorku. S R Volivni rezultati v slovenskih občinah na Goriškem (V oklepaju so izidi deželnih volitev leta 1968). Gorica: Slov. skupnost 1892 (1988); PCI 3465 (2855); PSDI 2446; PSI 2837; DC 12.642 (12.332); PRI 875 (364); MSI-DN 3055 (2250); PLI 1368 (2348). Sovodnje: Slov. skupnost 373 (315); PCI 331 (188); PSI 217 (0); DC 70 (108); PSDI 55 (0); PRI 19 (9); MSI 11 (8); PLI 7 (9). Števerjan: Slov. skupnost 248 (238); PCI 104 (73); PSI 66 (0); PSDI 14 (0); DC 41 (36); MSI 13 (7); PRI 11 (7). Doberdob: Slov. skupnost 206 (217); PCI 455 (377); PSI 81 (0); PSDI 20 (0); DC 67 (83); PRI 20 (7); MSI 13 (4). V ostalih občinah se je Slov. skupnost takole odrezala: Krmin 76, Koprivno 3, Dolenje 4, Fara 3, Fogliano-Redipuglia 6, Gradiška 6, Gradež 7, Mariano 5, Tržič 68, Moraro 1, Moša 17, Romans 2, Ronke 52, Zagraj 2, San Canziano 1, San Lorenzo pri Moši 10, Staranzano 6, San Pietro dlsonzo 1. f dr. Lovrenc Fabiani Dne 27. maja je v Gorici umrl dr. Lovrenc Fabiani, sin slavnega arhitekta Maksa Fabianija. Več kot štirideset let je preživel v Milanu in Lombardiji, zato so ga Goričani le malo poznali. Bil pa je znamenit znanstvenik, Slovenec ter v svojem najglobljem bistvu demokrat. Zato je prav, da se ga vsaj ob smrti spomni naša širša javnost. Pok. dr. Lovrenc je bil pristen Kraševec. Rodil se je v Kobdilju pri Štanjelu v juliju 1907. Kot študent je prehodil ves bližnji in bolj oddaljeni Kras, Vipavsko dolino, Trnovski gozd, Čaven. V Milanu je študiral agronomijo. Tista leta se je vneto udeleževal antifašističnega dela med visokošolci. Zato so ga leta 1927 poslali v konfinacijo na Lipari. Na otoku je našel konfiniranca Turka iz Šempolaja na Krasu. Pozneje sta prišla iz Trsta dr. Dorče Sardoč in Žerjal, nato iz Tolmina dr. Tuta, takrat še mlad študent. Malo pozneje se je tej skupini pridružil še goriški politik dr. Janko Kralj, s katerim se je pozneje rad družil. Pomembni antifašist prof. Rosselli in sedanji senator Parri sta mu izkazovala prisrčno prijateljstvo. Pogostokrat je bil priljubljen gost v Rossellijevi družini. Pok. dr. Fabiani je vedno želel biti doma na svojem posestvu in ga obdelovati, a mu ni bilo dano. Med zadnjo vojno je deloval v odporniškem gibanju v Milanu. Veliko je njegovo znanstveno delo. Kot agronom se je bavil zlasti s preučevanjem žitaric, posebno pšenice. Na tem polju je imel mnogo prijateljev znanstvenikov po vsej Evropi. Pri svojih preiskavah je dognal, da so žita, pridelana po določenih načinih, škodljiva za človeško zdravje. Žita res pride več in na pogled so zrna lepša in večja, a zdravje trpi. Zato so ga tudi napadali, toda nasprotovanja se ni ustrašil. Resni raziskovalci so ga zaradi tega še bolj cenili. Bil je velik idealist in zagovornik resničnih svoboščin za vse narode. Umrl je razmeroma naglo po operaciji. Počiva v domači zemlji na goriškem pokopališču v grobnici svojega očeta. Vrh Preteklo nedeljo je vrhovska skupnost doživela slovesnost prvega sv. obhajila, ki so ga prejeli dva dečka in tri deklice. Po skoro polletni odsotnosti je bil ta dan spet med svojimi verniki domači župniik Jože Jurak. Skupaj s p. Brunom je opra- vil sv. mašo, otrokom govoril in jim potem podelil evharističnega Boga, otroški zbor pod vodstvom organista Janeza Pavletiča pa je prisrčno prepeval in vso slovesnost še bolj popestril. V soboto 9. junija je bila v vrhovski šoli tudi lepa prireditev ob zaključku šolskega leta. Otroci so nastopili z več prizorčki in recitacijami, otroški zbor pa je zapel več pesmi na začetku in na koncu prireditve. Naj omenimo v zvezi z otroškim zborom, da ga je prišla pred časom snemat tudi tržaška radijska postaja. Brez dvoma je to lepo priznanje za otroke same kot za dirigenta, saj vzorno hodijo k vajam, pojejo pa tudi tako prisrčno, da bi jih človek še in še poslušal. Jamlje V nedeljo smo lepo praznovali sv. Antona Padovanskega, ki je patron jameljske cerkve in župnije. Prišlo je precej častilcev priljubljenega svetnika tudi iz bližnjih vasi, posebno iz Doberdoba. Vreme je bilo nepričakovano ugodno, tako da se nam ni bilo treba potiti v pripekajočem soncu kot marsikakšna druga leta. 7. našim gospodom sta somaševala tudi gg. David Ožbot in Anton Lazar, župnik iz Doberdoba, ki nam je iskreno govoril o naši veri v Sv. Trojico in tudi nesel Najsvetejše med procesijo. Okusno so bili tudi postavljeni štirje oltarji. Ubrano petje in pobožna molitev sta spremljala vse bogoslužje. Devin-Štivan Tudi v Devinu smo na binkošti imeli prvo sv. obhajilo. Cerkev vodi Sv. Duh in je zato najbolj primerno, da prav ta dan otroci pristopijo k prvemu sv. obhajilu in prejmejo od Jezusa vso polnost milosti, s katerimi bo Sv. Duh oblikoval njihove duše, da bodo rastli polni milosti in resnice pred Bogom in sredi ljudi. Kakor je že sporočil Katoliški glas v zadnji številki, bomo imeli v štivanu pri Devinu v nedeljo 15. julija popoldne ob 18. uri ponovitev nove maše enega izmed letošnjih novomašnikov, ki bodo posvečeni v Kopru na praznik svetih apostolov Petra in Pavla. Jasno je, da ne bomo imeli velike zunanje slovesnosti, ker se pač nimamo kaj postavljati z novomašnikom, ki ni iz našega vrta. Vsa slovesnost bo usmerjena v ponižno prošnjo, da bi se nas Bog usmilil in obudil kak duhovniški poklic tudi pri nas na Goriškem, med mladimi in odraslimi. Saj je tako žalostno pa tudi sramotno, da smo prišli tako na popoln nič, kar je znamenje, da je naša duhovna moč izsušena in izčrpana. Duhovnik je svojemu ljudstvu velik dar božji; Jezus je rekel: »Prosite in se vam bo dalo«, zato naj bi bila ponovitev nove maše v štivanu 15. julija iskren in množičen klic k Bogu za duhovniške poklice. Pridite, pokleknimo in povzdignimo roke v pobožni molitvi k Bogu, od katerega prihaja vsak dober dar. To bo gotovo več pomagalo kakor vsako drugo več ali manj iskreno govorjenje in pisarjenje o duhovnih poklicih. Priložnostni govornik bo msgr. Franc Močnik. List s častitljivo starostjo V Luxemburgu izhaja že 125 let »Luxem-burger Wort«, ki je pisan največ v nemščini, deloma pa v francoščini in »luxem-burščini«, ki je dialekt nemščine. Velja za katoliški list in je bil vedno v službi »resnice in pravice«. Izhaja v 78.000 izvodih. PROSVETNO DRUŠTVO »PODGORA« prirodi v dneh 29. in 30. junija ter 1. julija pri župni cerkvi Praznik štrukljev Petek, 29. junija ob 18.30: Nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi na travniku za Katoliškim domom. Sobota 30. junija ob 21. uri: Zabavni večer z ansamblom Vikija Ašiča iz Celja. Nedelja 1. julija ob 18.30: Nastop folklorne skupine iz Sovodenj in raznih pevskih zborov. Vse dni bo deloval buffet z domačimi štruklji, pečenimi piščanci, klobasami in domačo kapljico. — Bogat srečolov. TOPLO VABLJENI! Odbojkarski turnir »Pokal Peter Špacapan« Tudi letos bo Š. Z. 01ympia organizirala odbojkarski turnir v spomin pokojnega Petra Špacapana. Turnirja se labiko udeleže moštva, včlanjena v FIPAV vseh »divizij« do »serie C« vključno. Vršil se bo na igriščih na odprtem in se bo začel predvidoma v soboto 23. t. m. DAROVI Simbol Pariza - Eifflov stolp, na katerega se bodo naši romarji lahko povzpeli med ogledovanjem francoske prestolnice Udeležencem romanja v Francijo! Kot smo že svoj čas javili, bomo odpotovali na romanje v Francijo v nedeljo zvečer 1. julija s Simplon-expressom. Odhod s tržaške postaje je ob 20,02. Zato naj se zberejo romarji s Tržaškega eno uro prej na postaji, da dobijo še zadnja navodila in se namestijo v rezerviranih vagonih. Romarji z Goriškega se bodo pridružili na postaji v Tržiču (Monfalcone). S trži-ške postaje odpelje vlak ob 20,26. Iz Gorice naj odpotujejo z vlakom ob 19,06. Tako bodo v Tržiču ob 19,25. Za zamudnike je iz Gorice sicer še en vlak ob 19,50, ki pride v Tržič ob 20,20, torej komaj šest minut pred odhodom Simplon-ex-pressa. Zato je bolje ne zanašati se nanj. Romarji naj spoved opravijo že doma. Preskrbijo naj si tudi francoske franke. V Franciji je zamenjava lire precej slabša kot tu pri nas. Za prtljago je vsak osebno odgovoren. Za potovanje služi ali veljavna osebna izkaznica (ne sme biti stara od dneva izdanja več kot pet let!) ali veljaven potni list. Iz Pariza se bomo prav tako vrnili s Simplon-expressom. Povratek je v soboto 7. julija. Vlak pride v Trst ob 10,56. Udeleženci iz Gorice imajo zvezo v Tržiču, če ne bo občutne zamude, bodo v Gorici ob 11,06, v primeru zamude pa ob 13,04. Slovenski starši! Samo v slovenski šoli se bo vaš otrok naučil dobro materinskega jezika in jezika večinskega naroda! OBVESTILA Vodstvo Zavoda sv. Družine vabi vse prijatelje zavoda na srečanje, ki bo v zavodskih prostorih to nedeljo 24. junija ob 11. uri. V prostorih šole v ul. Randaccio v Gorici bo v torek 26. t. m. ob 16.30 otvoritev razstave osnovne šole in otroškega vrtca, združena s kratkim kulturnim sporedom. Ta dan bo razstava odprta do 18. ure, naslednji dan v sredo 27. junija od 9. do 18. ure in v četrtek 28. junija samo do 11. ure. Vpisovanje v prvi razred na vseh slovenskih osnovnih šolah v območju didaktičnega ravnateljstva Gorica-Doberdob se je pričelo v sredo 20. junija in bo trajalo do konca tega meseca, vedno v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci, rojeni v letu 1967. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v naslednje razrede. Slovenski starši! Ne pozabite na svojo dolžnost: mesto vašega otroka je le v slovenski šoli! Farni praznik sv. Janeza Krstnika v slovenski duhovniji v Gorici bomo slovesno obhajali po sledečem sporedu: na predvečer v soboto 23. junija bo sv. maša ob 20.30, v nedeljo na praznik 24. junija pa ob 8. in 12. uri. Popoldne ob 16. uri bo slovesni blagoslov. Pridite v čim večjem številu in počastite zavetnika naše du-hovnije! Za Katoliški dom: N. N. 8.500; Marijina družba 10.000; U. Z. 3.000; Bremec Štefanija 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000 lir. Za slovenske misijonarje: slovenska župnija v Gorici 202.000 lir. Za cerkev sv. Ivana v Gorici: N. N. 5.000; Marija Brataševec 1.000; v spomin na pokojnega brata, dekana Alojza Pavlina, sestra Marija vd. Brisco 3.000; I.F.B. ob smrti drage mame 10.000 lir. Za Zavod sv. Družine: Marija Feriani-Ferjančič Bogu v zahvalo ob 80-letnici 100.000; N. N. 10.000; N. N., Ronke, 4.000; N. N. v spomin na pok. s. Urbano Gorup 5.000; N. N. 5.000 lir. Za cerkev na Opčinah: Mario in Pepka Dolenc 2.500; isti 2.500; Ivanka Mesar-Do-lenc 2.000; Justina Gombač-Daneu 4.200; namesto cvetja na grob Angele Sosič-Mor-purgo: N. N. 1.000, družina Vidau 2.000; družina Trento 2.000; Terezija Šikerlavaj 1.000; Sosič Mara v spomin sestre Angele 5.000; Škerlavaj-Hrovatin Meri v spomin sina Rinalda 20.000; družina Bidoia v spomin na pok. mamo 10.000; družina Hrovatin 4.000; N. N. 2.000; Jakomina Pahor namesto cvetja na grob Karla Malalan 2.000; Sosič-Malalan Zmaga in družina Malalan v spomin moža odn. brata Lučka 10.000; Terezija Škerlavaj namesto cvetja na grob. Lučka 1.000; Sferco Luigi 3.000; N. N. 2.000; N. N. 8.000; Ana Crismani v spomin moža Milana 10.000; Justina in sestre Hrovatin namesto cvetja na grob Milana Sosič 5.000; družina Vidali 1.000 lir. Za cerkev v Sv. Križu: domači ob smrti drage mame Vide 13.500 lir. Za popravilo orgel v cerkvi na Opčinah: N. N. v spomin Angele Sosič-Morpurgo 10.000; Brišček-Dolenc Danica 2.000; Škabar Valerija in Sosič Pija namesto cvetja na grob Lučkota Malalan 10.000; družina Sosič v isti namen 3.000; Ribarič Slava 1.000; Matiti Vida 5.000 lir. Za cerkev v Bogdancih: dr. A. K., Trst, 2.000 lir. V spomin na pokojne starše in brata dekana Alojza Pavlina daruje sestra Pina Busoni iz Firenc po 2.000 lir za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče. V počastitev spomina dr. Milka Perkana daruje družina Milan Hreščak za tržaške skavte 15.000 in za cerkev na Opčinah 15.000, za cerkev v Trebčah pa Magda Hreščak 15.000 lir. Za cerkvico na Banah: N. N. 10.000 lir. Za cerkvico na Ferlugah: Grahor Tončka 1.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! RADIO TRST A Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 24. do 30. junija 1973 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Brez doma«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 15.45 »Slana voda«. Veseloigra. 17.40 Koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncert. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Komorni koncert. 19.10 O kmečkih puntih. 19.25 Za naj mlaj še. 20.35 H. Marschner: »Hans Heiling«, opera. Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.05 Za vašo knjižno polico. Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Govorimo o ekologiji. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Pogovori s Shmue-lom«. Drama. 21.25 Zabavna glasba. 21.50 Skladbe davnih dob. Petek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 11.00 Mladinski oder: »Mrtvo srce«. 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Sodobni ital. skladatelji. 19.10 Pripovedniki naše dežele. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Mučeniki tržaške rižarne«. 21.30 Zabavna glasba. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Dotrpela je naša ljubljena mama Vida Piščanc vd. Kovač Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so Z nami sočustvovali ob tej bridki izgubi, se udeležili pogreba in darovali cvetje. Zlasti se zahvaljujemo g. župniku za pogrebne obrede in besede tolažbe pri sv. maši, pevcem in vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin naše nepozabne mame. Sin Miloš, hčerki Vanda in Majda z družinama in ostalo sorodstvo Sv. Križ, Trst, Nairobi, 18. junija 1973 ZAHVALA Dne 14. junija je umrla naša draga teta Frančiška Družina Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu v teh težkih urah. Trst, 16. junija 1973 Nečaka Ludvik in Lina z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po daljši bolezni je vdano v Gospodu zaspala naša ljubljena mama Jožefa Marušič vd. Pahor Toplo sc zahvaljujemo vsem, ki so ji v dolgi oslabelosti tako ljubeznivo stregli, ljujemog. župniku, darovalcem cmja^n “Luhnm prijaf l—* P°SCbn° SC ™ udeležili pogrebne maše in našo drago mamo spremili na n£! zadnji"' ^ “ * Jamlje, Trst, 17. junija 1973 Hčerka Milka, brat Jože in ostali sorodnik*