Vsi živijo za svoj kolektiv
Med letošnjlmi dobitnlkl srebrnega znaka slndlkata Slovenlje Je tudl osnovna organizaclja ZS Jugotekstil lmpex, ki se postavlja zlastl z dobrlmi poslovnimi rezultati. K temu Je največ prlspevala zavest delovnlh Ijudl, da Je tnogoče gospodarske težave prema-gatf le s trdlm In načrtnlm delom.                            .                    .
Delovna organizacija, ki ima približ-no 500 zaposlenih, se ukvarja z uvo-zom, izvozom in zastopanjem tujih firm. Kolektiv, kjer je strokovna raven zelo visoka, je razmeroma mlad, saj je približno 46 odstotkov delavcev mlaj-ših kot 35 let. Poglavitna dejavnost pa je vendarle usmerjena na izvoz. In tu dosegajo zelo dobre poslovne rezulta-te. Z izvozom ustvarijo 10 odstotkov prihodka v Sloveniji, 20 odstotkov v ok-viru »branže« in 31 odstotkov v okviru sozda Jugotekstil. Sodelujejo s 66 dr-žavami po svetu in imajo približno 2 tisoč partnerjev zunanj naših meja. Po-glavitno tržišče imajo v Zvezni republi-ki Nemčiji in drugih državah Evropske gospodarske skupnosti, saj so lani tja izvozili kar 65 odstotkov blaga.
Tudi v prvem letošnjem trimesečju se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. Načrt izvoza na konvertibilno tržišče v celoti uresničujejo. Dosiej so uresničili 25,4 odstotka letnega načrta, konverti-bilni izvoz pa je znašal 42,6 milijona dolarjev, kar je za 7,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Pokritost izvoza z uvozom je bila približno 60:40 v korist izvoza.
In kako so dosegli takšne poslovne rezultate? Celotno poslovno politko in celotno delovanje samoupravne in družbenopolitičnih organizacij so usmerili v uresničevanje temeljnih ci-Ijev organizacije. Načrtovanje, prever-janje uresničevanja načrta, sprotna seznanjenost s poslovnimi rezultati, razmerami na trgu, itd. To je le nekaj ukrepov, ki so pripeljali do uspehov, kakršne beležijo danes.
Imajo približno 80 nosilcev delovne-ga načrta. Na vseh oglasnih deskah imajo diagrame, v katere sproti vnašajo poslovne rezultate. O njih tudi sproti obveščajo vse delavce in to po več rav-neh; prek sektorjev, samoupravnih or-ganov in sindikalne organizacije. Poro-čila so dobro in razumljivo pripravlje-
^             _______________________
na, sleherno nejasnost pa takoj odpra-vijo. Tako se lahko pohvalijo s kar pre-cejšnjim prometom, ki znaša na delav-ca približno 750 tisoč dolarjev na leto. Tudi sistem delitve osebnega dohod-ka temelji na kolektivni uspešnosti. Pri tem je sindikalna organizacija odigrala veliko vlogo. Ljudi skuša čimbolj anga-žirati in motivirati za doseganje dobrih poslovnih rezultatov. Pri tem delajo z roko v roki z vodstvom in drugimi druž-benopolitičnimi organizacijami v de-lovni organizaciji.
Poglavitna skrb delovne organizacije in tudi sindikalne je torej usmerjena na poslovno uspešnost. Zato lahko trdijo, da imajo delovni čas dobro izrabljen in izpolnjen. Sindikalna organizacija, ki se sestaja na vsakih 10 do 14 dni, pa se ukvarja tudi z drugo perečo problema-tiko. Vsi sestanki so kratki, a vsebinski, zlasti pa dobro pripravljeni. K temu jih silijo tudi delovne obveznosti, ki ne do-puščajo maratonskega in praznega se-stankovanja.
V Jugotekstilu lmpex trdijo, da dela-jo in iivijo s kolektivom. Posebnih so-cialnih problemov nimajo, tudi stano-vanjsko problematiko rešujejo relativ-no uspešno. Vsak delavec si lahko obeta, da mu bo delovna organizacija v štirih letih pomagala rešiti ta problem, seveda ob njegovem sodelovanju.
Omenimo pa še eno dejavnost, ki jo opravljajo že vrsto let. Pred leti so na-mreč prevzeli skrb nad osnovno šolo Suhor v Beli krajini. Vsako leto omogo-čajo otrokom organiziranje šole v nara-vi, opremili so jim telovadnico, vsako leto pa jih tudi obdarijo ob Novem letu. Patronat nad šolo imajo že od njene otvoritve.
Ena večjih težav delovne organizaci-je pa je prostorska stiska. Ta jim ne omogoča še nadaljnjo širitev, za katro pa imajo vse pogoje, saj so v letih od 1977 do 1984 podvojili promet, produk-tivnost pa povečali za 100 odstotkov.
j. p.