-----    199   -----
      Drevesa ob potih.  Jagnedi in vrbe so
škodljive.
Drevesa ob potih se zasajajo ali zavoljo lepšega ali zato , ker so koristna. V naših krajih se ob potih in cestah sade večidel jagnedi, vrbe , breze, akacije, Upe, trepetlike, divji kostanj in tu pa tam tudi sadna drevesa.
Kar se lepote tiče, pač ne moremo reči, da so jagnedi in vrbe lepe. Nekteri jagnedi imajo še to lastnost, da iz korenin odrastlike poganjajo, ki nikakor niso všeč posestnikom, ki imajo svoje njive zraven. Glede na to napako je pa sicer njih korist celo majhna. Škodljivi so pa jagnedi in vrbe tudi po mrčesih, ki se tako radi na njih zarede in od njih rede. Na tisoče gosenic živi najagnedihinvrbah, kakor na pr. topolov metulj, pavovo oko, rogovilar, notodanta, liparis, acronvcta, fidonia, hrošč (navadni keber), va-ljavec, božji volek in veliko veliko druzih. V suhih in vročih letih te živali pokonča mnogovrstna ta mrčes cele plaze bližnjega polja in vrtov. Kdo ni še take škode videl? Se ve, da bi škoda nikakor ne bila tolika, ako bi se tiči, ki ta mrčes pobirajo, večidel tiČice pevalice, tako neumno ne lovili, ampak da bi jih, kakor po druzih krajih, varovali in gojili, gnjezdne skrinjice na drevesa nastavljali in sploh vedeli, da so nam tiči velika dobrota.
Komur tedaj ni treba iz druzega cilj in konca jag-nedov in vrb ob potih zasajati, naj jih raji opusti.
Bolj koristne in lepše so breze in jerebike. Prav lahko rečem, da prijazno to drevje tudi dolgočasnemu kraju nekako veselejšo podobo daje. V deželah vzhodnjega morja na Rusovskem se to drevje kaj ljubko kaže, pa je prebivališče škarjevcem in drugi gozdni divjačini. Listje od teh dreves rabijo Litavci v blazine in postelje. Slovanski narod sadi breze ravno za-stran njih ličnosti na taka mesta, ki so mu najbolj priljubljena ali za kak spominek draga. Berezovo, Bere-zina itd. so kraji, kteri imajo svoja imena od brezja, ki so blizo teh krajev. Rusi delajo iz brez svoj dagert (brezovo smolo), lesni kis (jesih) in brezovo vodo. Z lubjem obijejo svoje čolne, pokrivajo strehe raznih shramb,   ličje rabijo za mnogovrstne pletenine.
Breze in jerebike se povsod dobro obnašajo, ker jim je tudi slaba zemlja in mrzlo podnebje všeč. — Jerebika ima še druge posebnosti. Njeno škrlatno rdeče grozdiče se lepo odlikuje od temno-zelenega perja. Kjer jerebika raste, je tudi brinjevka domd, po kteri okusni pečenki posebno radi mestjani segajo. Sad omenjenega drevesa se vsako leto po dražbi prodaja, iz njega se dobro žganje kuha. Ravno tako ga prebi-vavci v severnih krajih za živinsko dristo rabijo.
Akacija, lipa in divji kostanj so lepa drevesa, lipa in divji kostanj pa vrh tega še tudi koristna. Akacija raste v peščeni zemlji naglo; lipa in divji kostanj pa sta zastran zemlje že bolj zbirčna. Cvet akacije   in  divjega  kostanja  je   kaj lep;   lipa  pa lepo
diši in cvet njen ima zdravilno moč. Posebno bogato biro imajo pa o cvetji čbele na teh treh drevesih, kjer dob6 obilo medu in voska. Divji kostanj se priporoča pa tudi po čreslovini svojega lubja in lupini svojega sadii. Sad kostanjev se rabi za pičo živini ali pa za žganje. Tudi za lepilo (pop) ga rabijo. V južnih krajih rezljajo umetne podobice iz njega.
Od koristi sadnih dreves ob potih se je že toliko in tolikrat govorilo in pisarilo, da ne moremo tukaj nič posebnega pristaviti. Nektera sadna drevesa zahtevajo že boljšo zemljo, in se morajo skrbno gleštati; ta skrb pa se drevorejcu z bogatim pridelkom povrača. Nektere dežele ob Rajnu iz sadja, poleg cest zasajenega drevja, včasih v enem letu po20.000 tolarjev skupijo. Recite rojaki naši: ali bi nam take gotove reči ne smele biti izgled, da tudi pri nas poleg cest zasajamo sadno drevje, kjer je za-nj toliko lepega prostora. „Bi ga že sadili — pa kaj, ker nam bodo sad potrgali tuje roke in povžila tuja usta" — slišimo ugovarjati. Resnica je to; al le do tistega časa, dokler ni vse polno drevja zasajenega, kakor na priliko tudi v gornji Avstrii (zgornjem Estrajhu). Kjer je veliko sadja, škode potem ni veliko, ako memogrede tudi ta in uni odtrga hruško ali jabelko. Tepek pa, toliko koristnih za mošt in sušilo, nam ostane tudi ob potih cele voze.                        Po „Schl. landw. Ztg."