Študijska knjižnica Celje
URADNI VESTNIK
CELJE
LETO XI	3. februar 1966	ST. 4
V s E B
skupščina občine krško
31- Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje
32.	Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš
33.	Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
34.	Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine
33. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Krško
36.	Odlok o komunalnih taksah
37.	Odlok o stopnjah občinskih prispevkov in davkov v občini Krško
33. Odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Krško
skupščina občine mozirje
33. Odlok o ureditvenem načrtu za Nazarje — Stanovanjska četrt Dobletina
40.	Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Mozirje
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA
41.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o stopnjah prispevkov in davkov občanov v občini Sevnica
42.	Odlok o spremembi odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinski upravi za materialne izdatke
43.	Odlok o proračunu občine Sevnica za leto 1966
44.	Odlok o spremembah odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Sevnica
I N A
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
45.	Odlok o zazidalnem načrtu za gradbeni okoliš »stanovanjska soseska V« Šentjur pri Celju
46.	Odlok o dopolnitvah in spremembah odloka o občinskem prometnem davku
47.	Odlok o prenehanju gozdnega sklada občine Šentjur pri Celju
48.	Odlok o zazidalnem načrtu za gradebni okoliš CN (center naselja) in gradbeni okoliš stanovanjske soseske I Šentjur pri Celju
49.. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine
50.	Odlok o dopolnitvi odloka o vodovodnem redu
51.	Odlok o določitvi manjših potokov in jarkov v občini Šentjur pri Celju
52.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Šentjur pri Celju
53.	Odločba o ustanovitvi osnovne šole v Gorici pri Slivnici
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
54.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah prispevkov in davkov občanov
55.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
56.	Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku
57.	Odlok o prispevku v skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij na območju občine Šmarje pri Jelšah
58.	Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1966
59.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov
31.
Skupščina občine Krško je po 35. členu temeljnega zakona o gospodamakem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delavnih skupnosti dne
27.	januarja 1966 sprejela
ODLOK
o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
1.	člen
S tem odlokom se določajo minimalni tehnični nor-mativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj in način delitve sredstev za njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje.
2.	člen
Investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in ®ta-hovanj se opravlja iz sredstev organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki se v ta namen izločajo liz 'stanarine in najemnine.
Tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in pokrivanje stroškov za upravljanje
hiše se opravi v breme sredstev hiše, Id se v ta namen izločijo iz stanarine in najemnine.
Stroške tekočega vzdrževanja stanovanj plača stanovalec. Ti stroški se ne vračunajo v stanarino.
3.	člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj se po določbah tega odloka štejejo delne ali celotne zamenjave elementov, konstrukcij in opreme Osrednja 'in velika popravila) 'stanovanjske hiše in stanovanj in isicer:
1.	popravila in zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov,
2.	obnova (zamenjava) strešne kritine,
3.	popravilo in zamenjava strešne konstrukcije,
4.	popravilo .in zamenjava vodovodne, električne in pliniske instalacije,
5.	popravilo in zamenjava naprav centralne kurjave,
6.	popravilo in zamenjava delov dvigal,
7.	popravilo ,in obnova fasade,
8.	popravilo in zamenjava stopnišča,
9.	popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije,
10.	popravilo, din zamenjava stropov in stropne konstrukcije in podov,
11.	zamenjava dotrajalih delov zgradbe po izteku dobe trajanja in če ti deli niso več za uporabo,
12. rahanstruikcija in samarija stanovanj in stanovanjskih hiš zairadi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti oziroma podaljšanja dobe trajanja (kompletno pleskanje stavbnega pohištva, ograj, napeljave limstalarij, kanalizacije itd.).
Poleg del iz 3. člena odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla normalna doba trajanja in če niso več za rabo.
Organizacija za gospodarjenje is stanovanjskimi hišami opravi delno ali celotno zamenjavo posameznih elementov ,in opreme v seznamu, če le-ti zaradi dotraja-lositi ne morejo služiti svojemu namenu.
Poškodbe elementov .in opreme v stanovanju ali stanovanjski hiši, ki iso nastale po krivdi stanovalcev, bremenijo stanovalce, ki so jih povzročili.
Za normalno dobo trajanja po določbah prejšnjega
odstavka se šteje povprečna doba trajanja za :
1.	zidan štedilnik (z enkratnim
popravilom)	40 let
2.	kotliček za vodo — bakren	15 let
3.	kotliček ,za vodo — pocinkan	4 leta
4.	železni ali emajlirani premični
štedilnik	12 let
5.	pekači pri štedilnikih	6 let
6.	električni štedilnik	15 let
7.	plinski štedilnik	30 let
8.	lončena peč — preložena vsakih 10 let 30 let
9.	vodovodne pipe in armature za pritisk«
nad 3atm	3 leta
10.	vodovodne pipe in armature za pritisk
nad 3 atm	6 let
11.	WC rezervoar	10 let
12.	WC školjka, pisoar, bide, umivalnik
b)	iz porcelana	30 let
a)	iz lajanse	20 let
13.	pomivalno korito — emajlirano	15 let
14.	peč v kopalnici — bakrena	25 let
15.	peč v kopalnici — iz drugih materialov 15 let
16.	plinski bojler	25 let
17.	električni bojler	10 let
18.	pleskanje notranjih delov zgradbe	12 let
19.	pleskanje zunanjih delov zgradbe	4	leta
20.	pomivalno korito — litoželezno	40 let
21.	kopalna kad — litoželezna	50 let
22.	kopalna kad — emajlirana ali zidana 30 let
23.	medokenske zavese (platnene ali
drvonitke)	10 let
24.	lesene žaluzije — rebernjače —
venecianke	25 let
25.	vgrajeno kuhinjsko pohištvo	30 let
26.	vgrajene omare	40 let
27.	deske ‘in okvirji za pomivalna korita
in straniščne školjke	5 let
28.	hrastov parket	80 let
29.	bukov parket	60 let
30.	ladijska tla v isobah	30 let
31.	ladijska tla v kuhinji	20 let
32.	navadna lesena tla v kuhinji	15 let
33.	navadna lesena tla v sobah	25 let
34.	ksilolit	25 let
35.	teraco tlak	100 let
36.	linolej, (polivinil, podolit, vinais itd. .podi 20 let
4.	člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjiskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo manjša popravila stanovanjskih hiš in stanovanj ter stroški v zvezi
z normalno uporabo in upravljanjem stanovanjskih hiš, in sicer:
a)	Tekoče vzdrževanje stanovanj, ki gre v breme fstanovalcev in ni vračunamo v .stanarini:
1.	beljenje in stikanje stanovanja,
2.	čiščenje lončenih peči in štedilnikov,
3.	popravilo in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca in vzdrževanje vseh svetlobnih teles,
4.	čiščenje vseh mizarskih del in vgrajenih omar,
5.	popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in
oliv,
6.	nadomestitev vseh vrst gumijastih tesnil pri vodovodnih pipah lin baterijah v stanovanju,
7.	nadomestitev tesnil pri kopalnih kadeh in umivalnikih,
8.	čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, umi-valnih korit in kopalnih kadi,
9.	barvanje -vgrajenih elementov opreme,
10.	nadomestitev Stekel na oknih in vratih,
11.	čiščenje in struženje parketa,
12.	prezidava peči (vmesne preložitve),
13.	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in -opreme v stanovanjih,
14.	vsa popravila, ki -so potrebna zaradi slabega vzdrževanj-a -ali zaradi poškodb s strani koristnika,
b)	Tekoče vzdrževanje -stanovanjskih hiš ter Skupnih delov in naprav, M gre v breme sredstev hiše:
Ta -skupina del -obsega vsa dela, Iki so navedena v točkah pod a) tega člena, pa ise nanašajo na -skupne dele in naprave v stanovanjski hiši, poleg tega pa še naslednje:
1.	čiščenje isnega s streh in -strešnih vencev ter okoli zgradbe,
2.	vzdrževanje dohodnih poti, podpornih zidov, ograj, zelenih površin, paikimih prostorov itd.,
3.	manjša popravila v skupnih prostorih v primeru poškodb vodovodnih cevi, instalacij -in -podobno,
4.	»manjša popravila v kotlarni za centralno ogrevanje,
5.	zamenjava manjših delov strešne kritine,
6.	tekoče vzdrževanje izolacije na -strehi, balkonih in terasah,
7.	-čiščenje (in manjša popravila vseh kleparskih izdelkov,
8.	popravila strelovoda -in preizkus prevodnosti,
9.	pregled in čiščenje električnih in -plinskih bojler jev,
10.	popravila stikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja dn plina,
11.	popravila istikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh lin fcanaliza-rijii,
12.	zamenjava manjših dotrajalih delov m instala-oijah,
13.	zamenjava poškodovanih dimniških vratič in zaključnih dimniških kap,
14.	stroški -servisov za dvigata,
15.	popravila -ometov in fasade,
16.	manjša popravila na vratih, oknih in roletah,
17.	manjša popravila električne -instalacije,
18.	m-anjš-a popravila podov, pragov in podobno,
19.	vzdrževanje in čiščenje jaškov, kanalizacije in zaščitnih mrež.
c)	Stroški upravljanja:
1.	zavamvanje zgradbe,
2.	čiščenje Skupnih delov zgradbe,
3.	čiščenje dimnikov,
4.	finančno poslovanje in bančni stroški,
5- pisarniški in drugi material za poslovanje,
6.	stroški za deratizacijo zgradbe,
7.	del splošnih stroškov podjetja ali enote v zvezi z Sospodarjenjem s stanovanjskimi hišama.
5.	člen
Stanovanjsko podjetje ali enota izvaja dela na sa-naciji »tanovamijisikih zgradb v skladu s sprejetim pro-Sramom sanacije ter v okviru sredstev, ki jih ima za te namene na ra2polago.
6.	člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše in za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše se isme uporabiti od islkupno zbranih stanarin in zakupnin v dolo-ceni skupini zgradb naslednja povprečna višina sredstev:
1.	investicijsko vzdrževanje	1,20 %
2.	tekoče vzdrževanje in stroški
upravljanja	0,80 %
Preostali del stanarine ise sme po odbitku amorti-zacije uporabiti za razširjeno reprodukcijo. v Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi is statutom ali drugim splošnim aktom višino in delitev isredštev za istroške upravljanja za določene kategorije 'stanovanjskih hiš glede na organizacijo 1,1 delitev dela v zvezi z upravljanjem.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Uporablja se od 1. januarja 1966.
St. 1-36-1/66
Krško, dne 27. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Krško
inž. Franc Dragan 1. r.
32.
Skupščina občine Krško je po 6. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list §t. 35-611/65) in 225. členu statuta občine Krško 'Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora .in na seji zbora delovnih skupnosti dne 2?- januarja 1966 (sprejela
ODLOK
o amortizaciji stanovanjskih hiš.
1.	člen
Stanovanjsko podjetje ali enota nadomešča v obliki ^Politizacije vrednost Stanovanjskih hiš in stanovanj, Kji so 'bila ivnešena v sklad stanovanjskih hiš stanovanj-skega podjetja ali enote.
Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na T-Pkončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v ^javnosti stanovanjskega podjetja ali enote.
Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša C?v nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske j86, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih nuikoij v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obvez-epst za plačevanje amortizacije se ne nanaša tudi na »tavbe iz prvega odstavka, ki so bile poškodovane z elementarno nesrečo v taki meri, da se ne morejo upo-aMjati za opravljanje svoje funkcije.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v družbeni lastnini, ki so vnešena v sklad stanovanjskih hiš.
2.	člen
Vplačilo amortizacije od 'stanovanjskih 'hiš in ista-novanj se izvršuje ma poseben račun amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš.
3.	člen
Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacije stopnje na revalorizirano novo vrednost stanovanjskih hiš.
4.	člen
Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja -stanovanjskih hiš in .znaša:
1.	za zidane zgradbe iz opeke in armiranega betona ali armiranega betona lin kakega drugega trdega materiala:
amortizacijska doba 100 let,
amortizacijska 'stopnja. 1 %)
2.	polmontažne zgradbe in zgradbe iz mešane konstrukcije (leseni stropov!):
.amortizacijska doba 80 let,
-amortizacijska stopnja 1,25 %,
3.	lesene montažne zgradbe iz lahkih materialov (les lin drugi materiali, lesena predalčna konstrukcija):
amortizacijska doba 50 let,
amortizacijska stopnja 2 %.
5.	člen
Stanovanjsko podjetje ati enota je dolžno obračunati in vplačevati amortizacijo od prvega naslednjega meseca potem, ko je bila stanovanjska hiša vnešena v sklad stanovanjskih hiš.
6.	člen
Obveznost za obračunavanje in vplačevanje amortizacije za posamezne stanovanjske hiše preneha v primem, če ise na podlagi pogodbe ati drugega dovoljenega pravnega posla taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš.
7.	člen
Vplačilo amortizacije se izvrši v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. dne v mesecu za prejšnji mesec.
Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjskega podjetja ali enote se vplačuje iamortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki ise sprejme na začetku leta na podlagi stanja istanovanjskih hiš kakršno je bilo v prejšnjem letu.
Izvod letnega predračuna amortizacije mora stanovanjsko podjetje ali enota dostaviti službi družbenega knjigovodstva.
Po preteku poslovnega leta se izvrši na podlagi zaključnega računa stanovanjskega podjetja ati enote popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku ieta.
8.	člen
Sredstva amortizacije sme stanovanjsko podjetje ali enota uporabiti:
1.	za velika popravila,
2.	za odplačilo ikredita za graditev ali nabavo novih stanovanj,
3.	za zamenjavo dotrajanih stanovanjskih hiš,
4.	za rekonstrukcijo in -sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti istanovanjske hiše ali .stanovanja in podaljšanja dobe 'trajanja.
Če je bilo s pogodbo med stanovanjskim podjetjem ali enoto in ustanoviteljem oziroma drugo družbeno pravno osebo, iki je vnesla ,stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja ali enote določeno, da mora ustanovitelj oziroma tisti, ki je vnesel stanovanjisko hišo iv sklad stanovanjskih .hiš, dati soglasje za uporabo sredstev iz nmontizaoije, je stanovanjsko podjetje ali enota, dolžno pridobiti tako soglasje predem prične uporabljati sredstva amortizacije.
9.	člen
Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada stanovanjskih hiš, vendar v skladu is programom za uporabo /sredstev /sklada stanovanjskih hiš.
10.	člen
Stanovanjsko podjetje -ali enota izvrši po koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš (popravek vrednosti) v višini amortizacije, ki je bila obračunana za to leto.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa -se od 1. januarja 1966.
St. 1-36-4/66
Krško, dne 27. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Krško
inž. Franc Dragan 1. r.
33.
Skupščina občine Krško je po 31. in 32. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na -seji zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
1.	člen
Organizacije za -gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določajo višino stanarine za stanovanja, iki so jim predana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja ta drugih ugodnosti, iki jih stanovanje daje 'nosilcu stanovanjske pravice, največ pa do višine, ki jo določa ta odlok.
2.	člen
N a ji Višja letna -stan arina za stanovanja ne sme presegati 4 % revalorizirane vrednosti stanovanj.
3.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku znotraj meje, določene v
2.	členu tega odloka.
4.	člen
Mesečna zakupnina za 1 m2 uporabne tlorisne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja od [povprečne mesečne stanarine za 1 m2 stanovanja v stanovanjskih hišah.
5.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine za stanovanja:
1.	visokega -standarda, M so opremljena s kuhinjskim in sobnim pohištvom ali ki presegajo 130 točk,
2.	iki se v -skladu z zakonom oddajajo za določen
čas.
Prosto dogovorjena stanarina ne more biti -nižja od stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka.
6.	člen
Ce ise posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se celotna stanarina določena po določbah 3. člena tega odloka, zviša za 30%.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se nosilec stanovanjske pravice poklicno Ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podsta-novalcem (trem ali več podstanovaicem).
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o istanani-ni, notranji delitvi stanarin ter uporabi in gospodarjenju s -sredstvi stanovanjskih hiš v občini Videm-tKnško (Uradni vestnik -okraja Celje, številka 26-231/64) ta drugi predpisi, iki urejajo ta vprašanja.
8.	člen
Ta /odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
St. 1-36-3/66
Krško, dne 27. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Krško
inž. Franc Dragan 1. r.
34.
Skupščina občine Krško je po 2. členu zakona o izločanju sredstev za --stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35-612/65) in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora ta na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine.
1.	člen
Delovne organizacije ta druge družbene pravne osebe -ter državni organi -vplačujejo v letu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knjigo vodstva iz sredstev iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za sta-novanjisko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35-612/65) 38 % za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2.	člen
Ta odlok začne -veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
St. 1-36-2/66
Krško, dne 27. januarja 1966
35.
Skupščina občine Krško je po 1. in 3. člen-u temeljnega zakona o prispevitoih za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10-151/65) in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji Zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini
Krško.
1.	člen
S tem odlokom se uvaja obveznost plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek) na območju mest Brestanica, Krško, Kostanjevica in Senovo ob pogojih, !ki so določeni s tem odlokom.
2.	člen
Prispevek je namenski in se uporablja za financd-ranje vzdrževanja, rekonstrukcije in gradnje komunalnih naprav, napeljav in storitev kolektivne komunalne Potrošnje.
Za komunalne naprave, napeljave in storitve kolektivne komunalne potrošnje se štejejo:
1.	mestne ulice (metranzitne), stanovanjske ceste, tfgi in urejeni parkirni prostori (izven cestišč);
2.	zelene površine in parki;
3.	otroška igrišča;
4.	omrežja javne razsvetljave;
5.	kanalizacijsko omrežje, vendar samo tisti del, M služi za odvod atmosferskih voda z javnih površin;
6.	javna snaga na javnih površinah.
3.	člen
Za mestno zemljišče, za katero se uvaja prispevek Do tem odloku, velja zazidljivo, zazidano ali nezazidano Zettiljlšče v ožjem gradbenem okolišu mest iz 1. člena toga odloka v smislu predpisov o inacionaMzaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč.
4.	člen
Prispevek za mestno zemljišče se ne plačuje za Z6milji:šče:
1.	ki se uporablja za namene po prvem odstavku 3- člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni -list SFRJ, št. 10-151/65);
2.	ki je po 'Urbanističnem načrtu namenjeno za kmetijsko dejavnost; '
3.	nezazidana in kmetijska zemljišča ter vrtovi in druga zemljišča pri stanovanjskih hišah, ki so grajene D° zazidalnem načrtu;
v. 4. ki ise uporabljajo za igrišča, parke, zelene povr-sme, javne parkirne prostore, za katere se ne pobira hristojbina, šolstvo, kulturno-zgodovinsko dejavnost, za dejavnost požarnovarnostne službe in za zemljišča, ki tih uporabljajo družbenopolitične organizacije in društva.
5.	člen
Prispevek se plačuje od površinske enote gradbene-8a zemljišča, oziroma od površine zgrajenega koristne-ga prastara stavb.
Vlišina prispevka se določi:
1.	pri zemljiščih, ki niso zazidana in se uporabljajo z'd industrijsko in drugo gospodarsko dejavnost, za 1 m2 zernljišča mesečno 0,04 din;
2.	pri poslovnih in drugih podobnih prostorih, ki se uporabljajo za poslovne dejavnosti za 1 m2 koristne poslovne površine mesečno 0,05 din, izvzemši kmetijska gospodarska poslopja;
3.	pri stanovanjskih prostorih za 1 m2 koristnega stanovanjskega prostora mesečno 0,05 din;
4.	za garaže izven stanovanjskih in poslovnih zgradb {isamastajne zgradbe) za 1 m2 koristne površine mesečno 0,05 din.
Vsi iimetniki poslovnih prostorov, navedem v 4. točki 4. člena ne plačujejo prispevka za poslovne zgradbe po 2. točki tega člena.
Zavezanci prispevka iz 3. točke tega člena plačujejo prispevek za koristno (stanovanjsko površino za stanovanja, Itoi so bila zgrajena pred letom 1930 glede na dejansko površino:
—	za enosobno (stanovanje največ do 35 m2
—	za dvosobno stanovanje največ do 50 m2
—	za trisobno stanovanje največ do 70 m2
—	za štiri in večsobno stanovanje največ do 90 m2
6.	člen
Glede na slabšo komunalno opremljenost v mestih Brestanica in Senovo ise prispevki iz 5. člena tega odloka zmanjšajo za 20 %.
Glede na izredno slabo komunalno opremljenost mesta Kostanjevice se prispevki po 5. členu tega odloka zmanjšajo za 50 %.
7.	člen
Prispevek po 5. členu tega odloka plačujejo koristniki stanovanja, poslovnih prostorov in koristniki zemljišč, ki ;se uporabljajo za .industrijsko in drugo gospodarsko dejavnost.
8.	člen
Mesečne prispevke določi zavezancu občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve z odločbo. V odločbi je treba navesti elemente iz 5. člena tega odloka, ki iso islužili kot osnova za odmero prispevka.
Zoper odločbo občinskega upravnega organa je dovoljena pritožba na republiški upravni organ, 'ki je pristojen za urbanizem in komunalne zadeve.
9.	člen
Prispevek za uporalbo mestnega zemljišča se vplačuje na poseben račun občinske skupščine.
Sredstva prispevka se smejo uporabljati samo za namene fiz 2. člena tega odloka na (podlagi programov vzdrževanja in komunalne izgradnje, ki jih na predlog -krajevnih (Skupnosti potrdi isvet, pristojen za urbanizem, komunaLne zadeve in (Stanovanjsko izgradnjo.
Pridobljena sredstva iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča se morajo obvezno uporabiti na podlagi potrjenega programa po prejšnjem odstavku na območju mest, kjer so 'bila zbrana v celotnem znesku.
10.	člen
Ta (prispevek se obračunava in plačuje od 1. februarja 1966 dalje.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati tista določila odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Videm-Krško, ki so v nasprotju s tem odlokom (Uradmii vestnik Okraja Celje, št. 41-470/63).
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 420-2/66
Krško, dne 27. januarja 1966
36.
Skupščina občine Krško je po 1. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65) in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. .36-284/64) na -seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o komunalnih taksah.
1.	člen
Na območju občine Krško se za uporabo predmetov in istonitev plačujejo komunalne takse, ki so predpisane v itairiči, iki je isestavni del tega odloka.
2.	člen
Komunalne takse, ki se ..pobirajo po tem odloku, so dohodek proračuna občine Krško. Način uporabe komunalnih taks se določi vsako leto z odlokom o občinskem proračunu.
3.	člen
Komunalne takse se plačujejo v gotovini in na način, kakor je določeno v tarifi tega odloka.
4.	člen
Glede taksnih .zavezancev, Iki .sploh ne prijavijo taksi zavezanih predmetov, storitev ali dejanj ali jih ne prijavijo v rokih, iki so določeni s tem -odlokom ali dajo nepravilne podatke se uporabljajo splošni predpisi.
5.	člen
Za prisilno /izterjavo taks po -tem odloku veljajo predpisi o prisilni izterjavi prispevkov in davkov.
6.	člen
Pojasnila in na vodila za /izvrševanje tega odloka daje Svet za finance lin družbeni plan.
Za pravilno izvrševanje tega odloka .skrbi finančni upravni organ, pristojen za dohodke.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občiniskih taksah (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 8-238/60 in 17-273/61).
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 4-423-1/66
Krško, dne 27. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Krško
inž. Franc Dragam 1. r.
Tarifa komunalnih taks
Tar. št. 1
Za uporabo prostora za parkiranje osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov in priklopnikov se plača za vsak avtomobil -in priklopnik:
a)	dnevno (24 ur)	2,00 din
b)	za pol dneva	1,00 din
c)	do 3 ur	0,50 din
Opomba:
Taksa p.o tej tarifni številki se plača .samo -na mestih, -ki j,ih določi za parkiranje občinska skupščina in tam organizira čuvanje avtomobilov in priklopnikov.
Tar. št. 2
Za uporabo pločnikov pred poslovnimi prostori se plača:
a)	za stalno uporabo za m!	5,00 din
b)	za uporabo od primera do primera 2,00 dim
Tar. št. 3
Za začasno bivanje na območju občine Krško se plača turistična taiksa, ki znaša za vsako osebo na dan:
a)	v glavni sezoni	1,20 din
b)	izven glavne sezone	0,80 din
Pripomba:
I.	Glavna sezona -traja od 1. julija do 15. septembra.
II.	Z .začasnim .bivanjem je mišljeno bivanje, ki traja največ 30 dni. Ce traja bivanje nepretrgoma več kot 30 dni, se pobere turistična taksa sam-o za 30 dni.
HI. Turistično /takso so dolžne plačati osebe, ki kot turisti ali potniki začasno bivajo na območju občine in v /tem času prenočujejo v gostinskih podjetjih, zasebnih gostiščih, zdravstvenih domovih, domovih družbenih organizacij, dijaških domovih in internatih, zasebnih turističnih sobah in kampih proti plačilu ustrezne nočnine.
IV.	Turistične takse ne .plačujejo:
1.	otroci, ki niso stani več kot 15 let;
2.	vojaški vojni invalidi in delovni invalidi;
3.	/vojaki (mornarji) /in gojenci vojaških šol;
4.	člani Zveze /Slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije;
5.	otroci in mladima, ki v -skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih;
6.	udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole in fakultete;
7.	osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini:
8.	tuji državljani, Iki so po /pravilih medmairodmega prava oproščeni davkov, taks -in drugih davščin ali je v mednarodnem sporazumu zanje določeno, da so oproščeni te talkse;
9.	osebe, ki se zdravijo v -stacionarnih zdravstvenih zavodih. S -stacionarnimi zdravstvenimi zavadi so mišljene bolnišnice /in klinični zavodi, v katerih je bivanje bolnikov /omejeno isam-o na bolnišnico oziroma kliniko;
10.	osebe, /ki med delovno akcijo začasno prebivajo na območju /občine kot člani -delovnih brigad.
V.	-Za 75 % v ©lavni /sezoni oziroma 50 % -izven glavne sezone turistično takso plačujejo:
1.	delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom;
2.	delavci /in uslužbenci na službenem potovanju;
3.	tisti, ki jih zavodi za socialno zavarovanje ali invalidske komisije pošiljajo v turistične kraje na zdravljenje in okrevanje;
4.	druge /osebe, ki /so glede /prevoznih ugodnosti na prometnih /sredstvih izenačeni z delavci in -uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in drugi) ter njihovi družinski člani;
5.	odlikovanci z redom narodnega heroja, imetnik'; partizanskega /spominskega znaka 1941 in odlikovanci s Karadjordjevo -zvezdo ter člani njihovih družin;
6.	-tujci na letnem dopustu v Jugoslaviji na podlag1 izmenjave, ki temelji na .mednarodnem sporazumu.
VI.	Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvid-niških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo
»n Planinske zveze Jugoslavije, 'ki prebivajo na območju občine v lastnih počitniških kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, plačujejo turistično takso, ki znaša vse leto me glede ma sezono 0,10 din na dian za osebo.
VII.	Osebe, ki uživajo kakršnokoli oprostitev ali olajšavo pril plačilu takse iz te tarifne številke, morajo dokazati upravičenost z ustrezno listino (legitimacijo za popust pri odhodu ma letni dopust,.is člansko izkaznico ustrezne družbene organizacije, društva ali zveze, iz katere je razvidno, da članstvo za dotočno leto obstaja oziroma še traja, z 'nalogom za službeno potovanje itd.)
VIII.	Za udeležence konferenc, športnih prireditev, kuTtumoprosvetnih prireditev in podobno ise lahko odobri popolna ali delna oprostitev plačila turistične takse, če prireditelji vložijo prošnjo za oprostitev pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za finance in v prošnji navedejo približno število udeležencev in predvidenih nočitev. O prošnji odloči za finance pristojen občinski upravni organ.
IX.	Organizacije in zasebniki, ki oddajajo turistične sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi, v' evidenco je treba vpisati:
1.	priimek in ime, poklic in kraj stalnega bivališča turista oziroma potnika;
2.	čas trajanja začasnega bivanja (datum prve in zadnje nočitve);
3.	skupno število dni začasnega bivanja;
4.	znesek plačane turistične takse;
5.	naziv organa ali organizacije, datum in številko listine (potni nalog, članska izkaznica, potni list itd.), na podlagi katere je oseba upravičena do oprostitve ali olajšave pri plačilu turistične takse.
X.	Turistična taksa se plačuje v gotovini skupno z nočnino in iso jo delovne in družbene organizacije, društva ter zasebniki dolžni odvajati za finance pristojnemu občinskemu upravnemu organu do vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec. V obračunu je treba posebej prikazati turistično takso, ki je bila plačana v polnem znesku in posebej turistično takso, ki so jo plačale osebe, ki uživajo ugodnosti po določbah te tarifne številke.
XI.	Pobiranje in odvajanje turistične takse nadzoruje za finance pristojen občinski upravni organ.
37.
Skupščina občine Krško je po 13. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, številka 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah dbčiniških prispevkov in davkov v občini Krško.
Odlok o stopnjah občinskih prispevkov in davkov v občini Krško (Uradni vestnik okraja Celje, številka 10-140/65) se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o stopnjah občinskih prispevkov in davkov v občini Krško. I.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Stopnje prispevkov in davkov se predpisujejo za tiste vrste prispevkov on davkov, ki iso po zakonu dohodek občine. S tem odlokom predpisane stopnje ise obračunavajo poleg stopenj, ki jih predpisuje zveza in republika od 'istih osnov.
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
2.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plačuje po stopnji 5 %.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
3.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od 'kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah in sicer:
V	I. proizvodnem okolišu	21 %
V	II. proizvodnem okolišu	15 %
V	III. proizvodnem Okolišu	8 %
Prispevek iz osebnega dohodka od gozda se plača po stopnji 20 %.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
4.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po pavšalni letni osnovi ise plača po stopnji 12,5 %.
5.	člen
Vaški obrtniki, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom in osebe, ki ise ukvarjajo z obrtnimi storitvami za posameznike kot s postranskim poklicem po 18. členu zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS, št. 5/64) plačujejo prispevek v pavšalnem znesku po vrstah dejavnosti:
Dejavnost:
Pavšalni znesek v din
—	kovaštvo	300
—	'ključavničarstvo	400
—	kleparstvo	600
—	mehanika koles	300
—	avtomehanika	600
—	elektromehanika	600
—	kolarstvo	300
—	sodarstvo	300
—	mizarstvo	400
—	tapetništvo	500
—	pletarstvo	200
—	moško krojaštvo	300
—	žensko krojaštvo	250
—	čevljarstvo	200
—	jermenarstvo, 'Sedlarstvo	300
—	mlinarstvo	300
—	zidarstvo	600
—	tesarstvo	600
—	sobno slikarstvo	600
—	frizerstvo	400
—	fotografi	350
—	mlatilnii carstvo	250
—	žaganje drv	350
—	pečarstvo	600
—	žganje apna	600
—	žganjekuha za druge	400
—	popravljanje nogavic	200
—	lončarstvo	«600
Za opravljanje obrtnih storitev, ki niso naštete v tem členu, se plača prispevek po najsorodnejši strdki. Zavezancem, starim nad 55 let, se lahko prizna olajšava do 50 %.
7.	člen
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vpla-
čil pri 'športni napovedi in lota, ki jih organizira jugoslovanska loterija	15 %
2.	od dohodkov, ki jih .imajo zavarovalni po-
verjeniki, ki niso a zavarovalnico v delovnem razmerju	15	%
3.	od provizij zastopnikov zavoda za varstvo
malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju	15	%
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od pisanja not za Zvezo Skladateljev Jugoslavije, če
niso z njo v delovnem razmerju	15 11 o
5.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter 'Uličnih prodajalcev od prodaje knjig, časopisov, revij in drugih publikacij, če mliso v delovnem razmerju z založniškim oziroma časopisnim podjetjem, zavodom in agencijo	20	%
6.	od provizij, ki jih dobivajo poslovni agen-
ti in poverjeniki od nabiranja oglasov, naročil knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem	30	%
7.	od dohodkov transportnih delavcev in od
dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo im prenašajo 'blago ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, zadružne in družbene 'organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku	15	%
8.	od dohodkov od prevozništva kot postran-
ske kmetijiske dejavnosti, prejetih od gospodarskih, zadružnih din drugih organizacij, državnih organov in -zavodov ali od zasebnikov, ki morajo voditi poslovne kn jige	39	%
9.	od dohodkov od prevozništva kot postran-
ske kmetijske dejavnosti za prevoz gozdnih sor-timentov	o
10.	Od dohodkov od prevozništva kot postran-
ske kmetijske dejavnosti, prejetih izključno za prevoz mleka za gospodarske in zadružne organizacije	10 /o
11.	od dohodkov, ki jih prejemajo kmečke družine od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij ..državnih 'organov in zavodov za tovorjenje lesa in drugega materiala z delovno živino 15%.
12.	od dohodka od .potujočih zabavišč in prirejanja prireditev	20 0 o
13.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za
gospodarske, zadružne in druge organizacije, za državne organe ali zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju	20 %
14.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od
priložnostnega opravljanja drugih storitev za gospodarske, zadružne in druge organizacije, za državne organe in z.avode, če se s takimi storitvami po predpisih o delavnih razmerjih ne sklenejo delovna razmerja in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi pavšalne letne osnove v pavšalnem znesku	15 %
15.	-od dohodkov domače obrti	10 %
Prispevek od Obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku se obračunava po naslednjih stopnjah:
od osnove ,	,.	se plača prispevek
nad din	din
	14.000	12,5 "/o	
14.000	15.000	1.750 + 16 % preko	14.000
15.000	16.000	1.910 + 22 % preko	15.000
16.000	17.000	2.130 + 28 % preko	16.000
17.000	18.000	2.410 + 35 »/o preko	17.000
18.000	19.000	2.760 + 41 % preko	18.000
19.000	20.000	3.170 + 46 % preko	19.000
20.000	22.000	3.630 + 50 % preko	20.000
22.000	24.000	4.630 + 53 % preko	22.000
24.000	26.000	5.690 + 55 % preko	24.000
26.000	28.000	6.790 + 57 % preko	26.000
28.000	30,000	7.930 + 59 % preko	28.000
nad 30.000		9.110 + 60 % preko	30.000
V.	PRISPEVEK	IZ OSEBNEGA DOHODKA	OD
SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
8.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po -stopnji 12,5%.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
9.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 3,5 %.
VII.	DAVEK NA DOHODEK OD STAVB
10.	člen
Davek na dohodek od stavb se plačuje po stopnji 50 %.
VIII.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
11.	člen
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plača po naslednjih stopnjah:
Osnova	Stopnja
od din	do din
	1.000	15 %
1.000	2.000	20 %
2.000	3.000	25%
3.000	4.000	30%
4.000	5.000	35%
5.000	6.000	40 %
6.000	7.000	45 %
7.000	8.000	50%
8.000	10.000	55 %
nad 10.000		60%
IX.	DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
12.	člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na sam orodno trto se plača v naslednjih letnih zneskih:
Proizvodni okoliš
	I. din	II. din	m. din	VI. din
za dvoosne -traktorje nad 10 KS, za vsako nadaljnjo KS	30	20	10	
za traktorske prikolice -nad 1 tono nosilnosti za vsako tono	80	60	40	
za vsak posamezen traktorski priključek	60	40	20	
za -mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto do 500 kg na 1 ha	200	80	40	20
nad 500 do 1.500 kg na 1 ha	250	100	60	30
nad 1.500 kg na 1 ha	300	150	80	40
za samorodno trto	0,05	0,05	0,05	0.05
X.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
13.	člen
Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek na tujo delovno silo) se plača po stopnji
20 o/0.
14.	člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevke na podlagi letnih pavšalnih osnov, plačujejo davek od tuje delovne sile v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca kakor sledi:
	din
— od predelovanja kovin	300
— kemična obrt	600
— stavbna obrt	500
— predelovanje lesa	400
— živilska obrt	300
— storitvena obrt	300
— od vse ostale obrti	400
XI.	DAVEK NA DOHODKE OD IGER NA SREČO
15.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plača po stopnji 10%.
16.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od I. januarja 1966.
Št. 1-421/1-66
Krško, dne 27. januarja 1966
38.
Skupščina občine Krško je po 8. členu zakona o prispevkih m davkih občanov (Uradni list SRS, številka 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dohodke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 92-729/64) in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov v -Občini Krško.
Odlok o prispevkih in davkih Občanov v občimi Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 10-139/65 in 36-633/65) se spremeni -in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov v občini Krško.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki se v občini Krško določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih dn d a viknh občanov, določbah temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo, določbah republi--škega zakona o prispevkih in davkih občanov, določbah tega -odloka im po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega -odloka.
2.	člen
Da bi ise zagotovilo pokritje materalnih potreb za izvrševanje nalog in izvajanje služb, ki jih je -občina Krško dolžna financirati na podlagi ustave im zakonov, kakor tudi za ikritje ostalih potreb, se uvajajo naslednji prispevki in davki:
PRISPEVKI:
1.	prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja;
2.	prispevek iz osebnega dohodka od -kmetijske dejav-mosti;
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanjia obrtnih -in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.
DAVKI:
1.	davek na dohodke od stavb;
2.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
3.	davek na kmetijske proizvajalne priprave in na sani orodno trto;
4.	davek na dohodke dosežene z uporabo dopolnilnega dela drugih;
5.	davek na dobitek od iger na -srečo.
3.	člen
Stopnje prispevkov -in davkov, -ki se predpisujejo s
posebnim odlokom, so -lahko progresivne dn proporcionalne lin se ne morejo v teku leta spreminjati.
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
Za kategorijo dohodkov, od kateriih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov (49. člen zakona o prispevkih in davkih občanov), se določajo mesečne pavšalne osnove:
din
1.	za odvetniške pripravnike	600
2.	,za igoispodiinjiske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih	150
3.	za hišnike lin kurjače, zaposlene v stanovanj-
skih hišah	200
4.	za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih	500
5.	za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma v lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah
in organizacijah	200
6.	za osebe, zaposlene v domovih planinskih
društev	300
Pavšalne osnove po prednjem odstavku ise smejo uporabljati samo za Obračunavanje prispevka iz osebnega dohodka -od delovnega razmerja v smislu navedenega .odloka.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se Območje občine razdeli na štiri proizvodne okoliše. Pri razdelitvi območja občine ma proizvodne okoliše ise -upoštevajo naslednji kriteriji:
Prvi proizvodni okoliš zajema ravninske predele z možnostjo istrojme Obdelave, kjer iso prometne zveze dobre, tržni pogoji pa prav dobri ali odlični.
Drugi proizvodni okoliš zajema valovita območja, še primerna ,za istrojino obdelavo, z nekoliko slabšimi prometnimi zvezami in tržnimi pogoji kot v prvem okolišu, vendar še dobrimi.
Tretji proizvodni okoliš zajema kraje oziroma katastrske Občine, za katere je .značilna oddaljenost od tržišča, z neugodnimi prometnimi zvezami, kjer se zemljišče obdeluje pretežno z vprego ali ročno.
Četrti proizvodni okoliš zajema tiste višinske kraje oziroma katastrske občine, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi.
POPIS MEJ PROIZVODNIH OKOLIŠEV
Prvi proizvodni okoliš:
zajema tiste dele k. o. Dovško, Krško, Rajhenburg in Videm, ki iso v gradbenem okolišu ter del k. o. Leskovec in Krško, ki je v planu podružabljanja zemljišč — meja poteka na iseveru od meje is k. o. Ravno po poti pare. št. 1243/2, nazaj pa po poti parcelna št. 1243/, po zahodni meji parcelne št. 530/124, po meji parcele št. 518/2, do tromeje is ,parcelami št. 319 in 320, po severozahodnih mejah parcel št. 259/1, 253 in 246, ter po poti parcelna št. 244, do meje parcel številka 246 in 230, od stika is potjo pod Venišami, parcela številka 1242/1, ter po tej poti proti jugu do stika z mejo k. o. Senuše. Vsi kompleksi znotraj opisane meje so v prvem proizvodnem okolišu, izločita pa ise kompleksa v 'k. o. Leskovec severno od poiti parcelna številka 1195/57 im 1197/285 do Save, ter kompleks severno od poiti parcelna številka 1205/62 in 1246/4.
Del k. o. Stotov,nik, ki leži zapadimo od ceste Arme-ško—Lokve ise vključi v prvi prd&zvodmd okoliš.
Del k. o. Senovo, ki leži južno od meje parcele št. 14/3, vzhodno -od meje zarcele št. 14/6, do južne meje parcele št. 21 .in nato proti severovzhodu po poti parcelna št. 725, do južne meje parcele št. 87, južne meje parcele št. 88, do potoka, od tu teče meja proti jugu do severovzhodne meje parcele št. 121/3, nato po tej meji in severovzhodni meji parcele št. 124 do potoka parcelna št. 730, od tu pa po potoku parcelna št. 730, proti severovzhodu do tromeje k. o. Senovo—Reštanj—‘Mali Kamen. Od tu dalje po meji k. o. Mali Kamen do poti parcelna št. 722 in po tej poti do južne parcele št. 160, južni in zahodni meji parcele št. 151/1, do parcele št. 148/1. od tu po 'severni meji parcele št. 148/1, 148/2 do parcele št. 140, nato po severovzhodnih mejah parcel št. 140, 210, 213 do poiti parcelna št. 721 in 719/1, do severovzhodne meje parcel št. 283/3, 738, 283/5, po južni meji stavbe parcele št. 142, po severovzhodni meji parcele št. 280/3 do parcele št. 290/3, nato po občinski poti parcela št. 716 ,in 717 do meje s k. o. Armeško, od tu dalje po meji Ik. o. Armeško, Stolovnik in Rajheohurg do poti parcelna št. 709 nato po tej poti do meje :s k. o. Dovško in po tej meji proti iseveru do parcele št. 14/3.
Drugi proizvodni okoliš:
zajema del k. o. Veliki Trn, .na Pijavskem, ki leži med glavno cesto Krško—Zidani most in reko Savo;
del k. o. Krško med mejo gradbenega okoliša in poti Rore—Čretež, do odcepa poti parcelna št. 3047, po tej poti parcelna št. 3072 po meji k. o. Vel. Trn — po meji med parcelama št. 2180/7 in 2180/8 do poti parcelna št. 3046, po tej poti do meje k. o. Leskovec; ter kompleks med cesto Krško—Zidani most in reko Savo zahodno 'od poti parcelna št. 3072 po meji k. o. Vel. Trn — potok Ledina;
del k. o. Senuše, kompleks vzhodno od velike šume in poti v naselje Brezje; del k. o. Sv. Križ, severno od poti parcelna št. 2861, 2854, 2837/152, 2837/138 in 2842; del ik. o. Orehovec, kompleks med potmi parcelna št. 2698/2, 2698/1, 2698/12, 2698/2, 2698/4, 2726 in 2725; k. o. Kostanjevica razen zemljišč okrog naselja Zaboršt in sicer kompleks od južne meje parcele 1536, po poti parcelna išt. 1759, do križišča s parcelo št. 1770, nato po mejil parcele št. 1501/2, po južni meji parcele št. 1494 in 1492, nato proti jugu po meji med parcelama št. 1506/7, v podaljšku parcele št. 1505 in 1512; del k. o. Stari grad južno od meje, ki poteka ipo poti parcela št. 1192, do poti parcela št. 1195, nato po tej poti do poti parcelna št. 1200/2, na pot parcelna št. 1222, nato vzhodno od poti 1216, do vzhodne meje parcele št. 768/1, nato po južni meji parcele št. 905, 904 in 903 do meje k. o. Dolenja vas;
deli k. o. Videm, Dovško, Leskovec, Rajhenburg in Sto-lovnik ter Senovo, ki niso zajeti v prvem proizvodnem okolišu;
deli k. o. Cerklje, Dolenja vas, Krška vas in Ostrog, ki ležijo na območju Občine Krško; cele k. o. 'Drnovo, Mali Kamen, Pesje, Sremič, Smedmik, Veliko Mraševo in Veliki Podlog.
Tretji proizvodni okoliš:
del k. o. Reštanj, kompleks južno od meje s k. o. Sedem in parcelno št. 233/1 vzhodno od meje parcelne številke 298/1 lin 299, južno od severne posestne meje parcele št. 703/1, 699/2, 694, 684/1, 680/3 in 626/2 ter južno od meje is Ik. o. Mali Kamen:
del k. o. Orehovec, kompleks od meje drugega proizvodnega okoliša in meje s k. o. Kostanjevica po poti parcele št. 1727/1, po severnih mejah parcel št. 665/5 in 664/2, po poti parcele št. 2702, po severni meji parcele št. 831/1, po poti parcele št. 2698/15 do posestne meje med parcelama št. 305 in 307 in po tej meji na pot parcele št. 295/14 do severovzhodne meje parcele št. 283, po zgornjih mejah parcel št. 264, 263/1, z 70/1, 246 in 247 na pot parcelna št. 2706/7 ter po tej poti do meje s k. o. Ošterc;
del k. o. Kostanjevica, kompleks od jugovzhodne meje parcele št. 1240/72, vključno parcelna številka 1501/2, 1503/2, 1503/1, 1506, 1522/3 in 1522/1, po poti parcelna št. 1763 in 1380/1, Vključno parcele št. 1379, 1359 in 1331; deil k. o. — Krško, Sv. Križ, Senuše, Veliki Trn in Stari @rad, ki niso zajeti v prvem in dragem proizvodnem okolišu;
cele k. o. Arnov ec, Armeško, Anže, Brezje, Gorica, Kali-ševec, iLeSkovec — dol. Leskovec — S. Lokve, Pleterje, Površje, Prešla dol, Raka, Raztez, Rožno, Sedem, Veliki Dol in Veliki Kamen;
del k. o. Kostanj ek, kompleks vzhodno od zahodne meje parcel št. 983, 985, 955 im 952 ter južno od poti parcelna št. 1457/7 do meje med parcelami št. 1157/4 in 1157/5 na mejo is k. o. Gor. Pohanca.
Četrti proizvodni okoliš:
zajema dele k. o. Kostanjek, Orehovec in Reštanj, ki niso zajeti v prvem, drugem in tretjem proizvodnem okolišu;
ter cele Ik. o. Črneča vas, Dobrava, Mrčna sela, Ostre, Planina in Stranje.
6.	člen
Občini pripadajoči del prispevka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, ise ne odmerja po katastrskem dohodku, temveč je osnova za izračun prispevka vrednost posekanega lesa (bruto mase).
Občinski upravni organ, ki je pristojen za finance, lahko oprosti plačila prispevka iz osebnega dohodka od gozda tiste zavezance, ki podarijo rezan les za javne namene ali pa ga uporabijo za lastne potrebe v prime-rih elementarne nesreče.
7.	člen
Začasno iso oproščeni prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč:
1.	ki iso bila .za kmetijstvo neuporabna,
pa so z investicijami zavezanca postala uporabna	za 8 let
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi
z žlahtno trto	za 4 leta
3. na katerih se zasadijo intenzivni sadovnjaki, in sicer a) češnje, jablane, hruške in drago
plemenito sadje	za	4 leta
b) orehovi nasadi	za	10 let
to se pogozdijo po navodilu in nad-		
zorstvu za gozdarstvo pristojnih or-		
ganov	za	20 let
ribezovi nasadi	za	3 leta
Oprostitve se priznajo na podlagi izjave priistojmega organa .za kmetijstvo in gozdarstvo, pod. čigar nadzorstvom im navodili iso bile izvršene spremembe zemljišč. Oprostitve tečejo od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. Za vinograde is hibridno trto ise ne morejo priznata oprostitve oziroma olajšave.
8.	člen
Če je bil donos na posameznih parcelah ali na več zemljiških parcelah .manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in 'škodljivcev ali zaradi dragih izrednih dogodkov, kii jih zavezanec ni mogel preprečiti, manjši za 25 %, ise katastrski dohodek vsake take parcele zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je zmanjšal donos parcele.
Prispevek iz dohodka od kmetijske dejavnosti oškodovanega zavezanca ise zmanjša za znesek, ki ustreza zmanjšanju katastrskega dohodka po prvem odstavku tega člena v primerjavi s celotnim katastrskim dohod-kom.
Olajšava po tem členu ise prizna le na zavezančevo prošnjo, če je ta vložena najpozneje v 15 dneh po nastali škodi. O prošnji odloči za dohodke pristojni občinski upravni organ potem, ko dobi mnenje za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa.
9.	člen
Pri odmeri prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka:
1.	Zavezancem, katerih dohodek ne presega 650 din letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela-zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasla, za delo nezmožna člana — v višini 10 % za vsakega tretjega im naslednjega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 % odmerjenega prispevka.
Znižanje prispevka ise ne prizna za tiste mladoletne otroke za katere se prejema otroški dodatek.
2.	Zavezancem, katerih dohodek ne presega 1200 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov, se prizna olajšava v višini 20 % za vsakega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 %.
3.	Zavezancem, Iki iso imeli večje izdatke zaradi zdravljenja obolelih članov in neizogibne stroške s pogrebom umrlih članov dvakratni znesek prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Za večje .izdatke je razumeti znesek nad 50 din.
Za mladoletne otroke ise štejejo šoloobvezni otroci ter dijaki lin študentje na rednem šolanju. Za odrasle za delo nezmožne osebe, Iki jim je to svojstvo priznano z odločbo ali zdravniškim spričevalom javne zdravstvene ustanove, vojaški vajini invalidi in delovni invalidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih d elane zmožnost je zmanjšana za več kot 50 %, slepi, moški nad 60 let in ženske nad 55 let ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
Olajšave po tem členu ise me priznajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke iz rednega delavnega razmerja ali druge dejavnosti in jim kmetijistvo ne predstavlja glavni in edini vir dohodkov.
10.	člen
Zaradi pospeševanja živinoreje uživajo zavezanci prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti v tretjem proizvodnem okolišu še naslednje olajšave:
— če pogodbeno oddajo zadrugi letno nad 150 kg žive teže goveje živine ali svinj, na 1 ha Obdelovalne zemlje se prizna Olajšava v višini 25 %, če pa oddajo pogodbeno nad 100 kg in isicer na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna 'olajšava v višini 15 %.
V smislu določb tega člena se smatra, da je zavezanec zadostil pogojem, ko predloži potrdilo kmetijske zadruge o izpolnitvi pogodbene 'Obveznosti.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Č e ima kdo za izboriš Čanje zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peška, gramoza in kamna, žganje .opeke, apna in podobno) višje dohodke od običajnih talko, da ima tako delo značaj posebne in stalne pridobitne dejavnosti mora plačati prispevek iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti kadar taki dohodki presegajo višino 1.000 din letno.
12.	člen
Zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti morajo voditi poslovne knjige, če so v preteklem letu dosegli najmanj 290.000 din bruto prometa.
13.	člen
Pavšalna letna osnova za odmero prispevka od obrti in obrti podobne dejavnosti, ki ustreza doseženemu povprečnemu letnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarskih organizacijah v Občini Krško ali sosednih občinah se določa naslednja osnova:
a)	PREDELOVANJE NEKOVIN
1.	Cementninarstvo
2.	Lončarstvo
3.	Izdelovanje opeke iz gline
4.	Ostale dejavnosti
b)	PREDELOVANJE KOVIN
1.	Kovaštvo
2.	Ključavničarstvo
3.	Kleparstvo
4.	Kovinsko istrugarstvo
5.	Mehanika koles-mopedov
6.	Avtomehanika
7.	Precizna mehanika
8.	Urarstvo
9.	Avtokleparstvo
10.	Ostale dejavnosti
c) IZDELOVANJE ELEKTRIČNIH	
APARATOV IN PRIBORA	
1. Elektroinštalaterstvo	14.000
2. Elektromehanika	13.000
3. Ostale dejavnosti	12.000
č) PREDELOVANJE LESA	
1. Kolarstvo	8.000
2. Sodarstvo	7.000
3. Lesno istrugarstvo	13.000
4. Mizarstvo	12.000
5. Tapetnlištvo-dekoraterstvo	13.000
6. Pletarstvo	6.000
7. Izdelovanje zabojev	12.000
8. Ostale dejavnosti	9.000
d) IZDELOVANJE TEKSTILNIH IZDELKOV	
1. Moško krojaštvo	9.000
2. Zensko krojaštvo	8.000
3. Ostala dejavnost	8.000
e) PREDELOVANJE USNJA	
1. Čevljarstvo	8.000
2. Jermenarstvo in sedlarstvo	8.000
3. Ostala dejavnost	8.000
f)	IZDELOVANJE ŽIVIL
1.	Mesarstvo	14.000
2.	Slaščičarstvo	11.000
3.	Pekarstvo	11.000
4.	Izdelovanje	sodavice	10.000
5.	Mletje žita	10.000
g)	IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE RAZNOVRSTNIH IZDELKOV
1.	Zlatarstvo	14.000
2.	Izdelovanje predmetov iz plastične mase 13.000
3.	Cvetličarstvo	12.000
4.	Izdelovanje bičev in bičevnikov	8.000
5.	Ostale dejavnosti	8.000
h)	STAVBNA OBRT
1.	Zidarstvo in fasadarstvo	14.000
2.	Kamnoseštvo	14.000
3.	Tesarstvo	11.000
4.	Parketarstvo in polaganje podov
iz umetnih zmesi	14.000
5.	Sobno pleskarstvo lin slikarstvo	14.000
6.	Ostale dejavnosti	10.000
i)	OBRTNE OSEBNE IN DRUGE STORITVE
1.	Moško frizerstvo	13.000
2.	Žensko frizerstvo	14.000
3.	Fotografiranje	13.000
4.	Dimnikarstvo	11.000
5.	Mlatilničarstvo	6.000
6.	Žagarstvo drv	7.000
7.	Prevoz z brodom	6.000
8.	Vozno ličarstvo	14.000
9.	Ostale dejavnosti	9.000
j)	OBRTNO PREVOZNIŠTVO
1.	Tovomi avtomobilski promet	14.000
2.	Osebni avtomobilski promet	10.000
Za stroke, ki niso naštete v tem členu, se vzame osnova najsorodnejše ali podobne stroke.
V tem členu naštete osnove za prispevek od obrtne dejavnosti po pavšalni letni osnovi veljajo istočasno kot najnižje osnove za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku.
14.	člen
Zasebnim gostiščem se določi pavšalna osnova na podlagi pogodbe, ki jo skleneta pristojni občinski upravni organ in zavezanec. Kolikor ne pride do sporazuma pni sklenitvi pogodbe, določi pavšalno osnovo za prispevek pristojni upravni organ na podlagi cenitve dohodkov oprte na podatke o načinu in obsegu zavezan-čevega poslovanja in na podlagi vseh konkretnih dejstev in pogojev, v katerih zavezanec posluje ali s primerjavo z idrugimi zavezanci, ki posluje ob enakih ali podobnih prilikah oziroma na osnovi primerjave z gostinskimi obrati družbenega sektorja.
15.	člen
Prispevek iz dohodka po pavšalni letni osnovi plačujejo tudi proizvodne dejavnosti, ki ne zaposlujejo več kot ene delovne sile in ne dosegajo več kot 50.000 din bruto prometa. Po pavšalni letni osnovi ne morejo plačevati tega prispevka proizvodne obrti, ki delajo po načinu serijske proizvodnje.
16.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se določi v naprej predvsem vaškim obrtnikom, ki se poleg obrtne dejavnosti ukvarjajo is kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo vzporedno ali občasno in pri
din
13.000 8.000
12.000 8.000
10.000
12.000
13.000
13.000
13.000
14.000
13.000
13.000
14.000
12.000
opravljanju svoje dejavnosti ne koristijo strojev na mehanični pogon in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih.
V	pavšalnem letnem anesku se lahko določi prispevek od obrtne dejavnosti tudi tistim obrtnikom, katerim zaradi posebnih razmer in okoliščin, v katerih opravljajo take dejavnosti (zmanjšana delovna sposobnost zaradi starosti ali bolezni, nestalno delo itd.), ni mogoče določiti pavšalne osnove in tudi ne ugotoviti dejanskega osebnega dohodka.
V	pavšalnem vnaprej določenem letnem znesku plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti tudi osebe, bi se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za posameznike kot is postranskim- poklicem (osebe v delovnem razmerju, osebni upokojenci, vojni in delovni invalidi, gospodinje in drugi) in ki so tako svoje delo na podlagi
18.	člena zakona o obrtnih delavnicah 'samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS, št. 5-28/64) priglasili za obrt pristojnemu občinskemu -upravnemu organu.
17.	člen
Ekonomska amortizacija, ki se odbija od celotnega dohodka kot element stroškov, se ugotavlja od vrednosti osnovnih sredstev is sledečimi -stopnjami:
1.	zgradbe	1 %
2.	-inventar	do	4	%
3.	istroji	do	10	%
4.	orodje	do	15	%
5.	osebni	in -tovorni avtomobili	do	10	%
Dejanski znesek letne amortizacije za posamezne stroje in drugo opremo se določi v -sorazmerju z obsegom dejanskega -trošenja oziroma uporabe strojev, orodja in drugega, tekom enega leta.
18.	člen
Zasebnim gostiščem ,se lahko prizna posebna olajšava, kadar vložijo večje zneske za nabavo osnovnih sredstev in inventarja, is katerimi izboljšajo poslova-nje v gostinskem obratu. Sem ni šteti stroškov za redno vzdrževanje poslovnih prostorov in inventarja, obnove drobnih potrošnih predmetov in ne investicijskih vlaganj v nove gradbene objekte.
Šteje ise, da -gre za večje zneske, kadar nabave v ta namen znašajo najmanj 500 din. Olajšava -se prizna z znižanjem prispevka oziroma osnove do višine 50 % vloženih in odobrenih investicij, vendar lahko znaša znižanje -največ 30 % določene osnove za prispevek.
Svet za finance je pooblaščen, da odloči o priznanju posebne olajšave tudi za posamezne obrtne obrate v smislu prejšnjega odstavka, kadar ise uporabijo večji zneski za nabavo takih isredstev za delo, is katerimi se mora na sodobni tehnični osnovi doseči znatno večji proivzodni uspeh. Za te posebne olajšave veljajo ista merila kot za gostinske obrate.
19.	člen
Zavezancem, ki opravljajo umetniško obrt, se zmanjša -odmerjeni -prispevek za 30 %, če -s potrdilom gospodarske- zbornike dokažejo, da jim je po -predpisih priznano sv-ojstvo umetne obrti.
20.	člen
Zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, katerim -se prispevek odmerja po pavšalni letni osnovi ali Po dejanskem dohodku, ise priznajo od -odmerjenega Prispevka sledeče olajšave:
1.	osebam starim -nad 60 let (moški) odnosno 55 let (ženske), M opravljajo uišlužnostne obrtne dejavnosti, Pa ne koristijo dopolnilnega dela drugih -ali strojev na mehanični pogon — do 30 % odmerjenega prispevka;
2.	zavezancem, ‘ki imajo učence v gospodarstvu — 5 % od -odmerjenega prispevka za vsakega učenca v prvem -in drugem letniku učne -dobe;
3.	-zavezancem prispevka -od obrtnih dejavnosti pripadajo -tudi olajšave iz 9. člena tega odloka ob enakih pogojih.
Znesek -vseh olajšav po točki 1. do 3. tega člena ne more presegati 50 % odmerjenega prispevka.
Zavezanci, ki iso stari nad 65 let pa opravljajo uslužnostno obrtne dejavnosti in ne zaposlujejo tuje delovne sile, »so -oproščeni prispevka od Obrtne dejavnosti.
21.	člen
Invalidski prejemki in otroški dodatki, ki jih dobiva zavezanec kot vojni ali mirovni vojni ali delovni invalid, če ise ne ukvarja z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ise odbijejo -od čistega dohodka, -ki ga ima -od -svojega dela, od ostanka pa se mu odmeri prispevek od obrtnih -dejavnosti.
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
22.	člen
Osnova za prispevek iz osebnega dohodka od opravljanja -intelektualnih storitev je celotni dohodek od teh storitev v letu, za katero se odmerja prispevek, zmanjšana za -stroške, -ki iso bili zanj potrebni. Za celotni dohodek je mišljen Skupen enoletni znesek vplačil prejetih za opravljanje -intelektualne ali druge storitve.
Osnova za prispevek od intelektualnih -storitev se določi najmanj:
—	za odvetnike	12.000 din
—	za ostale	8.000 din
23.	člen
Zavezanci prispevka -iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelefctualniih storitev -so dolžni voditi knjigo dohodkov -in -izdatkov, če presegajo osebni dohodki:
—	odvetnika	letno nad 15.000 din
—	ostali	letno nad 10.000 din
24.	člen
Davek na dohodke od -stavb plačujejo zavezanci na območju mest -in naselij Krško, Kostanjevica, Brestanica, Senovo in Leskovec.
V ostalih krajih občine se ne -plačuje davek na dohodek Od istavb.
Oprostitev ne velja za stavbe, ki -se dajejo v najem.
25.	člen
Za vzdrževanje in popravljanje stavbe se pri določanju davčne osnove -odbije od celotnega dohodka oziroma najemniške osnove 50 %.
Ta odstotek -se priznava neglede na stroške, ki jih je imel zavezanec tekom leta pri vzdrževanju in popravljanju -stavbe.
26.	člen
Za stanovanjske hiše, ki jih je zavezanec adaptiral in so stroški adaptacije znesli nad 3.000 din, -se oprosti plačevanja davka na dohodek od stavb za dobo 2 do 15 let.
VII.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
27.	člen
Plačevanje davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic iso oproščeni zasebniki, ki imajo dohodke od oddajanja opremljenih sob oziroma ležišč turistom.
28.	člen
Rri določanju davčne osnove za davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se kot davčni odbitek priznavajo dejanski stroški, če so ti izkazani, pri zakupnini premičnin pa se priznava amortizacija v višini 25 % od dosežene zakupnine.
VIII.	DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN SAMORODNO TRTO
29.	člen
Davek na kmetij>ske proizvajalne priprave se plačuje od večjih mehaničnih priprav in strojev za kmeti jisko proizvodnjo in sicer:
težkih traktorjev nad 10 KS, traktorskih prikolic in drugih traktorskih priključkov, večjih mlatilnic na strojni pogon ter na samorodno trto.
Davek od navedenih priprav se plača po okolišu.
IX.	DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
30.	člen
Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb je osnova za davek na tujo delovno silo. Višina tega dohodka ise ugotavlja v odnosu na izplačani bruto osebni dohodek oseb, s katerimi je sklenjeno delovno razmerje. Šteje se, da znaša dohodek dosežen s tujo delovno silo 59 % v odnosu na izplačani bruto osebni dohodek zaposlene tuje delovne sile za panoge:
predelovanje kovin, predelovanje lesa, živilske Obrti, predelovanje usnja in tekstilni izdelki.
Za ostale panoge, naštete v 13. členu tega odloka se šteje, da znaša dohodek, dosežen s tujo delovno silo 80 %.
X.	DAVEK NA DOBITEK OD IGER NA SREČO
31.	člen
Davek na dobitek od iger na srečo plačujejo zavezanci, M pri igrah na srečo zadenejo dobitek.
Davek na dobitek se ne plača od dobitkov vrednosti do 100 din.
32.	člen
Za izvajanje tega odloka se v celoti uporabljajo določila temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih Občanov, tako glede postopka za odmero ter plačevanje kot drugih določb.
33.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Št. 1-422-5/66
Krško, dne 27. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Krško
inž. Franc Dragan 1. r.
39.
Skupščina občine Mozirje je po 133. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/ 64), 7., 9. ter 10. členu zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58), v zvezi z 2. točko navodila za izdelavo urbanističnega projekta (Uradni list SRS,
št. 1-1/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. junija 1965 na podlagi soglasja Republiškega sekretariata za urbanizem št. 350/18-66 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu za Nazarje — stanovanjska četrt
Dobletina
1.	člen
Zaradi načrtne zazidave naselja Nazarje se v skladu z urbani stičnim programom za Mozirje — Nazarje sprejme ureditveni načrt z elementi zazidalnega načrta za stanovanjsko četrt Dobletina (v nadaljnjem besedilu »ureditveni načrt«),
2.	člen
Kompleks predviden -za zazidavo po ureditvenem načrtu za stanovanjsko četrt Dobletina omejuje na severu cesta IV. reda Nazarje — Sp. Rečica, na vzhodu meji kompleks na zazidano stanovanjsko četrt Nazarje I, na jugu na cesto III. reda Nazarje — Gornji grad, na zahodu pa omejuje kompleks gozdna površina »Goric«.
Kompleks meri v celoti 8,861 ha. Na tem kompleksu se predvideva naselitev okrog 785 prebivalcev.
3.	člen
Ureditveni načrt stanovanjske četrti Dobletina vsebuje tudi naslednje sestavne dele, ki se os voj e istočasno z ureditvenim načrtom:
—	pravilnik o .izvajanju zazidalnega načrta;
—	načrt namenske izrabe površin z osnovno prometno mrežo in lokacijo otroške varstvene ustanove;
—	zazidalni načrt za predele zemljišč, ki so namenjena za zazidavo .z oštevilčenjem posameznih zazidalnih parcel;
—	načrt komunalnih ureditev; cestna mreža, vodovod, elektrika, kanalizacija, javna razsvetljava in načrt estetske ureditve okolice objektov.
4.	člen
Ureditveni načrt stanovanjske četrti Dobletina je predviden glede na neposredno bližino tega kompleksa navezavo kompleksa glede preskrbe, šolstva, zdravstva itd., na že obstoječe tovrstne objekte, kateri so locirani v stanovanjskem okolišu Nazarje I.
5.	člen
Glede ureditve komunalnih naprav je predvideno:
1.	Preskrba s pitno vodo s priključitvijo na že obstoječe vodno omrežje.
2.	Odvajanje odpadnih in meteornih voda se naj obvezno izvede že v 1. etapi izgradnje objektov 1-48, 72, 83 im 92 preko predvidenega kanalizacijskega omrežja in izgradnjo kanalskega zbiralnika št. 1 ter minimalno čistilno napravo z mehanskim delom in oksidacijskim jarkom. Izgradnja pretočnih greznic in pomikovalnic ni dopustna.
3.	Napajanje z električno energijo iz predvidene nove transformatorske postaje s kabelsko izvedbo električnih priključkov.
4.	Projekti objektov, .ki so predpisani za ta okoliš, morajo predvideti možnost graditve garaže za vsako stanovanje.
6.	člen
Glede na to, da je 'kompleks, ki je predviden za zazidavo perspektivno predviden za daljšo dobo, se zaradi smotrne zazidave predvidi etapna gradnja. Prva etapa za-
jema v projektu oštevilčene parcele: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 63, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 19, 20, 21, 2:2, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 37, 38, 73, 83, 92 ter je predvidema za razdobje 5 let.
7.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem .odlokom občinski upravni organ, ki je 'pristojen za urbanistične zadeve.
8.	člen
Ureditveni načrt za Nazarje št. 308/1-65 (stanovanjska četrt Doibletina) je isestavnii del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-26
Mozirje, dne 30. junija 1965
Predsednik Skupščine občine Moizirje
Jože Deberšek 1. r.
40.
Po 29. členu zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni List FLRJ, št. 47-752/59 in 12-141/62) je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1966 sprejela
5. obračunana predplačila za nakup stanovanj	7,650.000
6. stanje kreditov v odplačilu	568,309.732
7. stanje sredstev sklada na žiro računu per 31. 12. 1965	24,762.805
8. skupaj terjatve in sredstva 31. 12. 1965	593,072.537
C) PREGLED LASTNIH IN TUJIH SREDSTEV	
1. prenos tujih sredstev iz leta 1964	18,219.088
2. prejeto posojilo v letu 1965	2,200.000
3. prejeta predplačila za nakup stanovanj v letu 1965	1,000.000
4. skupaj tuja sredstva	24,419.088
5. odplačila posojil v letu 1965	461.009
6. obračunana predplačila za nakup stanovanj	7,650.000
7. stanje tujih sredstev 31. 12. 1965	12,702.079
8. stanje lastnih sredstev 31. 12. 1965	580,370.458
9. skupaj sredstva Sklada 31. 12. 1965	593,072.537
II Zaključni račun in poslovno poročilo sta sestavni del lega sklepa.	
HI.	
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje.
Št. 402-9/66
Moeinije, dne 24. januarja 1966
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Mozirje
Predsednik Skupščine občine Mozinje
Jože Doberšek 1. r.
I
Potrdi se zaključni račun sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Mozirje za leto 1965, kii obsega:
41.
A) SREDSTVA SKLADA:
1.	prenos sredstev iz leta 1964 —- lastna sredstva
— tuja sredstva — najeti krediti v odplačilih in koriščenju
Skupaj
2.	skupen priliv sredstev v letu 1965 — brez odplačil na dana posojila
Skupaj
3.	zmanjšanje sredstev za neposredne stroške sklada in za obračunana predplačila za nakup stanovanj
4.	viri sklada na dan 31. 12. 1965
467,607.190
17,569.088
485,176.278
123,175.826
609,002.104
15,929.567
593,072.537
Na podlagi 12. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64), 13. .in 130. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 9. člena temeljnega zakona o davkih im od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/65), zakona o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 29-302/65) ter 21. in 100. členu statuta Občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka in dopolnitvi odloka o stopnjah prispevkov in davkov občanov v občini Sevnica.
B) KORIŠČENJE SREDSTEV:
1. člen
1.	prenos stanja danih poisoj.il dz leta 1964
2.	koriščenje za dana posojila
3.	skupna uporaba virov sredstev po stanju 31. 12. 1965
468,780.009
124,310.386
V 2. členu odloka o stopnjah prispevkov in davkov občanov v oboinii Sevnica (Uradni vestnik -okraja Celje, št. 6-55/65 in 34-576/65 se stopnja 6,8 % nadomesti s 5 %.
593,090.395
2. člen
4. prejeta odplačila danih posojil v letu 1965
V 3. členu se lestvica stopenj prispevkov od kme-17,130.663	tijske dejavnosti spremeni in glasi:
	Osnova (v din)		II.	Okoliš HI.	IV.
	do	500	16%	9%	—
od	500 do	800	17 %	10 %	—
od	800 do	2000	18%	H %	—
od	2000 do	4000	19 %	12 %	—
od	4000 do	7000	20%	13 %	—
od	7000 do	10000	21 %	14 %	—
od	10000 do	15000	22 %	16 %	—
3.	člen
6.	člen se spremeni in se glasi:
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po letnih pavšalnih osnovah se plača in odmerja po stopnji 12,5 %.
4.	člen
V 10. členu se stopnja 17 % spremeni in nadomesti z 12,5%.
5.	člen
12.	člen se črta.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Št. 420-3/66-1
Sevnica, dne 27. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Knez 1. r.
42.
Skupščina občine Sevnica je po 100. členu statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64), v zvezi s 7. členom temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinski upravi za materialne izdatke.
1.	člen
V odloku o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinski upravi za materialne izdatke (Uradni vestnik Celje, št. 37-659/65) se v prvem odstavku 3. člena besedilo »3500 din« črta in navede »50 novih din«.
2.	člen
V 6. členu se določilo o stroških za prevoz na delo in z dela spremeni tako, da se v prvem in drugem odstavku besedilo »1500 din« črta in navede »30 novih din«.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Celje in velja od dneva objave.
Št. 114-6/65-1
Sevnica, dne 27. januarja 1966
Nadomešča predsednika Skupščine občine Sevnica podpredsednik Franc Molan 1. r.
43.
Po 45 členu temeljnega zakona o financiranju druž-beno-političmh skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64), 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 100. členu statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 2.7. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Sevnica za leto 1966.
1.	člen
Proračunski dohodki občine Sevnica za znašajo 6,605.320 din.
2.	člen
Z občinskimi proračunom so dohodki
—	razporejeni v višini
—	nerazporejena tekoča rezerva znaša
3.	člen
Od v-seh proračunskih dohodkov, razen prispevka za uporabo mestnega zemljišča, pripada v odstotku:
—	občinskemu skladu za šolstvo	34,36 %
—	medobčinskemu skladu za šolstvo
II.	stopinje	4,57 %
4.	člen
Od vseh dohodkov iz 1. člena tega odtoka pripada občinskemu rezervnemu skladu 1 %.
5.	člen
Poleg sredstev iz 3. člena tega odloka, ki se razporejajo v odstotku od proračunskih dohodkov, se dodeljujejo sredstva na ustrezni račun naslednjim koristnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo:
—	občinski upravi;
—	občinskemu sodišču;
—	družb eno -politi čnim organizacijam in društvom;
—	krajevnim skupnostim.
Sredstva za skupno financiranje se odvajajo na račun pristojnih zavodov oziroma organov v skladu s pogodbami, ki se sklenejo s temi zavodi oziroma organi.
Vsa ostala sredstva se uporabljajo neposredno iz proračuna.
6.	člen
Svet za družbeni plan in finance Skupščine občine Sevnica je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posamez-
leto 1966
din
6,602.6000
2.720
nih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke do višine 90 %. O tem je svet dolžan naknadno poročati občinski skupščini.
7.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinska skupščina najeti pri banki kratkoročno posojilo.
8.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 1. in 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbeno-po 1 itLčnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64).
9.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1966 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna, ki je sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1966. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
Št. 400-1/66-3
Sevnica, dne 27. januarja 1966
Nadomešča predsednika Skupščine občine Sevnica podpredsednik Franc Molan 1. r.
	PREGLED IN RAZPORED	DOHODKOV OBČINE		SEVNICA ZA LETO 1966	
Vrsta	Dohodki	Skupaj N din	Številka glavnega namena	Razpored dohodkov	Skupaj N din
1	Prispevki	2,886.000	01	Dejavnost šol	2,517.510
2	Davki	1,249.500	02	Kulturno prosvetna dejavnost	237.800
3	Takse	72.000	03	Socialno varstvo	467.160
5	Dohodki po poseb. prispevkih	140.500	04	Zdravstveno varstvo	296.380
6	Dohodki organov in razni drugi dohodki	8.000	05	Komunalna dejavnost	323.470
7	Dopolnilna sredstva	2,180.000	06	Delo državnih organov	1,683.670
8	Prenesena sredstva	69.320	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	49.450
			12	Dejavnost družbenih .organizacij	193.700
			13	Negospodarske investicije	238.100
			14	Gospodarski posegi	344.040
			15	Vlaganje v rezervni sklad	64.670
			16	Proračunske obveznosti iz preteklih let	186.650
			18	Nerazporejeni dohodki	2.720
	SKUPAJ	6,605.320		SKUPAJ	6,605.320
44.
Po 1. in 8. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o igrah na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) in 100. členu statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-238/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela
ODLOK
° spremembah odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Sevnica 1
1.	člen
V odloku o prispevkih in davkih občanov v občini Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-54/65) se spre-toenijo nekateri členi.
2.	člen
V 1. točki 4. člena se znesek 60.000 din nadomesti s 350 din. Za zadnjim odstavkom 4. člena se doda novi odstavek, ki se glasi: »Osebni dohodki vajencev in osebni dohodki članov dijaških in študentskih organizacij so oproščeni tega prispevka.«
3.	člen
6.	člen se spremeni in glasi:
Osebni dohodek od gozda predstavlja prejeti znesek cene lesa na panju, katero določijo gozdne organizacije, ki gospodarijo z zasebnimi gozdovi na podlagi odloka o naj nižjih zneskih cene lesa na panju na les iz gozdov, na katerih je lastninska pravica.
4.	člen
Na koncu prvega odstavka 11. člena se pika nadomesti z vejico in doda: »olajšave po tem členu pa ne morejo preseči 60 %«.
5.	člen
12. člem se v celoti spremeni in se glasi:
»Zavezanec prispevka 'iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se za zemljišča, oddana v zakup kmetijski organizaciji za več kot 4 leta zaradi izkoriščanja za 'kmetijsko proizvodnjo v celoti oprosti prispevka.«
6.	člen
V	15. členu se za besedo »opeka« vejica nadomesti s piko in črtajo besede: »ki zaposlujejo več kot tri delavce«.
7.	člen
V	16. členu se pavšalne letne osnove spremenijo in
glasijo:
Din
Predelava kovin
kovinarstvo, avtomehanika	10.000
strojno ključavničarstvo, 'ključavničarstvo 12.000 precizna mehanika	12.000
kleparstvo	10.000
urarstvo	10.000
kovaštvo	10.000
vse ostalo iz te panoge	8.000
Proizvodnja električnih aparatov im naprav
elektroinstalaterji	16.000
radiomehaniki	12.000
elektromehaniki	15.000
vse ostalo iz te panoge	10.000
Proizvodnja kemičnih izdelkov
fotografi	5.000
vse ostalo iz te panoge	4.000
Predelava lesa
mizarji, isitmgarji	16.000
kolarji in sodarji	9.000
zaboj arji	15.000
vse ostalo iz te panoge	8.000
Proizvodnja tekstilnih izdelkov
krojaštvo za obleke in perilo	9.000
vse ostalo iz te panoge	8.000
Predelava usnja
izdelava usnjene galanterije	12.000
čevljarji	10.000
vse ostalo iz te panoge	9.000
Sedlarska dela
tapetništvo	12.000
vse ostalo iz te panoge	9.000
Proizvodnja živilskih izdelkov
slaščičarna, pekarna im mlini	8.000
vse ostalo iz te panoge	6.000
Gradbena obrt
vodovodno instalaterstvo	13.000
kamnoseštvo, izdelava umetnega kamna im predmetov iz naravnega in umetnega kamna	13.000
teracerstvo	14.000
zidarji, izdelovanje fasad, slikarstvo, pleskarstvo in avtolič-arstvo	12.000
pečarstvo im oblaganje s ploščicami	8.000
tesarstvo	13.000
Obrtne, osebne in druge usluge
moško in žensko frizerstvo	10.000
dimnikarji	6.000
vse ostalo	5.000
Gostinske usluge
gostišča v Sevnici in Krmelju	25.000
gostišča v Loki in Šentjanžu	15.000
gostišča na Bregu, Blanci, Šoštanju
in Tržišču	10.000
gostišča na Bučki in Studencu	6.000
gostišča v Zabukovju	5.000
Prevozne usluge
prevozi s tovornimi avtomobili do 3 ton	14.000
prevozi s tovornimi avtomobili nad 3 tone	16.000
prevozi s traktorji	8.000
prevozi z osebnimi avtomobili	6.000
8.	člen
18. 'člen se spremeni in glasi:
»Zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, ki se jim odmeri prispevek po dejanskem dohodku pa so v preteklem letu presegli po občinski skupščini določeno višimo celotnega dohodka, so dolžni voditi poslovne knjige«.
9.	člen
20.	člen se črta.
10.	člen
V drugem odstavku 4. točke 22. člena se besedilo »16 let« nadomesti s »15 let«.
11.	člen
24. člen se spremeni in glasi:
»Zavezanci prispe vik a od intelektualnih storitev, ki dosegajo znatno višje osebne dohodke od minimalnih osnov, ,sio dolžni voditi poslovne knjige.«
12.	člen
V 25. členu se znesek 1,000.000 din nadomesti z 12.000 din.
13.	člen
Drugi odstavek 3. točke 26. člena se črta.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
št. 402-2/65-1
Sevnica, dne 27. januarja 1966
Nadomešča predsednika Skupščine občine Sevnica podpredsednik Franc Molan 1. r.
45.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je ipo 18. in 20. členu zakotna o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58) v zvezi z navodilom za izdelavo urbanističnega projekta (Uradni list SRS, št. 1-1/65) in na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za gradbeni okoliš »stanovanjska soseska V« Šentjur pri Celju
1.	člen
V skladu z urbanističnim programom za naselje Šentjur pri Celju se sprejme zazidalni načrt za gradbeni okoliš »stanovanjska soseska V«.
2.	člen
Komplgiks, predviden za zazidavo po zazidalnem načrtu za gradbeni okoliš »stanovanjska soseska V«, omejuje na jugu cesta II. reda št. 344 Celje — Rogaška Slatina, na vzhodu cesta, ki pelje proti Korenjak Juriju v Bezovje, na zahodu stanovanjska soseska EH in na severu pobočje hriba. Kompleks meri v celoti 5,00 ha Zazidava se izvede do grebena od Sikoška proti vrhu hriba v izmeri 1,5 ha.
Zazidalni načrt za gradbeni okoliš »stanovanjske soseske V« določa naslednje:
I.	Glede namenske izrabe površin
1.	Ohranitev vseh obstoječih zgradb, razen objektov, ki so predvideni za rušenje in to v 3 fazah.
2.	Gradnjo 29 individualnih stanovanjskih hiš in to:
a)	2 zgradbi tipa PP
b)	6 zgradb tipa C3
c)	10 zgradb tipa C1
d)	7 zgradb tipa A
e)	4 zgradbe tipa D
3.	Izgradnjo enega otroškega igrišča v sredini soseske.
II.	Glede vodnogospodarskih ureditev in komunalnih naprav:
1.	Preskrba s pitno vodo iz obstoječe vodovodne mreže Šentjur pri Celju.
2.	Odvajanje odpadnih voda preko zbiralnikov v kanalski kolektor Ob levi strani potoka Pesnice.
3.	Napajanje z električno energijo iz predvidene nove trafo postaje.
4.	Javna razsvetljava bo izvedena v kabelski izvedbi.
5.	Ureditev cestnega omrežja z osrednjo cesto skozi naselje.
III.	Izvajanje zazidalnega načrta po pravilniku, ki je sestavni del načrta.
4.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odtokom občinski organ, ki je pristojen za urbanistične zadeve.
5.	člen
Zazidalni načrt za gradbeni okoliš »stanovanjska soseska V« obsega 2 dela, izdelan po Zavodu za napredek
gospodarstva Celje, št. 44/64 in je sestavni del tega odloka.
V okolišu se bodo zazidali objekti, ki so označeni s številko 1—6, 30—42, 53—60 in PP.
7.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 350-3/66-1
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
46.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 5., 22. in 35. členu temeljmega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65, 29-493-65, 33-561/65 in 57-941/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah in spremembah odloka o občinskem prometnem davku
1.	člen
V tarifi k odloku o občinskem prometnem davku občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 50/65) se:
—	v uvodu k poglavju H: prometni davek od storitev doda stavek: Občinskemu prometnemu davku niso podvržene obrtne storitve, ki so opravljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam.
—	po 11. tarifni številki se doda stavek: Zavezancem, ki plačujejo prispevek iz dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku, se odmeri .občinski prometni davek v pavšalnem letnem zneslku, ki pa ne sme presegati 2.000 N din. Pavšalni znesek odmeri za finance pristojen upravni organ istočasno z odmero prispevka.
2.	člen
Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Št. 421-4/66-6
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
47.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 66. členu temeljnega zakona o financiranju družb eno -pol iti č n i h skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64), 54. členu zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30-309/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik
okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o prenehanju gozdnega sklada občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Občinski gozdni sklad, ki je bij ustanovljen z odlokom o ustanovitvi gozdnega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 47-458/61) preneha obstojati.
2.	člen
Sredstva sklada, njegove terjatve in obveznosti se prenesejo med sredstva biološke amortizacije Gozdnega gospodarstva Celje in Kmetijsko gospodarskega podjetja Brežice, ki gospodarita z gozdovi, na katerih je lastninska pravica na območju občine.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 321-16/66-2/7
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
48.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 18. in 20. členu zakona o urbanističnih projektih (Uradmi list LRS, št. 22-127/58), v zvezi z navodilom za izdelavo urbanističnega projekta (Uradni list SRS, št. 1-1/65) in na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji Občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za gradbeni okoliš CN (center naselja) in gradbeni okoliš stanovanjske soseske I Šentjur pri Celju
1.	člen
V skladu z urbanističnim programom za naselje Šentjur pri Celju in v skladu z ureditvenim načrtom Šentjur pri Celju se sprejme zazidalni načrt za gradbeni okoliš CN (center naselja) in stanovanjski okoliš I.
2.	člen
Kompleks, predviden za zazidavo po zazidalnem načrtu za gradbena okoliš CN (center naselja) in stanovanjski okoliš I. omejuje na jugu obvoznica ceste II. reda št. 344 Celje — Rogaška Slatina, na vzhodu cesta III. reda Šentjur pri Celju — Dramlje, na severu stanovanjska cona II. oziroma rekreacijski center, na zahodu pa cesta vpadnica iz Šentjurja v smeri proti severu na cesto Maribor—Ljubljana.
Kompleks meri v celoti 14,60 ha.
3.	člen
Zazidalni načrt se deli na:
a)	center naselja
b)	stanovanjsko sosesko I
c)	obrtno servisni center.
4.	člen
Zazidalni načrt za gradbeni okoli CN in stanovanjsko cono I določa naslednje:
I.	Glede namenske izrabe površin:
a)	center naselja
1.	Ohranitev vseh obstoječih objektov, razen poslopja, ki ga sedaj uporablja Alpos in Obrtno komunalno podjetje Šentjur pri Celju, Romove hiše in stanovanjskih hiš št. 19 in 7.
2.	Gradnja kulturnega doma s kinodvorano in odrom ter klubskimi prostori družbenih organizacij.
3.	Trgovski center.
4.	Zdravstveni dom.
5.	Hotel is parkiriščem in garažami
b)	Stanovanjska soseska I
1.	10 stanovanjskih blokov tipa AZA s 3 stanovanjskimi etažami po 18 stanovanj in orientacijo strehe vzhod —zahod — 180 stanovanjskih enot.
2.	13 stan. blokov tipa AZA s 3 stanovanjskimi etažami po 9 stanovanj — 117 stanovanjskih enot z orientacijo strehe sever—jug.
3.	4 stanovanjske bloke tipa AZA s 3 stanovanjskimi etažami po 9 stanovanj — 36 stanovanjskih enot z orientacijo strehe severovzhod—jugozahod.
4.	1 stolpič s 5 stanovanjskimi etažami tipa poistolp-nica konstruktor Maribor z 20 stanovanjskimi enotami.
5.	2 stanovanjska stolpiča s 5 stanovanjskimi etažami VNI sistem z 20 stanovanjskimi enotami skupno 40 stanovanjskih enot.
6.	6 stanovanjskih dvojčkov skupaj 12 stanovanjskih enot.
7.	Otroški vrtec z dvemi otroškimi igrišči.
8.	Pripadajoči parkirni prostori z garažami ob objektih.
9.	Skupaj ima ta soseska 405 stanovanjskih enot, skupno torej 1215 inovih prebivalcev.
c)	Obrtno servisni center
1.	Bencinsko črpalko.
2.	avtomoto servis.
3.	Obrtniški servis.
4.	Servis za pomoč gospodinjstvu.
II.	Glede vodnogospodarskih ureditev in komunalnih naprav:
1.	Preskrba s pitno vodo iz obstoječe vodovodne mreže Šentjur pri Celju.
2.	Odvajanje odpadnih voda preko zbiralnikov v kanalski koiektor ob levem bregu Pesnice in po izgradnji ob desnem bregu Pesnice.
3.	Napajanje z električno energijo iz obstoječih in predvidenih TP, n. n. omrežje bo izvedemo v kablih ravno tako tudi javna razsvetljava.
4.	Ureditev cestnega omrežja z osrednjo cesto skozi naselja — obstoječa in servisnimi cestami v naselju v širini 3,00 m.
III.	Izvajanje zazidalnega načrta po pravilniku, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
5.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odtokom občinski upravni organ, ki je pristojen za urbanistične zadeve.
6.	člen
Zazidalni načrt za gradbeni okoliš CN — center naselja in stanovanjski conlng I št. 226/63, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, je sestavni del tega odtoka.
7.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 350-4/66-1
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
49.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 2. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35-612/65) in 128. članu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine.
1.	člen
Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz
1.	člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo 30 % za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporalblja pa se od 1. januarja 1966.
St. 402-7/66-2/7
Šentjur pni Celju, dne 31. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
50.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o vodovodnem redu
1.	člen
V odtoku o vodovodnem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 10/63) se v zadnjem členu doda naslednje besedilo:
Ker je bito ustanovljeno s 1. januarjem 1966 Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur pri Celju in spada v mjegovo dejavnost tudi preskrba občanov z vodo, se vse pravice in obveznosti po tem odtoku prenesejo na Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur pri Celju.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
St. 352-6/66-1
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1966
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
51.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 21. členu zakona o varstvu voda (Uradni list LRS, št. 39-230/60) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji Zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o določitvi manjših potokov in jarkov v občini Šentjur pri Celju.
1.	člen
Kot manjši potoki in jarki se v občini Šentjur pri Celju štejejo vsi vodotoki.
2.	člen
Lastniki zemljišč in koristniki zemljišč splošnega ljudskega premoženja, na katerih ali ob katerih so manjši vodotoki, morajo obvezno čistiti struge teh vodotokov in gojiti ob njihovem obrežju primemo zarast. Dolžni so redno odstranjevati iz strug in obrežij vse grmičevje in drevesa, korenine in trnje, pesek in drug material, ki ga je voda nanesla in ki ovira normalen odtok vode. Prvo čiščenje se mora opraviti vsako leto v dobi zimskega mirovanja rastlin od oktobra do najpozneje 15. marca vsakega leta.
3.	člen
Pri sečnji dreves je paziti, da so panji čim nižji in rezi na njih gladki. Drevesa, ki jim voda izpodjeda korenine, je treba odstraniti s panjem vred in morebitne, zaradi takega izpodkopavanja nastale zajede zasuti in zasaditi z vrbovimi potaknjenci.
Posekano drevje in grmovje se mora odstraniti iz struge, da ga voda ne odnese.
Manjše zajede v strugi ob svojem zemljišču je dolžan lastnik ali koristnik zemljišča primemo zavarovati
s travno rušo, vrbovimi ali jelševimi .potaknjenci, pople-ti ali z nametom kamna v zajedi.
Prepovedana je sečnja elastičnega grmovja .im drevja v starosti do 3 let.
4.	člen
Če zavezanec v 2. in 3. členu tega odloka navedenega dela v danem roku ne opravi, se opravi to delo z najeto delovno silo na stroške zavezanca.
— besedilo 7. člena se glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, razen osebnega dohodka od poseka lesa plačujejo zavezanci po naslednjih progresivnih stopnjah od katastrskega dohodka negozdnih površin;
Po stopnji
do 2.000 din	16 %
od 2.010 din	do 4.000 din	21 %
nad 4.010 din	25 °/o
5.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo preko tehnične službe Vodne skupnosti porečja Savinje v Celju.
6.	člen
Navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi svet za kmetijstvo Skupščine občine Šentjur pri Celju.
7.	člen
Z uveljavit vi j o tega odloka preneha veljati odtok o določitvi voda na območju občine Šentjur pri Celju, ki se štejejo med manjše potoke. (Uradni vestnik okraja Celje, št. 54-523/61).
8.	člen
Ta odlok velja od naslednjega dne po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 352-3/66^2/7
Šentjur pri Celju, dne 3-1. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
52.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 8., 13. in
19.	členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Šentjur pri Celju 1
1. člen
V odloku o prispevkih in davkih občanov pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 10-144/65) in 22-380/65) se
—	besedilo 4. člena sedaj glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plača po stopnji 5 0,'o«;
—	besedilo 6. člena -se glasi: »Območje občine Šentjur pri Celju se glede določanja prispevka na dohodek od kmetijstva šteje kot enoten proizvodni okoliš, upoštevajoč pri tem dejansko ugotovljen katastrski dohodek po bonitetnih razredih in cenilnih okrajih«;
Prispevek iz osebnega dohodka od poseka plačajo zavezanci od osnove, določene v 11. členu odloka po enotni stopnji 12,5%«.
—	besedilo 9. člena se glasi: »Če je bil donos na posamezni parceli ali na več kmetijskih parcelah zmanjšan zaradi elementarniih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, razen suše, se na prošnjo zavezanca katastrski dohodek vsake take parcele zmanjša za -toliko odstotkov, za kolikor se je zmanjšal donos parcele«.
Znesek prispevka iz dohodka od kmetijstva oškodovanega zavezanca se zmanjša v odstotku, ki ustreza zmanjšanju katastrskega dohodka po prejšnjem odstavku tega člena. Olajšava po tem členu se prizna na zavezan-čevo prošnjo, če je ta vložena najkasneje v 15 dneh po nastali škodi. Višino škode ugotovi strokovna komisija ali organ, ‘ki ga določi oddelek za gospodarstvo občine. Posebna olajšava po tem členu se ne prizna, če znaša manj kot 10 din.
—	besedilo 10. člena se glasi: »Zavezancem prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva, ki zaradi osebnih, družinskih in drugih posebnih razmer ne dosegajo v tem členu določenega dohodka, se prizna olajšava in sicer:
a)	zavezancem, katerih osebni dohodek ne presega 600 dinarjev letno na družinskega člana in ki poleg dela-zmožmih članov preživljajo več kot dva mladoletna otroka — za vsakega nadaljnjega takega otroka po 10 % odmerjenega prispevka;
b)	zavezancem, katerih osebni dohodek ne presega 600 din letno na družinskega člana, pa preživljajo poleg delazmožnih članov še za delo nesposobne družinske člane —- za vsakega takega delanezmožnega družinskega člana po 10 % odmerjenega prispevka, vendar skupno zmanjšanje po točkah a) — ib) -tega člena ne more presegati 60 % odmerjenega prispevka;
c)	zavezancem prispevka, katerih osebni dohodek ne presega 1.200 din letno na družinskega člana, pa nimajo za idelo zmožnih družinskih članov, se odmerjeni prispevek zmanjša za 20 % za vsakega družinskega člana, vendar skupno zmanjšanje ne more presegati 60% odmerjenega prispevka. Olajšava se prizna ne glede na višino osebnega dohodka, če obsega osebni dohodek le katastrski dohodek;
č) zavezancem prispevka, ki so imeli izdatke nad 50 din letino zaradi zdravljenja obolelih članov družine, se prizna olajšava v odstotku, po katerem bi se plačal prispevek sorazmerno od izdatkov take vrste povečanih za 100 %. Za uveljavitev olajšave mora zavezanec predložiti ustrezna dokazila o plačanih stroških zdravljenja. Med stroške zdravljenja se ne štejejo protetična dela;
d)	zavezancem prispevka, ki so imeli izdatke zaradi smrti družinskega člana, se prizna olajšava v odstotku, po katerem bi se plačal prispevek sorazmerno od izdatkov take vrste, povečanih za 100 %. Kot priznani strošek se šteje višina povprečne pogrebnine po določilih komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, ki veljajo za občane v delovnem ali podobnem razmerju. Olajšava po tej točki! se me prizna za umrle družinske člane zavezancev, katerim pripada povračilo pogrebnine od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje;
e)	zavezancem prispevka, fci jim je priznan status borca, se prizma še posebna olajšava v odstotku od odmerjenega prispevka, če so se vključili v NOV:
—	pred 8. 9. 1943	50 %
—	med 8. 9. 1943 in koncem leta 1944 25 %
—	od početka 1945 do 30. 4. 1945	10 %
Pod enakimi pogoji veljajo te olajšave tudi za zavezanke — vdove padlih borcev, če se niso ponovimo poročile i za zavezance — starše takih borcev pa v primeru, če jim je bil pokojni edini hranitelj. Olajšava znaša v teh primerih 50 % odmerjenega prispevka. Dokazila za uveljavljanje teh olajšav predloži za finance pri-stojinemu organu občinsko združenje borcev, oziroma zavezanec sam.
V postopku za uveljavitev olajšav se po tem odloku štejejo za mladoletne otroke otroci od 15 let, če ne prejemajo otroških doklad, za odrasle delanezmožme osebe pa vojaški voj,ni invalidi im delovni invalidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delazmožmost je zmanjšana z nad 50%, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let starosti ter bolniki, ki so pretežni del leta nezmožni za delo.
Olajšave po točkah č) In d) -ne morejo presegati odmerjenega prispevka.
Če katerakoli olajšava po tem členu ne presega 10 din, -se ne upošteva.
Če ima zavezanec pravico do več vrst olajšav po tem členu, se upošteva tista, kii je za zavezanca naj-ug-odnejša.
—	besedilo 12. člena se glasi:
Povprečni letni kosmati osebni dohodki delavcev iz delovnega razmerja, ki služi v postopku za odmero prispevkov iz dohodkov od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti kot maksimalna pavšalna in najmanjša dejanska osnova znaša:
Predelava kovin	dim
1.	Kovaštvo	10.000
2.	Kovimos-trugarstvo, avtomehanika,
izdelava kovinske galanterije	15.000
3.	Ključavničarstvo splošno	in	strojno	15.000
4.	Vodno inštalatenstvo	16.000
5.	Ostalo iz te stroke	12.000
Predelava nekovin
1.	Proizvodnja opeke	10.000
2.	Ostalo	6.000
Predelovanje zemlje, kamna in stekla
1.	Lončarstvo	8.000
2.	Ostalo	5.000
Elektrotehnične obrti
1.	Elektromehanika	14.000
2.	Elektroinštalacije	15.000
3.	Ostalo	12.000
Stavbne obrti
1.	Zidarstvo, fasa-derstvo, slikarstvo -in
pleskarstvo	13.000
2.	Tesarstvo in krovstvo	14.000
3.	Pečarstvo in oblaganje ploščic	10.000
4.	Inštalaterstvo centralnih	kurjav	13.000
5.	Kamnoseštvo, teracerstvo, i-zdelovainje
cementnih izdelkov	14.000
6.	Iz-olaterstvo	13.000
7.	Ostalo iz te panoge	12.000
Predelava les-a
1.	Kolarstvo, soda-rstvo	5.000
2.	Lesiostrugarstvo	12.000
3.	Mizarstvo, paketarstvo	12.000
Predelava tekstila
1.	Kr-ojaštvo, šiviljstvo	8.000
2.	Pletiljstvo	9.000
3.	Ostalo	7.000
Predelava usnja	5.000
1.	Čevljarstvo im copatarstvo	5.000
2.	Sedlarstvo in drugo	6.000
Živilske obrti
1.	Pekarstvo	10,000
2.	Izdelava brezalkoholnih pijač	20.000
3.	Ostalo	7.000
Obrtne, osebne im druge storitve
1.	Bri-vsko-frizerska	12.000
2.	Ostalo	7.000
Druge obrti
1.	Tapetništvo	11.000
2.	Ostalo	10.000
Gostinstvo	14.000
Prevozništvo
1.	Prevozniki s tovornimi avtomobili	35.000
2.	Ostalo	8.000
Za stroke, ki niso naštete v tem členu, se vzame osnova majsorodnejše aili podobne stroke.
— besedilo 13. člena se glasi:
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in -drugih gospodarskih dejavnosti, katerim so določene pavšalne letne osnove, plačujejo prispevek po enotni stopnji 12,5%, zavezanci prispevka, ki plačujejo prispevek od dejanskih osnov pa po naslednjih progresivnih stopnjah:
Osnova nad din	do dim	% od osnove
	16.000	12,5 %
16.010	20.000	15 %
20.010	30.000	20	"/o
30.010		30	%
Prispevek iz osebnega dohodka po pavšalni -letni osnovi plačujejo zavezanci, ki sa-mio-stojmo in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti, gostilničarji in zavezanci proizvodnih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, izvzemši izdelavo kovinske galanterije, proizvodnjo opeke in izdelavo cementnih izdelkov.
Zavezancem se določi pavšalna osnova na podlagi pogodbe, ki jo skleneta za finance pristojen upravni organ občine in zavezanec. Kolikor ne pride do sporazuma pri sklenitvi -pogodbe, določi pavšalno osnovo za prispevek pristojni upravni organ na podlagi cenitve dohodkov, -upoštevajoč podatke o načinu in obsegu zavezan-čevega poslovanja in druga dejstva ter pogoje v katerih zavezanec opravlja prispevku zave-zanio dejavnost v primerjavi z drugimi zavezanci iste stroke ali na osnovi primerjave s sorodnimi obrati družbenega sektorja.
Zasebnim prevoznikom z motornimi tovornimi vozili se določi pavišalna osnova na podlagi pogodbe, ki jo skleneta zavezanec in za finance ipristojen upravni organ, upoštevajoč pri tem nosilnost in sposobnost voaila in morebitna druga dejstva ter pogoje, v katerih opravlja zavezanec -svojo dejavnost. Pri tem je pavšalna osnova iz 12. člena tega odolka računana za vozilo z nosilnostjo 5 ton in normalnimi delovnimi pogoji zavezanca.
—	besedilo prvega odstavka 14. člena se glasi:
Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se jim o-dmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, morajo voditi poslovne knjige po predpisanem sistemu, če so v preteklem letu dosegli 20 milijonov starih dinarjev celotnega dohodka ali več;
—	besedilo 3. odstavka 14. člena odpade.
—	besedilo 19. člena se glasi:
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku v smislu 74. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih sme znašati največ 1.200 din.
—	besedilo 20. člena se glasi:
Letni povprečni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, na podlagi katerega se določa osnova za prispevek od intelektualnih storitev znaša (oziroma ne more biti manjši)
1.	za odvetnike	20.000 din
2.	za ostale intelektualne storitve
oziroma poklice	8.000 din
—	v 21. členu se znesek 1,300.000 din nadomesti z zneskom 20.000 din
—	besedilo 22. člena se glasi:
Prispevek iz oseb,nega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po stopnji 12,5%;
—	besedilo prvega odstavka 24. člena se glasi:
Prispevek iz osebnega dohodka .od avtorskih pravic,
patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 3,5 %.
—	besedilo 30. člena se glasi:
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na sa-morodno trto se plača v letnem pavšalnem znesku in sicer:
a)	za težje traktorje nad 30 KS	250 din
b)	za velike m,o,torne mlatilnice s kapaciteto nad 500 kg/h	100 din
c)	za strojne žage, vključno venecianke
po listu	350 din
č) za samorodno trto po trsu	0,10 din
—	besedilo 31. člena se črta.
2.	člen
V členih 5., 11., 15., 16., 29., 33. in 35. se zneski, ki izražajo osnove prispevkov ali prispevke same v starih dinarjih, zmanjšajo na odgovarjajoče zneske novih dinarjev.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Št. 422-102/65-6
Šentjur -pri Celju, dne 31. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri -Celju Vinko Jagodič 1, r.
53.
ODLOČBA
o ustanovitvi osnovne šole v Gorici pri Slivnici.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 62. členu zakona o -osniovnli šoli (Uradni list LRS, št. 32-165/59 in 7-43/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni -vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dme
5.	-novembra 1965
odločilat
1.	Ustanovi se osnovna šola v Gorici ipri Slivnici, ki posluje pod imenom »Osnovna šola Gorica pri Slivnici«.
Sedež šole je v Gorici pri Slivnici.
Predmet poslovanja šole je dajanje osnovnošolske izobrazbe šoloobveznim otrokom in drugim državljanom.
2.	Šoli se -dodeljujejo kot sredstva, s katerimi gospodari, šolska stavba v Slivnici pri Celju, ki leži na pare. št. 743/3 in 708 k. o. Sv. Urban.
3.	Do imenovanja šolskega upravitelja po razpisu opravlja dolžnosti upravitelja šole v izgradnji Martin Lupše.
4.	Pripravljalni upraviitelj je dolžan izvršiti vse kar je treba za začetek dela šole, pri čemer mu pomaga občinski upravni organ, pris-tojen za šolstvo in svet za šolstvo Skupščine občine Šentjur pri Celju.
5.	Do sprejetja statuta šole in pravilnika o delitvi osebnega dohodka dobivajo delavci šole osebni dohodek po posebni pogodbi.
6.	Šola se mora konstituirati najpozneje do dne 1. 8. 1966, ko mora biti imenovan svet šole, upravni odbor in direktor.
7.	Šola bo obsegala šolske okoliše sedanje osnovne šole Slivnica pri Celju in višje razrede osnovnih šol Pre-vorje, Dobrina -in Loke -pri Žusmu.
8.	Ustanovitev šole se mora priglasiti v 15 dneh po izdaji te odločbe Okrožnemu gospodarskemu sodišču v Celju zaradi registracije v smislu navodila o vpisovanju zavodov v register (Uradni list SFRJ, št. 10-178/65 in 19-388/65) skladno z določbami temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5-33/65).
9.	Ta odločba velja takoj.
Št. 022.23/65-1
Šentjur pri Celju, dne 5. novembra 1965
Predsednik Skupščine -občine Šentjur -pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
54.
Sku-pščina občine Šmarje pri Jelšah je po 13. in 130-členu zakona o prispevkih in davkih -občanov (Uradni i-ist SRS, št. 37-209/64, 24-268/65, 29-299/65 in 36-364/65) v zvezi -s 102. in 136. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah prispevkov in davkov občanov.
1. člen
V odloku o stopnjah prispevkov in davkov občanov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-59/65, 20-308/65 i11 24-446/65) se v 4. členu stopnja 20% spremeni na 12,5 %•
2.	člen
5.	člen se spremeni in se glasi:
Prispevek iz osebnega dohodka obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja po naslednjih stopinjah:
5.	za strojne in vodne žage vključno ve-necianke od vsakega lista v vseh
okoliših	200 dim
6.	za vsako samorodno trto v vseh okoliših 0,20 din
Osnove din	Stopnje %
do 20.000	12,5
do 25.000	20
nad 25.000	30
V 6. členu se besedila in stopnje v točkah a), b) in
c)	črtajo, namesto tega pa se doda na koncu stavka stopnja 12,5%.
4.	člen
7.	člen se spremeni in se glasi:
Letni pavšalni zneski prispevka od obrtnih dejavnosti po 74. členu irepubMškega zakona o prispevkih in davkih občanov se odmerjajo in plačujejo v letnih zneskih vnaprej do višine prispevka, ki ne sme biti večji od 2500 din.
Kateri zavezanci bodo plačevali prispevek v pavšalnem letnem znesku, določi upravni organ za finance upoštevajoč 74. in 89. člen 'republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov.
5.	člen
9.	člen se spremeni in se glasi:
Stopnja za odmero prispevkov od intelektualnih storitev znaša 12,5 %, kolikor niso obdavčeni v pavšalnem letnem znesku.
6.	člen
Za predmete iz prve točke tega člena plačajo lastniki še dopolnilni prispevek v višini 4-kratnega zneska rednega 'prispevka, če se opravljajo z njimi storitve za druge.
10.	člen
Prispevki se 'Odmerjajo po proizvodnih okoliših, ki so določeni za odmero občinskih doklad na dohodek od kmetijstva.
11.	člen
V	15. členu se stopnja 10 % nadomesti s stopnjo 20 %.
12.	člen
V	16. členu se osnova pod a) 15.000 din črta in nadomesti z 300 din, pod b) 10.000 din črta in nadomesti z 200 din, doda se pa še c) intelektualne storitve s 150 din.
13.	člen
V	13. členu se zneski, ki izražajo osnove prispevkov v starih dinarjih zmanjšajo na odgovarjajoče zneske novih dinarjev.
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi. Uporablja se za leto 1966.
St. 010-7/66-1
Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1966
10.	člen se v celoti črta.
7.	člen
V	11. členu se stopnja 17,5% nadomesti s stopnjo 3,5%.
8.	člen
V	12. členu se stopnja 10 % nadomesti s stopnjo 30%.
9.	člen
14. člen se spremeni in se glasi:
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na sa-Uiorodno trto se plača v naslednjih letnih zneskih:
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
55.
Po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni -list SFRJ, št. 10/65) v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni List SFRJ, št. 26/65) in 136. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
Proizvodni okoliš din
1.
2.
3.
4.
	2	3	4
za dvoosne traktorje od vsake KS	30	15	5
za traktorske prikolice nad eno tono nosilnosti od tone nosilnosti	90	45	15
za kultivatorje, trosilnike umetnih gnojil in druge priključne naprave dvoosnih traktorjev	30	15	5
za mlatilnico na strojni pogon s kapaciteto: — nad 400 do 500 kg na uro	360	90	30
•— nad 500 do 1500 kg na uro	480	240	80
— na 1500 kg na uro	600	300	100
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča.
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Šmarje pri Jelšah se uvede plačevanje prispevka.
Za mestno zemljišče po tem odloku velja zazidano in nezazidano zemljišče v ožjih gradbenih okoliših, določenih v 1. členu odloka o določitvi ožjih gradbenih rajonov v občini Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Žalec (Uradni list LRS, št. 36/59).
2.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu »prispevek«) mora plačevati lastnik ozi-
roma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe.
V stanovanjski hiši oziroma stanovanjskih prostorih mora plačevati prispevek nosilec stanovanjske pravice.
3.	člen
Prispevek se ne plačuje za mestno zemljišče:
1.	ki se uporablja za vojaške namene;
2.	na katerem so stavbe in prostor, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti od nacionalizacije;
3.	ki je nezazidano in je po urbanističnem programu določeno za kmetijsko obdelavo in gozdarske namene;
4.	ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za zazidavo, pa se začasno uporablja v druge namene, vendar samo tako dolgo, dokler se ne prične s pripravami za gradnjo oziroma s komunalnim urejanjem zemljišča;
5.	ki se uporablja za komunalne nadzemne objekte, naprave in napeljave in 'ki je potrebno za gradnjo ali vzdrževanje komunalnih objektov in naprav;
6.	Iki je zavarovano po posebnih predpisih in se ne uporablja za stanovanjske ali poslovne namene;
7.	za zemljišča ob vodotokih in cestah, ki so v upravi vodnogospodarskih organizacij ali cestnih podjetij, vendar le, če se ne uporabljajo za stanovanjske ali poslovne namene;
8.	ki se uporablja za telesno-kultumo in vzgojno udejstvovanje ter se ne uporablja v stanovanjske ali poslovne namene.
Plačevanja prispevka so oproščeni tisti socialni podpiranci, ki prejemajo socialno podporo od občinske skupščine in tisti 'Upokojenci, ki .prejemajo pokojnino izpod 350 din skupno z varstvenim dodatkom.
4.	člen
Mestno zemljišče se glede na namen razdeli:
M;.•ar*’*«—
— na pretežno stanovanjsko območje;
—- na pretežno poslovno območje.
5.	člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki zemljišč pri stanovanjskih stavbah, jih delimo na dve kategoriji po naslednjih merilih:
a)	lega zemljišča v naselju glede na preskrbo (trgovina, servisi, gostinstvo) in oddaljenost od objektov, šolstva, zdravstva, prosvete, kulture itd.;
b)	prometna povezanost -s centrom;
c)	opremljenost s komunalnimi napravami.
6.	člen
V stanovanjsko območje I. kategorije se uvrstijo naslednji predeli: — predel v Rogaški Slatini, pri katerem poteka meja od severnega kota parcele 965 k. o. Tržišče ob zapadni meji parcele 958 (železnica) do kat. meje Ratanska vas. Po meji do parcele 24/3 k. o. Ratanska vas, preseka potok 554/1 in ob severni meji parcele 127 nazaj na kat. mejo. Dalje po severni meji parceel i in 116/2, preseka cesto 924/1 (Celje—Rogaška Slatina) na občinsko cesto 926, ki poteka talko, da zajame bencinsko črpalko. Po južni strani ceste št. 926 do stika s parcelo 75/1. Po južni strani parcele 75/1 do parcele 94/1. Dalje po južni strani parcele 94/1 dn vzhodni strani do parcele 75/1. Od tu dalje poteka meja po severni strani parcele 94/2 in p,o meji med pare. 73 in 75/1 do ceste 929/1. Od tu po cesti 929/1 do parcele 61 (vrtnarija) ter po južni
strani parcele 61 do ceste 976 (proti Cerovcu). Dalje po zahodni strani te ceste, preseka cesto pare. 930 din poteka dalje po jugovzbodtni 'Strani parcele 977 do stavbne parcele 252 (ambulanta). Meja poteka ,od tu dalje tako, da zajame vse parcele 252, 201/1, 212/8, 189/2, 216/2 do ceste 967/1 (proti šoli). Po tej cesti (967/1) od šole do parcele 220. Zajame parcele 220, 249, 231/1, 967/3, preseka železniško progo 959, zajame parcelo 231/2. Tu preseka cesto 936/2 in poteka po severni strani pare. 803/3 ter preseka pare. 936/1. Ob zapadni meji te parcele proti severu do parcele 909/2. Dalje zajema vse parcele 909/2 44/2, 44/1, 187, 915/3, 916/3, 917/4, 916/2, 916/1, 919/2 in 965 do izhodiščne točke.
7.	člen
V	stanovanjsko območje II. kategorije se uvrstijo naslednji predeli:
—	predel v Rogaški Slatini, pri katerem poteka meja po mejah ožjega gradbenega okoliša in obsega ves okoliš razen že opisanega območja I. stanovanjske kategorije;
—	predel v Šmarju pri Jelšah, pri katerem poteka meja po meji ožjega gradbenega okoliša tako, da obsega ves okoliš;
—	predel v Rogatcu, pri katerem poteka meja po meji ožjega gradbenega okoliša tako, da obsega ves okoliš.
8.	člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki zemljišč za poslovne namene jih delimo na dve kategoriji po naslednjih merilih:
a)	lega zemljišča glede na pogoje na opravljanje poslovne dejavnosti;
b)	opremljenost s komunalnimi napravami, ki jih potrebuje določena dejavnost;
c)	možnosti dovoza in odpreme blaga.
9.	člen
V	poslovno območje I. kategorije se uvrstijo naslednji predeli:
—	predel Rogaška Slatina, pri katerem poteka meja po mejah ožjega gradbenega okoliša Rogaška Slatina.
10.	člen
V	poslovno območje II. kategorije se uvrstijo naslednji predeli:
—	predel Šmarje pri Jelšah, pri katerem poteka meja po mejah ožjega gradbenega okoliša Šmarje;
—	predel Rogatec, pri katerem poteka meja po mejah ožjega gradbenega okoliša Rogatec.
11.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se plačuje od površinske enote gradbenega zemljišča oziroma od-površine zgrajenega koristnega prostora.
Površinska enota je m2.
12.	člen
Nosilci stanovanjske pravice oziroma lastniki stanovanjskih prostorov plačajo prispevek:
a)	od zgrajene koristne stanovanjske površine, kii je, oziroma bi bila osnova za določitev stanarine;
b)	od površiine nezazidanega zemljišča, ki pripada posamezni stanovanjski zgradbi in ki presega 300 m2.
13.	člen
Uporabniki poslovnih prostorov plačajo prispevek
a)	od zgrajene koristne poslovne površine;
b)	od površine nezazidanega zemljišča, ki se uporablja za poslovno dejavnost;
c)	od površine ostalega nezazidanega zemljišča.
14.	člen
Za določitev višine prispevka se najprej ugotovijo letni stroški, ki so potrebni za gradnjo, dograditev, rekonstrukcijo in za vzdrževanje komunalnih objektov kolektivne potrošnje primarnega in sekundarnega pomena ter skupne površine po posameznih kategorijah, na katere se mora plačati prispevek.
15.	člen
Za leto 1966 se določa mesečna višina prispevka za m2:
a) za koristno površino stanovanjskih in poslovnih prostorov ter nezazidano zemljišče, ki se uporablja v poslovne namene:
— pri I. kategoriji	0,15 din
— pri II. kategoriji	0,07 din
b) za ostalo nezazidano zemljišče	
— pri 1. kategoriji	0,03 din
— pri II. kategoriji	0,02 din
16.	člen
Mesečni znesek prispevka določi z odločbo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. V obrazložitvi odločbe navede elemente, na podlagi katerih je odmeril prispevek.
Zoper odločbo je dovoljena pritožba.
17.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se vplačuje in zbira v komunalnem Skladu občine in se vodi ločeno po Območjih na katerih je pobran.
18.	člen
Prispevek se sme uporabiti za gradnjo, dograditev, rekonsitnulkcijo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje primarnega in sekundarnega pomena v ožjih gradbenih okoliših po letnem planu, ki ga sprejme krajevna skupnost po izločitvi 50 % prispevka pobranega v Rogaški Slatini za urejanje parkov v tem kraju. Za komunalne objekte in naprave kolektivne potrošnje po tem odloku se štejejo:
1.	mestne ulice, 'Stanovanjske ceste, pešpoti, trgi, hodniki, urejeni parkirni prostori in podobno;
2.	zelene površine;
3.	omrežje javne razsvetljave;
4.	kanalizacijsko omrežje za odpravo atmosferskih in odpadnih voda.
Prispevek se sme uporabiti tudi za kreditiranje gradnje, dograditve in rekonstrukcije komunalnih naprav individualne porabe (vodovodno, plinsko, električno omrežje).
19.	člen
Zavezanci so dolžni do 15. februarja 1966 prijaviti oddelku za gospodarstvo občine Šmarje pri Jelšah površine iz 12. oziroma 15. člena tega odloka.
Določilo prejšnjega odstavka tega člena ne velja za prijavo stanovanjskih in poslovnih prostorov, ki so bili zajeti v popisu stanovanj in poslovnih prostorov v decembru 1965. leta.
20.	člen
Za prekršek se kaznuje zavezanec -— fizična oseba z denarno kaznijo do 50 din, zavezanec — pravna oseba pa z denarno kaznijo do 1000 din, če v določenem roku ne prijavi površin po 12. oziroma 15. členu tega odloka ali prijavi nepravilne površine.
Za izrekanje kazni po tem členu je pristojen občinski sodnik za prekrške.
21.	člen
Natančnejša navodila in tolmačenje za izvajanje tega odloka izda po potrebi Svet za urbanizem.
22.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. marca 1966.
Št. 010-5/66-1
Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
56.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 5., 22. in 35. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65, 29-493/65, 33-561/65 in 57-941/65) in 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik 'Okraja Celje, št. 30-243/64) na seji občinskega zbora dn na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o občinskem prometnem davku.
1.	člen
V	odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik Celje, št. 50/65) se 2. člen spremeni in se glasi: »Glede predmeta obdavčenja, davčnega zavezanca, davčne osnove, nastanka davčne obveznosti, obračunavanje davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontrole nad obračunavanjem dn plačevanjem, zastaranja, obnova postopka, 'kazemskih določil, izterjave in drugih določb, se neposredno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davlku, zakona o zveznem prometnem davku ter predpisi izdani na podlagi teh zakonov, če ni v tem odloku drugače določeno.«
2.	člen
V	tarifi prometnega davka se v tar. št. 1. v opombi pri točki a) na koncu namesto podpičja postavi vejica in doda -»29-493/65), 33-561/65 in 57-491/65;« in pri točki b) na koncu podpičja postavi vejica in doda »57-942/65;«.
3.	člen
V	II. delu tarife — prometni davek od storitev se točka a) črta in točka b) pa se spremeni in se glasi:
zasebni sektor ter ostali izvrševalci obrtnih storitev, ki jih opravljajo zasebnikom, državnim organom in društvom.
ODLOK
o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1956.
4.	člen
V tarifni številki 8 — .opomba se na koncu besede »žaganje drv« postavi vejica in doda »peki, mesarji, slaščičarji«. Za besedo »pletenje mrež« se doda še »kot postranska dejavnost«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Št. 010-9/66-1
Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
1. člen
Občinski proračun za leto 1966 obsega dohodke v znesku
Odbije se 1 % za rezervni sklad po 95. čilemu temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti
Ostanejo dohodki v višini Razporejeni dohodki znašajo Nerazporejena tekoča proračunska rezerva
din
10,000.143
100.001
9,900.142
9,892.951
7.191
2. člen
Od dohodkov občine Šmarje pri Jelšah po odbitku 1 % rezerve pripada po 1. členu tega odloka
a)	šolskemu skladu I. stopnje	37,87 %
b)	šolskemu skladu II. stopnje	2,83 %
57.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 2. členu zakona io ustanavljanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 9-85/61, 22-272/62 in 47-649/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o prispevku v skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij na območju občine Šmarje pri Jelšah.
3.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev 1 % rezervnega sklada.
4.	člen
Proračunski izdatki se smejo uporabljati le za namene in v tisti višini, ki je določena s tem odlokom.
5.	člen
Tekoča proračunska rezerva se sme uporabljati le po odobritvi sveta za družbeni plan in finance s tem, da naknadno poroča o tem skupščini.
1 člen
Gospodarske organizacije plačujejo prispevek v občinski skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij v vašimi 2 % od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za znesek izplačanih osebnih dohodkov in za znesek, ki se obvezno vplačuje v rezervni sklad gospodarske organizacije.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se za zaključne račune 1965 in za leto 1966.
Št. 010-6/66-1
Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
6.	člen
Pobrana turistična taksa na območju občine Šmarje pri Jelšah, se v celoti prenese kot dotacija Turističnemu društvu Rogaška Slatina.
7.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1966 in njihova razporeditev sta zajela v bilanci občinskega proračuna za leto 1966, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Št. 010-8-1/66
Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Lojze Libnik 1. r.
58.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 108. in 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
59.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 8., 13. in 19. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64 , 7-37/65, 24-268/65, 29-299/65 in 36-364/65) in 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) ha seji občin-
skega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov.
1. člen
V	odloku o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-58/65), se 4. člen spremeni in se glasi:
Na podlagi pavšalnih osnov določenih v mesečnih zneskih pa se plačuje prispevek iz delovnega razmerja za tele kategorije dohodkov:
1.	od osebnih dohodkov odvetniških
pripravnikov	500	din
2.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic in gospodarskih pomočnikov, zaposlenih
pri zasebnih gospodarstvih	120	din
3.	od osebnih dohodkov hišnikov im oseb za-
poslenih v stanovanjskih hišah im krajevnih skupnostih	350	din
4.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev ter
oseb zaposlenih pri ribiških, lovskih in planinskih organizacijah ali društvih	250	din
Pavšalne osnove iz prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za obračunavanje in plačevanje prispevka dz osebnega dohodka.
2. člen
V	5. členu se pod točko to), c), č) besedilo spremeni i-n glasi b) do 2 let, c) do 3 let in č) nad 3 leta.
3.	člen
V 10. členu prvega odstavka se za besedo »več kot« črtajo besede do konca stavka in doda naslednje besedilo »za 20% v primerjavi s katastrskim dohodkom na posamezni parceli.
Na koncu drugega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: P rij a v o povzročene škode je dolžan zavezanec podati organu, ki je pristojen za finance v roku 15 dmi.
4.	člen
Vil. členu se besedilo pod č) spremeni in se glasi:
»Zavezancem prispevka, ki so imeli izdatke zaradi smrti družinskega člana, se prizna olajšava v višini povprečne pogrebnine po določilih komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, ki veljajo za občane v delovnem ali podobnem razmerju. Olajšava po tej točki se ne prizna za umrle družinske člane zavezancev, katerim pripada povračilo pogrebnine od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Ta olajšava pa ne more biti višja od enoletnega prispevka od zemljišča.
Zadnji odstavek tega člena se v celoti črta im se doda nova točka d), ki se glasi:
Zavezancem prispevka, ki jim je priznan status borca z dvojnim štetjem, se prizma še posebna olajšava v odstotku odmerjenega prispevka, če so se vključili v NOV;
— do vključno 1943	20%
— do vključno 1944	10%
— od januarja do 9. 5. 1945	5 %
5.	člen
V 13. členu se drugi odstavek v celoti črta.
6.	člen
14. člen se spremeni in se glasi:
Letni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe tiste dejavnosti, na podlagi katerega se določa pavšalna oziroma dejanska osnova za odmero prispevka od obrtne dejavnosti v smislu 71. in 76. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, se določi kot sledi:
Dejavnosti stroke
Osnova do din
1.	Predelovanje nekovin
—	Vse stroke obrti te dejavnosti	10.000
2.	Predelovanje kovin
—	KLjučavnicarstvo, kleparstvo, mehanika
in kovinska galanterija	40.000
—	Kovaštvo, urarstvo in žično pletarstvo 13.000
—	Ostale obrti podobne dejavnosti	10.000
3.	Elektrotehnična stroka
— Elektroimštalaterstvo in elektromehanika 25.000
— Ostale obrti podobne dejavnosti	10.000
4.	Kemična in plastična stroka
— Izdelovanje predmetov iz kemičnih
in plastičnih mas	25.000
— Ostale obrti podobne dejavnosti	10.000
5.	Predelovanje lesa
— Mizarstvo, strugarstvo in lesena
galanterija	40.000
— Kolarstvo, sodarstvo in žage	15.000
— Ostale obrti podobne dejavnosti	8.000
6.	Predelovanje papirja
Vse strdke dbrti te dejavnasti	6.000
7.	Izdelovanje tekstilnih izdelkov
— Moško im žensko krojaštvo	12.000
— Izdelovanje perila, kravat in pletiljstvo 10.000 — Ostale obrti podobne dejavnosti	8.000
8.	Predelovanje usnja in gumija
— Čevljarstvo in usnjena galanterija	10.000
— Ostale obrti podobne dejavnosti	7.000
9.	Izdelovanje živil
— Mesarstvo, pekarstvo, slaščičarstvo
in sodavicarstvo	20.000
— Žganjekuha im mletje žita za druge	10.000
— Ostale obrti podobne dejavnosti	6.000
10.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov
— Vse stroke obrti te dejavnosti	10.000
11.	Stavbna obrt
— Zidarstvo, fasadarstvo, pleskarstvo, inšta-
latenstvo, pečarstvo in parketarstvo	40.000
— Kamnoseštvo, tesarstvo in	krovstvo	14.000
— Ostale obrti te dejavnosti	10.000
12.	Obrtne osebne in druge storitve
— Moško dn žensko frizerstvo	17.000
— Fotografiranje in dimnikarstvo	10.000
— Ostale obrti podobne dejavnosti	6.000
13.	Gostinska stroka
— Zasebna gostišča	20.000
— Ostale obrti podobne dejavnosti	10.000
14.	Prevozniška stroka
— Prevozi s tovornimi avtomobili in
traktorji	40.000
— Prevozi z osebnimi avtomobili	10.000
— Ostale obrti podobne dejavnosti	6.000
7.	člen
16. člen se v celoti spremeni in se glasi:
Ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku na dohodek od stavb lahko znašajo največ:
—	za	tovorne in osebne avtomobile do	20 °/o
—	za	orodje	do	12	%
—	za	stroje	do	10	%
—	za	inventar	do	10	%
—	za	zgradbe	do	2	%
8.	člen
20.	člen se spremeni in se glasi:
Zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku morajo voditi poslovne knjige, če je njihov promet v prejšnjem poslovnem letu znašal najmanj 250.000 din.
10.	člen
23.	člen se v celoti črta.
11.	člen
V	24. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
Duhovniki, ki imajo dohodek od opravljanja verskih obredov in opravil, pa so člani OMD in socialno zavarovani, plačajo le 50 % določenega prispevka od intelektualnih storitev.
12.	člen
V	31. členu se v drugem odstavku stopnja pod a) 20 % nadomesti s stopnjo 35 %, pod b) stopnja 15 % nadomesti s stopnjo 25 % in pod c) stopnja 15 % nadomesti s stopnjo 20 % ■
13.	člen
V	35. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati
odlok o povprečnem letnem osebnem dohodku delavcev iz delovnega razmerja, ki služi kot osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (Uradni vestnik Celje, št. 20-308/65).
14.	člen
V členih 11., 12. in 29. se zneski, ki izražajo osnove prispevkov ali prispevke same in v olajšavah v starih dinarjih, zmanjšajo na odgovarjajoče zneske novih dinarjev.
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Uporablja se za leto 1966.
9.	člen
22. člen se spremeni in se glasi:
Letna maksimalna osnova za zavezance prispevka od intelektualnih storitev, če niso obdavčeni v pavšalnem znesku znaša kot sledi:
—	za odvetnike	15.000 din
—	vsi ostali	10.000 din
Št. 010-10/66-1
Šmarje pri Jelšah, dne 31. januarja 1966
Predsednik
•	Skupščine občine
Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik Celje« v Celju — Odgovorni urednik dr. Joško Pezdirc — Tisk GP »Celjski tisk« Celje — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna 79 — Naročnina znaša letno 25,— N din — Tekoči račun
pri Narodni banki Celje št. 507-3-10.