Študentske Prešernove nagrade
Ljubljana, 5. in 6.2.2001
V	zbornični dvorani Univerze v Ljubljani je bila v ponedeljek, 5.2.2001 podelitev študentskih Prešernovih nagrad Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za svoje diplomsko delo sta jih med drugimi porejela tudi Darja Gros (naslov naloge Deforestacija vAmazoniji, mentorica dr. Metka Spes) in Matej Vranješ (Nekateri vidiki preučevanja prostorske odprtosti lokalne skupnosti: vzorčna študija perifernega in obmejnega območja - na primeru Bovškega, mentor dr. Milan Bufon).
V	isti dvorani so dan kasneje podelili še univerzitetne študentske Prešernove nagrade. Prejel jo je tudi Blaž Komac za diplomsko delo z naslovom Vodne razmere kraških izvirov na južnem podnožju Kaninskega pogorja. Njegov mentor je bil dr. Jurij Kunaver.
Borut Peršolja
Mirko Pak - častni doktor Univerze v Pecsu na Madžarskem
Pecs, Madžarska, 13. 3.2001
Zelo redko doleti slovenske geografe slava, da jim katera od evropskih univerz podeli naziv častnega doktorja. Pomladi 2001 je ta čast doletela dr. Mirka Paka, rednega profesorja na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Visoko priznanje je dr. Paku podelil rektor Univerze v Pecsu dr. Jozsef Toth na svečani seji senata.
Častni doktorat (Doctorem Scientiarum Philosophiae Honoris Causa) je bil dr. Mirku Paku podeljen za njegovo obsežno znanstvenoraziskovalno in strokovno delo ter za več kot 30 letne intenzivne stike z madžarskimi geografi. Pakov znanstveni opus obsega čez 150 znanstvenih razprav, predvsem s področja socialne, urbane in regionalne geografije, ki so bile objavljene v uglednih domačih in tujih znanstvenih revijah. Kot vabljeni profesor je predaval na mnogih univerzah v tujini in se aktivno ude-
Dr. Mirko Pak (tretji z leve) na slovesnosti ob podelitvi častnega doktorata Univerze v Pecsu.
leževal domačih in mednarodnih znanstvenih srečanj. Kolegi ga poznamo tudi kot zagnanega organizatorja znanstvenih sestankov, uspešnega urednika strokovnih publikacij, pisca učbenikov in dolgoletnega aktivnega člana naše stanovske organizacije.
Pakovo sodelovanje z madžarskimi geografi sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so v okviru tedanjega Geografskega inštituta Univerze v Ljubljani, skupaj z Geografskim inštitutom Univerze v Budimpešti pod vodstvom priznanega profesorja Georgeja Enyedija, raziskovali v Porabju. Leta 1977 je vzpostavil stike z dr. Janosem Kolto z Geografskega instituta v Pecsu. Stiki z Madžari so se poglobili v osemdesetih letih, ko so se slovenski geografi aktivno udeleževali mednarodnih simpozijev, ki so jih izmenično organizirale geografske inštitucije v Pecsu, Bayreuthu, Mariboru in Ljubljani. Razvili so se obojestranski plodni odnosi, tudi z geografi iz Szombathelyja, Keczkemeta in Szegeta, kar je omogočilo številne osebne stike in predavateljske obiske ter skupne raziskovalne projekte. Kolegi iz Pecsa so gostili tudi več študentskih ekskurzij iz Slovenije. Intenzivni stiki so privedli do več objav madžarskih kolegov v našem strokovnem tisku in naših raziskovalcev, tudi dr. Paka, v njihovih. Leta 2000 je imel dr. Pak v Pecsu tudi serijo predavanj v okviru njihovega dodiplomskega in podiplomskega študija. Kot kaže, se bo dolgoletno sodelovanje s kolegi iz Pecsa, čigar koordinator je vseskozi dr. Pak, v bližnji prihodnosti tudi formaliziralo v obliki posebnega sporazuma med Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Oddelkom za geografijo Univerze v Pecsu. Sporazum bo omogočil še plodnejše sodelovanje na raziskovalnem področju ter olajšal izmenjavo profesorjev in študentov. Kako visoko cenijo madžarski geografi prizadevanja dr. Paka kaže tudi posebno povabilo na prireditev ob praznovanju stopetindvajsete obletnice Geografskega društva Madžarske, ko je bil kot eden redkih tujih gostov povabljen k aktivnemu sodelovanju.
Slovenski geografi dr. Mirku Paku čestitamo za visoko priznanje.
Darko Ogrin
Tatjana Sifrer - sedemdesetletnica
Hruševo, 16.3.2001
Pomladi leta 2001 je praznovala svoj življenjski jubilej, sedemdesetletnico, Tatjana Sifrer, diplomirana geografka in bibliotekarska svetovalka v pokoju.
Geografski vestnik se je spomnil njene šestdesetletnice v 63. letniku, leta 1991, kjer je bila orisana njena življenjska pot ter delo v Knjižnici Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tatjana Sifrer je svoje službovanje začela v geografski knjižnici in ga po petintridesetih letih tudi zaključila na isti ustanovi. S svojim vestnim, marljivim in strokovnim delom je ustvarila sodobno knjižnico, ki je bila ponos Oddelka za geografijo in hkrati odlična podpora sodelavcem in številnim generacijam študentov in kasneje diplomantov pri raziskovalnem in študijskem delu.
Dolga leta je sama skrbela za knjižnico, šele v sedemdesetih letih si je pridobila sodelavki, saj je knjižnični fond naraščal, povečevalo se je število študentov in drugih uporabnikov, povečeval pa se je tudi obseg knjižničnih opravil. Kljub ročnemu katalogiziranju knjižnega gradiva in zamudnemu pretipko-vanju kataložnih listkov je bil knjižni fond vedno pravočasno in strokovno obdelan. Danes pa bibliotekarkam veliko zamudnih opravil olajšajo računalniki. Tatjana Sifrer se je upokojila ravno v letu, ko je računalnik začel postajati osnovno orodje tudi v geografski knjižnici. Med prvimi na fakulteti je posvečala veliko pozornost informacijski dejavnosti. Njena je bila pobuda za načrtno seznanjanje študentov prvega letnika s katalogi, knjižničnim fondom in podobnim. Veliko pozornost je posvečala individualnemu delu z uporabniki, ki jim je pomagala s svojim bogatim strokovnim znanjem in poznavanjem knjižničnega fonda. Bilten novosti je pričel uporabnike seznanjati z mesečnimi novostmi knjižnice prav na njeno pobudo. Vse ideje, ki jih je udejanjila v svojem dolgoletnem službovanju, se razvijajo naprej in ob podpori sodobne tehnologije in novih kadrov dograjujejo še danes.
Njeno vsestransko strokovno delo v geografski stroki in knjižnici ni bilo prezrto. Priznanja so ji podelili: Geografsko društvo Slovenije, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Mladinska knjiga in Filozofska