PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Aob. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 218 (8924)
TRST, sreda, 18. septembra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ČLANEK MINISTRA ZA PRORAČUN V GLASILU PSI «AVANTI*
GIOLITTI PREDVIDEVA ZAOSTRITEV GOSPODARSKE KRIZE V LETU 1975
2ato predlaga preureditev vladne strukture in politiko, ki bi omogočila tudi soodgovornost komunistov - Danes seja osrednjega vodstva PSI
Dravnavo davčnega sistema in
Antonio Giolitti
da bo davčna preureditev J3,, a sadove šele v prihodnosti, 'hede plačilne bilance pripominja, viaK Je primanjkljaj v letošnjih pr-h sedmih mesecih dosegel 4.205 .1? •art* ^r- Nato imamo — pravi jnimster ~ neverjetno visok pri-»Ijaj državne uprave, ki je od Vinjega januarja do julija prisi-‘a državni zaklad, da je dal v Pfomet 6.023 milijard lir. Giolitti po-niLarja’ skupek vseh teh dejav-fl °.Y nepopustljivo pritiska na in-ki povzroča povišanje cen j Ve'ika neravnovesja med popra-vanjem in ponudbo, jj.p Hedvideva se — nadaljuje Gio-1 , ~~ da bo prišlo okrog polovice a 1975 do izredno velike krize j ra^j kopičenja nerešenih gospo-«°5skih in socialnih problemov, iz-np t,n^a ^enarn*h sredstev, množič-orezposelnosti, nezadržnega jav-Primanjkljaja in nezadržnega Povišanja cen.» Pri tem se minici' vprašuje, «ali bomo čakali, da rj”® do tega preden se bomo za-■ c'a srno zašii v zasilni po-Če se tega zavedamo, smo v stanju, da sprejmemo primer-ukrepe».
..Nato minister ugotavlja, da je et>a za rešitev sedanje krize spre-eniti dosedanji način vladanja, k Praviti javni primanjkljaj z bo-J ih proti klienterizmu in korporati-izmu, bojem, ki ga je treba vo-. h' predvsem v javnih ustanovah ,n ki naj bi bil hkrati izziv dose-aujemu načinu vladanja krščan-® demokracije in zahtevam KPI. /ato minister za proračun zahte-2a spremembo sedanje politike cen ., ugotovitvijo proizvajalnih strokov s pomočjo sindikatov in krajevnih ustanov. Obenem pa opo-.aria, da ni pravilno, da se hoče Javna vloga, ki jo ima vlada pri hajočanju cen, prenesti na socialne stanove, ki pa bi morale biti so-deležene pri odločanju o cenah na Pravni in vladni ravni.
.Nato Giolitti predlaga preuredi-J®v sedanje vladne strukture in Pravi: «Ker se odgovornosti v bi-?.tvu osredotočajo v gospodarski po-zunanji politiki, javni varno-h in državni varnosti, bi bilo tre-aa združiti oblast posameznega re-°rja in osredotočiti odločujočo od-Sovornost. Predsednik vlade in štir-J®. ministri, ki bi odgovarjali za sllri omenjene resorje, bi morali Predstavljati stalni delovni «vrh». r° bi omogočilo, da bi se zmanjšalo *hdi število ministrstev». Giolitti zaključuje, da bi s preureditvijo Jdadnih odgovornosti lahko dosegli tudi zaupanje, ki je sedaj toliko bolj Potrebno za politiko, s katero naj bt vključili v soodgovornost tudi KPI jh s čimer bi skušali najti stične ^ke med vlado in sindikati, pred-Vsem, pravi Giolitti, glede «vpraša-Pja draginjske doklade».
.. V duhu tega zaupanja, meni Gio-jjtti, bi bilo lahko možno doseči tudi dogovor, kakršen je bil dosežen v veliki Britaniji med laburisti in s'ndikati. Prav takšno zaupanje je Potrebno tudi na mednarodnem pod-
RIM, 17. — Minister za gospodarsko načrtovanje in proračun k.t^is. Giolitti je napisal za socialistično glasilo «Avanti» članek, oo nedvomno zbudil veliko pozornost in razpravo v vseh gospo-®r*kih in političnih krogih. V članku pod naslovom «Politika za y Sl no stanje» Giolitti ugotavlja, da je nesmiselno govoriti o «novem . razvoja», ali pa o «novem načinu vladanja», če se nima v ah jasno in točno diagnozo obstoječega položaja in verodostojna Predvidevanja o razvoju gospodarske krize.
tej zvezi minister analizira Posamezna gospodarska in finančna ooročja in se ne more izogniti,
* bi ne ugotovil, kar trdijo v a njih časih vsi resni politični in gospodarski komentatorji: da je tre-dati prednost razvoju Juga in metijstva. Glede kmetijstva minilo« u9°tavlja, da je Italija leta 'V56 uvozila za 24 milijard iir 'Vil. Sedanji uvoz pa znaša že pri-'žno 2.500 milijard lir letno, kar Poleni, da so se izdatki za uvoz V'l v 18 letih postoterili, v tej zvezi Giolitti nadaljuje z
ročju, zlasti pa še v zvezi z najemanjem posojil v tujini.
O resnem gospodarskem položaju je danes razpravljal tudi tajniški urad socialistične stranke, ki se je sestal pod predsedstvom glavnega tajnika De Martina. Odgovor na za gospodarstvo in za sindikal na vprašanja Gianotta in Bertocci sta imela poročilo, o katerem se je razvila obširna razprava, ki je trajala ves dan in se bo nadaljevala jutri popoldne na seji osrednjega vodstva PSI. Poročevalca sta dala izjavi, s katerima sta obrazložila časnikarjem, kaj sta poročala tajništvu stranke. Bartocci je odkrito povedal, da je med drugim o-cenil tudi vzroke in posledice, ki bi jih lahko imela sindikalna zahteva o izenačenju vrednosti točke draginjske doklade na najvišji ravni in o izboljšanju pokojnin. Povedal je, da so to vprašanje skrbno preučili in izrazili zaskrbljenost predvsem zaradi možnega povečanja denarne razpoložljivosti na trgu, kar bi v sedanjem položaju škodljivo vplivalo na gospodarstvo. Zato so menili, da bi bilo treba vprašanje obrambe dejanske vrednosti plač spraviti v okvir celotne gospodarske in socialne politike, ne da bi to povzročalo nevzdržljiv udarec gospodarstvu. Zato so bili dani tudi predlogi za pobude za gospodarsko in socialno pohtiko, ki naj izvleče državo iz sedanje krize. Podobno izjavo je dal tudi jlian-notta, ki je dejal, da je po njegovem mnenju položaj zelo resen, ne samo zaradi visokega državnega primanjkljaja, temveč predvsem/zaradi tega, ker gospodarstvo nenehno upada, ker je politika naložb y veliki krizi in ker se ne izvaja strogo nadzorstvo nad davčno politiko in nad cenami. Gianotta tudi ne vid* izhoda iz sedanje krize, ki zajema malo in srednjo industrijo zaradi pomanjkanja kreditov. Zato opozarja, da je sedaj potrebno začeti s srednjeročnim načrtovanjem
dneh s tajnikom KD Fanfanijem, bo imel pogovore s tajniki PSI De Martinom, PSDI Orlandijem in PRI La Malfo.
Kot poročajo bodo v teku teh pogovorov med tajniki strank in predsednikom vlade pripravili srečanje na vrhu, ki bo v prvih desetih dneh prihodnjega meseca. Rumorjevo srečanje s tajniki strank ima namen ugotoviti, katera so stališča in mnenja posameznih strank o raznih političnih vprašanjih po razpravi v vodstvenih organih posameznih strank.
BEOGRAD, 17. — Pojutrišnjem bo na vabilo predsednika republike Tita in predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča prispela na petdnevni uradni obisk predsednica vlade republike Šrilan-ke Sirimavo Bandaranaike.
URADNI TELEGRAM RAVNATELJSTVU ŠOLE
MINISTRSTVO UKINILO PRVI ZENSKI ODDELEK SLOVENSKE STROKOVNE ŠOLE
Ravnateljstvo slovenske strokovne šole je v ponedeljek prejelo uradno brzojavko ministrstva za šolstvo, v kateri sporoča, da «v skladu z okrožnico št. 1620 z dne 10. aprila 1974, ukinjajo prvi razred šole za šivilje zaradi didaktičnega poenotenja». Razlog za ukinitev se menda nanaša na enotni sistem šolstva, ker so take strokovne šole na ravni strokovnih zavodov in ne triletnih šol.
Na vsak način gre za začetek ukinjanja ženskega oddelka slovenske strokovne šole, v katerega prvi razred se je vpisalo osem gojenk, torej dve več, kot je vpisanih v drugi oziroma v tretji razred. Ugoden je tudi vpis v prvi moški oddelek, v katerem bo 19 učencev, v drugem jih bo 17 in v tretjem 6. že iz teh podatkov je razvidno, da se šola stalno krepi in da gre za važno in potrebno šolo za strokovno izobraževanje slovenske mladine.
Prav zaradi važnosti takega strokovnega izobraževanja je vsa slovenska narodnostna skupnost že večkrat zahtevala, naj se sedanja triletna strokovna šola spremeni v petletni strokovni zavod. Namesto pristopa k tej utemeljeni zahtevi pa je kot odgovor prišlo do prav nasprotnega posega z začetkom ukinjanja tega, kar že obstaja in za kar — razen morda birokratsko-pravnih izgovorov — ni nobenih drugih povodov in razlogov.
NA DNEVNEM REDU GENERALNE SKUPŠČINE KAR 112 TOČK
Mednarodna gospodarska vprašanja v ospredju 29. zasedanja OZN
Sprejeli bodo nove članice - Čedalje bližji idealu univerzalnosti svetovne organizacije - Intervju z generalnim tajnikom Waldheimom
NEW YORK, 17. — Danes bodo na sedežu svetovne organizacije v New Yorku odprli 29. zasedanje generalne skupščine OZN, na katerem bodo obravnavali 112 točk. Izstopali bodo gospodarski problemi, zatem še Bližnji vzhod in posebno palestinsko vprašanje ter točka, ki se je pojavila le pred kratkim — kriza na Cipru.
Novo zasedanje se bo začelo toč no 24 ur po sklenitvi prejšnjega ki se je dejansko končalo decembra lani, zaradi stalnega stanja napetosti na Bhžnjem vzhodu pa je bilo uradno odprto do včeraj. Predsednik sedanjega zasedanja bo alžirski zunanji minister Buteflika. V New York so ta čas prispeli zunanji ministri največjih držav, med katerimi naj omenimo sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki pa je prispel s štiriurno zamu-
nuiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OŽIVELA DEJAVNOST GOSPODARSKE SKUPNOSTI V BRUSLJU
Kmetijska in energetska kriza osnovni temi zasedanja kmetijskih in zunanjih ministrov
Pod pritiskom zahtev veleposestnikov Francija vztraja, da je treba podražiti kmetijske pridelke - Prizadevanja za zmanjšanje porabe nafte
BRUSELJ, 17. — Dejavnost članic Evropske gospodarske skupnosti je ponovno oživela. Po nedavnih pobudah francoskega predsednika Giscard D’Estainga, da je treba okrepiti sodelovanje med članicami EGS, po sestanku, ki ga je Giscard D'Estaing- priredil nedavno .v -Parizu med predsedniki vlad deveterice, zasedajo sedaj v Bruslju zunanji in kmetijski ministri. V Luksemburgu pa zaseda evropski parlament, ki se tudi ukvarja z vprašanjem kmetijstva.
V Luksemburgu so sklenili, da priporočijo ministrskemu svetu v Bruslju podražitev kmetijskih pridelkov za povprečno 6 odstotkov. Ta sklep so sprejeli demokristjani, konservativci in liberalci. Socialisti so se vzdržali glasovanja, golisti in komunisti pa so glasovali proti. Podražitev kmetijskih pridelkov v sedanjem trenutku, ko stalno naraščajo cene potrošnega blaga v vseh državah gospodarske skupnosti, bi imela resne posledice na zaostritev inflacije.
Zato se kmetijski ministri tudi na današnjem zasedanju niso mogli ničesar dogovoriti o podražitvi, ali o drugih ukrepih, ki naj bi jih sprejeli, da zagotovijo kmetom spodbudne cene. Podražitev kmetijskih pridelkov najbolj odločno zagovar-
L « u m	Iv« 1 r* « r TD ŠJ r» o » \
je kmetijstvo odločno proti pa so zahodni Nemci, ki pravijo, da bi to močno vplivalo na življenjske stroške.
Zunanji ministri pa so se danes pogovarjali o političnem sodelovanju med članicami skupnosti in predvsem, o energetskih vprašanjih. O leni so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da si gospodarska skupnost želi najtesneje sodelovati, tako z državami potrošnicamd, kot z državami proizvajalkami nafte. V tej zvezi resolucija nakazuje smernice energetske pohtike EGS. članice gospodarske skupnosti se obvezujejo, da bodo zmanjšale notranjo porabo nafte z bolj smotrnim in gospodarskim izkoriščanjem lastnih energetskih virov. V tej zvezi so govorili tudi o razvoju jedrske energije ter o naporih. ki jih bo treba vložiti na tehnološkem področju pri iskanju zemeljskega plina in trdih goriv.
Med drugimi vprašanji so razpravljali tudi o odnosih s tretjimi državami ter sklenili, da ponovno sprejmejo Grčijo za pridruženo članico EGS.
V krogih gospodarske skupnosti so vnovič začeli razmišljati o vprašanju uvoza govejega mesa iz tretjih držav. član komisije evropskega parlamenta, ki se ukvarja s kmetijstvom, Lardinois je sinoči pojasnil, da so
Še ta teden posvetovanja med Rumorjem in tajniki strank levega centra
RIM, 17. — Predsednik vlade Rumor se bo v teku tega tedna sestal s tajniki političnih strank, ki tvorijo vladno koalicijo. Spričo dejstva, da	_	.
se je Rumor že sestal v prejšnjih | ja Francija, ki ima v EGS največ-
...........
0B NAVZOČNOSTI 300 DELEGATOV IZ VSE ITALIJE
V Bologni odprli vsedržavni kongres časnikarske zveze
Podtajnik pri predsedstvu vlade Sarti zagotavlja zanimanje vlade za rešitev krize založniške dejavnosti ■ Danes poročilo tajnika FNSI Ceschie
BOLOGNA, 17. — V občinskem gledališču se je danes ob prisotnosti 300 delegatov iz vse Italije začel 14. vsedržavni kongres italijanske časnikarske zveze, ki bo trajal do 22. septembra. Vlado je zastopal podtajnik pri predsedstvu vlade Sarti, ki je v svojem daljšem posegu med drugim potrdil obvezo vlade na poti k reformi tiska, Zato je bila ustanovljena posebna parlamentarna komisija, ki je proučila vso zadevo in na podlagi njenih sklepov bodo ukrepali v parlamentu. Obstajajo že nekateri zakonski osnutki, druge bodo predstavili v prihodnjih dneh, na podlagi katerih bo vlada izdelala svoj zakonski osnutek, ki mora v prvi vrsti izražati misel vseh političnih sil, tako tistih, ki so v vladi, kot opozicije.
Sarti je dejal, da ima vlada že izdelan vrstni red posvetovanj s političnimi silami, ki niso poveza na samo s to specifično temo, temveč tudi s širšim vprašanjem radiotelevizijske informacije, ki ga je treba reševati skupaj s problemom tiska. Spor okrog vprašanja informacije je še vedno odprt, je dejal Sarti, in z njegovo rešitvijo so povezani nekateri drugi spori v okviru normativnih vprašanj založniške dejavnosti. V nadaljevanju svojega posega je dejal, da vladni poseg v prid tisku, mora nujno biti le postranskega značaja, mora imeti
značilnosti podpore, ki se lahko izrazi predvsem s povečanjem reklame šibkejšim listom. Vlada je mnenja, da pasivnost založniških podjetij ni nujno.
Predsednik republike Leone je poslal kongresu pozdravno brzojavko, v kateri izraža svojo simpatijo do časnikarjev ter poudarja potrebo pluralizma informacije ter stalno iskanje resnice, kar je jamstvo za razvoj in omikano rast Italije. Izpopolnjevanje teh nalog je pomemben prispevek k napredku demokracije ter omogoča večjo in živahnejšo prisotnost državljanov v političnem življenju. Zato, pravi Leone v svoji brzojavki, je treba zagotoviti podporo založniškim podjetjem.
Spregovoril je tudi bolonjski župan Zangheri, ki je poudaril demokratično vlogo časnikarjev in potrebo čim večje svobode tiska. U-deleženci kongresa so pred začetkom zasedanja položili lovorove vence pred spomenik padlim partizanom ter ploščam časnikarjev, ki so padli kot žrtve fašizma.
Predstavniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, italijanske časnikarske zveze in vsedržavnega združenja tiskarskih delavcev so v srečanju s podtajnikom Sartijem proučili položaj pri časopisu «Gazzetta del Popolo» ter poudarili trdno odločnost, da stopijo v nepopustljivo borbo, če se spor v tistem
dnevniku ne bo pozitivno rešil v okviru demokratične reforme irr formacije. Podtajnik Sarti se je obvezal, da bo posredoval njihovo stališče predsedniku vlade Rumorju.
Kongres se bo nadaljeval jutri s poročilom vsedržavnega tajnika Luciana Ceschie, ki bo govoril o dveletni dejavnosti italijanske časnikarske zveze, od zadnjega kongresa do danes.
Seja tajništva sindikalne federacije
RIM, 17. — Tudi na današnji seji tajništva sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL še niso določili zahtev, ki jih bodo postavili vladi in delodajalcem in o katerih ho dokončno odločal izvršni odbor na zasedanju 23. in 24. septembra. Največja razprava teče okrog predlogov, da se zahteva vsaj delno kritje zmanjšanja kupne moči delavskih plač zaradi velike inflacije in stalnega naraščanja cen. lu gre predvsem za zamisel izenačenja vrednosti točke draginjske doklade na najvišji ravni, ki naj bi veljala za vse delavce. Na razpravi v tajništvu pa so se baje že dogovorili o zahtevah glede cen, naložb, pokojnin in obrambe ravni zaposlitve.
v teku posvetovanja s tretjimi državami o bodoči ureditvi uvoza mesa v države gospodarske skupnosti. Kot je znano, zapade prepoved uvoza mesa v države EGS 31. oktobra. Zato razmišljajo, da bi prepoved podalj-šali še za nekaj časa.
.Uš	. ■	,	, ,
Danes obnovitev pogovorov SALI
ŽENEVA, 17. — Jutri se bodo v tem švicarskem mestu obnovila pogajanja SALT med Američani in Sovjeti. Ameriško delegacijo bo vodil Alexis Johnson, sovjetsko pa Vladimir Senijonov. Pogajanja o omejitvi strateške oborožitve so kot znano prekinili 19. marca in sklenili, da bodo nadaljevali s pogovori v okviru srečanja med Nixonom in Brežnjevom, ki je bilo v Moskvi prejšnjega julija.
Tudi ob tisti priložnosti, se pravi za časa srečanja na vrhu, takratni ameriški predsednik Nixon in generalni tajnik KP SZ Brežnjev, nista uspela rešiti problema, kljub osebnim prizadevanjem obeh državnikov. Nixon in Brežnjev sta se zato domenila, da se bodo pogajanja nadaljevala na tehnični ravni, da bi prišli do rešitve vprašanja strateške napadalne oborožitve.
Poglavitne težave zadevajo naslednje točke: Sovjeti razpolagajo z večjim številom medcelinskih raket, Američani pa imajo dokajšnjo prednost v številu raket z večnaboj-nimi konicami (vsak naboj lahko usmerijo na drugi objektiv). V zadnjem času pa se. Američani ugotovili, da je sovjetska tehnika izredno napredovala, kar bi lahko privedlo do skalitve sedanjega ravnovesja, še zlasti ker je bilo z dogovorom o omejitvi strateškega oboroževanja iz leta 1972 določeno, da Sovjeti lahko imajo nekoliko večje število raket, prav zato ker niso še razpolagali z večnabojnimi konicami.
Da bi bilo vprašanje še bolj zapleteno, so Sovjeti postavili zahtevo po ukinitvi nekaterih ameriških o-porišč in po zmanjšanju števila letalonosilk v Sredozemskem morju ter po zaprtju nekaterih podmomi-ških in letalskih baz v Evropi. Ameriške vojaške baze v tujini nikakor ne sodijo v obrambno orožje, pravijo Sovjeti, temveč imajo očiten napadalni namen. Američani to tezo zavračajo- in pravijo, da bi o tem kvečjemu lahko razpravljali v okviru dunajske konference o skrčenju oboroženih sil v Evropi.
Kakorkoli že, nobena od obeh delegacij ni izrazila posebnega optimizma ob svojem prihodu v Ženevo. Semjonov je izjavil, da si bo njegova država prizadevala doseči trajen dogovor o tem vprašanju. Johnson pa je s svoje strani dejal, da je potrebno pravično in učinkovito nadzorovanje nad strateškim orožjem, česar se obe državi zelo dobro zavedata.
Minister Andreotti v Zahodni Nemčiji
BONN, 17. — Italijanski obrambni minister Andreotti je prispel na tridnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo, kjer ga je na vojaškem letališču v Koelnu dočakal njegov nem-
ški kolega Leber. Med svojim bivanjem v Zahodni Nemčiji se bo Andreotti sestal z zveznim kanclerjem Schmidtom in z zunanjim ministrom Genscherjem. Jutri bo prisostvoval vojaškim manevrom v južni Nemčiji.
RIM, Ì7. — Na današnjem zasedanju sindikalne federacije gradbenih delavcev je tajnik Mucciarelli poudaril v svojem poročilu, da je sedanji resni gospodarski položaj posledica kratkovidne politike vlade do sindikalnega gibanja. Vlada hoče izsiljevati sindikate, da bi se odpovedali boju za socialne reforme, za naložbe in za izboljšanje gmotnega položaja delavcev, je dejal sindikalist. Zato je predlagal, naj sindikati odgovorijo na to izsiljevanje z najbolj odločno zahtevo po odobritvi izboljšanja plač in o-stalih žalitev. V tej zvezi je dejal, da bi morali zahtevati tudi čimprejšnjo odmrznitev kreditov za poživitev proizvodnje in zaposlitve.
do, zaradi pristanka njegovega letala v Novi Škotski.
Na današnjem zasedanju bodo mo-rali sprejeti nove člane OZN — Bangladeš, Gvinejo-Bissau in Grenado, karibski otok s približno 100 tisoč prebisalci. število članic se bo tako povzpelo na 138 in OZN se bo še bolj približala uresničitvi svojega ideala univerzalnosti.
Sedanjega zasedanja se bo udeležil tudi novoizvoljeni predsednik ZDA Ford, v New York pa bo dopotovala tudi delegacija gibanja za osvoboditev Palestine, ki ima nalogo, da pripravi uvrstitev palestinskega problema na dnevni red.
V	svoji tiskovni konferenci, ki jo je imel pred današnjim uradnim odprtjem zasedanja generalne skujv ščine OZN, je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim izjavil, da bo v ospredju sedanjega zasedanja predvsem vprašanje gospodarskih odnosov na svetu in njegove nove gospodarske ureditve. S tem v zvezi je omenil tudi sklepe izrednega zasedanja generalne skupščine o surovinah in o razvoju, ki je bilo aprila in maja letošnjega leta. Waldheim je izazil željo in upanje, da bi države članice začele obravnavati gospodarska vprašanja v konstruktivnem duhu, ki je trenutno toliko bolj potreben, ker se je v zadnjem času pokazala tendenca k zaostritvi nacionalnega egoizma nekaterih držav, kar ni v skladu z mednarodnim sodelovanjem.
V	delu svoje tiskovne konference, ki je bil posvečen ciprski krizi, je generalni tajnik OZN izrazil svoj precejšen optimizem v zvezi s pogovori med predsednikom Glafkom Kleridesom in vodjo turške narodnostne skupnosti na Cipru Raufom Denktašem. Ta pogajanja, je dejal, bi lahko privedla do širše konference o statutu otoka s sodelovanjem Turčije in Grčije.
Kar zadeva Bližnji vzhod, kjer napet,ost še vedno ne popušča, je. Vvaloheim izrazil željo, da bi čim-prej prišlo do nadaljevanja ženevske konference, ki pa mora biti skrbno pripravljena in na kateri se morajo zainteresirane države predstaviti z jasnimi in že izdelanimi stališči. V nasprotnem primeru se bi konferenca zaključila s polomom, kar bi bilo zelo zaskrbljujoče.
Obravnaval je nadalje vprašanje španske Sahare ter dejal, da ga sproti obveščajo o stališčih posameznih držav, ki so vpletene v spor in da ve, da obstajajo nasprotja med Španijo in Marokom I ter med nekaterimi drugimi državami. Dejal je, da bodo to vprašanje obravnavali med sedanjim zasedanjem generalne skupščine.
Jugoslovanska
delegacija
odpotovala v New York
BEOGRAD, 17. — Iz Beograda je danes pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica odpotovala v New York jugoslovanska vladna delegacija na 29. redno zasedanje generalne skupščine svetovne organizacije. Miloš Minic bo, kot se pričakuje, 26. septembra sodeloval v glavni razpravi in se bo poleg drugih dejavnosti udeležil tudi sestanka zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Na tem sestanku, ki bo v začetku prihodnjega tedna, bodo zunanji ministri neuvrščenih držav preučili, kako se izpolnjujejo sklepi alžirskega sestanka neuvrščenih na vrhu, na’aljn'j dejavnost v tej smeri ter skupno dejavnost ter u-deležbo delegacij neuvrščenih na letošnjem zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije.
Velika podražitev potrošnega blaga v mesecu avgustu
RIM, 17. —■ Življenjski stroški so se v avgustu znatno povišali. Po uradnih podatkih so se cene potrošnega blaga za delavske in uradniške družine v avgustu povišale za 21,2 odstotka v primerjavi z lanskim avgustom in za 2 odstotka v primerjavi z julijem. Zanimivo je, da so se živila v avgustu podražila za 2,8 odstotka v primerjavi z julijem, kar je za tedanji letni čas zelo veliko. Italija je bila v avgustu na vrhu lestvice podražitev potrošnega blaga med zahodnoevropskimi državami.—
V liiimi pokopan Agostino Novella
RIM, 17. — V Rimu so danes pokopali dolgoletnega tajnika CGIL in znanega komunističnega voditelja Agostina Novello. Pogrebnih svečanosti so se udeležili številni delavci ter celotno vsedržavno tajništvo komunistične partije. Spregovorila sta tajnik CGIL Luciano Lama, ki je orisal Novello - sindikalista in pa Giorgio Amendola, ki se ga je spomnil kot borca za svobodo in doslednega protifašista.
V Haagu se je zaključil brez prelivanja krvi podvig treh japonskih teroristov, ki so vlomili v francosko veleposlaništvo in zajeli devet talcev, v zameno za katere so zahtevali osvoboditev svojega pajdaša Furuye. Malo pred polnočjo so teroristi zamenjali talce s Furuyo in odleteli. Na sliki izredni varnostni ukrepi na
letališču Shipol. Poročilo berite na VI. strani
..............ntliuu.................................................■uni.....................................................uit
Socialistični minister za gospo-
darsko načrtovanje in proračun Giolitti objavlja danes v «Avanti» zanimiv članek, v katerem ne vidi izhoda iz sedanje gospodarske krize, če se ne sprejmejo ukrepi, ki naj omogočijo odpravo tako visokega državnega primanjkljaja in takšno politiko, ki bo omogočila soodgovornost komunistov. Giolitti porazno ocenjuje sedanji razvoj in perspektive ter ugotavlja, da bo okrog polovice prihodnjega leta prišlo do še večje krize. Zato daje nekaj zanimivih predlogov, da se ponovno ustvari med državljani zaupanje v državno oblast.
V New Yorku je bila svečana otvoritev 29. zasedanja generalne skupščine OZN, na katerem bo na dnevnem redu kar 112 točk. V ospredju sedanjega zasedanja bodo veliki gospodarski problemi, ki so se pojavili na svetovnem odru v zadnjem času. Poleg tega
DA JVF$
to sprejeli tri nove članice in je njihovo skupno število doseglo 138 enot. Svetovna organizacija se tako približuje idealom univerzalnosti, ki si jih je postavila ob svoji ustanovitvi. Sedanje zasedanje bo trajalo približno tri tedne, kot predvidevajo, v tem času pa bodo obravnavali vrsto problemov, ki gredo od gospodarskih in krize na Bližnjem vzhodu, do vprašanja Palestincev in spora okrog Cipra.
V Bruslju zasedajo kmetijski in zunanji ministri gospodarske skupnosti. Prvi se ubadajo s krizo kmetijstva, ki |e zajela vse države EGS in ki preti, da bo imela hude posledice nad splošno gospodarsko krizo v Evropi.
Ministri se ne morejo dogovoriti o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bodo kmetje dobili spodbudne cene za svoje pridelke, zlasti pa še zaradi zahteve, ds je edina rešitev v podražitvi pridelkov. Podražitev priporoča tudi evropski parlament v Luksemburgu, ki je izglasoval resolucija samo z glasovi demokristjanov, konservativcev in liberalcev. Zunanji ministri pa so se ponovno spoprijeli z energetsko krizo in se dogovorih o skupni politiki varčevanja in zmanjšanja porabe nafte. Obenem bodo razmišljali o novih enargetskih virih.
V Bologni so odprti vsedržavni kongres zveze časnikarjev, na katerem je med drugim spregovoril podtajnik pri predsedstvu vlade Sarti, ki je zagotovil zanimanje vlade za čimprejšnjo rešitev krize na založniškem področju. Danes bo imel poročilo tajnik FNSI Ceschia.
NI PREDVIDEN NOV SESTANEK ŠTIRIH TAJNIKOV STRANK LEVE SREDINE
Deželno vodstvo KD zavrnilo širše politično preverjanje
Sestanek pokrajinskega vodstva PSI - Stališče tržaških socialdemokratov
PO POLETNEM PREMORU NOVE NALOGE ZA SGZ
Seja predsedstva in sestanek odborov sekcij za obrtništvo in malo trgovino
Okrepiti upravne strukture in organizirati tečaje za operaterje, uslužbence in mladino
Včeraj se je v prostorih ENALC hotela sestal deželni odbor KD, ki po daljši razpravi o pohtičnem položaju ni izdal nobenega sporočila. Deželni tajnik Tonutti pa je izjavil, da so «potrdih politično linijo, ki so jo odobrili že na prejšnji seji, ki je bila v ponedeljek, 9. septembra». Tonutti je dodal, da javno mnenje ne bi razumelo odlašanja izvajanja političnih in gospodarskih obveznosti in da položaj «zahteva jasnost od vseh političnih sil».
Poluradno poročilo o zaključku de-mokristjanskega vodstva torej podčrtuje sklepe seje od ponedeljka, 9. septembra, in «jasnost» ter v bistvu zavrača zahtevo socialistov po obsežnejšem političnem preverjanju, čeprav tega izrecno ne reče, oziroma neposredno ne govori o krizi deželnega odbora. Vendar pa je zelo značilno prav ponavljanje trditev, ki so bile na zelo oster način izrečene na račun PSI. V uradnem poročilu o seji deželnega vodstva KD od 9. septembra je bilo namreč rečeno, da ni mogoče pristajati na razgovore tajnika PSI z deželnim tajnikom KPI, ker KD ne more pristati na «pridruževanje» komunistov k deželni vladi. Še zlasti pa je bila ostra obtožba, da je prišlo do politične zaostritve samo zaradi notranjih nasprotij v socialistični stranki ter končno, da ni treba nobenega pravega preverjanja.
Ta stališča so Kasneje prišla do Izraza med sestankom štirih deželnih tajnikov strank levega centra, ki se je končal z golim naštevanjem stališč in ki se je v bistvu zaključil brez pravega sklepa, ker je Tonutti hotel ponovno preveriti, če je njegova stranka morda le pripravljena na globalno preverjanje in kar je včeraj očitno zavrnila.
Tako tudi danes ne bo prišlo do sestanka tajnikov štirih strank, o katerem se je neuradno govorilo, čeprav pa se za sedaj še ni pričela uradna kriza, ki pa je očitno vedno bolj samo še vprašanje časa.
Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo tržaške federacije PSI, ki ima 31 članov in v katerem so zastopani predstavniki vseh štirih struj in ki je po daljšem presledku razpravljalo o krizi tržaške občinske uprave in o enotnosti v stranki. Razprava se je zavlekla pozno v noč, zaradi česar še niso znani izidi.
Tajništvo tržaške federacije PSD1 je izdalo daljše uradno sporočilo, v katerem pravi, da menijo, da je treba pojasniti stališče stranke glede sedanje večine v občini in v tržaški pokrajini. Socialdemokrati pravijo, da je treba zavrniti «neprestane poskuse, da se tržaške izvoljene organe uporabi za drobiž pri deželnih manevrih, ki imajo kaj malo opravka s stvarnimi interesi v naši pokrajini». Nato trde, da je treba levi center «osvoboditi kakršne koli dvoumnosti» in da je treba obnoviti «jasnost» ter podpreti izvoljeno upravo v njenem težavnem vsakodnevnem delu na osnovi programskih obveznosti.
Uradno poročilo PSDI nadaljuje, da za vse to niso potrebna nobena preverjanja, temveč zadostuje, da se s stvarnimi ukrepi izpolnijo podpisani sporazumi in da se tako odstranijo številni nesporazumi, ki niso utemeljeni. S tem, da se stalno govori o obstoju večine, se v resnici šibi njeno učinkovitost in sposobnost u-resničitve politično - upravnega programa v korist delavcev. Treba je torej podpreti levi center in sedanje odbore, ki so tudi temelj, na katerih sloni politika pokrajinskega vodstva PSDI, ki je zvesto levi sredini brez dodatkov ter v skladu z obveznostmi do svojih volivcev.
20 ur stavke prislaniščnikov za obnovitev državne pogodbe
Včeraj je enotni sindakalni odbor CGIL, CISL in UIL stroke pristaniških delavcev proglasil 20-urno stavko, ki jo bodo izvedli v obdobju med 20. in 30. septembrom. Prvič bodo pristaniščniki stavkali
Predsednik deželnega odbora Co-melli sklicuje s precejšnjimi presledki svete gorskih skupnosti na otvoritvena zasedanja in vse tudi kaže, da bo kraška gorska skupnost, ki obsega pet občin tržaške pokrajine in več občin goriške, sklicana s precejšnjo in najbrž največjo zamudo.
Delno je prišlo do težav, ker nista bili zgoniška in devinsko-nabrežin-ska občina vključeni v gorsko področje in bi torej ne mogli biti v gorski skupnosti. Obe občini sta pravočasno predložili ustrezno vlogo v Rimu in sta ob posredovanju posL Škerka tudi uspeli ter so ustrezna področja proglasili za gorska. Sedaj je treba ta postopek še dokončati in je potrebno, da se sestane ustrezna komisija deželnega sveta, ki bo vključitev tudi potrdila.
Vzporedno s tem pa je tudi nujno, da še devinsko-nabrežinska občina imenuje svoje zastopnike v gorsko skupnost, kar so naredile vse druge prizadete občine, med njimi tudi tržaška, na razburljivi seji, na kateri je bil izvoljen za delegata
20. septembra in sicer 4 ure. Na enak način se bodo vzdržali dela 24. in 27. septembra; 30. septembra pa bodo stavkali kar 8 ur zapored.
Sindikat stroke pristaniških delavcev hoče s to stavko doseči čimprejšnjo obnovitev državne delovne pogodbe in sicer na podlagi platforme sindikalnih zahtev.
Jutri ogled nove šole «G. Caprin»
Jutri ob 16.30 si bodo člani šolske komisije rajonske konzulte za Val-mauro in Naselje sv. Sergija ogledali z zainteresiranimi občani prvi, dokončani del gradnje poslopja srednje šole «G. Caprin» v Saliti Zugna-no, v katerem bo 12 učilnic in trije poskusni učni prostori. Srednja šola na tem področju ni imela lastnega poslopja, zaradi česar so bili razredi razstreseni po drugih stavbah in celo po župniščih. Prebivalci, ki so že dalj časa zahtevali novo poslopje, pričakujejo, da bo v kratkem končan tudi drugi del gradnje. Ogleda se bosta udeležila tudi podžupan Giuricin in odbornica za šolstvo Ben-. nijeva.
misovskj predstavnik.
Končno mora predsednik deželnega odbora Comelli sklicati gorsko skupnost, ker spada po zakonu o gorskih skupnostih sklicanje v njegovo pristojnost. Ker sklicanje zavlačujejo. so pred dnevi posredovali komunisti in je načelnik svetovalske skupine Colli podčrtal važnost, da se čim prej skliče vse gorske skupnosti ter še zlasti kraško. Predsednik deželnega odbora je zagotovil, da bo do tqga prišlo v kratkem, ker je že poslal vabila za sestanek komisije deželnega sveta, ki naj dokončno proglasi določene predele zgoniške in devinsko-nabre-žinske občine za gorska in je tudi povabil devinsko-nabrežinski svet, da imenuje svoje predstavnike. O-vira je torej trenutno v devinsko-nabrežinski občinski upravi, ki zaradi znanih težav še ni imenovala predstavnikov in je vprašanje, kdaj bo to naredila. Comelli pa je zagotovil, da bo sklical gorsko skupnost tudi v primeru, če ne bo devinsko-nabrežinski občinski svet pravočasno imenoval svojih predstavnikov, ki bi bili tako izključeni iz skupnosti.
&ja izvršnega odbora SKGZ
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji zadnji redni seji obravnaval nekatera aktualna vprašanja, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost v naši deželi in sprejel ustrezne sklepe, ki naj omogočijo njih čimuspešnejše reševanje.
Izvršni odbor je v smislu že sprejetega sklepa določil, da se bo glavni odbor SKGZ sestal 14. oktobra. Glavne teme na dnevnem redu zasedanja bodo; problematika osrednjih kulturnih in prosvetnih ustanov-članic zveze; mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu in nadaljnja dejavnost v zvezi z njo; podpora slovenskim ustanovam iz javnih sredstev.
O nekaterih kulturnih vprašanjih je v preteklih dneh razpravljala kulturna komisija, o čemer je Izvršnemu odboru poročal njen predsednik Miroslav Košuta. Med drugim je Košuta obvestil Izvršni odbor, da bo 4. oktobra v Kulturnem domu proslava 100-letnice ustanovitve političnega društva «Edinost» s priložnostnim govorom in kulturnim programom. Proslava bo pod okriljem Narodne in študijske knjižnice v Trstu in bo povezana z zasedanjem slovenskih zgodovinarjev v Portorožu, ki bodo za to priložnost prišli v Trst.
Ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča dr. Filibert Benedetič pa je Izvršnemu odboru podrobno poročal o položaju v tej naši vrhunski kulturno-umetniški ustanovi v zvezi z njenim kritičnim finančnim položajem in sedanjo fazo prizadevanj za dosego priznanja pravnega statusa stalnosti, zlasti glede na nedavni odgovor zunanjega ministrstva deželnemu odborniku Coloniju.
dikatov CGIL, CISL in UIL je namreč včeraj sporočilo, da bodo pristaniščniki izvedli to svojo akcijo v znak solidarnosti s čilskim ljudstvom.
Tajništvo sindikata je pojasnilo, da hočejo pristaniški delavci izkazati čilskim antifašistom svojo solidarnost zaradi krvoločnih posegov fašistov, ki v zadnjih dneh ponovno besnijo in polnijo grobove in zapore. Pristaniščniki so prepričani, da bodo s svojo akcijo vsaj nekoliko podprli čilsko delovno ljudstvo, katerega je zadela najhujša nesreča, ki more zadeti neki narod-to je, da je zavladala nad njim črna fašistična tiranija, ki zatira vsako svobodo.
• Ministrstvo za solstvo je naročilo vsem skrbnikom, naj čimbolj pospešijo izplačilo dolgov lastnikom knjigam za knjige, ki so jih lani brezplačno izročili osnovnošolskim šolarjem. Ministrstvo je tudi objavilo novi cenik knjig ter naročilo, naj znižajo popust na knjigah od 5 na 4 odstotke.
Po poletnem premoru je pri Slovenskem gospodarskem združenju spet oživelo delovanje tudi v odborih in komisijah. V teh dneh beležimo seje predsedstva, odbora sekcije za obrtništvo ter odbora sekcije za malo trgovino.
Predsedstvo SGZ je na svoji seji pregledalo opravljeno delovanje v poletnih mesecih, ki je bilo, kljub počitnicam, precejšnje. Poleg tega je začelo z obravnavo delovanja za bližnjo bodočnost. Največ pozornosti bo treba posvetiti delovanju odborov sekcij, ki bi morali postati pravo osrčje ustanove, organ, ki bo sprožil vse pobude in ki bo povezoval osrednje vodstvo z bazo članstva. V tem oziru se bodo morali odbori sekcij angažirati v mnogo večji meri kot do sedaj. Predsedstvo je nato razpravljalo tudi o tekočih organizacijskih vprašanjih in sprejelo načelne sklepe glede nadaljne okrepitve upravne strukture ustanove, ki mora razširiti svoj program dela tudi z organizacijo tečajev tako za operaterje same in njihove uslužbence kot tudi za študirajočo mladino.
Odbor seKcije za obrtništvo se je na svoji seji dotaknil konkretnih organizacijskih vprašanj in določil program dela za bližnje mesece. Program sloni v glavnem na organizaciji sestankov po vaseh, na katerih bi imeli glavno besedo obrtniki sami. S svojimi predlogi, idejami in tudi kritikami bodo tako imeli obrtniki priliko, da pripomorejo k sestavi predlogov, ki jih bo nato SGZ posredovalo pristojnim oblastem z namenom, da se pregleda, obnovi in izpopolni zakonodaja, ki urejuje obrtništvo. Prvi tak sestanek bo v dolinski občini v prvih dneh oktobra in bo še posebno zanimiv tudi zaradi tega, ker bodo imeli obrtniki priliko, da skupno a-nalizirajo odsev — pozitiven ali negativen — ki ga je imela v dolinski občini gradnja tovarne Grandi Motori. Ob isti priliki bodo lahko preverili možnosti za morebitne kooperacijske posle, ki jih bo vodstvo združenja posredovalo pristojnim forumom. Ob priliki teh sestankov se bo tudi razpravljalo kakšna naj bosta politika in delo obrtniške sekcije SGZ.
S perečimi in aktualnimi problemi pa so se spoprijeli, pod vodstvom načelnika sekcije Marija Geča, tudi mali trgovci. Ta kategorija je že nekaj let najbolj prizadeta od raznih vladnih ukrepov,,.^! so .imeli kot edino posledico, da so še bolj zmešali pojme ljudem ter da so še bolj kompUcirali težko stanje. Tudi slovenski.trgovci so občutili te posledice in so zato še enkrat podčrtali neodložljivo nujo, da se spremeni sedanja smer državne politike, ker ta kategorija ne nosi krivde za visoke cene, temveč sta za to največ odgovorna sama proizvodnja, ki diktira svoje interese ter razpečevalna - grosistična trgovina.
Prešli so nato na obravnavo kon-
kretnih vprašanj. Glede umikov in skorajšnjega začetka zimskega urnika so analizirali umike posameznih strok in se domenili za spremembe, ki bi jih bilo potrebno vnesti zato, da bi umiki odgovarjali tako trgovcem kot tudi, in predvsem, potrošnikom. Ob isti priliki so z zadovoljstvom ugotovili, da je občinska uprava podaljšala — na zahtevo SGZ — termin za vložitev in ožigosanje tablic z umikom. Novi termin je 1. november in SGZ ima torej precej časa na razpolago, da bo lahko poskrbela za tiskanje tabhc in za njihovo posredovanje na pristojni urad. O formalnostih za to obveznost bo tajništvo pravočasno seznanilo vse prizadete trgovce.
Pri vprašanju občinskega odloka glede minimuma površin pa se je razvila zelo živahna diskusija, v katero so posegli poleg direktorja SGZ Kufersina, še M. Gec, S. Kos-mina, B. Švagelj in K. Rolič Omenjeni odlok, ki — kot znano —- določa minimume površin ne samo za nove dejavnosti ampak tudi za morebitne primere prodaje obrata, jasno kaže na voljo oblasti, da se sedanja trgovinska struktura ukine ter da se namesto nje favorizira velike trgovine in supermarkete, s čimer pa bi oškodovali veliko število družin, ki se trenutno bavijo s trgovino. Slovenski trgovci so na stališču, da do tega ne sme priti in to ne samo zaradi tega, ker je taka smer njim v škodo, ampak tudi zaradi tega, ker bi se potem stanje za potrošnika še poslabšalo. Mnogo se namreč govori o preveliki razpršenosti razdeljevalne mreže na drobno in o njeni krivdi zaradi visokih cen. To pa ne more držati, saj prav večje število trgovin sproži konkurenco in drži cene na še sprejemljivi višini. Zaradi tega slovenski mali trgovci pozivajo pristojne oblasti, naj čimprej preoblikujejo omenjeni odlok, ki naj o-stane obvezen samo za čisto nove dejavnosti. Trgovino je potrebno preurediti, to drži, ne pa tako, da se oškoduje kategorijo, ki na tem področju dela že desetletja!
Na seji malih trgovcev so nato analizirali še trenutno precej težko stanje, v katerem se kategorija nahaja, in razpravljali o možnih pobudah, ki bi jih bilo potrebno pod-vzeti, da bi to stanje izboljšali. V te pobude pa bo potrebno vključiti in angažirati celotno zainteresirano članstvo, zaradi česar bodo sklicali posebne sektorialne sestanke. Prvi naj bi se zbrali — že v oktobru — jestvinarji, ki so največja in najštevilnejša kategorija ter trenutno najbolj prizadeti sektor male trgovine.
Kot vidimo, so se pri SGZ zelo resno oprijeli dela, saj' se vsi dobro zavedajo, da ni sedanje stanje najbolj rožnato in da je prav ob takih prilikah še posebno potrebno poprijeti za delo. V tem okviru se bodo v prihodnjih dneh sestali tudi operaterji v zunanji trgovini in gostinci.
K. J.
Fulvia, Alfa Beta, Peugeot 304, R 12, Simca 1301, Simca 1501, Tau-nus 1300, Ascona, VW 1200, VW 1300, Mini Cooper;
Kategorija od 17 do 20 KS (50.000 lir); Giulia 1600, Alletta, Alfa 2000, Fiat 132, R 15, R 16, Taunus 1600, Rekord, VW 1600, Lancia 2000, DS 20, Peugeot 404, Peugeot 504, Mercedes 2000;
Kategorija od 21 do 40 KS (200.000 lir); Fiat 130, Mercedes, DS 21, DS 23.
Motorna kolesa z motorjem od 201 do 350 kub. cm: 20.000 lir;
Motorna kolesa z motorjem od 351 do 500 kub. cm: 50.000 lir;
Motoma kolesa z motorjem nad 500 kub. cm: 100.000 lir.
Za avtomobile in motorna kolesa, ki so v prometu nad deset let, plačamo polovično takso.
Smrtne posledice nerodnih padcev
Predvčerajšnjim popoldne je na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice podlegla poškodbam 92-letna upokojenka Chiara Luis, ki je stanovala v Padričah. Priletno Luiso-vo so sprejeli 2. avgusta s pridržano prognozo v bolnišnici, kjer so ji ugotovili kot posledico padca v stanovanju, verjetni zlom stegnenice leve noge.
Včeraj zjutraj je na istem oddelku podlegla tudi 84-letna Bernardina Marfoglia vd. Mattioni, ki je 3. avgusta padla po stopnicah zavoda ECA v Ul. Pascoli. Priletna ženska si je pri padcu zlomila koleno, zaradi česar so jo sprejeli v bolnišnici s prognozo okrevanja v 40 dneh. Žal so jo nepredvidene komplikacije spravile v grob.
Šolske vesti
ŠOLA GLASBENE MATICE
Sprejmemo dijake za pouk pihalnih instrumentov z namenom ustanovitve mladinskega ansambla.
Vpišejo se lahko tudi mlajši člani godb na pihala, ki želijo izpopolniti svoje znanje.
V	novem šolskem letu ustanavljamo tudi tečaj za Orff instrumentarij namenjen najmlajšim.
RAVNATELJSTVO
župan zgoniške občine sporoča, da bo vpisovanje v občinska otroška vrtca* v Zgoniku in Gabrovcu za šolsko leto 1974-75 danes, 18. in jutri, 19. septembra, od 9. do 12. ure v prostorih omenjenih otroških vrtcev. Pouk / se bo pričel v ponedeljek, 7. oktobra 1974, ob 9. uri.
V	začetku šolskega leta 1974-75 bodo odprli hov občinski' otroški 'Vrtec v prostorih Dijaškega doma v Ul. Ginnastica. Vpisovanje otrok bo v dneh od danes 18. do vključno sobote, 21. t.m., od 9. do 11. ure, in sicer v prostorih otroškega vrtca v Ul. Vittorino da Feltre štev. 8.
V	istih dneh — od 8.30 do 12. ure — bodo vpisovali otroke tudi v šolske vrtce ONAIRC. Do 30. septembra bodo v vsakem vrtcu razobesili
MlIMiiiiiiiiuiiiiiiiiiliiilliilliiiiiiiiiiuiiiilliiliiiiiiiiiiiiiiiiinuuiiiiiiiiiiiiiimiiiiillllliiiilliiiillliiiiliAJiiiiun
uiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiuiuiinuinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
iiiiiiiimiiiiiiiniiitiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiitiiiiiiiimiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiimiiiiitiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuj
NEVARNOST ZAVLAČEVANJA
KDAJ BO USTANOVLJENA KRAŠKA GORSKA SKUPNOST
Potrebno je, da devinsko-nabrežinski občinski svet čimprej imenuje svoje predstavnike
DA1SES SESTANEK NA PREFEKTURI
Testenine, kava in kurivo na rešetu odbora za cene
Verjetno bodo sprejeli ministrsko ceno za testenine, odbili zahtevo po povišku cene skodelice kave in omejili povišek za gorilno olje
Danes se bo sestal pokrajinski odbor za cene, ki bo na prefekturi sklepal o zelo pomembnih cenah, ki zadevajo vso skupnost: določil bo ceno testenin, gorilnega olja in skodelice kave.
Določitev nove cene testenin na podlagi ministrskega odloka je pri nas bolj malo pomembna, saj na Tržaškem proizvajajo testenine v eni sami tovarni in sicer v Pastificio Triestino v industrijski coni. Večji del testenin, ki jih Tržačani kupujejo v trgovinah, pridelujejo v drugih pokrajinah, testenine tržaške proizvodnje pa večinoma izvažajo po različnih cenah. Pokrajinski odbor za cene se bo verjetno odločil za iste cene, ki jih je ministrstvo določilo pred kratkim (400 lir, 430 lir in 460 lir na kilogram za polkilogramske, kilogramske in petkilo-gramske zavoje). Pastificio Triestino pa bo verjetno obdržal nekoliko nižje cene, kot jih je že imel nižje od poprečja tudi doslej. Verjetno ne bo cena polkilogramskega zavoja, ki je doslej stal 180 lir, presegla 200 lir.
Odbor bo po vsej verjetnosti odbil zahtevo lastnikov kavarn in barov da bi povišali ceno skodelice kave od 100 lir ng 150 lir. Posvetovalna komisija pokrajinskega odbora se je že izrazila proti povišku cene, trgovci pa so predložili novo prošnjo, kateri so priložili dokument o domnevnih izgubah, ki jih imajo zaradi prenizke cene skodelice kave
Ni pa še znano, kakšne sklepe bo odbor sprejel v zvezi z zahtevo trgovcev na arobno z gorilnim oljem, katerih združenje je pred ložilo zahtevo po povišku 2 lir na kilogram olja za potrošnike, ki sta nujejo na Krasu. Zahtevo utemelju jejo z dejstvom, da morajo preva žati olje dlje, kot če kupec živ v mestu. Odbor za cene je bolj na-kloujen za poviške, ki naj bodo v sorazmerju s prevoženo potjo. Za vsak kilometer naj bi potrošnik doplačal od 0,6 do 0,8 lir za kilogram gorilnega olja.
Vlaganje prošenj za radijske oddajnike
Poštna uprava sporoča, da bo 30. septembra zapadel rok za vlaganje prošenj za uporabo radijskih oddajnikov in sprejemnikov z minimalno jakostjo (tako imenovanih «walkie-talkie»), ki nimajo dovoljenja od ministrstva, ker so jih kupili preden je stopil v veljavo novi zakon. Prošnje je treba nasloviti na poštno ravnateljstvo v Trstu do omenjenega datuma, o čemer bo pričal poštni žig na prošnji. Za vse nadaljne informacije je na razpolago krožek za telegrafske in telefonske konštrukcije v Trstu.
O tem se je govorilo tudi na tiskovni konferenci, ki sta jo sklicala deželni komite in svetovalska skupina KPI. Tedaj je pokrajinski tajnik tržaške federacije KPI Rossetti opozoril na nevarnost namernega zavlačevanja, ker KD postavlja v ospredje kraške rezervate, ki bi odvzeli dobršen del pristojnosti gorski skupnosti. Ta namen naj bi potrdil tudi govor tajnika KD Rinaldija o nujnem programu za tržaško pokrajino, ko je iz seznama izključil skupnosti, vnesel pa ja kraške rezervate.
• Predsednik deželnega odbora odv. Comelli je včeraj poslal gradeškemu županu Reverditu ob smrti bivšega župana Gradeža Wertherja Minellija sožalno brzojavko.
DANES IN JUTRI
V	italijanskih lukah ne bodo raztovarjali čilskih ladij
V	nobenem italijanskem pristanišču ne bodo danes in jutri nakladali oziroma razkladali blaga s čilskih ladij. Državno tajništvo sin-
niiiiiiiiiiiumiiiiiimiiuiiiiiiiniiiimiiiiiniiaMiiHiiiimiiiituiiniiMiiiiiiiiinii
SINDIKATI CGIL CISL IN UIL
PROTI SKRČENJU POMORSKIH PROG
Pomorščaki zaprosili za pogovor s Comellijem
Včeraj je imelo pokrajinsko taj-j ništvo sindikatov CGIL, CISL in UIL v Trstu sejo, na kateri so po-1 drobneje analizirali sedanji položaj v zvezi s preosnovo italijanskih državnih pomorskih družb. Posebno so sindikalisti opozorili na nevarnost strategije, ki jo je izbralo italijansko ministrstvo za trgovinsko mornarico, ko je svetovalo posameznim pomorskim družbam skupine Finmare, naj zmanjšajo število pomorskih prog PIN. S tem bi namreč tržaško pristanišče utrpelo veliko škodo, ker bi na ta način prihajalo v našo luko veliko manj ladij. Poleg tega pa se skušajo odgovorne oblasti s tem izogniti sklepom, ki jih je leta 1971 sprejel medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE).
Na seji so tudi določili, da se bo sestal koordinacijski odbor pokrajinskih tajništev pristaniščnikov, pomorščakov in kovinarjev, ki bo moral pregledati svojo dejavnost in svoje obveznosti pred začetkom meddeželnega srečanja raznih delavskih strok, ki bo 2. oktobra v Benetkah.
Pokrajinsko tajništvo pomorščakov je ob tej priložnosti zaprosilo predsednika deželnega odbora odv. Comellija za razgovor, v katerem bi jim pojasnil vprašanja o pre-osnovi državnih pomorskih družb.
Pred zaključkom seje so sindikalisti odločili, da bodo skušali čim-bolje sindikalno mobilizirati delavce, da bi sledili in podpirali pri hodnje pobude sindikatov.
KARABINJERJI NA SLEDI POŽIGALCU
Družinski spor v ozadju požara v Ul. Beccaria?
Požar je podtaknil istočasno v treh sobah . Skoda znaša več milijonov lir
Niso še odkrili človeka, ki je včeraj popoldne podtaknil ogenj v stanovanju v tretjem nadstropju v Ul. Beccarla 8, kjer je požar razdejal stanovanje in povzročil več milijonov lir škode. Karabinjerji, ki so uvedli preiskavo pod vodstvom kapetana Lo Sarda, pa so menda že na sledi požigalcu.
Kmalu po 16.30 je neznanec telefoniral gasilcem na postaji na Trgu Nicolini in jih obvestil, da je v tretjem nadstropju v Ul. Beccaria 8 izbruhnil požar, nato pa takoj zaprl telefon. Izkazalo se je, da ni gasilce poklical nobeden od sosedov. Zato menijo, da je telefoniral prav tisti, ki je požar namerno zanetil. Prav zaradi tega so gasilci lahko prihiteli na kraj z dvema motornima brizgalkama in lestvijo, preden se je požar preveč razširil, saj bi v nasprotnem primeru plameni lahko načeli pod in ogrožali tudi sosednja stanovanja. Ko so vlomili v stanovanje, so kljub gostemu dimu takoj opazili, da gori na treh mestih: v shrambi, v knjižnici in v spalnici. Gasilci so se pod vodstvom podčastnika Cras-sàja trudili poldrugo uro, preden so plamene pogasili. Veliko opravka so imeli s podom, ki so ga plameni načeli: s sekirami in krampi so morali izruti lesene deske in pogasili tudi zadnja žarišča.
Na kraj so prihiteli tudi karabinjerji, ki so zaslišali lastnico stanovanja Eleno Anmahian por. Haus-brandt. Ta je stanovala v Ul. Beccaria do pred nekaj meseci, ko je zaradi družinskih problemov odšla k hčeri, v Ul. Beccaria pa je ostalo okusno in razkošno opremljeno stanovanje prazno. V zvezi s požarom, ki je poškodoval opremo In zidove ter seveda pod, so karabinjerji baje zaslišali ali bodo zaslišali tudi sina lastnice stanovanja.
Zanimivo je, da v zadnjem nadstropju istega poslopja stanuje poveljnik tržaških gasilcev inž. Casablanca. čigar gasilci so že imeli o-pravka z družino Hausbrandt in si-1 cer z mladim Robertom, ki se rad ukvarja z vžigalicami, svečami in I podobnim tudi v bližnji okolici mesta.
Požar grmičevj*a
ob železnici pri Devinu
Tri ure je trajalo, preden so o-penski in tržiški gasilci pogasili požar, ki je izbruhnil ob železnici med Vižovljami in Devinom. Plameni so uničili skoro 3.500 kv. m travnikov in grmičevja. Ko so gasilci že premagali plamene, je požar spet izbruhnil nekaj sto metrov dlje v smeri proti Vižovljam, tako da so za gašenje nadaljnih 600 kv. m rabili še dobri dve uri. Doslej še niso ugotovili vzrokov požara, verjetno pa so plameni nastali zaradi cigaretnega ogorka, ki so ga vrgli iz vlaka.
Iz bolnišnice v umobolnico
Sinoči so v bolnišnici nudili prvo pomoč dvema osebama, ki so ju nato odpeljali v psihiatrično bolnišnico. Ob 21. uri so z rešilcem Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 31-letnega Alda Godino iz Ul. Carpison 11, ki so ga našli nn tleh v Ul. Nota. Bil je pijan, sam pa je priznal, da je zaužil nekaj tablet, nato pa nekaj pokadil. Kaj je pokadil, ni znano.
Nekaj minut pozneje so pripeljali v bolnišnico 38-letno Massimiliano Stocovich iz Ul. Roma 24, ki je v trenutku obupa odprla plin v svojem stanovanju. Rešil jo je 17-letni sin. ki se je predčasno vrnil domov. Tudi njo so odpeljali v psihiatrična bolnišnico.
V Križu otrok padel z zida
Včeraj popoldne se je precej hudo ranil pet let stari Fausto Ciacchi iz Križa 183. S prijatelji se je igral blizu doma, ko je splezal na zidek, zgubil ravnotežje in padel. Ker se je pobil po glavi, so ga odpeljali v otroško bolnišnico «Burlo Garo-folo», iz te pa v glavno bolnišnico, kjer so mu tudi ugotovili poškodbe na lobanju. Verjetno bo ozdravel v največ dveh tednih.
Poštna uprava sporoča, da so z ministrskim odlokom odredili, da bodo od septembra dalje izplačevali pokojnine in prispevke gluhonemim, civilnim slepcem, invalidom in pohabljencem 28. dne v mesecu. Spremembo so uvedli, ker so doslej plačevali pokojnine 26. dne v mesecu, ko na poštnih uradih izplačujejo mezde državnim uslužbencem, zaradi česar so nastajale precejšnje vrste in zmede.
Večje pristojnosti dežele na področju šolstva
Deželni odbornik za šolstvo in kulturne zadeve Dal Mas je izrazil zadovoljstvo deželne uprave, ker je stopilo v veljavo pet od šestih vladnih delegiranih dekretov o šolstvu. Z novimi dekreti bo dežela imela večje pristojnosti na področju šolstva in predvsem v zvezi s socialnimi problemi šolstva. Zaradi tega se je odbornik sestal s funkcionarji odbomištva. s katerimi se je sporazumel za prve posege na tem področju.
V zvezi z vladnimi dekreti je komunistična skupina v deželnem svetu zahtevala takojšnje sklicanje komisije, ki je pristojna za šolska vprašanja, in ki mora odločati o deželnih posegih v okviru novih pristojnosti.
DO 30. SEPTEMBRA
«Una tantum» za avtomobile
Enkratni dodatni davek na avtomobile je treba, kakor znano, vplačati do 30. septembra, in sicer po pošti. Poslužujemo se izključno normalne položnice za tekoče račune, denar pa nakažemo na račun 11/77000 - ACI. Na hrbtni strani položnice zapišemo, da gre za vplačilo davka «una tantum» po ministrskem dekretu z dne 6. julija 1974. Tu navedemo številko evidenčne tablice vozila in moč motorja v fiskalnih konjskih silah.
Avtomobili do 10 KS so. kakor znano, oproščeni davka, lastniki večjih avtomobilov pa morajo vplačati naslednje zneske;
Kategorija od 11 do 13 KS (davek
ilS.OOO	lir); A 112, Fiat 127. Fiat u28. Citroen GS, Peugeot 104, Peugeot 204, R 4, R 5, R 6. Simca 1000, Simca 1100, Escori. Opel Kadett;
Kategorija od 14 do 16 KS (30.000 Ur); Alfa Sud, Giulia 1300, Fiat 124,
spisek sprejetih in, kolikor bi jih bilo nad 35, spisek zavrnjenih otrok. Vodstvo ONAIRC sporoča, da zapade rok za izročitev prošenj, ki se nanašajo na oprostitev plačevanja o-skrbovalnine, dne 5. oktobra.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 18. septembra IRENA
Sonce vzide ob 6,46 in zatone ob 19.12 — Dolžina dneva 12.26 — Luna vzide ob 9.41 in zatone ob 20.02.
Jutri, ČETRTEK, 19. septembra VITOGRAD
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.3, najnižja 20.6, ob 19. uri 23.6 stopinje, zračni tlak 1017.6 rahlo pada, brezvetrje, vlada 76-odstotna, nebo 3 desetinke pooblačeno, morje mimo temperatura morja 23,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. septembra 1974 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 92-letna Chiara Luis, 84-letna Bernardina Merfoglia vd. Mattioni, 83-letni Giovanni Gelsi, 78-letni Mario Antonini, 77-letna Ida Toffanin vd. Piegl, 76-letna Letizia Spizzamiglio vd. Masè, 63-letna Ro-mualda Giadressi por. Piuca, 64-let-ni Pasquale Ingegneri, 81-letni Nicolò Filinich, 86-letna Antonia Drioli vd. Pertot, 73-letna Lidia Grillo, 77-letna Maria Derossi vd. Barchi, 64-letni Francesco Nuschak, 49-letni Mario Millo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15: INAM, AI Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Pizzul - Cignola. Korzo Italia 14; Prendini. Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
LEKARNE V DEDUCI Boljunec (tel 228-124), Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596) : Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197): žav-Ije C tel 213-137): Milje (tel. 271-124).
Mali oglasi
TIGRASTO MUCKO staro 2 meseca, vajeno stanovanja darujem dobri osebi. Tel. 21-10-76 zjutraj.
Ariston I.N.C. Zaprto.
Nazionale 16.00 «Paperino & Company». Barvni Walt Disneyev film-
Excelsior 16.00 «La polizia chiede aiuto». Barvni film. Igrajo Giovanna Ralli. Claudio Cassinelli. Mano Adori. Franco Fabrizi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Il colonnello Buttigliene diventa generale». Barvni zabavni film, v katerem igrata Aldo Maccione in Jacques Dufilho.
Fenice 16.00—22.15 «Il caso Drabble». Barvni film režiserja Don Siegela. Glavno vlogo igra Michael Carne, Donald Pleasence, Delphine Sey-ring, Clive Revill in Janet Suzman-
Eden 16 30 «Flavia la monaca mussulmana». Barvni film. Igra ^krnkimi Bolkan. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «A muso duro». Barvni film. V filmu igra glavno vlogo Charles Bronson, Linda Cristal, Al Lettieri.
Aurora 16.30 «Oh! Calcuta!» Barvm film. Prepovedano mladini pod 1 • letom.
Capitol 16.30 «Un esercito di cinque uomini».' Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Bud Spencer.
Cristallo 16.30 «Il sergente Rompi" glioni». Barvni zabavni film, v ka-terem igra Franco Franchi.
Impero 16.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film za vse.
Filodrammatico 16.30 «Bruna, formosa, cerca superdotato». Barvm film-Igra Ferra Benussi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «I guappi». I8ral° Claudia Cardinale, Franco Nero m Fabio Testi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Kinodvorana je obnovljena.	^
Ideale 16.30 «30 Winchester per u diablo». Igrata Clark Mohner id Topsy Collins. Barvna kavbojka.
Vittorio Veneto 17.00 «Cosi bello, così corrotto, così conteso». Kriminalka. Igra H. Berger.	.
Astra 16.00 Barvna risanka «Gli An-stogatti».
Abbazia 16.30 «Ercole contro Roma». Barvni film.
Mignon 16.00 «UFO, allarme rosso, attacco alla terra». Znanstvenofantastični film.
Volta - Milje 16.00 «Pomi di ottone, manici di scopa». Igrata Angela Lambouri in Jean Flin. Disneyev film v barvah.
Izleti
____:_______-____
Zaradi velikega zanimanja članov za izlet v Prekmurje in Kumrovec, je odbor Kmečke zveze sklenil Pn" rediti še en izlet z enakim programom v dneh 19. in 20. oktobra, seveda če bo dovolj prijavljenih.
Vpisuje tajništvo v Ul. Cicerone 8/b vsak dan od 8.00 do 14.00 ure. ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 jji od 15.00 do 18.00. do vključno 5. oktobra. Tajništvo Kmečke zveze.
SPDT vabi tržaške planince na srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 22. septembra, v organizaciji PD Celovec na Bleščeči planini pod Jepo na Koroškem. Koča SPD Celovec je dosegljiva iz B°°' klojštra (Arnoldstein) po Rožanski magistrali do Zgornjih Borovelj (O" berfemach), kjer se pri hotelu Mit-tagskogel odcepi cesta za Kopanj (Kopain); od tu je še 1 ura peš hoje.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» sporoča, da ni več prostih mest za izlet v Pulj — Verudo ter prosi u-deiežence izleta, da poravnajo vpisnino.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja do 30. septembra Marija Vidau. Na o-gled so tržaške narodne noše in skice za gledališke kostume v raznih tehnikah.
V	prostorih Avtonomne letoviščar-ske in turistične ustanove devinsko-nabrežinske obale je skupinska slikarska razstava Silve Fonde. Elettre Metallinò in Fride de Reye.
V	ljubljanski galeriji MK na Trgu revolucije, vhod z Erjavčeve ulice, razstavlja svoje grafike in slike Zvest Apollonio, ki bo v Ljubljani razstavljal do 10. oktobra.
V	občinski galeriji bo danes, 18. t. m. odprl razstavo svojih del tržaški slikar Livio Officia, ki bo razstavljal do 26. septembra.
V	galeriji Tergeste bo do 20. t. m. razstavljal tržaški slikar Giovanni Ba-buder, ki je za sedanjo razstavo pripravil vrsto slik in risb.
V	galeriji letoviščarske ustanove v Gradežu bo od 16. do vključno 30. septembra razstavljala svoja najnovejša dela slikarka Giuliana Griselli Di Lena. Deželni sindikat umetnosti posebej vabi člane, naj si razstavo ogledajo.
V	Mednarodnem centru za teoretsko liziko v Miramaru je Edvard Zajec priredil skupno s petimi inozemskimi slikarji, ki uporabljajo kompjuterje za svoje ustvarjanje, zanimivo razstavo, ki je na ogled javnosti v dopoldanskih in popoldanskih urah.
Prispevki
Ob 7. obletnici smrti mame Rozine darujeta Drago in Katica 5000 lir za ŠD Polet.
sb®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S, P. A.
TRST - ULICA F, FtLZMO -	''® BI-AAG
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriikl dolar	661.—
Funt žterllng	1532.—
Švicarski frank	220,90
Francoski frank	137,40
Nemška marka	249,10
Avstrijski šiling	35,15
Dinar: debeli	39,50
drobni	39,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
ODLOČNA interpelacija svetovalcev kpi
Takoj je treba popraviti poslopje treh slovenskih šol pri Sv. Jakobu
Obstaja tudi nevarnost, da poslopje zapro zdravstveno-higienske oblasti, saj sanitarije ne odgovaijajo predpisom
^ Občinska svetovalca Stojan Spetič m Bruna Zorzini - Spetič sta vlo-Pri odbornici za šolstvo trža-ske občine pismeno interpelacijo v ft'ezi s šolo pri Sv. Jakobu. Sveto-aica ugotavljata, da ni bilo ničesar urejenega za popravilo šole kljub obvezam, ki so bile sprejete med azgovorom s starši ob obisku od-opra ze 15. junija. Takrat so star-
*	se posebej zahtovali, da popra-JO higienske naprave, ki so še iz
oasov avstro-ogrskega imperija, da Povečajo razpoložljivi prostor za o-oski vrtec, zgradijo slačilnico po-
•	j telovadnice in da napeljejo «Arijski tok za uporabo aparatov za pomožni pouk.
Občinska uprava je zahtevala •nnfflje rajonske konzulte, ki se je Pozitivno izrekla po sestanku s Predstavniki staršev in šolske ko-u s'Je-. Med ogledom šolo- so tudi gotovui, da higienske naprave ne govarjajo niti minimalnim zah-j® ntijen takojšen po-čitnic56 PreC* ^oncem P°letn'b po-
Svetovalca sta še zlasti v tej zve-i opozorila odbornico za šolstvo resne posledice, do katerih lah-® Pftde zaradi posega zdravstve-i higienskih oblasti in jo vpraša-»hoj namerava narediti, če bodo o zaprli zaradi neizpolnjevanja novnih higienskih predpisov. Po-g tega svetovalca tudi sprašujeta, „®Li0bčinska uprava že preučuje
strijo, trgovino in obrtništvo De Mita,
udeležil tudi minister za indù- _ jetja za ceste ANAS in nujnost u-
’ skladitve tudi prometnih načrtov z urbanističnim in gospodarskim razvojnim načrtom dežele za razdobje 1971-75.
De Carlijev načrt proglaša za «posebno nujne» cestne odseke Car-nia Amaro - Tolmeč, odsek državne ceste štev. 13 Dogna Nabor-jet, odsek Osoppo - Pontebska cesta .odsek Cimpello - Pordenon, odsek ceste štev. 202 Sesljan - Opčine • Fernetiči, odsek Palmanova
Prednostna lestvica za nove ceste v deželi
Deželni odbor je na zadnji seji razpravljal o načrtu, ki ga je pripravil odbornik za načrtovanje in
proračun De Carli, o prednostni ; ne - r cinetici, euscit i-cumaiiuva -gradnji m ureditvi novih cestnih ] Gradež, odsek državne ceste štev odsekov na območju Furlanije - Ju- 56 Gorica - Krmin in nekatere dru-lijske krajine. Načrt, ki je bil po \ ge odseke v Furlaniji. Med «nujne» daljši razpravi soglasno sprejet, je i in «manj nujne» odseke pa spadajo bil sestavljen iz več razlogov, med I med drugimi odsek državne ceste
temi pa sta prednjačila dva, in sicer dejstvo, da bo naša dežela v kratkem prejela nekaj sredstev iz
štev. 15 Žavlje - škofije nova cesta Opčine - Pesek, obvoznica Trbiž -priključek na cesti za Rateče in
sklada 2.500 milijard Državnega pod-1 Predil in nekateri drugi odseki.
POD POKROVITELJSTVOM DEŽELNEGA ODSEKA WWF
V miramarskem naravnem parku prvi mladinski delavni tečaj
Namen tečaja je približati mladino lepotam kraja
zahtm	7—-	eicv.cujc v grljanskem hotelu je bila včeraj
venet ° » rsev. P° gradnji nove slo- opoldne svečana otvoritev prvega nK^i„e.S0^e P1-! bv. Jakobu saj je delovnega tečaja za približno 40
toječe poslopje bilo zgrajeno sre-i preteklega stoletja, menda za vo-J smeo takratne avstrijske vojske.
20- >n 21. septembra v Trsiu
Razprava o vprašanjih življenjskega zavarovanja
V	dneh 20 in 21. septembra oo i na®ern mestu tretje srečanje Itali-1 nskega zdravstvenega združenja ?a ziv’ljenjsko zavarovanje. Srečanje
0 na pobudo treh tržaških zava-rovalnic, in sicer Assicurazioni Oe-nerfb, Riunione Adriatica d; 3i-Prtà in Lloyd Adriatico. Delo bo Potekalo v prostorih Avditorija. y Petek, 20. septembra, bodo Pravniki in zavarovalci obravnavali vprašanja kroničnih obolenj trebušnih organov v luči življenjskega Zavarovanja. Nastopili bodo strokovnjaki G. De Sandre in M Frezze a težaške univerze, E. Mazzucato WAS), p. Venchierutti in G Cariati 1 Assicurazioni Generali). Naslednji uan bo na vrsti razprava o «življenjskem zavarovanju brez pred-hodnega zdravniškega pregleda». •Nastopili bodo dr. L. Agacci (Assi-‘"Orazioni Generali), dr. G. Zorzini (RAS) in prof. L. Cattinelli (Lloyd Adriatico).
V	četrtek, 19. septembra bo v Prostorih Rossettijevega gledališča “skovna konferenca, na kateri bo-oo predstavniki zavarovalnic in zoravniških organizacij orisali čas-nikarjem pomen tržaškega srečanja tevvo je bilo v Rimu in drugo v ■(urinu) ter program po katerem 86 bo odvijalo delo. Srečanja se
delovnega tečaja za približno mladeničev, ki bodo zadnji del svojih letošnjih počitnic posvetili vzdrževanju podvodnega naravnega parka pri Miramaru.
Otvoritve so se udeležili med drugimi občinski odbornik Abate, deželni odbornik Mizzau, šolski skrbnik Fidenzi in jugoslovanski konzul Kovačič. Odbornik Mizzau je v svojem pozdravnem govoru poudaril prizadevanja dežele Furlanije - Julijske krajine za podporo naravoslovnim in zaščitnim organizmom, kot so n. pr, World Wildhfe Found ter za ustanovitev vrste naravnih parkov, kot je n. pr. pri Belopeških jezerih. Mizzau je tudi dejal, da je dežela z navdušenjem sprejela pobudo za ustanovitev in za razširitev podvodnega naravnega parka pri Miramaru.
Uvodno znanstveno poročilo na o-tvoritvi je imela dr. Elide Catalfa-mo, ki vodi didaktični odsek delovnega tečaja in ki je v svojem posegu omenila, da je treba vsekakor nadaljevati s prizadevanji za zaščito morske vode in življenja v njej, saj je praksa zadnjih let pokazala, da samoočiščevalna moč morja ni tako velika, ali vsaj ni več kos vsestranskim grožnjam industrializiranega sveta. Še pred kratkim je veljala krilatica o neizčrpnosti morskih rezerv, kar je bilo posledica nepopolnih tehničnih sredstev za izkoriščanje morja, s katerimi so ribiči razpolagali.
Samoočiščevalna moč morja pa je vedno manjša spričo številnih de javnikov, ki povzročajo onesnaženje in ki so tako anorganskega kot organskega izvora. V našem morju je še zlasti občutna nevarnost prevelikega dotoka hranilnih snovi
•Hum
hhiiiiiiiii,,|ll|M|l|l|l||llultllllllinl,,,l,„i„i,i,iliiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiii
PISMO UREDNIŠTVU
SPOŠTOVANI!
Na dopis nekega Vašega bralca, ClSar ime niste objavili, verjetno ha njegovo izrecno željo (Prim. unevnik 11. 9. 1974), želim v ime-hu Društva slovenskih izobražen-S®v, prireditelja študijskih dni v Uliagi, pojasniti sledeče:
V Dragi ne prodajamo vsega za-htejskega tiska, čeprav bi bilo morda to hvalevredno, ampak pred-Vsem zbornike predavanj, ki jih Ysako leto založi revija Mladika. Ce nam Mladika že vsako leto finansira izdajo zbornikov, ki so de-bcitarni, moramo biti kot organizatorji tudi tako taktni, da dopu-atimo upravi, da v Dragi prodaja tudi druge svoje knjige.
Ze nekaj let so v Dragi naprodaj tudi knjige, ki jih izdaja Zaliv, ker •Uh njihova uprava vsako leto pri-haša v Drago in nas za to prosi. Vcasih je bil v Dragi na razpolago tudi Most. Skratka kot organi-zatorji nimamo predsodkov in smo Pripravljeni dati priložnost vsakomur, da tam deli in prodaja svoje hnjige in druge publikacije, poseb-hp če so izšle v zamejstvu. Tega hismo doslej še nikomur odklonili.
Klic Triglava (to je bil v Dragi pdhn «tisk politične emigracije», ki Jo omenja dopisnik), je dal na razpolago njegov sodelavec. Tudi njemu kakor drugim prostora nismo odklonili, saj nimamo kakega in-deksa in tudi ne delamo nobene oenzure nad tem kar želi kdo v Pragi prodajati. Vsak izobraženec J6 že sam toliko kritičen, da zna teezno sam presojati.
Skratka v Dragi je doslej in bo tudi poslej vsakdo lahko ponujal Svoje knjige in revije, če nas bo za to zaprosil. V tem smislu bi nas morda moral marsikdo posnemati, ®pj smo na kmečkem taboru na Opčinah na primer opazili knjige Mar-*a in Engelsa ne pa kakih drugih avtorjev, ki bi s tema dvema u-stvarjali nekako ideološko ravnotežje.
Glede «odprtosti», o kateri se nekoliko ironično izraža dopisnik kot da bi bila Draga v resnici zaprta, so se udeleženci lahko sami prepričali, da je Draga odprta vsaki razsodni misli in besedi, da se lahko v razpravi oglasi prav vsakdo, ki se želi oglasiti. In odveč bi bilo še Ponavljati, kako je bila tudi letos debata vseskozi trezna in na visoki
ravni. Seveda ne po mnenju poročevalca v P. d. Skeptično stališče P. d. do študijskih dni v Dragi pa je že tradicionalno, tako kot študijski dnevi sami.
Vsekakor — da končam — se mi zdijo pripombe o prodaji knjig malenkostne kot bi bilo malenkostno, če bi se društvo pritožilo, češ da P. d. ni objavil vsaj skromne fotografije s tega pomembnega srečanja, potem ko objavlja fotografije s še tako skromne in nepomembne vinske ali živinske razstave.
Dopisnik v P. d. je opazil iver, a ne vidi bruna.
S spoštovanjem
za Društvo slovenskih izobražencev Jože Peterlin predsednik
Trst, 13. septembra 1974
H « •
Gospod prof. Peterlin se torej huduje na pisca, hi je v svojem «pismu uredništvu» izrazil presenečenje, ker v Dragi ni videl vsega zamejskega tiska, kot bi se za odprto srečanje spodobilo. Gospod profesor ima navsezadnje prav. Pisec pisma, ob katerega se obrekuje, je bil res zelo naiven, če je mislil, da je tam, kjer se prodaja emigrantski «Klic Triglava», mesto tudi za drugi slovenski zamejski tisk razen za izdaje Mladike in Zaliva. Seveda, kaj pa je mogel organizator, če mu je «Klic Triglava» dal na razpolago njegov sodelavec ... ?
V drugem delu svojega pisma si gospod profesor Peterlin ne more kaj, da se ne bi zagnal še v Primorski dnevnik. Pa morda ne misli, da bi naš poročevalec moral imeti o Dragi prav enako mnenje, kot ga ima on? Kaj pa je potem z odprtostjo za vse misli?
Kar pa zadeva poročanje P. d. o Dragi, se gospod prof. Peterlin res ne bi smel pritoževati. Raje naj si pogleda «svoj» tisk, koliko in kako poroča o prireditvah, ki jih prirejajo organizacije in društva, ki ne spadajo v njegov ideološki krog. Seveda, če ima ta tisk o njih takšno podcenjevalno mnenje, kakršno ima gospod profesor o vinskih in živinskih razstavah naših vinogradnikov in živinorejcev, na katerih delovni ljudje s ponosom pokažejo uspehe svojih žuljavih rok, potem drugače tudi ne more biti.
v vodo, se pravi evtrofizacije morja, ki nujno privede do čezmernega razmnoževanja nekaterih fito-planktonskih organizmov, do kasnejšega čezmernega razmnoževanja bakterij in torej do zmanjšanja kisika v vodi. Tako se voda zastrupi z vodikovim hidridom in v njej je sleherna oblika življenja nemogoča.
Dr. Catalfamo je poudarila, da je preintenzivno izkoriščanje morskega bogastva zelo nevarno, saj lahko privede do pretrganja prehrambne verige in do sprememb v ekosistemih s hudimi posledicami za ekološko ravnovesje obširnih morskih predelov. V nekaterih predelih Milj-skega zaliva so znanstveniki s tržaške univerze, je dejala dr. Catalfamo, ki se je pri svojih izvajanjih poslužila vrste diagramov in istogramov, ki jih je izdelal direktor naravnega parka pri Miramaru Bussani, zasledili področja, v katerih ni več nobene sledi življenja. To je treba pripisati predvsem o-nesnaženju s petrolejskimi proizvodi in kasnejšim čiščenjem s kemičnimi sredstvi, ki so površino morja sicer očistili, tako da je voda izredno čista in prozorna, obenem pa so ta kemična sredstva povzročila pravi pokol na dnu, kjer so ali zadušila ali preprečila prehranjevanje številnih morskih organizmov.
Skratka, je zaključila predaval-ka, da bi preprečili nadaljnje poslabšanje položaja ob naših obalah, je treba prisiliti predvsem industrijska podjetja, da vgradijo v svoje obrate očiščevalne naprave, brez katerih je vsako prizadevanje za ponovno oživitev nekaterih dragocenih ribjih vrst v našem morju obsojeno na propad.
Svoje izvajanje je dr. Catalfamo popestrila z vrsto zanimivih diapozitivov, ki so zgovorno pokazali, kakšen je današnji položaj ob naših obalah.
Sklepi deželnega odbora
Pomoč zdravstvenim in podpornim ustanovam
Na svoji seji je deželni odbor pod predsedstvom odv. Comellija odobril načrt za porazdelitev denarnih fondov, ki so letos na razpolago, med razne javne dobrodelne in zdravstvene ustanove. Načrt, ki predvideva podporo 500 milijonov lir za modernizacijo ter razširitev teh inštitutov, je predlagal deželni odbornik za higieno in zdravstvo, Nardini, sporazumno z odbornikom za javna dela Giustom.
Razpoložljive milijone so razdelili na približno 20 delov, od katerih je vsak namenjen neki ustanovi, ki je zaprosila za podporo. V glavnem pa bodo podpore služile za zaključitev del, ki so bila že finansirana. po raznih krajih Furlanije in Karnije.
Obenem je deželni odbor potrdil sklep o dodelitvi prispevka 200 milijonov lir videmski ustanovi za zdravniško, psihično ter pedagoško podporo. Omenjena ustanova pomaga predvsem tistim, ki imajo težave pri dojemanju v šoli in je v ta namen ustanovila več posebnih šol prav tako v raznih krajih Furlanije ter Karnije. V teh šolah učijo specializirani in kvalificirani socialni ter zdravstveni delavci, ki skušajo čimbolj pomagati pohabljencem in umsko neuravnovešenim.
PRIREDITEV V OKVIRU GORIŠKEGA SEPTEMBRA
Shod o petju, ki se je pričel včeraj predstavlja uvod v tekmovanje Schizzi
Predstavniki oblasti poudarili željo po odprtosti Gorice do sosedov Letos nobenega zbora ne iz domovine ne iz našega zamejstva Na zaključni prireditvi bo nastopil mladinski zbor iz Sežane
Včeraj dopoldne se je v palači, vanje na natečaju velja kot pregled Attems na Kornu v Gorici pričel l del, ki bodo pripuščena k vsedržavnemu natečaju, ki bo v Turi-
Deželna delegacija na velesejmu IKOM
Deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper bo vodil delegacijo Furlanije - Julijske krajine, ki se bo udeležila v Muenchnu otvoritve veselejma prehrambnih izdelkov IKOFA. V delegaciji bodo predsedniki štirih trgovinskih zbornic v deželi: Lupieri iz Gorice, Moro iz Pordenona, Caidassi iz Trsta in Marangone iz Vidma.
Po otvoritvi velesejma (kjer bo tudi deželni paviljon), ki bo v četrtek, bo imela deželna delegacija številne razgovore z ministri in gospodarskimi dejavniki Bavarske o možnosti boljšega sodelovanja na trgovskem in industrijskem področju.
shod o petju, ki predstavlja napor organizatorjev pevskega tekmovanja Seghizzi, da se spoprime tudi s teoretičnimi vprašanji zborovskega petja. Letošnji shod je — kakor smo že večkrat zapisali — posvečen tehniki in metodiki madrigalov, torej petja, ki se je uveljavljalo v 16. stoletju.
Uvodne besede tega shoda, ki se ga udeležujejo strokovnjaki iz številnih evropskih držav, so pripadale predsedniku goriškega pevskega zbora «Seghizzi» Giovanniju Ve-zilu. Župan De Simone je izrazil željo Gorice, da se skozi pevsko tekmovanje, kakor tudi skozi vse druge pobude v okviru Goriškega septembra, uveljavi kot posrednik za rtike s sosedi. Izrazil je prepričanje, da tudi kulturna tvornost prispeva k uresničevanju tega namena. Deželni odbornik Dal Mas je svoj govor prav tako naravnal na vlogo dežele v mednarodnih stikih ter pri tem omenil bližnje srečanje o doseženih vrednotah na področju gledališke dejavnosti naše dežele. Slovenije in Koroške.
Iz Jugoslavije se shoda udeležujeta prof. Peter Lipar, komponist, ki je član žirije, ter Ivan Silič, predsednik Združenja pevskih zborov Primorske, glasbeni kritik koprskega radia ter recenzent in kritik s tega srečanja za naš list. Naša narodnostna skupnost je bila na uvodnem delu zastopana s predstavnikom SPZ Mirkom Kapljem, referentom za pevske zbore pri SPZ pevovodjem Ignacijem Oto ter pevovodjo Ivanom Mignozzijem. Pričakovali so tudi docenta na stolici za muzikologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, profesorja Janeza Hoefnerja, ki pa je zaradi tehničnih zadržkov svojo udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal.
Kot pisec knjige o Jacobusu Gallusu bi nastopil z referatom o tem reprezentativnem slovenskem skladatelju in ga tako predstavil kvalificiranemu krogu glasbenih strokovnjakov, kakršen je prav ta, ki se te dni srečuje v Gorici.
Slovenski in jugoslovanski zbori na tem srečanju so letos odsotni, prav tako tudi naši. kajti prav včeraj smo izvedeli za prav nič razveseljivo novico, da je beograjski zbor Branko Krsmanovič, ki je v začetku sprejel povabilo, sporočil. da !»a ne bo. Ta zbor pa je danes v Jugoslaviji skupno s še nekaterimi zbori iz ■drugih jugoslovanskih republik edini zbor, ki lahko dostojno predstavlja v inozemstvu bogato zborovsko tradicijo jugoslovanskih narodov. Tako se je zgodilo, kar si ni nihče želel, da slovensko občinstvo, ki je bilo vse doslej tako pomemben akter na tekmovanjih «Seghizzi» letos ne bo poslušalo niti enega našega zbora. To vrzel bi prireditelji morda lahko upoštevali ter poskrbeli za navzočnost vsaj enega slovenskega zbora iz zamejstva, ker bi bilo s tem zadoščeno marsikateri potrebi. Zato nam bo v edino zadoščenje sobotni nastop mladinskega pevskega zbora iz Sežane «Srečko Kosovel», ki ga vodi Evgen Prinčič, s katerim bo poskrbljeno za nadaljevanje tradicije, ki jo je do lanskega leta vzdrževal pokojni Ciril Silič s svojim otroškim zborom osnovne šole Solkan.
Spričo pomembne vloge, ki so jo slovenski in jugoslovanski zbori odigravali v začetni fazi teh tekmovanj, ko so pomagali utrjevati vlogo Gorice in dvigati ugled tekmovanj «Seghizzi» v Italiji in v svetu, se sprašujemo, če neodzivnost slovenskih kulturno-glasbenih delavcev ne kaže na krizni položaj v tovrstni slovenski glasbeni dejavnosti. Spričo naglega vzpona zborovske glasbe v zadnjih letih v svetu pa se nam poraja tudi vprašanje, če se skozi odsotnost zborov ne kaže celo strah pred konfrontacijo.
Nesporno je, da se je od let, ko je akademski pevski zbor «Tone Tomšič» pobiral lovorike v Gorici ter je dobival priznanja «Gallus» iz Trsta, zborovsko petje na tekmovanju v Gorici neverjetno povzpelo v svoji kvaliteti in da so k temu prispevali prav češki, slovaški in moravski zbori, ki so se po letu 1967 pričeli pojavljati kot reden gost. Zborovsko petje so v zadnjem času kvalitetno približali popolnosti zbori iz tretjega sveta. Nič čudnega, če je zablestel zbor temnopoltih iz Caracasa (Venezuela) in če mu stojijo ob strani Švedi, pa zbori iz sovjetskih baltiških držav, ki do nedavna niso dosti pomenili v tej umetniški zvrsti. Dogaja se namreč, da se zborovsko petje v svetu neverjetno razvija 'in dosega neslutene kvalitete prav tam, kjer še do nedavna ni bilo razvito. Kot primer naj navedemo tudi razvoj zborovskega petja v Italiji, državi solističnih pevcev. Porast drugih je torej vplival na padec kvalitete naših zborov.
Od četrtka, 19. septembra dalje bo v dvorani UGG pevsko tekmovanje, ki bo trajalo do 22. O njem nam je Ivan Silič dejal: «Že lansko leto je tekmovanje 'Seghizzi' preseglo Arezzo. Prepričan sem, da se bo to zgodilo tudi letos.» Ker je Arezzo na svetovni ravni, bomo torej v prihodnih dneh lahko poslušali v Gorici zares kvalitetno petje.
Pokrajinsko vodstvo ENAL v Gorici razpisuje javni natečaj za slikarje in kiparje, ki je namenjen članom ENAL v letu 1974. Sodelo-
nu v oktobru. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo zainteresirani na sedežu ENAL, Korzo Verdi 115. Dela je treba izročiti temu uradu do 30. septembra 1974.
Počastili so spomin člana nadzornega odbora Wertherja De Minellija
V ponedeljek proti večeru je na poti domov v Gradež v prometni nesreči tragično umrl nekdanji grade-ški župan Werther De Minelli. Vračal se je domov iz Gorice, kjer je prisostvoval redni seji pokrajinskega nadzornega odbora, katerega je bil član od jeseni 1971.
De Minelli je bil po rodu Tržačan, v Gradež se je preselil že pred leti zaradi službenih dolžnosti na šolskem področju, tam se je tudi aktivno udeleževal političnega in upravnega dela v vrstah krščan-skodemokratske stranke. Bil je dolgo let župan v Gradežu. Kasneje je bil član nadzorne komisije na prefekturi in v zadnjem času so ga v pokrajinskem svetu izvolili za člana nadzornega odbora nad krajevnimi upravami.
Na včerajšnji seji tega odbora je predsednik dr. Eldere Bon počastil s priložnostnim govorom spomin pokojnika in njegove vrline, člani odbora so nato skupno počastili do-koinika z enominutnim molkom. Odbor bo v znak žalovanja prekinil svoje delo dva dni.
Pozabljeni slovenski slikarji?
Kot smo že poročali, bodo na pobudo in v organizaciji gor iške občine, jutri zjutraj v razstavnih prostorih v Ulici Cadorna (razstavišče Espomego) odprli razstavo avstrijskih slikarjev iz mesta Wiener Neustadt. Na tej razstavi bomo lahko videli 86 del 25 slikarjev. Razstavo prirejajo ob priliki goriškega septembra v sodelovanju z dunajskimi kulturnimi krogi in bo odprta do konca meseca, t.j. do konca mittelevropskega srečanja.
Za to priliko je goriiki župan De Simone razposlal dvojezično tiskana vabila za otvoritev. Tako smo lahko na uradni tiskovini goriške občine po tolikih letih lahko spet prebrali nemški naziv za Gorico «Goerz».
Ne spominjamo se, da bi bili i-meh dvojezična, v italijanščini in v slovenščini, napisana vabila za kako razstavo, kjer so razstavljali slovenski umetniki. Vsaj na «uradni» tiskovini ne. Še manj pa velja dvojezičnost za tukaj živeče državljane slovenskega jezika.
Avstrijskemu obisku bodo seveda Goričani odgovorili z razstavo del goričkih slikarjev, ki bo kasneje
ali na Dunaju ali v Wiener Neu-stadtu. Zdi se, da so na gorički občini seznam goričkih slikarjev, ki bodo tam razstavljali, že sestavili. Zdi se tudi, da ni v njem nobenega slovenskega slikarja, ki se je že uveljavil. T”ko naj bi manjkali v tem seznamu slikarji Demetrij Cej, ki je Goričan in živi nekaj let v Trstu, pa je v Gorici precej delal, in tudi uspeval, Rudolf Saksida, Goričan, ki poučuje v Trstu in je pravkar razstavljal v Gorici, Andrej Kosič, Goričan, ki živi in dela v Gorici, itd. Preveč se pozablja na naše ljudi, misli se preveč na take, ki so morda v Gorico dospeli šele pred nekaj leti.
NEUTRUDNO DELOVANJE SRD
«Ran planincev» so Goričani praznovali na vrhu Porozna
Mladi nabirajo žige slovenske planinske transverzal«
Tudi v zadnjih petnajstih dneh so opravili goriški planinci, člani SPD, obilo dela, V vsej Sloveniji so planinci praznovali svoj praznik, tradicionalni «Dan planinceiv». O-srednja prireditev, pod okriljem Planinske zeze Slovenije, je bila na trgu v Mežici v prireditvi tamkajšnjega planinskega društva, sledil je vzpon na Peco. Tudi po Sloveniji so imela posamezna planinska društva ob tej priliki svoje prireditve.
Slovensko planinsko društvo v Gorici je priredilo vzpon na Porezen, katerega se je udeležilo precej planincev s te strani meje. Z avtomobili so prišli Goričani do Petrovega Brda. tu so vozila parkirali in se peš podali do koče. ki jo oskrbuje PD Cerkno in še dalje na vrh Porezna (1.622 m.). S tega vrha se jim je nudil lep razgled na Predgorje, Kamniške Alpe, Julijce in Karavanke. Vreme je bilo zelo lepo, zato je bilo z vrha Porezna videti
daleč naokoli, tja do furlanske nižine. Mladi goriški planinci Miran, Marko, Savo in Dimitrij so k spomeniku padlima partizanoma vrh Porezna položili nekaj cvetja. Tu gori so bili ta dan tudi planinci iz Podbrda, Kranja in Ljubljane.
Vzpon je lepo uspel. Za tri mlade planince, Mirana, Marka in Sava, pa je bil to še večji užitek, ker so v svoje izkaznice vnesli nov žig slovenske planinske transverzale.
J. S.
Slovensko planinsko društvo v Gorici čestita dolgoletnemu članu, ustanovitelju društva, prvemu povojnemu predsedniku od obnovitve 16. 12. 1945 do 7. 8. 1948,
DR. LAMBERTO MERMOUJ ob njegovi 80-letnici.
lliiiiliiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillilliiliiiiiiilllilllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiililliiiliiiiiiliiiilillllilllimnui
OB TRADICIONALNI PRIREDITVI OB VZNOŽJU BRD
Na krminskem prazniku grozdja in vina so aktivno sodelovali kmetje s Plešivega
V prihodnjih dneh se bo pričela trgatev
Precej ljudi se je v nedeljo zbralo v Krminu na prazniku trgatve, ki ga je priredila domača Pro Loco ob sodelovanju občinske u-prave in seveda najbolj prizadetih ljudi, t.j. vinogradnikov celotnega občinskega področja. Na glavnem mestnem trgu, ki je bil zaprt za avtomobilski promet, so bili kioski, v katerih so kmetje prodajali grozdje in vino. Posebno pozornost je vzbudil kiosk, v katerem so mladi Plešivci prodajali dobro grozdje in odlična vina, ki jih pridelujejo na tem področju.
Skozi glavne ulice je šlo tudi, ob spremljavi dveh godb, več alegoričnih vozov, ki so opozarjali na bližajočo se trgatev. Tudi tu so bili najbolj aktivni mladi Plešivci, k: so uredili kar dva voza. Na prvem sc bila mlada dekleta in fantje v stiliziranih narodnih nošah, ki so imeli opravka s starimi napravami v kmečki kleti. Na vozu je kraljevala velika stara preša, za veselje pa je skrbel harmonikar. Mlada dekleta so med sprevodom delila lepe grozde. Na drugem vozu, ki so ga opremili mladi kmetovalci s Plešivega, pa si videl čisto drugačno sliko. Nekaj ultra-modernih naprav v moderni kleti, sredni nje pa samo en belo oblečen strokovnjak, ki je pazil na številne gumbe na stroju pred njim. Videli smo popolnoma avtomatizirano klet, kjer je bilo vse suhoparno, brez običajnega veselja. Morda bo kdaj iz take kleti prihajalo vino v tabletah.
Krminsko prireditev je poživil tudi prihod pred kratkim izvoljene Miss Italia 1974, domačinke Loreda-ne Piazze, ki je bila v središču pozornosti. Poleg vinske razstave
Ul
iiiiiiMiiiiiuuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiriimiimiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiimii
ZARADI HUDIH FINANČNIH TEŽAV
Ta mesec uslužbenci bolnišnic ne bodo dobili celotnih plač?
Bolniške blagajne dolgujejo bolnišnicam na Goriškem skoro deset milijard lir
Kljub obljubljeni reformi bolniških blagajn in ureditvi njihovih dolgov bolnišnicam, stvari še niso uredili in utegnejo imeti še ta mesec hude posledice. O neporavnanih dolgovih bolniških blagajn bolnišnicam smo v našem listu že pisali, v raznih časopisih pa lahko vsak dan beremo vesti iz katerih izhaja, da so dobavitelji tej ali drugi bolnišnici ukinili pošiljke blaga in da so v marsikateri bolnišnici ostali u-službenci brez plač, ker so bile blagajne uprave prazne.
Do tako hudega položaja je prišlo v zadnjem času tudi na Goriškem. Pred nekaj dnevi so se sestali u-pra vitel ji bolnišnic in ugotovili, da nimajo v blagajnah denarja. Če ne pride od nekod denar konec meseca, uslužbenci ne bodo dobili celotnih plač. Baje imajo sedaj v blagajni samo eno četrtino denarja, ki je potreben za septembrske plače. Upravitelji bolnišnic so imeli sestanek s predsednikom upravnega sveta bolniške blagajne ter mu prikazali obupno finančno stanje. Ta pa naj bi bil odgovoril, da ne more ničesar brez privoljenja iz Rima. Zato bodo zastopniki bolnišnic najbrž še te dni odpotovali v Rim, kjer bodo skušali dobiti vsaj del denarja, ki jim bolniške blagajne dolgujejo
Za enomesečno plačo uslužbencem potrebujejo npr. v goriški bolnišnici okrog 140 milijonov lir, razne bolniške blagajne pa dolgujejo isti bolnišnici več milijard lir. Terjatve štirih bolnišnic na Goriškem (Gorice, Tržiča, Krmina in Gradeža) do bolniških blagajn dosegajo skupno skoro deset milijard lir. Zaradi tega so bolnišnice primorane vzeti vi-sokoobrestna posojila pri bankah (te nočejo dati novih posojil), plačevati z zamudo dobavitelje hrane, aparatov, zdravstvene opreme, itd. Vse to, ker bolniške blagajne ne plačujejo svojih obveznosti. Baje so ne-
katere bolniške blagajne v zaostanku za več let.
Upati je, da bodo upravitelji našli v Rimu ugodni odziv, sicer bo nekaj manj kot dva tisoč uslužbencev štirih bolnišnic na Goriškem ostato konec meseca brez rednega mesečnega prejemka. V sedanjem položaju pa bi bito to zelo hudo. Sicer se je nekaj podobnega pripetilo v bolnišnicah v videmski pokrajini že letos maja in junija.
• Na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici je objavljena prednostna lestvica začasnih ravnateljev v srednjih šolah za šolsko leto 1974-75. Morebitni prizivi se lahko vložijo v roku tridesetih dni.
Vinska klet bodočnosti. Tudi ta voz so opremili mladi kmetje s Plešivega
na trgu in sprevoda alegoričnih voz so imeli ves večer še več drugih zabavnih iger. Vse mesto je bilo eno samo zabavišče.
Na sestanku PSI v štandrežu
Razprava o razlastitvah za avtoport in industrijsko cono
Na sestanku sekcije PSI v štandrežu so člani razpravljali, med drugim, tudi o krizi, do katere je prišlo v goriški občinski upravi. Soglašali so z izstopom socialističnih predstavnikov iz občinskega odbora ter odobrili stališča, ki sta jih v mestnem odboru stranke zagovarja la zastopnika iz Štandreža.
V kratkem bodo štandreški socia listi povabili na pogovor domače kmete. Na tem sestanku bodo razpravljali o najavljenih razlastitvah zemljišč za avtoport in industrijsko cono. Govor je bil tudi o novih zakonih, ki so bili uvedeni na šolskem področju in zavzeli so stališče, da je na tem področju nujna široka akcija v povezavi z demokratičnimi in naprednimi silami.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Fabrizio Franco, Alessandro Riva Rifici, Alessandro Pao-linx, Federico Galoppin, Martina Bevilacqua, Michele Quargnel, Sara Angeli, Kristijan Lavrenčič.
SMRTI: 48-letni delavec Luigi Trobiš, 78-letna upokojenka Oršola Ba-dalič vd. Leban, 74-letni upokojenec Eugenio Furlan.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC)
Danes je ves dan in ponoči dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244. tel. 83-538.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
vabi planince na 3. srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 22. t.m., pod pokroviteljstvom Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči planini nad Ari-hovo pečjo.
Razna obvestila
Goriško županstvo obvešča zainteresirane, da bodo v prihodnjih dneh v pisarni za šolske zadeve na županstvu delili bone za knjige tistim dijakom, ki obiskujejo obvezno šoto. Dijakom slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» bodo delili bone v petek, 20. t.m., od 9. do 12. ure. Starši zainteresiranih dijakov naj se javijo z osebnim dokumentom.
Goriška občina obvešča, da je treba najkasneje do 25. oktobra urediti vsa grobišča na glavnem in vaških pokopališčih.
Goriška pokrajina je razpisala javni natečaj za šolske podpore študentom, ki so vpisani na kmetijski univerzi, oziroma, ki obiskujejo kmetijske tehnične zavode. Univerzitetnim študentom bodo podelili tri šolske podpore v višini 300.000 lir, medtem ko srednješolcem 20 podpor v višini
180.000	lir. Zainteresiranci naj naslovijo prošnje na navadnem papirju na upravo goriške pokrajine, Korzo Italija 55. Vsa podrobnejša pojasnila daje ustrezen urad na pokrajini.
Kino
Plešivska dekleta in fantje pred vozom s staro prešo
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «l’Urlo», barvni film, prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Nel nome del padre», L. Betti, L. Steli, barvni film, prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00—22.00 «La mia droga si chiama Giulia», barvni film. Jean Paul Beimondo in Catherine De-neuwe.
VITTORIA 17.30-22.00 «Pelle bianca per desideri neri». J. Grood, A. Bayner, barvni film, prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Tarzan e lo stregone». G. Scott in E. Brent.
Tržič
AZZURRO 18.00-22.00 «Quella sporca copia», barvni film.
EXCELSIOR 17.00-22.00 «Peccato veniale», barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «n mio nome è nessuno», barvni film.
I\ova Gorica
SOČA «Slučaj Matej», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Napad na Rommla», a-meriški barvni film ob 18.00 in
20.00.
DESKLE «Hudič v možganih», angleški barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
STALIŠČE DRUŠTVA ZA ZDRUŽENE NARODE SR SLOVENIJE
Nacionalne manjšine naj bodo faktor zbliževanja med narodi
Cilji konference o evropski varnosti in sodelovanju ■ Delo se vse preveč počasi odvija > Zastarela miselnost, ki spominja na kolonialno dobo - Ciprska kriza
V KRATKEM SE BODO ODPRLA SOLSKA VRATA
Družinski praznik pred začetkom šole
Šolarček in dijak se morata zavedati, da starši cenijo njuno vnemo
Od 9. septembra nadaljuje svoje delo Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju v Ženevi, 1. oktobra pa se bo v Bukarešti začel sestanek evropskih društev za Združene narode. Na r^ točki dnevnega reda je razprava o prispevku, ki ga lahko dajo evropska društva in javno mnenje o Evropi sploh k uresničevanju ciljev Konference o evropski varnosti in sodelovanju. Objavljamo stališča Društva za Združene narode SRS Slovenije, ki ga je pripravilo za sestanek v Bukarešti.
Prepočasno delo
Na zadnjem sestanku evropskih združenj za Združene narode v Bruslju je pred dvema letoma in pol (maja 1972) bila prva točka razprave «neevropska varnost in sodelovanje». Resolucija tega sestanka je podprla zamisel o sklicu Konference za evropsko varnost in sodelovanje. V tem pogledu je bila naša resolucija uspešna, kajti po dolgih pripravah je bila julija 1973 sklicana prva faza konference, sestanek ministrov za zunanje zadeve. V organu, ki je določal dnevni red sestanka v Bukarešti, so očitno pričakovali, da bomo imeli pred seboj že dokončne dokumente; toda optimizem je bil preuranjen. Konferenca je še vedno v drugi fazi dela ekspertov, ki naj pripravijo dokumente; ta faza traja od 18. septembra lani. Spričo tega bomo v tem prispevku prikazali le dosedanje dosežke konference in stališča našega združenja, ki s svoje strani poskuša vplivati na jugoslovansko javno mnenje in prispevati k uspešnemu koncu same konference ter evropski varnosti in sodelovanju. Toda najprej bi bilo potrebno orisati jugoslovanske poglede na potek konference.
Jugoslovanska javnost ni zadovoljna s potekom konference, ki se prepočasi odvija. Meni, da je temu tako zato, ker mnoge države obravnavajo problem s togega, blokovskega stališča. To onemogoča, da bi iskali vsebinske, stvarne rešitve ideoloških motivacij, kar bi najbolj mobiliziralo vse možnosti evropskih dežel za sodelovanje in za resnično utrjevanje evropskega miru. Težko se je znebiti navad 20 let hladne vojne.
Konferenca dela v treh komitejih; političnem, ekonomskem, humanitarnem in kulturnem.
Sredstva javnega obveščanja so \«eskozi posvečala pozornost konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. V očeh jugoslovanskega javnega mnenja je najbolj pomemben tekst konference, deklaracija o načelih odnosov med evropskimi državami, ki naj po dogovoru obdela deset načel, od katerih jih je šest že začasno sprejetih. Jugoslavija je predlagala e-nega od načrtov deklaracije. Med
milllIflIIIIIMIIIIIIIIIIIIIKIIIIHIIUIIIHXIIIIIIIIIimilll«
ZAČETEK NOVE SEZONE
Nova razstavna sezona se začenja. V soboto so odprli razstavo v galeriji *11 Tribbio» v starem delu mesta, za občinsko palačo, v ponedeljek je začela novo sezono galerija *Tommaseo» v Ulici Canalpiccolo 2, kjer so na stene majhnega razstavišča razobesili dela trinajstih domačih in tujih umetnikov. Gre za razstavo, ki zasluži vso pozornost. Razstava bo trajala do 5. oktobra in so ljubiteljem umetnosti na ogled dela, ki nosijo naslednje podpise: Bar-goni, Borni, Bierge, Bluhm, Caramori, Chersicla, Cagno, Marassi, Scanavino, Schiozzi, Svarrer, Turcato in Zennaro.
V kratkem, v soboto, 21. t.m., pa bo začela svojo novo sezono u-metniška galerija *La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja S. Za začetek nove sezone je vodstvo te središčne galerije izbralo enega najbolj znanih in veliko obetajočega tržaškega slikarja Romana Ukmarja, ki je podlegel neozdravljivi bolezni v začetku avgusta pred štirimi leti. Otvoritev razstave Ukmarjevih del, bo kot smo rekli, v soboto, 21. t.m. ob 19. uri.
temi desetimi načeli, ki so med seboj povezana in pogojena, so suverena enakost, neuporaba sile, nedotakljivost meja, ozemeljska celovitost držav, nevmešavanje v notranje zadeve, spoštovanje človekovih pravic, samoodločba in sodelovanje med državami, načela torej, ki niso nova, saj so temeljna načela ustanovne listine OZN. Gre le za njihovo potrditev in ureditev v evropskem okviru. Formulacija teh načel naj bi bila odsev spreminjanja mednarodnih odnosov, ki smo mu priča, vnesla močnejši element zavesti v ta proces in ga tako ekrepila. Poudari naj pomen odgovornosti in iniciative vseh članov evropske skupnosti in destimulira blokovske tendence. S tem bi v korenini odpravljala najhujšo nevarnost za mir, večala varnost in ustvarjala možnost sodelovanja. čim zavestnejši bo ta proces, tem težje bo kršenje načel. Javno mnenje v Jugoslaviji misli, da bi sprejem in spoštovanje načel občutno prispevala k temu, da bi se evropske države znebile nenehne grožnje agresije in jim hkrati omogočila, da same odločajo o svojem mednarodnem položaju in notranjem razvoju.
Zaščita pripadnikov manjšin
Z veliko pozornostjo je javno mnenje Jugoslavije zasledovalo usodo načela o nedotakljivosti meja, ki je nedeljivo povezano z načelom o ozemeljski celovitosti in ki je bilo začasno sprejeto dan pred velikonočnimi počitnicami. 0-snovna vsebina sprejetega teksta je, da sodelujoče države imajo meje vseh evropskih držav za nedotakljive, da jih zaradi tega ne bodo kršile in da se bodo vzdržale vsake zahteve in dejanja, usmerjenega h kršenju ali uzurpiranju o-zemlja drugih sodelujočih držav. Javno mnenje Jugoslavije je, sodeč poročilom tiska, sprejelo formulacijo tega načela v tem smislu, da vse meje uživajo enako zaščito. Obsoja vse prikrite in odkrite revanšistične težnje, ki vnašajo nemir in ogrožajo varnost Evrope. To navajamo zaradi občutljivosti javnega mnenja Jugoslavije glede na nekatere teritorialne pretenzije, ki so se nedavno pojavljale. Zaščita se nanaša na vse evropske države, to se pravi tudi na tiste, ki kakor Albanija niso prisotne na konferenci.
V tej zvezi je treba omeniti izreden interes jugoslovanskega javnega mnenja za vlogo manjšin v odnosih med evropskimi državami. Ne more si misliti dokumentov konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki ne bi podčrtali te vloge manjšin. Problem zaščite pravic manjšin je problem nadaljnjega razvijanja zaščite človekovih pravic v duhu ustanovne listine združenih narodov, splošne deklaracije in paktov o človekovih pravicah in hkrati kar je v tem trenutku še bolj aktualno, ukrep za utrjevanje miru. Manjšinska problematika, kolikor je eden od a-spektov človekovih pravic, je na dlani in se na njeni izdelavi tudi intenzivno dela, o čemer je letos posebej razpravljal tudi seminar OZN v Ohridu.
Treba pa je podčrtati, da je mogoče pripadnike manjšin zaščititi — kar doslej še ni bilo dovolj priznano — samo, če so manjšine zaščitene kot kolektiv, ker so člove kove pravice pripadnikov manjšin povezane z eksistenco tega kolektiva, z njegovimi tradicijami in kulturo. Kar se tiče zaščite manjšin kot kolektiva, se je treba zavedati, da je bil položaj manjšin v preteklosti v evropski zgodovini često izvor zaostrenosti in konfliktov med evropskimi državami. Tako se v Evropi povezujeta zaščita manjšinskih pravic ter problem miru in varnosti. Zato je zaščita manjšinskih pravic sestavni del širšega vprašanja uporabe načel, na katerih morajo temeljiti odnosi v Evropi. Konferenca mora zagotoviti, da nacionalne manjšine ne bodo več vir nesporazumov in napetosti med državami, ampak da bodo lahko čedalje bolj faktor zbliževanja in prijateljstva med narodi.
Jugoslovansko javno mnenje tu-
| di budno spremlja vojaško plat I varnosti, s katero se ukvarja konferenca, tako imenovane ukrepe za utrditev zauapnja (confidence building measures). Takšni ukrepi naj prispevajo k odpravi pritiska na manjše in majhne evropske države z vojaškimi manevri ali celo o-borožene konfrontacije, do katere bi lahko nrišlo.
Jugoslovansko javno mnenje je z zadovoljstvom pozdravilo napre-dttV na gospodarskem področju, o izAterem je poročal tisk in ki je pomembnejši od dosežkov na drugih področjih. Morda bi rekli, da surovinska kriza, inflacija kakor tudi želja po tehnološkem napredku pospešujejo tesnejše sodelovanje. Praktično so pripravljeni dokumenti o zaščiti človekovega o-kolja, znanstvenem in tehničnem sodelovanju, transportu, turizmu, tujih delavcih in vzgoji kadrov.
Toda izredno zasedanje generalne skupščine združenih narodov in še prej alžirska konferenca neuvrščenih, ki je tako rekoč orientacijska točka za javno mnenje Jugoslavije. sta vplivala tako, da v Jugoslaviji ne bi mogli sprejeti še tako dobrih sklepov na gospodarskem področju, če ne bi upoštevali vloge, ki jo v Evropi še vedno ima kot izredno pomemben gospodarski center, in njenih obveznosti pri uresničevanju druge dekade razvoja. Nedvomno gre tudi za poseben notranje evropski problem odnosa razvitejših delov Evrope do manj razvitih, vendar ta ne bi smel prekriti globalnega aspekta. Evropa mora v utrjevanju politike miru odstraniti zadnje ostanke kolonialne miselnosti iz preteklosti, tako značilne za mnoge dele Evrope.
Jugoslovansko časopisje in druga sredstva javnega obveščanja pogosto objavljajo vesti o težavah v tretjem komiteju, ki se ukvarja s povezavami med ljudmi, sodelovanjem na področju informiranja, kulturno in izobraževanjem. Tu je napredek pri izdelavi dokumentov zelo počasen. Države varšavskega sporazuma žeie, da bi bili dokumenti kratki in posplošeni in da bi vse stike z drugimi državami, ustanovami in posamezniki planirali v okviru državnih pogodb. Na drugi strani pa jugoslovansko mnenje težko razume vztrajanja držav članic NATO pri množici nadrobnih predlogov v izmenjavi idej, ljudi in predmetov brez vsake omejitve. To naj bi bilo s stališča držav članic NATO nadomestilo za priznanje nedotakljivosti meja.
Boljša toleranca kot abslraktne zahteve
Jugoslovansko javno mnenje podpira čim širše povezovanje in izmenjavo v vseh oblikah in nikakor ne podcenjuje osebnih stikov in možnosti za osebne informacije. Vendar gleda na vse to ob upoštevanju treh faktorjev: prvič, na podlagi lastnih izkušenj jug. javnost gleda na širjene možnosti za sodelovanje na tem področju kot na proces. Samo ko bodo uresničeni določeni pogoji, bo mogoče preiti k gibčnejšim oblikam sodelovanja. Te postavke so izkušnje s pozitivnimi rezultati in iz njih porajajoče zaupanje. Jugoslovani so prepričani prav zato, ker sodijo da je konferenca za varnost in sodelovanje samo prva faza v naporih, ki bodo trajali celo dobo, da so v tej fazi lahko strpni in da bodo s toleranco več prispevali k razvoju tega procesa kakor pa z abstraktnimi, s skrajnimi zahtevami. Drugič, sami ne morejo sprejeti zahtev, ki imajo vsaj videz vmešavanja v notranje zadeve in vsiljevanja takih oblik sodelovanja, kakršnih druge države zaradi svo je družbene ureditve ne morejo sprejeti. Tretjič, menijo, da mora biti proces izmenjav informacij, kulturnih dobrin in idej vedno dvosmeren in da imajo manj velike, manj bogate in manj razvite dežele pravico poskrbeti, da v i-menu svobode širjenja informacij, menjave izkušenj ne pride do povodnji s strani bogatejših, večjih in razvitejših.
Ko se bo sestala naša konferenca, kriza na Cipru in okoli Cipra najbrž še ne bo končana. Vendar tudi v tem primeru ne bo brez po-
mena za obravnavanje izkušnja, ki si jo je svet, posebno Evropa, pridobila s to krizo.
Dogodki, ki so se odigrali do srede julija, ko je vojaška hunta v Grčiji sprožila napad na suvereno in neuvrščeno republiko Ciper in ko je potem prišlo do intervencije Turčije, so, če drugega ne, pokazali, kako krhko je še vedno stanje miru in medsebojnih odnosov v današnjem svetu in posebej v Evropi. To gotovo vsem nam nalaga, da se toliko bolj trudimo, da bi se v zavesti evropskega človeka utrdil bistveni pomen načel suverenosti, integritete ter svobode politične in ekonomske orientacije sodelujočih držav. V tem vidi zveza društev za Združene narode Jugoslavije eno svojih prvih nalog.
Kršenje teh načel je v tem primeru na prostoru, občutljivem za ves svet, pripeljalo tik na rob vojne med dvema državama, kar bi imelo nedogledne posledice za ves svet.
Še posebej pa nas Ciper opozarja na pomembnost nacionalnega vprašanja; manjšine so samo del tega kompleksa. Nedvomno je do ciprske krize prišlo tudi zaradi tega, ker je nerešeno in nereševa-no vprašanje odnosov med grško in turško narodnostjo na Cipru o-mogočalo vmešavanje drugih. Ciprska kriza je v tem primeru samo posebej dramatiziran in posebej zapleten primer napačnega reševanja nacionalnega vprašanja, ki ga pa v vseh bistvenih črtah najdemo tudi tam, kjer zanemarjajo rešitev manjšinskih vprašanj. Zlasti kadar imajo manjšine samostoj ne matične države. Taka stanja namreč nujno povzročajo napetosti na meddržavni ravni, kar seveda ni v korist evropske varnosti in zlasti sodelovanja.
HONGKONG, 17. — Plovilo «Tai ki», o katerem smo pred časom pisali, ne daje več glasu od sebe.
Pred meseci, prav na današnji dan, je izplula iz Hongkonga ladjica «Tai ki», ki je bila napravljena točno tako, kakršna so bila kitajska plovila pred 2000 leti. Namen ladjice je bil — prepluli Pacifik. Pred osmimi dnevi je «Tai ki» dala svoje zadnje vesti in hon-konške pomorske oblasti so sedaj sprožile alarm
Pred dvanajstimi dnevi je komandant ladje Danec Carl Grace sporočil po radijski zvezi v Hongkong, da se moštvo ubada z nepredvideno hkrati pa zelo veliko težavo: morski polži so začeli glodati trup ladje, posebno še njeno dno. Komandant ladje je zato prosil strokovnjake, naj mu svetujejo, kaj bi mu bilo početi, da bi si pomagal proti požrešnim polžem. Pri tem je tudi rekel, da če se bo to nadaljevalo, bo primoran odjenjati in se vrniti. Medtem ko so na čolnu začeli popravljati škodo in s kosi lesa mašiti luknje, ki so jih povzročili požrešni polži.
PomorsKO poveljstvo britanske kolonije je sedaj objavilo nujno sporočilo, iz katerega izhaja, da se je radijska zveza s čolnom «Tai ki» prenehala pred osmimi dnevi. Ves ta čas, pravi sporočilo, «plovilo, ki skuša v stilu plovila «Kon tiki» prepluli Pacifik, ni dobilo stika več s svojo bazo». Pomorsko poveljstvo britanske kolonije Hongkong naproša zato vse ladje, ki plujejo po tem področju, naj opazujejo in sporočijo takoj če kje opazijo prizadeto plovilo.
Kot smo ob času pisali, ni na čolnu «Tai ki», ki preverja sedaj možnosti nekdanjih kitajskih po-
V kratkem se začne novo šolsko leto. Osnovne, nižje in višje srednje šole bodo ponovno oživele in tudi mestne ulice bodo ob določenih urah bolj žive. Starši bodo imeli več skrbi, pa tudi šolarji, od najmlajših pa do že zrelih fantov in deklet, ne bodo več tako brezskrbni. Danes bi se v zvezi s tem pomudil pri zadevi, ki je pri nas pravzaprav še tuja, ki pa bi jo bilo treba pobliže proučiti in tudi upoštevati. Za kaj gre? Gre za primerno uvajanje mlade-C : človeka v šolski svet.
Dan dva pred začetkom šolskega leta bi morala družina, ki šteje med svoje še šolske otoke, proslaviti začetek šole in to na način, ki bo imel za učenca vzgojni namen. Posebej velja to v družinah, v katerih bosta sin ali hčerka prvič prestopila šolski prag. Seveda pa ne bo to prav nič škodovalo niti odraslim ali celo starejšim dijakom. Namen te družinske svečanosti je ta, da otrok, da dijak občuti, da tudi njegovi starši posvečajo šoli tisto vrednost, tisto veljavo, ki ji pripada. Seveda mora družina to primerno organizirati, podobno kot organizira razna družinska slavja ob rojstnih dneh in podobno.
Seveda je treba upoši-et:, družinske razmere in možnosti, toda boljše kosilo ne bo odveč, prav tako ne bo odveč nekaj cvetja na mizi ,na vsak način mora otrok občutiti, da ta dan ni vsakdanji dan in da je posvečen njemu. Pri svečanem kosilu ali pri večerji, samo ob sebi se razume vedno v okviru določenih meja, naj bi pogovor nanesel tako, da bi tudi šolarček ali dijak prišel do besede, tako naj bi se obravnavala vprašanja o šoli, o profesorjih oziroma učiteljih, o šolskih tovariših, o novem okolju, v katerem se bo šolarčeiz ali di-
morščakov, niti enega Kitajca pač pa so poleg Danca Graceja še njegov rojak Allan Carli, Wolf Rausch iz Zahodne Nemčije, Avstrijec Arno Dennig, britanski zdravnik Bob Kendrick, Irec Hal Priče in filmski snemalec Američan Bil Martin.
V skladu s starimi kitajskimi tradicijami, je moštvo «Tai ki» vzelo s seboj psa kot so ga imeli na vseh kitajskih ladjah in čolnih. V začetku plovbe je bilo na čolnu osem mož posadke, toda Avstrijec Kuno Knobl je moral plovbo prekiniti, ker je imel srčni napad. Na krov ga je vzel neki japonski motorni čoln, ki ga je odpeljal s et v Hongkong.
Čoln «Tai ki» ima namen, kot smo rekli, prepluli Tihi ocean in prispeti v Južno Ameriko. V za četku so nameravali pripluli v južno Mehiko, od koder bi nadaljevali pot proti jugu. S tem nevarnim podvigor. bi hoteli drzni pomorščaki dokazati, da so kitajski pomorščaki mogli prispeti v Ameriko pred 2000 leti in sicer po 10.000 kilometrih plovbe. S tem so hoteli dokazati, odkod določene analogije med staro civilizacijo a-zijske celine in staro civilizacijo Južne Amerike.
Ves čas omenjamo staro plovilo, čoln «Tai ki». Pravzaprav plovilo niti ni staro, pač pa je izdelano po vzorcu starega kitajskega plovila. Vrhu tega tudi ne gre za čoln, kajti «Tai ki» je dolga 18 metrov. Pri nekih izkopavanjih starih kitajskih grobov na področju Canton-' so izkopali majhen model čolna «Tai ki» iz gline. Vrhu tega so v starih kitajskih zapisih brali kako se je ta ladja gradila. Po teh vzorih so izdelali novo ladjo in so šli v tem do tolikšne skrajnosti, da niso uporabili niti enega kovinskega vijaka niti enega žeblja,
Tudi jadro ni iz platna, pač pa je spleteno iz bambusovih vejic. Pomorščaki spijo na palubi, torej ne v za 'rtih prostorih podpalubja, ki služi izključno za skladišče hrane.
Sedanja «Tai ki» se od starih, nekdanjih podobnih plovil loči po treh stvareh: Predvsem se je moštvo oskrbelo s hrano v konzervah, nadalje ima moštvo na razpolago radijski oddajnik in radijski sprejemnik, katerega kitajski predniki nekoč niso mogli imeti, končno so sedanji pomorščaki, ki preverjajo staro kitajsko plovno pot, vzeli s seboj na ladjo sliko Maocetunga, ki so jo pritrdili na jambor.
Plovilo «Tai ki» je izplulo iz Hongkonga 18. junija. V načrtih je bilo, da odpluje veliko prej, vendar pa je bilo to nemogoče, ker je bilo vreme slabo. Po treh mesecih plovbe pa je, kot kaže, zašlo v težave, vendar pa ne zaradi slabega vremena, kot tudi ne zato, ker bi začelo plovilo odpovedovati, pač pa je drzne pomorščake spravila v nevarnost, kot kaže, dokaj banalna vodna žival, polž, ki mu ugaja les, celo zelo trd bambusov les.
jak znašel, govori naj se tudi o stvareh, ki šolarja oziroma dijaka bolj zanimajo, tako da se ustvari vzdušje zavzetosti za šolo, pa tudi vzpodbudna, ki naj šolarju pomaga na poti k njegovim ciljem.
Dan, ki je posvečen temu, je lahko tudi lepa priložnost, da stari primemo nagradijo svojega šolarja, svojega dijaka, ki je na poti k svojih strokovnim ciljem, k svojim smotrom nasploh že kaj dokazal. Tu lahko na lep način poklonijo starši otroku to, kar v resnici potrebuje, na primer slikanico, ki jo dajo šolarčku ali knjigo šolarju, pribor za risanje, ali pa tudi kaj več, na primer primerno mizo in stolico za šolarjev delovni kotiček, morda tudi knjižno polico ali kaj podobnega.
Vrnimo se k svečanemu kosilu ali k svečani večerji. Na prvi po gled se zdi morda, da je to odveč. Pedagogi pa vedo, da ni tako, In če kdo meni, da bi temu ne smeli posvečati tolikšne pozornosti, menijo drugi, da ni odveč k takšni svečani večerji povabiti tudi goste in sicer bližnje sorodnike, morda sosede, s katerimi smo v dobrem soglasju, šolarjeve prijatelje ali dijakove sošolce, s katerimi je v tesnejših odnosih, tako da se lahko na domu enega ali drugega zbere večje omizje, kjer se sklenejo bolj tovariški odnosi.
Po končanem kosilu ali večerji lahko starši napeljejo pogovor, mimo že omenjenih razgovorov o sedanji šoli, o šoli nasploh, o svoji šolski dobi, o nekdanjih razmerah; tudi o tem, kako je nekdo, ki je bil bolj priden in marljiv, uspel ne le v šoli pač pa tudi v življenju. Takšni razgovori niso več vsiljivi in logično vodijo k zaključku kako pomembna je šola, kako važno je šolanje, ki o-mogoča človeku, da se strokovno usposobi. In ni važno, na katerem področju se je nekdo uveljavil, kajti vsakdo ve. da je na vsakem področju od preproste obrtne strokovnosti do visokošolske strokovnosti veljavno prav vse, v kolikor gre dejansko za temeljito strokovnost, visoko sposobnost.
še in še bi lahko govorili o temah, ki so primerne za takšno priložnost. Včasih pa ne bi bilo odveč organizirati po takšnem kosilu krajši izlet, ki naj prav tako služi tesnejšemu stiku med starši in otrokom, med zrelo generacijo in generacijo, ki stopa šele v življenje. Gre za priložnost bolj sproščenega pomenka v prirodi, ko se otrok ne čuti vezanega na «.pridigo», ki je včasih zares odbijajoča, vsekakor bolj kot tisti nevezan razgovor tudi o resnih problemih, ki je možen v navidez brezskrbnem okolju prirode.
Pedagoško psihološka raziskovanja so potrdila, da so v domovih, kjer se odnosom do šole in dijaka daje večja pozornost, rezultati neprimerno boljši in da na takih domovih starši skoraj da nimajo problemov s svojo šolajočo se mladino, še več. na takšnih domovih nimajo niti problemov z mladino nasploh, problemov, ki postajajo iz dneva v dan bolj aktualni kot problemi odpora mlajše generacije do starejše. U-vedba tega načina, uvedba že o-menjenega praznika ob začetku šolskega leta bo prav gotovo i-mela zelo koristne vzgojne posledice. šolarček oziroma diiak bo čutil pomembnost šole in šolanja, torej pomembnost tiste njegove dejavnosti, ki se ji posveča, oziroma ki se ji bo z večjo vnemo posvečal in zato tudi bolj usnel V. Č.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo ugoden dan, vendar ne bodite nestrpni. Spremenili boste svoje načrte za počitnice.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nesolidno pripravljen program bi vam utegnil povzročiti neprijetnosti. Presenečenje tekom večera.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dobre možnosti poslovnega uspeha. Sprejmite neko vabilo, čeprav vam ni najbolj prijetno.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ugoden trenutek za postavitev neke zahteve. Preden se čustveno dokončno odločite, še premislite.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Morebitne zanimive ponudbe za intelektualce in umetnike. Posvetite večer dobremu branju.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preden boste prišli do uspeha, bo potrebna marsikatera žrtev. Ne zaupajte osebam, ki jih komaj poznate.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nesporazum med vami in predstojniki. Prijetno presenečenje v teku večera.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Na opirajte se na predloge, ki nimajo solidne osnove. Ne sanjajte z odprtimi očmi.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Ukrepajte naglo, če hočete rešiti zapleteno vprašanje. Ne vzbujajte ljubosumnosti v osebi, ki vas ljubi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslu se ne zanašajte na nasvete drugih. Ukrepajte raje sami. Prijeten večer z drago osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Trenutno ne posvečajte pozornosti načrtom, ki niso aktualni. Nepričakovano, toda prijetno sre-
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite
ezni, da ne nasedete ponudbam, ki nimajo osnove. Imeli boste vse razumevanje Ijrbljene osebe.
tlllllllllllimilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIimillllllllllllllllllllUIIUIIIIIIIIIIIHlilllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllltl
STAROK1TAJSKA «TAI Kte SE NE OGLAŠA
Sredi Pacifika jo žre j o polži
Z drzno plovbo bi morali dokazati, da so pred 20(11} leti in prej Kitajci prispeli v Južno Ameriko - Sedem mož posadke - Z njimi sta tudi pes in Maora slika
SREDA, 18. SEPTEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za mladino:
OD DNEVA DO DNEVA, dokumentarec
18.45 SLIKANICE
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 V SMISLU TIHEGA DONA
Pisatelji in oblast v carski Rusiji
Nocoj bo na programu eno izmed petih nadaljevanj, v katerih italijanska TV namerava proučiti, obdobje kakih dvesto let in sicer od carice Katarine II. do današnjih dni. Vendar pa ne bodo obravnavali ruske zgodovine v celoti, pač pa odnose, ki so vladali v tem razdobju med oblastjo in umetnostjo, točneje povedano med oblastjo in ruskimi oziroma sovjetskimi pisatelji in pesniki. Oddaja se v celoti deli na dva dela. V prvem delu, ki se bo razčlenil v tri nadaljevanja, bo govor o odnosih med rusko oblastjo in umetnostjo v dobi stare, carske Rusije, v drugem delu z dvema nadaljevanjema pa bo govor o teh odnosih med sovjetsko oblastjo in umetnostjo.
Gre prvenstveno za tako imenovano oporečništvo, ki se danes sicer zdi bolj živo kot nekoč, ki pa ni novo in je menda nov pri nas in v svetu le izraz, s katerim ta nesoglasja tolmačimo. Oporečništvo je bilo in je nekaj več ali manj trajnega. Dokumentarni del te oddaje se izmenjuje z raznimi majhnimi scenami, z uprizarjanjem literarnih tekstov, literarnih del, pn katerem bo sodelovalo veliko umetnikov, špiker pa bo imel nalogo povezovati posamezne scene z dokumenti in dokumentarnim materialom.	_ .
Tako bodo v nocojšnjem večeru nazorneje prikazani drobci iz raznih del Radiševa, Puškina, Gogolja in drugih ruskih klaskov vse do Dostojevskega, ki je zaradi svojega oporečništva bil prav tako obsojen, celo na smrt, vendar so mu smrtno obsodbo spremenili v ječo, v osem let izgnanstva v Sibirijo
21.50 ŠPORTNA SREDA
Danes se zaključijo v Firencah tekme v plavanju. V štirih dneh so se italijanski plavalci borili za prva mesta v vseh disciplinah
22.35 Malican oče in sin IZGINULI KLIENTI TV film je režiral Yarmich Andrej
Malicana oče in sin se v neki majhni madžarski restavracijb kamor pogosto zahajata, spoznata z nekim starejšim gospodom. Je to Mikloš, ki je po rodu Madžar in ki nekega dne, prav tedaj, ko se Malicana z njim spoznata, izgine. Natakarica v tem lokalu opozori Patricka, da vsi njihovi običajni klienti, ki so kdaj sedli fc mizi, pri kateri je sedel Mikloš, so drug za drugim izginili. Patrick skuša dekle prepričati, naj mu v zvezi s tem pove kaj več. Toda dekle, ki mu je bilo hudo zabičano, celo zagroženo, da naj molči, ne pove nič več. To se Malicanu zdi sumljivo, zato stopi k lastniku restavracije in ga na lep in ne vedno lep način prisili, da mu zaupa nekatere podrobnosti, med katerimi je tudi podrobnost, da so vsi klienti njegove restavracije, ki so sedeli pri Miklosovi mizi in zato izginili, bili begunci oziroma emigranti in vzhodnoevropskih dežel, šlo je za ljudi, ki jih je preganjala vohunska služba in ki so se prav zaradi tega obračali nanj, naj jim pomaga pobegniti v kako drugo deželo, seveda s ponarejenimi dokumenti. Malican pa je preveč prebrisan, da bi mu vse to verjel in ga prisilil oditi z njim na letališče. Toda od tu dalje bomo kaj več zvedeli zvečer
23.00	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30 DNEVNIK
21.00	NAJLEPŠI GOL V ŽIVLJENJU
TV film, ki ga je režiral Michael Apted
22.00	IGRE BREZ MEJA 1974
V evroviziji bodo danes prenašali iz kraja Leiden na Holandskem zaključno prireditev Igre brez meja, na kateri bodo sodelovale tiste skupine iz sedmih držav, ki so se do sedaj še najboljše odrezale. Italijo bo zastopala skupina športnikov iz kraja Marostica
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10, 11.50 in 16.30 TV ŠOLA:
Sovjetska zveza, Nove knjige, Naše ladje, Lenin in revolucija, Voda v rastlinah, Električna napetost, itd.
18.30	Nogometna tekma: GORNIK — PARTIZAN
20.15	Oddaja za otroke: film DRUŽINA SMOLA
20.45	Risanka
21.00	DNEVNIK
21.45	Srčna prijatelja
David Lean, ki je režiral film Srčna prijatelja, je eden najbolj znanih angleških režiserjev. Njegov film je na primer tudi Most na reki Kway. Režiral pa je tudi film Dr. Živago. Film «Srčna prijatelja» je manj znano delo. Morda zato, ker se je bolje izkazal v gornjih dveh filmih in še posebej v «Bežnem srečanju». Toda tudi ta film zasluži, da si ga ogledamo. Govori o svojevrstnem trikotniku, kjer režiser zelo subtilno izoblikuje značaje, pa tudi zaplet. Skratka film zasluži pozornost
23.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	Otroška oddaja: Risanke
21.15	DNEVNIK
21.30	Glasbeni spored: ŠPANSKA ZABAVNA GLASBA 22.05 IGRE BREZ MEJA
Zaključna oddaja, prenos iz 23.25 Zabavno - glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.25, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11 35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora;
20.00	Šport; 20.35 Simf. koncert; 20.55 Nove knjige; 21.30 Filmska glasba.
TRST
12.15 Deželne kronike; 15.40 Smetana: «Dalibor»; 16.40 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30,	3.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.20 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče;
15.00	Po počitnicah; 17.00 Jugoslovanski pevci lahke glasbe; 17.40 Vrstijo s« pevci; 18.00 Poletje in mi; 18.45 Poje Oto Pestner, 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Iz priljubljenih oper; 20.0 Prenos RL;
21.00	Literarna oddaja; 21.45 Lahka glasba; 22.15 Pisana glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
11.30	Izbran program: 12.10 Četrti spored; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna operna in simf. glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Goldonijeva komedija v 3. dejanjih «La Pamela nubile»; 21.35 Orkester;
22.00	Nove popevke; 22.20 Ponovno na sporedu.
Holandske
Oskar
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Zakaj in kako?; 8.55 Melodrama; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.45 Pesem za vsakogar; 12.40 O-pravljivci; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.40 Alto gradimento; 18.35 Zgodovina ital. popevke; 20.25 Nogometna tekma Gwardia - Bologna; 22.50 Človek v noči.
III.	PROGRAM
8Ì25 Jutranji koncert; 9.25 Sve-vovi motivi; 9.30 Koncert- 10.35 Ravelove skladbe; 11.40 Plošče; 12.20 Mainardi, Pradella in Ghi-si; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Carissimi: Giona. Scarlatti: Giuditta; 17.10 Domače pesmi; 18.25 Ping pong; 18.45 Smetana; 19,15 Večerni koncert; 20.15 Romanticizem v novi dobi.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Nenavadni pogovori; 10.25 Pojemo in igrajmo; 10.40 Temelji maksiz-ma; 11.15 Urednikov dnevnik; 12.20 Z nami doma in na poti;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Od
vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam . . .;	15.10 Slov. narodne;
16.40	Glasbeni drobiž; 17.00 «Loto vrtiljak»; 18.10 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.20 Zvoki današnjih dni; 19.45 Naš gost;
20.00	Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simf. orkester RTV Ljubljana; 23.15 S festivalov jazza: Stivan - Dašek Tandem: 00.05 Literani noktuno -I. Minatti: Pesmi; 00.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
18. septembra 1974
NOGOMET ; :
NA TRENING TEKMI
Štirje zadetki A reprezentance
Dosegli so jih Sabadini, Catania in Prati (2)
RIM, 17. _ Kandidati za italijansko A reprezentanco in moštvo ^under 23» so opravili danes le lažji trening, ki je v celoti trajal eno ro. Odigrali so tudi trening tek-m sicer s takima postavama: A reprezentanca: Albertosi, Roc-a' (po 13. min. Sabadini), Roggi, Renetti (po n. min. Catania), Zec-enim, Pirazzini, Caso, Morini, Pra-3 lordova, Chiarugi (po 14. min. Spadoni).
«Under 23»; Cacciatori (po 15. n- Mattolini), Perico, Maldera, 'fuenm, Canova, Pacchi, Orlandi, **1 (po is. mjn Martelli), Callo-p’ Antogn°ni, Libera (po 13. min. ■Bertuzzo).
Zmagala je državna reprezentan-A s 4'-0, čeprav je igra sama tra-nai- e ^ minut. Vsi štirje goli so padb v drugem polčasu (ki je tra-i u j ^ minut), dosegli pa so jih Mbadmi, Catania in Prati (2). Jutrišnji trening bo bolj zahte-f? ln bo vsekakor lahko nudil teh-enemu vodji Bernardiniju več o-Pormh točk za sestavo moštva, ki 00 igralo z Jugoslavijo.
«Dvoboj
ZARADI poškodbe foremana
)j stoletja»
V Zairu odložili
«Dvoboja stoletja» vsaj začasno ne j ' Mislimo seveda na boksarski voboj težke kategorije med Fore-anom in Clayem (ali če želite ohamedom Alijem), ki bi moral Za! na sporec*u 24- septembra v
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Med treningom je Foreman bok-ai s «sparring partnerjem» Billom t^Murrayem, 28-letnim boksarjem ^ke kategorije. V tretjem krogu ga treninga je Me Murray s ko-°lcem sunil Foremana v obrv, pri emer mu je povzročil 2 centimetra n Pol dolgo rano. Srečanje so ta-0J prekinili. Foreman se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da se je kaj rj*ega sploh zgodilo, Me Murray pa J® izbruhnil v jok: šele tedaj se je ^kvedal, kakšno ogromno škodo je Povzročil. V boksu, žal, pride do ^aga absurda. Sparring partner s‘Uži ie kot tarča za silovite udar-ce boksarskih zvezdnikov, pri tem P® mora presneto paziti, da ne rani huje nasprotnika, ki bo na bJ®gov račun zaslužil milijone (v lem primeru celo milijarde).
Rana dveh centimetrov in pol bo seveda v bližnjih dneh predmet o-strih debat, polemik, intervencij Vs®h tistih magnatov, ki so si na riičun boksa ustvarili ogromne. v®čkrat tudi nepoštene, kapitale. .Bo zmagal športni duh ali kapital?
. Pravi ljubitelji boksa pravijo, da J® nemogoče spraviti na ring bok-aarja, ki je že prej telesno poškodovan. Kapitalisti, ki so neposredno Zainteresirani za ta «dvoboj sto-letja», pa so mnenja da bo treba Pleč opraviti. Preveliki so namreč Capitali družb, privatnikov, televi-z'jskih služb in drugih ustanov, ki So investirali denar v ta boksarski dvoboj.
Vse pa kaže, da bodo srečanje le odložili (morda tudi za dva meseca).
Hank Schwarts. podpredsednik družbe, ki organizira dvoboj Fore-hian — Ali, je izjavil, da bosta Plorala oba nasprotnika opraviti to Sreč?nie brez odloga 23 ali 30. oktobra letos v Zairu. Točen daium bodo morali določiti v teku prihod-Pjih 18 ur.
Med Tržačani se je najbolje uvrstila Sternijeva, ki je bila četrta na 400 m prosto s časom 4’43”G4. Četrto mesto je zasedla tudi Triestina v ženski štafeti 4x100 m prosto s časom 4’24”36.
Rekord Roncellijeve
FIRENCE. 17 - Na italijanskem državnem plavalnem prvenstvu v Firencah so tudi danes dosegli več Zelo dobrih rezultatov Nov držav-hi članski in mladinski rekord je Postavila Roncellijeva iz Bergama na progi 100 m hrbtno s časom 107''21 (prej TOS"). prav tako pa tudi Barelli na progi 100 m metuljček s časom 58"45 (prej 58' 48).
Pričetek nogometnega prvenstva najmlajših
Pokrajinski odbor nogometne federacije je te dni izdal koledar tekem prvenstva najmlajših. Koledar nas neposredno zanima, kajti v A skupini nastopa tudi ekipa Juventi-ne iz štandreža. V prvi tekmi, ki bo v nedeljo, 22. t.m., bo Juven-tina igrala doma proti Pro Farri. Tekma bo na štandreškem igrišču s pričetkom ob 10. uri.
ZENSKI NOGOMET
V torek, 24. t.m. bo ženski nogomet prvič prestopil prag milanskega stadiona San Siro. Na njem se bosta srečali ženski nogometni reprezentanci Italije in Škotske.
KOŠARKA *
«1. MEDNARODNI MITING»
Drevi in jutri v Vidmu zanimiv mednarodni turnir
Udeleženci: Jugoplastika, Slavija Praga, Brina in Snaidero
V organizaciji videmskega društva Snaidero bo drevi in jutri v Vidmu mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo nastopOe ekipe: Jugoplastika iz Splita, Slavija iz Prage, Brina iz Rietija in Snaidero iz Vidma.
Za udeležene peterke bo ta turnir kakovosten test pred pričetkom državnih prvenstev, razen tega bomo lahko videli vrsto evropskih košarkarskih asov kot: Jima McDa-nielsa, Zidka, Jerkova in Rata Tvr-diča ter druge.
SPORED
Telovadnica «Primo Camera» Danes, 18. septembra
21.00 Jugoplastika — Brina
22.30	Slavija Praga — Snaidero Jutri, 19. septembra
21.00 finale za 3. in 4. mesto
23.30	finale za 1. in 2. mesto
EVROPA — AMERIKA
BRUSELJ, 17. — Trener italijanske reprezentance Giancarlo Primo se bo danes prvič sestal z igralci, ki bodo sestavljali evropsko reprezentanco, ki se bo v štirih prijateljskih tekmah spoprijela z ame-
riško reprezentanco.
Primo bo imel na razpolago naslednje igralce: šolmana, čosiča in Jelovca (Jugoslavija), Marzorati ja in Meneghina (Italija), Sergeja Be-lova (SZ), Gounasa (Grčija), Ca-chemirea (Francija), Braebenderja in Luyka (Španija). Z evropsko reprezentanco torej ne bo igral Aleksander Belov (SZ), ki je po mnenju tehnikov, trenutno najboljši evropski košarkar. A. Belov je zaposlen s študiji.
Ameriško reprezentanco pa bodo sestavljali naslednji košarkarji: U-biratan in Rubens (Brazilija), Dal-mau (Portoriko), Robinson in Tolle-strup (Kanada), Ghermann (Argentina), Ruperto Herrera (Kuba). Razen teh bosta igrala še dva predstavnika ZDA, ki ju morajo še izbrati.
Evropa in Amerika se bosta 26. septembra pomerili v Rio de Ja-neiru, 27. v Sao Paulu, 1. oktobra v Bruslju in 4. oktobra v Atenah.
Jugoslovan Luciano Sušanj je zmagal tudi na mednarodnem atletskem mitingu v Leverkusnu, kjer je pretekel 800 m v času 1’46"8.
JADRANJE
ZA VSE KATEGORIJÈ
V nedeljo bo v Sesljanu
V'
društvena regata Cupe
Letos bodo to tekmovanje priredili ie drugič
Kot smo pred kratkim že poročali, bo v nedeljo pred, Mesijanskim zalivom 2. društvena ?*'ata slovenskega pomorskega kluba Čupa. S to regato Čupa zaključuje tekmovalno sezono 1974, nastopijo pa lahko vsi zamejski ljubitelji tega športa. Ker na tem tekmovanju ni predviden enoten tip jadrnice, ampak lahko startajo tekmovalci s kakršnimkoli plovilom, ki je opremljeno z jadri, ima vsa prireditev, seveda, izrazito družabni značaj, manj pa tekmovalnega (čeprav bodo, kajpak, sodniki merili čas).
Prav zato bo prireditev nad vse zanimiva ne le za tekmovalce (med katerimi bo večina amaterskih ja-dralcev-rekreativcev), ampak tudi za gledalce, zlasti v primeru močnejšega vetra...
Za tiste, ki bi se želeli udeležiti tega tekmovanja, priobčujemo kratek izvleček iz pravilnika regate:
1.	Prireditelj: Slovenski pomorski klub Čupa.
2.	Udeležba: katerikoli tip jadrnice s posadko iz zamejstva, ki obvlada slovenščino.
3.	Kraj regate: pred sesljanskim portičem (trikotnik po olimpijskem sistemu).
4.	Vpisovanje: na sedežu Cupe v Sesljanu, dve uri pred pričetkom regate.
5.	Start: v nedeljo, 22. septembra 1974 ob 10. V primeru slabega vremena se prenese regata na naslednjo nedeljo.
6.	Znaki za start: 10 min. pred startom: akustični znak in dvig klubske zastave; 5 min. pred startom: akustični znak in dvig črke P.
7.	Start: spust zastav in akustični znak.
8.	Vpisnina: 1.000 lir za vsaki čoln.
9.	Pokal: prva jadrnica prejme «Pokal Čupe» za leto 1974.
10.	Darila: med vsemi udeleženci regate, ki se bodo kvalificirali, bodo izžrebana darila med klubsko večerjo, ki bo v motelu AGIP, v Devinu, v nedeljo, 22. septembra ob 19. uri.
11.	Odgovornost: Prireditelj ne odgovarja za nobeno poškodbo ali škodo, ki bi jo lahko utrpeli udeleženci v okviru tekmovanja.
KOTALKANJE
DOMA IN DRUGOD
MLADI POLETOVCI
ŽANJEJO USPEHE
Uveljavljajo se tudi v hitrostnem kotalkanju
Kot smo že poročali, so bili trije Poletovi kotalkarji izbrani v tržaško reprezentanco na mladinskih igrah, ki so bile preteklo soboto na kotalkališču Jollyja v Trstu. Mauro Renar in Devan Košuta sta v moški konkurenci osvojila prvo in drugo mesto ter tako odločilno pripomogla k zmagi tržaške reprezentance, ki je zbrala skupaj 54 točk pred Gorico, ki je dobila 27 točk.
V	ženski konkurenci je Erika Ci-bic osvojila med desetimi tekmovalkami dobro 5. mesto in prislužila tržaški ekipi 12 točk. V skupni lestvici pa je letos zmagala Gorica s 47 točkami. Trst je imel točko manj, medtem ko je bil Pordenon tretji z 22 točkami.
* * »
V	počastitev občinskega praznika je bilo v soboto v Novi Gorici tekmovanje v hitrostnem kotalkanju, katerega so se udeležili kotalkarji iz Velenja, Trbovelj, Šmarij, Nove Gorice, Doberdoba in z Opčin. Zaradi izredno velikega števila prijavljenih so morali organizatorji poskrbeti za izločilna tekmovanja in finale v večini kategorij.
liiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiuuimiiininiiilimllilllliullllliiliiilllnliillllllllliliiiiiillllllllllllliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmin (nnnniiHHiiiiiiiiimiiiiiiiMliimimiimiiiiiiiimiiiiiniiimiHiiiiiiiiinniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiliiiiiiiiimniiiimmuiiiiimniiuiimiiiiiiiiiMim
PRIPRAVE ZA ZAKUUČNO SLOVESNOST V SOVODNJAH
Odbojkarski in balinarski turnir ter nočna štafeta ob priložnosti 50-letnice
Štafete se bodo udeležila skoro vsa športna društva v zamejstvu
Kot smo že v nedeljo poročali, bo v Sovodnjah 4., 5. in 6. oktobra zaključna slovesnost ob 50-letnici u-stanovitve Združenja slovenski!) športnih društev v Italiji.
Manifestacija se bo pravzaprav pričela v soboto zvečer s prihodom štirih spominskih štafet, in sicer iz Rezije, Tolmina, Pirana in Trsta. Prihod je predviden ob 19. uri. Sledili bodo pozdravni govori ter nastop tržaškega partizanskega zbora. Ob 20. uri bo na sporedu nočna tekmovalna štafeta po vaških poteh.
Štafete se lahko udeležita dve ekipi (moška in ženska) vsakega športnega društva. V ta namen so organizatorji imeli številne -.pogovore po vaseh, da bi na najboljši način pripravili tekmovanje. Do sedaj kaže, da se bodo nočne štafete udeležila skoro vsa : športna društva na Goriškem in Tržaškem. Poleg teh pa so že zagotovile nastop ekipe iz Brda v Benečiji, Tolmina, Nove Gorice in Izole, čas vpisovanja za nočno štafeto bo trajal do 1. oktobra.
Tekmovalna proea bo za moške dolga približno 1.500 m, za ženske pa 800 m. Vsako ekipo bodo sestavljali štirje člani.
V nedel jo, ob 9. uri se bo na od-
Nočna tekmovalna štafeta
V okviru proslav ob petdesetletnici ustanovitve Združenja slovcn skih športnin društev v Italiji prireja ŠD Sovodnje v soboto, 5. ok tobra 1974 ob TO. uri «Nočno tekmovalno štafeto».
Proga ho za moške dolga približno 1.500 metrov, za ženske pa 800 mettov. Pravilnik:
1.	Štafete se lahko udeležijo športna in rekreacijska društva;
2.	Vsi nastopajoči morajo imeti dres;
3.	Ekipe tečejo ločeno v dveh kategorijah: moški in ženske;
4.	člani posameznih ekip morajo biti starejši od 14. leta;
5.	V vsako kategorijo lahko vpiše posamezno društvo le eno ekipo, sestavljeno iz štirih članov;
6 Organizator ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe. Prijave je treba poslati do 1. oktobra 1974 na naslednji naslov: ZSŠDI - Ul. Malta 2, tel. 2644, 34170 Gorica.
prtem igrišču pred Kulturnim domom v Sovodnjah (v primeru slabega vremena bo turnir v telovadnici v dolini Korna) pričel turnir v odbojki. Na njem bodo sodelovale štiri ekipe, in sicer Kras, Bor, Dom in Bovec ali druga ekipa Salonita. Zmagovalca obeh tekem se bosta, vedno v jutranjih urah, srečala za prvo, oziroma drugo mesto, poraženca pa za tretje, oziroma četrto. Turnir bo vsekakor veljal tudi za predprvenstvene priprave treh zamejskih ekip.
Vzporedno z odbojkarskim turnirjem bo v Doberdobu, vedno ob 9. uri, v organizaciji društva Gradina balinarski turnir, na katerem bodo sodelovali štiri ekipi, dve iz zamejstva in dVè iz Jugoslavije.
' ^ "	P. R.
Azijske igre zaključene
V Teheranu so z velikim uspehom zaključili azijske igre, ki so prinesle največ zadoščenja japonskim tekmovalcem, saj so osvojili skupno kar 165 kolajn. V mnogih športih je presenetila tudi Kitajska, saj je zasedla na lestvici kolajn 2. mesto. Končna lestvica kolajn je naslednja:
JAPONSKA LR KITAJSKA IRAN
JUŽ. KOREJA
SEV. KOREJA
IZRAEL
INDIJA
TAJLANDIJA
INDONEZIJA
MONGOLIJA
PAKISTAN
SRILANKA
SINGAPUR
IRAK
FILIPINI
BANGLADEŠ
MALAJZIJA
KUVAJT .
AFGANISTAN
Z
70
32
30
14
14
7
4
4
3
2
2
2
1
1
0
0
0
o
o
s
51
42
22
21
10
3
12
2
5
5
0
0
3
0
2
1
1
1
0
B
44
26
12
13
14 6
11
9
6
8
9
0
7
3 13
7
4 0 1
OBVESTILA
Športno združenje Dom iz Gorice obvešča vse svoje igralce, da so treningi odbojke vsak torek in četrtek ob 20. uri na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Ul. Montesanto 84). V primeru slabega vremena trening odpade.
SAH
Korčnoj — Karpov remi v prvi partiji
MOSKVA, 17. — V prvi finalni partiji za določitev izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Boby-ja Fischerja, sta se Sovjeta Korčnoj in Karpov sporazumela za remi.
Prispprajte za
DIJAŠKO MATKO
ptl
, / ^
w
«Puntarjev memorial» je na nogometnem turnirju na Proseku izročil predstavniku zmagovite ekipe oče
pokojnega Egona Puntarja
Openski kotalkarji — čeprav ne gojijo hitrostnega kotalkanja — so se kljub temu prav dobro odrezali. Odnesli so 2 prvi, 1 drugo in 4 tretja mesta. Vsi zmagovalci sr, dobili osebne pokale, drugo- in tretje-uvrščeni pa diplome.
Lestvica posameznih kategorij ie naslednja:
Dečki do 8. leta starosti (8 tekmovalcev): 1. Matjaž Carlovini (N. Gorica), 2. Aleš Gruntar (Trbovlje), 3. Mauro Renar (Opčine)
Deklice do 8. leta staresti (17 tekmovalk): 1. Adrijana Sosič (Opčine), 2. Stela Krajšek (Velenje), 3. Martina Malalan (Ončine)
Dečki od 8. do 14. leta (19 tekmovalcev): 1. Lado Bertok (Velenje), 2. Rado Jagodic (Šmarje), 3. Samo Grošelj (Trbovlje).
Deklice od 8. do 11. leta (23 tekmovalk): 1. Renata Ferenčat (Velenje), 2. Maruška Gregori (Opčine), 3. Jadranka Košuta (Opčine).
Člani, stari nad 14 let (11 tekmovalcev): 1. Darko Pertot (Nova Gorica), 2. Robert Tobaj (Nova Gorica), 3. Vitan Kodelja (Trbovlje).
Deklice od 11. do 14. leta (15 tekmovalk): 1. Tatjana Goršek (Vele-lenje), 2. Silva Dobovičnik (Velenje), 3. Morana Sosič (Opčine).
Članice, stare nad 14 let (7 tekmovalk): 1. Zdenka Hrovatin (Opčine), 2. Mateja Štajner (Velenje), 3. Anita Rovšek (Šmarje).
Poleg tega so bile na programu še tekme v hitrostnem kotalkanju za člane na 100 m in 200 m ter članska štafeta 4x100 m, med tam ko so se prej omenjena tekmovanja odvijala na progah od 200 do 400 m.
Ob koncu tekmovanja je predsednik hokejskega in kotalkarskega kluba Nova Gorica Bruno Tuta povabil vse tekmovalce na večerjo, ki je potekala v res prijetnem vzdušju.
E. B.
NOGOMET
Italijanska moštva bodo odigrala danes naslednje mednarodne nogometne tekme:
POKAL POKALOV Gwardia (Varšava) — Bologna POKAL UEFA Torino — Fortuna (ZRN) Vonvarts (NDR) — Juventus Timovo (Bolg.) — Inter Napoli — Videoton (Madž.)
					
PRIPRAVE PRED PRVENSTVOM B LIGE
wtd vo
Goriška Patriarca se mora predvsem okrepiti v obrambi
Bruni in Fortunato že v dobri formi
Priprave Patriarca so v polnem teku. Ekipa pod vodstvom Riccarda Salesa trenira že več kot dober mesec in vse kaže, da so igralci že prišli v zadovoljivo formo. Prejšnjo soboto in nedeljo so imeli prvi «uradni» nastop, ko so se udeležili mednarodnega turnirja v Trstu, ki ga je priredila Servolana. Goričani so zasedli tretje mesto (Patriarca -Servolana 106:521.
Jasno je ,da visok rezultat, ki ga je Patriarca dosegla s skromno tržaško ekipo še ne pomeni, da je ekipa v najboljši formi. Trener Sa-les bo moral odpraviti še nekatere vrzeli, posebno v obrambi. Prav tu so bili Goričani na tem turnirju pomanjkljivi. To pa je hiba, ki jo je goriška ekipa pokazala že v lanskoletnem prvenstvu. V napadu je Patriarca precej močna, kljub odhodu Picrica. Predvsem Bruni in Fortunato sta pokazala v tem delu priprav, da sta že v dobri formi. Prvi je v Trstu dosegel sam v dveh tekmah preko štirideset košev medtem ko se je drugi izkazal predvsem zaradi borbenosti. Ostali igral-
ci bodo morali še nekoliko izpiliti igro. Tudi rezerve, ki jih je Sales poslal na igrišče, so dobro zaigrale: najboljša sta bila Marušič in Ferri.
Ekipa bo pred prvenstvom nastopila še na nekaterih turnirjih, tako da bo pričela prvenstvo B lige v dobri formi. V goriških športnih krogih so prepričani, da bo Patriarca zmagala v tem prvenstvu in si zagotovila vstop v drugo A ligo in tako na igrišču dobila to, kar ji je košarkarska federacija preprečila.
P. R.
ZSŠDI sklicuje za torek, 24. septembra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek vseh tržaških športnih društev za pripravo štafetnega teka ob priliki 50-Ietnlce ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v I-taUji.
KOŠARKA
Borovci zadovoljili
V prvi prijateljski mladinski tekmi pred začetkom nove sezone so Borovi košarkarji igrali proti Lloy-du Adriaticu. «Plavi» so po uri in pol tekme zanesljivo premagali nasprotnike.
BOR - LLOYD ADRIATICO 158:106
BOR: Koren 12, Francia 10, Kraus 30, Guštin 27, Vatovec 18, Žerjal 6, Košuta 8, Lisjak 8, Oblak 4, Klobas 31, Sestan 2, Kravos 2.
L. ADRIATICO: Magrini 18, Gotti 14, Bozzola 12, Prasel 6, Sorini 4, Brandmayer 10, Sancin 16, Tra-ni 1, Scolini 6, Cassio 8, Meden 4, Vidoni 7.
SODNIKA: štokelj in Udovič.
PROSTI METI: Bor 6:14, Lloyd 14:22.
BOKS
FOLIGNO, 17. — Enzo Pizzoni je novi italijanski boksarski prvak lahke kategorije. Pizzoni je namreč v Folignu po točkah v 12 krogih premagal Uga di Pietra.
* * *
ALBUQUERQUE, 17.	- Bivši
svetovni prvak srednje kategorije Bob Foster (ZDA), ki je 34 let star, je opustil boksarsko aktivnost. Foster je izjavil, da je sicer prepričan, da bi lahko premagal vse svetovne boksarje v svoji kategoriji, da pa opušča boks, ker je enostavno naveličan neurejenega položaja med svetovnima boksarskima zvezama WBA in WBC.
PLANINSTVO
MINULO NEDELJO
Dvesto planincev na vrhu Nanosa
SPDT je organiziralo dve zelo uspeli tekmovanji
Krasen, sončni dan je prav gotovo botroval popolnemu uspehu letošnjega «Dneva planincev», katerega praznuje SPDT že četrto leto na Nanosu. Že pred 9. uro se je ob gostilni v Razdrtem zbralo lepo število kandidatov za tekmovalni pohod, ki je bil letos pripravljen za ekipno konkurenco. Prijavilo se je 14 ekip, od katerih 9 mešanih in 5 družinskih. Med temi je sodelovala tudi ekipa PD Postojna. Pisana družba je po različnih poteh krenila na vrh. v hitrem ali lagodnejšem koraku. Časi so pa zato očitno različni. Oglejmo si jih:
1.	(Ruzzier Fabij. čač Robert, čok Sergij) (člani) 48
2.	(Vigini Ingrid, Margon Adrijana, Igor Škerlj) 1.6’
3.	(PD Postojna), 1.8’
4.	(Jasna Merku, Katja Kalc, Igor Gombač), 1.29'
5.	Franko Citter, Marjan Batič, Petriča Rauber. Lidija Sosič 1.36'
6.	Marija Trampuž, Gojmir Demšar, Dana Možina, Peter Fonda 1.37'
7.	Zobec Savina, Sara in Pavel, Pertot Marinka 1.42'
8.	Junc Adi in Erika, Lojze Škerlj 1.57'
9.	Margon Ugo in Marina, Vigini Fida 1.58'
Družinske ekipe, ki so tekmovale za posebno lestvico so se tako odre-zrle;
1.	Krasna Marica, Adolf in Karmen 1.20'
2.	Santin Klara, Darij in Andrej 1.42'
3.	Gombač Eda, Ervin in Davorin 1.50'
4.	Ex aequo, žetko Bogdan, Deana, Danijela in David ter Volk Pavel, Tea in Neva 2.29'
Po zaključku tekmovanja je sledil planinski program, s kosilom iz nahrbtnike ali z enolončnico v roči. ob veseiib zvokih harmonike planincev iz Logatca, z nagrajevanjem (kolajne za člane prvih treh ekip in plaketa za pn-ouvrščeno družinsko ekipo), s krstom malih planincev, ki so prvič sami zlezli nad 1000 m (Davorin Gcmbač (4 leta), David (5) in Danijela (9), Žetko ter Sara Zobec (8 let) in končno z skupinskimi igrami.
ij 2i. IVAN TAVČAR:
| CVETJE V JESENI
Vzkliknil sem: «Torej je Liza le bruhnila v Poljane h gospodu Jerneju?»
«Se ve, da je šla; pa bi bilo tudi čudno, ko bi ne bila sla. Danes je že poročena in koše prenaša po Anžonovih travnikih! To Je!»
Danijela je kar davilo in po mizi je udaril z roko. «Molči, arina! Dosti o tej Lizi! Se bo že še kesala, da je vzela tega starca; jest pa sem jest! Danes prodajamo domačijo in o tem govori!»
«čemu nista šla k notarju v Loko? Tam se taka pisma laže delajo.»
«Kaj bova lazila okrog tujcev! Prišla sva k tebi, ker veva, da si pošten. Morda — sva si dejala — nama napravi samo za štempeljne; če pa sam kupiš, so pa stroški tako tvoji.»
«Jaz naj kupim?» sem se začudil.
Oni Je mimo odvrnil:
«Mislila sva si, da skoraj gotovo kupiš.»
«Za božjo voljo, čemu?»
Danijel se ni dal odgnati: «Mlačan in jaz sva tega mnenja, da je Mlačanovo za Presečnikovim na Jelovem brdu najlepše posestva Dva človeka, In naj imata še kaj otrok, bogato redi in brez posebnega dela.»
Odgovoril sem: «In jaz naj delam na Mlačanovem?»
«Da, prav tako sva mislila! človek, ki je za kmečka dela rojen, se bo lahko ločil od goljufije, ker je vendar toliko dohtarjev na svetu, da jih kar preostaja.»
Vraga, ta dva sta mi dobro kurila v moji odvetniški pečici! Zamislil sem se.
Vam, častite dame, sem pozabil povedati, da je pretep na Gori prišel pred sodišče v Loki. Posavčevi so me tožili, da sem jih osebno poškodoval in da sem jim v hudobnem namenu pokvaril kamižolice in kastorce. Gospod Levičndk na loškem gradu me je brez milosti obsodil na petdeset goldinarjev globe, zaradi kamižolic pa na trideset goldinarjev plačila. Dosti me je stal ponižni pretep na Gori; povrhu sem moral pri razglasitvi sodbe vzeti na račun še zadovoljne obraze Po-savčevih fantov! Tem trem falotom so se od rajskega veselja kar do ušes odpirala široka usta.
Gospod Levičnik s sodbo samo še ni bil zadovoljen; odstopil je spise zbornici v daljše postopanje. In ravno takrat, ko sem razpravljal z Danijelom in Mlačanom, ml je dostavila zbornica poziv, da naj v osmih dneh razložim, kako se v mojih očeh kmečki pretep na Gori strinja z mojimi stanovskimi dolžnostmi. Že sem jih gledal svoje kolege, zbrane v resnem sodišču, ko me peko In kuhajo in mi predvsem z največjo ogorčenostjo prihajajo, kako sem mogel kot odvetnik, kot zagovornik kazenskega prava udeležiti se pretepa, ki se da brez težave potisniti pod več paragrafov kazenskega zakona.
Prečitavši zbornični dopis in pomislivši na svoje tako zvane kolege v resnem sodišču, se mi že ni preveč čudno videlo kupiti Mlačanovo na Jelovem brdu!
«Ti praviš,» sem se obrnil proti Danijelu, «da grunt lahko preživi dva človeka in jerbas otrok z njim; jaz pa vendar nimam otrok!»
«Če jih nimaš, jih boš pa imel!» je zatulil hlapec.
«Sam Bog ve, s kom!»
Danijela je zopet davilo: «Kaj? S kom? Šmentaj, jo boš vendar vzel! Govoril sem Mlačunu; ,Ta bo rad kupil tvoje, ker se bo ženil in ker takega dekleta vendar v mesto vlačil ne bo.’ Ni tako? Sedaj mi odgovori! Na poklonu si jo pol ure objemal, da je Meta potem domov hodila, da ni vedela kako. t>edaj pa vpraša, kje naj otroke dobi! Na to odgovori!»
Malo zardel sem, ko se je tako odkrilo, o čemer sem menil, da je tajno vsemu svetu. Takoj pa me je prešinila velika sreča ob misli, da je to rešitev, edino mogoča rešitev, in sramoval sem se, da že takoj od pričetka nisem mislil nanjo, čemu naj bi deklico v mesto jemal? Sam se preselim na Jelovo brdo, se oženim pa obdelujem zemljo, svojo lastno zemljo, in rodim otroke, svoje lastne otroke! Sladka zavest mi je polnila dušo, in umazani ta Danijel se mi je videl sel, poslan od Boga, da me je privodil na pravo pot, ki je že ležala pred mano, ki je pa v svoji zaslepljenosti opaziti nisem mogel.
Čakal sem, da ml zgine kri z obraza. V zamišljenosti sem gledal proti stropu svoje pisamice. Končno spregovorim:
«Če že ni drugače, bi pa kupil! Koliko pa hoče Mlačan? To se pravi, za vse, kakor stoji in leži.»
Odgovoril je Danijel: «Mlačan, kar molči! Dober človek si, za govorico pa nisi! Danes si tudi v stiskah, ker sediš na gosposkem stolu, kjer še nikoli sedel nisi. Bojiš se dohtarja, ker misliš, da je bogve kako visok človek. Pa ni. Dober človek je in pošten je, ta te za vinar ne bo ogoljufal.»
Ko je tako izpel litanije o moji slavi, mi je bil položaj precej jasen; v vsakem oziru sta bila dogovorjena, in tudi kupnino, pod katero bi se ne imelo' iti, sta bila že ugotovila. Da se bo zahtevala veliko višja kupnina in da se bo pri tem razvnel najsrditejši boj, je bilo pričakovati. Oba moža sta se bila brez dvojbe dogovorila, da bosta, kar iz mene čezprimerne kupnine iztisneta, pošteno med seboj delila.
«Torej koliko?» ponovim svoje vprašanje.
«Da ne bo krivice ne na levo ne na desno,» se je odrezal Danijel, «dal boš ravno okroglih deset tisoč. Procente in špeže imaš tudi ti. Kar v roko sezita, Mlačan!»
Ugovarjal sem: «Naprave se mi zde bolj slabe in deset tisoč je dosti preveč.»
Danijel je kot besen skočil pokonci; «Pri Mlačanu so slabe naprave? Ta pa ni slaba! Gorenja hiša je malana, pa ne samo hiša, tudi kamra je malana! Ti ljubi Odrešenik, naprave naj so slabe!» Pričel se je smejati.
«Deset je preveč!»
«In živina?» je rjovel Danijel. «Te pa ne vidiš! Drobnice tudi ne! Da ne pozabim, dve jareti nista v prodaji. To se zakolje in posuši! Na ti jareti mislim, da ne boš pozneje vpil, da sva te opeharila! No, pa, saj tako nič ne bo. Mlačan, vzemi klobuk, pa pojdiva! Dokler živim, ne boš svojega proč metal!» In res je pograbil Mlačana za roko ter ga vlekel z največjo silo proti vratom.
«Spregovorita zadnjo besedo!»
Mlačan je že hotel odgovoriti, ker se je bal, da bi se razdrla dobra kupčija, Danijel pa ga je prehitel :
«Za pet Kristusovih ran, molči, Mlačan! Saj se vendar ne daš zaklati, kot se zakolje mrkač v mesnici! Zadnja beseda! Najina prva beseda je tudi zadnja, ker • nisva otroka! Devet tavžent že Kalar ponuja. Ali ni res, Mlačan?»
In najsi je Danijel lagal, je Mlačan vendar diplomatdčno odgovoril: «Bo že res!»
Zdihoval sem; «Veliko je devet tisoč!»
Danijel je divjal gor in dol : «Saj ne prodajava kake beračije! Samo na Lotračnik poglej : če spomladi vode na njega napelješ, pa imaš sena, da se od njega gnoj dela! Ta travnik sam je tri tisoč vreden. Ce ni res, pa naj se kuham do sodnega dne v vicah!»
* «Torej zadnjo besedo, Danijel!»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 ~ Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5.K.I.
Stran 6
18. septembra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska JPr ^ ZTT
SPORAZUM MED NIZOZEMSKO VLADO IN JAPONSKIMI KOMANDOSI
Teroristi zapustili veleposlaništvo
Pred odhodom so osvobodili tri talce - Zamenjava ostalih ujetnikov s Furuyo na letališču Shipol
HAAG, 17. — Vse kaže, da se dramatična pustolovščina treh japonskih teroristov, ki so bili štiri dni zabarikadirani v francoskem veleposlaništvu v Haagu z devetimi talci, bliža koncu. V trenutku ko poročamo so izsiljevalci na poti na amsterdamsko letališče Shipol, kjer jih čaka francoski «boeing 707», ki naj bi jih odpeljal v Severno Korejo. Teroristi so pred odhodom osvobodili tri talce, šest pa so vzeli s seboj, da jih zamenjajo na letališču z Jutako Furuyo, mladim teroristom, ki je bil zaprt v pariškem zaporu Sahte.
Gverilci, ki pripadajo samozvani japonski skrajnolevičarski organizaciji «rdeča armada», so prisilili talce, da se počasi pomikajo proti policijskemu poltovarnjaku, ki jih je odpeljal na letališče. Preden so stopili v vozilo, so teroristi razbili vse šipe. Verjetno so se bali, da jih bodo do zob oboroženi agenti napadli s solzilnimi bombami komaj bodo v tesnem poltovornjaku.
Nizozemski premier Joop Den Uyl je medtem že prispel na letališče. Vse kaže, da namerava osebno prisostvovati izmenjavi talcev s Furuyo.
Nizozemski pilot Pim Sierks, ki poveljuje «boeingu», s japonski teroristi zapustili Nizozemsko
katerim so
Dramatična pogajanja med izsiljevalci na eni strani ter nizozemsko in francosko vlado na drugi so se vlekla vso noč in ves današnji dan. Vse kaže, da je bil okvirni sporazum dosežen že sinoči, rešiti pa so morali najbolj sporni točki, in sicer zahtevo, da izsiljevalci vzamejo s seboj veleposlanika Se-randa in ga osvobodijo šele, ko prispejo na cilj. Nizozemska vlada je nadalje zahtevala, naj teroristi izročijo ob zamenjavi ujetnikov tudi orožje, kar pa so teroristi odločno zavrnili.
Francoski «boeing», s katerim bodo teroristi zapustili nizozemska tla, bo pilotirala mešana nizozemsko - angleška posadka. Poveljuje 42-letni Pim Sierks (drugi pilot je Ruud De Zwaal, navigator pa Barry Knight), ki je veteran nevarnih poletov. Med drugim je znan po drznih misijah v Biafri. Posadka, ki jo je nizozemska vlada dobila «na posodo» od zasebne družbe «Transavia» je davi preizkusila letalo. Popoldne pa se je Sierks sestal s teroristi v veleposlaništvu, da bi pripravil načrt za polet.
Nizozemska policija je močno za-stražila amsterdamsko letališče in cesto, ki pelje iz Haaga do Shipola. Na cesti in na vzletišču, ki sta zaprta prometu, stražijo tudi oklepna vozila vojske.
Izredne varnostne ukrepe so sprejeli tudi na pariškem letališču Or-Iy, kjer so vojaški oddelki v pripravnem stanju in pripravljeni, da preprečijo teroristom morebitni pristanek. Kaže, da tudi nekatere a-rabske države ne nameravajo dovoliti izsiljevalcem pristanka na svojih tleh. Najbolj verjetna je zato domneva, da so se Japonci odločili za potovanje v Severno Korejo, kamor so pribežali že drugi pripadniki japonske «rdeče armade».
ZÀDWÀ VEST
Nekaj minut pred polnočjo je «lioe-ing 707» s tremi teroristi in Furuyo vzletel z letališča Shipol. Malo prej so pripadniki samozvane «rdeče armade» zamenjali zadnjih šest talcev s svojim pajdašem, ki je bil do pred nekaj dnevi zaprt v pariškem zaporu Sante.
Preden so osvobodili talce, so teroristi stopili v letalo, ki jim ga je dala na razpolago francoska letalska družba «Air France».
STAV ANGER. 17. — Dva člana holandske trgovske ladje «De Blauwe Tulp» sta morda izgubila življenje v bližini jugozahodne obale na Norveškem Njuna smrt še ni potrjena ter ju smatrajo za pogrešana. Včeraj ponoči je prišlo na omenjeni ladji do eksplozije v strojnici.
Na vabilo načelnika glavnega štaba JLA generalnega polkovnika Staneta Potočarja je prispel včeraj na se demdnevni uradni in prijateljski obisk načelnik glavnega štaba oboroženih sil in prvi namestnik obrambnega ministra Sovjetske zveze armadni general Viktor Kurikov. Na sliki: srečanje med delegacijama oboroženih sil
ZSSR in JLA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiinMiTiiiiiiiimiiiimmiiiiiimiiiiimmmiiiiiinmMiiiniimiiiimiiinM»
DRUGA TISKOVNA KONFERENCA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA
Ford prizna! neposreden poseg vohunske službe CIA v Čilu
Poudaril je, da so ZDA podprle opozicijo proti Allendeju v izključnem interesu čilskega naroda - Pomilostitev Nixona poskus, da bi zacelil veliko rano Watergata
WASHINGTON, 17. — Sinoči (danes zgodaj zjutraj po italijanski poletni uri) je ameriški predsednik Ford imel drugo tiskovno konferenco odkar je bil izvoljen. Vprašanja, ki so mu jih zastavili časnikarji, prisotni v zelo velikem številu, so v glavnem zadevala sklep, da pomilosti predsednika Nixona še preden ga sodstvo formalno obtoži prekrškov v zvezi z Watergatom, dotaknila pa so se tudi vprašanja Čila in gospodarstva.
Šef Bele hiše je pojasnil, da je po posvetu z ožjimi sodelavci oefe-nil, da je za državo najbolj koristno, če z odločnim posegom zaceli rano, ki je poldrugo leto delila ZDA na dva tabora in naredi enkrat za vselej konec razprtijam. Priznal je sicer, da je v tem primeru ravnal nekoliko samovoljno («odločal sem pred svojo vestjo») poudaril pa je tudi, da bo odslej njegova uprava odprta doprinosom vseh upravnih in
...........................................................................................................................................................................■••>...........mm...........................................................................
OPOZORILO SLOVENSKIM ŠKOFOM
Nepravilnosti v delu uredništev in uprav «Družine» in «Ognjišča»
LJUBLJANA, 17. — Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije in predsednik komisije SRS za verska vprašanja Rudi Čačinovič je v ponedeljek, v prostorih republiškega izvršnega sveta, sprejel škofe rimskokatoliške cerkve iz Slovenije. Podpredsednik izvršnega sveta je škofe med ostalim seznami z ugotovljenimi nepravilnostmi ter gospodarskimi in drugimi prekrški in prestopki, ki so jih ugotovile inšpekcijske službe v poslovanju uredništev in uprav verskega tednika «Družina» iz Ljubljane in verskega mesečnika «Ognjišče» iz Kopra.
Pri pregledu prostorov uredništva in uprave «Družine» je bila najdena in zasežena tudi znatna količina sovražne emigrantske literature in je proti osebam, ki so osumljene vnašanja, prikrivanja in nezakonite uporabe teh publikacij, uveden kazenski postopek.
Podpredsednik izvršnega sveta SRS Je škofom zagotovil, da bo v vseh postopkih organov oblasti dosledno spoštovana zakonitost, škofe pa je ponovno opozoril, da so dolžni s Švoje strani skrbeti za delovanje rimskokatoliške cerkve v okvirih, ki so določeni z ustavo in zakoni.
D. K.
Pred povišanjem cen petroleja?
LONDON, 17. — V londonskih petrolejskih krogih trdijo, da Lo sklep držav članic organizacije OP EP pomenil dejansko zvišanje cen surovega petroleja za 5 odst. Kot je bilo že sporočeno, so države članice omenjene organizacije zvišale svoje «royalties» za 3,5 odst. Po mnenju teh krogov je bil torej temu sklepu pripisan manjši učinek, kot bo v resnici. Že v bližnji prihodnosti bodo namreč petrolejske družbe prisiljene, da zahtevajo «1 vlad držav potrošnic petroleja zvišanje njegovih cen. Računajo, da bodo države potrošnice plačale na leto okoli 4,5 milijarde dolarjev več kot prej.
Iz Pariza sporočajo medtem, da bodo verjetno v Franciji sprejeli že do konca tega meseca sklep za ra-cioniranje petroleja.
ZARADI OBOTAVLJANJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA VOJSKE
V Etiopiji delavci in študenti zahtevajo demokratično ustavo
Vojaštvo razgnalo sprevod brezposelnih delavcev Zasliševanje bivših visokih vladnih predstavnikov
ADIS ABEBA. 17. — Etiopske študentovske organizacije in sindikati so priredili danes številne sestanke na katerih so obravnavali vprašanja o bodoči politični ureditvi države.
Predsednik združenja etiopskih študentov Getačev Begašaw je izjavil, da so študenti sklicali za jutri generalno skupščino, ki bo verjetno trajala nekaj dni. «Zahtevamo — je dejal predsednik — napredno vlado, ki naj bi bila protiimperialistično in protifevdalno usmerjena. Vprašanje pa je, kako bodo vojaki obravnavali to zadevo in če se tudi oni zavzemajo za iste cilje.»
Včeraj zvečer so štirje častniki, ki so predstavljali koordinacijski odbor oboroženih sil (to je najvišji organ oboroženih sil, ki dejansko vlada v Etiopiji že sedem mesecev) spregovorili študentom ter jih pozvali, naj bodo potrpežljivejši, da b> utegnili izvesti or konca predvidene reforme. Med drugim so obljubili, «da bodo čez nekaj dni priznane državljanom vse d'zavljanske pravice, toda imenovanje demokratične vlade je vprašanje časa in je treba prej politično vzgajati ljudstvo.»
študentovski voditelj Je izjavil da nes. da ro včerajšnje izjave častnikov le vrsta obljub. «Obstaja nevarnost — ;e dejal — da nam bo vladala vojaška diktatura.»
Tudi etiopska sindikalna konfede racija je imela včeraj vrsto sestankov. Na njih so delavski voditelji sklenili, da bodo počakali z akcijo vse dokler bo postalo jaJno, kaj na mera va jo vojaki storiti za politično bodočnost države. Na vsak način pa so sindikalni voditelji zagrozili splošno stavko, če bi vojaki smejeli ukrepe, ki bi bili navzkriž z delavskimi zahtevami. Etiopska konfederacija sindikatov šteje danes 300.000 članov, to je trikrat več kot pred začetkom sedanje politične krize.
Davi so močni oddelki vojakov in policije odpeljali skupino bivših ministrov, ki so bili aretirani v prejšnjih mesecih, na policijsko poveljstvu v prestolnici, kjer so bili zaslišani. Bivši ministri, plemenitaši, sodniki in vladni funkcionarji (vsega skupaj okoli 200 ljudi) so priprti v celicah v poslopju generalštaba četrte divizije vojske v predmestju A-dis Abebe. V istem poslopju, toda v posebni vili, je priprt tudi strmoglavljeni cesar Haile Selasje. Med ministri, ki so jih danes odpeljali na poveljstvo policije, je bil tudi bivši prvi minister Aklilu Hapte Wold, ki je bil aretiran v marcu letos na pritisk vojaških krogov. Ne ve se še za podrobnosti o zaslišanjih in niti kdaj se bo začela obravnava.
Politično zmedo v Etiopiji stopnjuje tudi obnašanje princa Asfe Vo-sena. ki so ga vojaki pozvali, naj zasede etiopski cesarski prestol. Princ Vosen je že nekaj let v Švici, kjer se zdravi na posledicah srčne kapi. Prestolonaslednik, ki je sin strmoglavljenega cesarja ter je star 57 let, je bil že svoj čas zapleten v zaroto proti svojemu očetu. Etiopsko veleposlaništvo pri organizaciji OZN v Ženevi je izjavilo, da princ ne more sprejemati predstavnikov tiska, oziroma sprejeti kakršnekoli odločitve vse dokler ne bo prejel uradnega obvestila od etiopskih oblasti.
Skupina 250 brezposelnih delavcev se je danes napotila na sedež koordinacijskega odbora oboroženih sil, kjer je nameravala zahtevati zaposlitev. Demonstrante so ustavili obo-ženi vojaki ter jih pognali proti središču mesta. Pozneje so jih zasledovali džipi in druga vojaška vozila. Vojaki so aretirali nekaj etiopskih časnikarjev, ki so slikali prizore. Vojaki so razgnali .nnožico ljudi, ki se je zbrala pred policijskim poslopjem, kamor so pripeljali na zaslišanje aretirane bivše vladne osebnosti.
Nova mesta v NDR
BERLIN, 17. — V 25 letih življenja Nemške demokratične republike je v njej zraslo več čisto popolnoma novih mest. Na prvem mestu je «Eisenhiittenstadt» (mesto livarn), ki šteje 50.000 prebivalcev. Mesto se je začelo razvijati leta 1950 vzporedno s kovinarskim velikanom Eisenhiitten Ost, ki proizvaja eno tretjino industrijskih izdelkov na področju Odra.
Nekaj manj kot deset let življenja šteje «Halle - Neustadt» na jugozahodu države, kjer so v sodobnih stanovanjih namestili 70.000 delavcev. Največ jih je zaposlenih v dveh kemičnih podjetjih «Leu-na» in «Buna». Halle-Neustadt je tudi «najmlajše» vzhodnonemško mesto, saj poprečna starost njegovih prebivalcev znaša komaj 25 let.
Ob koncu zadnje vojne mesto Schwedt v resnici ni obstajalo več. Sklenili so, da ga bodo znova zgradili, toda v industrijskem smislu. Danes so v tem mestu največje vzhodnonemške čistilnice nafte. Letna proizvodnja znaša 2 milijardi in pol mark.
Mesto Hoyeswerda leži sredi pokrajine, kjer prebivajo Lužiški Srbi (med rekama Labo in Odro). Mesto se je razvilo od leta 1955 ter šteje danes 70.000 prebivalcev,
PARIZ, 17. — Davi je umrl v bolnišnici francoski slikar André Duno-yer Segonzac. Bil je star 90 let.
Segonzac je bil pravnuk Jeana Charlesa Persila, ki je bil pravosodni minister za časa kraljevine Ludvika Filipa, toda vse »voje življenje je posvetil umetnosti ter še posebej slikarstvu in rezbarstvu. Za svojo umetniško delovanje je prejel . itevilne nagrade.
zakonodajnih teles.
Sklep, da pomilosti Nixona pa je izval veliko več nasprotnih reakcij, kot si jih je Ford pričakoval. To je predsednik Bele hiše priznal, vztrajal pa je v trditvi, da je njegov sklep v tem trenutku najmanjše zlo. Istega mnenja pa niso demokratski senatorji in poslanci, ki so danes ponovno zelo ostro kritizirali pomilostitev. Eden od njih, Jerome Waldie, je šel celo dlje: obtožil je Forda, da je skušal utišati odmev škandala, da bi njegova stranka ne utrpela prevelikega poraza na prihodnjih volitvah. Waldie je pojasnil, da bi velika porota zelo verjetno formalno obtožila Nixona zaradi zadeve Water-gate in drugih prekrškov še pred novembrskimi volitvami za senat in predstavniški dom, proces pa bi se vlekel tja do leta 1976, ko Ford misli kandidirati za predsednika.
Demokratski predstavniki so nadalje poudarili, da Ford z amnestijo ni zacelil boleče rane, prav nasprotno:	poglobil je nasprotja
med nasprotujočima si taboroma. Sklep šefa Bele hiše bo najbrž botroval popravkom v ameriški ustavi. Demokratski senatorji so že predložili osnutek amandmaja členu o predsednikovi amnestiji, po katerem bo šef države odslej lahko pomilostil obtoženca le po dokončni obsodbi.
Žolčna razprava okrog pomilostitve Nixona bo najbrž vplivala tudi na proces o Watergatu, ki bi se moral začeti 1. oktobra. Glavni obtoženci Ehrlichman, Haldeman in Mitchell so že zahtevali odgoditev procesa, češ da bi v času, ko polemike plamtijo z vso silo, ne mogli zbrati nepristranske porote.
Poleg pomilostitve Nixona, ki je bila glavna tema tiskovne konference, se je Ford dotaknil sinoči še drugih vprašanj, in sicer gospodarstva in vloge, ki jo je imela vohunska služba CIA v strmoglavljenju čilskega predsednika Allendeja in vlade «Unitad popular».
Kar se tiče gospodarstva je šef Bele hiše dejal, da imajo ZDA trdno ekonomsko podlago in da bodo najbrž prebredle krizo brez prevelikih težav. Poudaril je tudi, da država ne bo dožiyela recesije in da bodo verjetno v teku nekaj mesecev nadeli vajeti inflaciji. Kar zadeva pa pomoč nerazvitim državam in tistim v razvoju je Ford izjavil, da bo o tem vlada dokončno sklepala v prihodnjih dneh.
V zvezi s Čilom pa je ameriški predsednik priznal, da je CIA pomagala opozicijskim silam z velikimi denarnimi sredstri, zavrnil pa je obtožbo, da bi bili ameriški agentje neposredno vpleteni v pripravo in izvedbo državnega udara. «ZDA — je poudaril Ford — so pomagale čilskim opozicijskim listom in strankam, ker je bilo očitno, da nameravata Allende in «Unitad popular» u-gonobiti vsak nasprotujoči glas.»
«S tem — je izjavil Ford z neverjetno nesramnostjo — so ZDA branile interese čilskega naroda in seveda tudi svoje.» Na vprašanje, kakšno pravico so imele ZDA. da posežejo v notranje zadeve čila, pa je Ford odgovoril: «Ne bom se spuščal v pravno razglabljanje, če nam mednarodno pravo to dovoljuje ali ne. Neoporečno zgodovinsko in politično dejstvo pa je, da so taki posegi v izključno korist držav, v katere posežemo.» Dodal je tudi, da je obče znano, da tudi Sovjetska zveza in druge države trošijo veliko sredstev za protivohunsko službo znotraj in izven svojih meja.
, Ob zaključku je Ford še poudaril,
da po njegovem mnenju mora «odbor 40» (odbor, ki nadzoruje delovanje CIA in ki ga je ustanovil John Kennedy, ko je spodletela invazija na Kubo) nadaljevati s svojim delom. Poudaril pa je tudi, da bo začel krog posvetovanj za morebitno pre-osnovo odbora in za tesnejše sodelovanje z Belo hišo.
O delovanju «odbora 40» in o posegu obveščevalne službe CIA v Čilu bo danes razpravljala za zaprtimi vrati senatna komisija za zunanje zadeve.
Uradna potrditev obče sprejete resnice, da je CIA rovarila proti Allendeju, je povzročila večji pretres v ZDA, kot ga je vlada pričakovala. Po mnenju preiskovalcev bo Fordovo priznanje povzročilo prav tako razburjenje kot ga je Eisenhowerjevo, da je vohunsko letalo «U-2» res vohunilo nad Sovjetsko zvezo.
O posegih CIA v Čilu je danes razpravljala komisija za zunanje zadeve senata, ki ji predseduje William Fulbright, in ki bo začela preiskavo o resničnem obsegu dejavnosti ameriške obveščevalne službe v nesrečni južnoameriški republiki. Komisija bo ponovno odprla tako imenovani «dosje Kissinger» in bo skušala ugotoviti kakšno vlogo je imel državni sekretar v dogodkih, ki so privedli do strmoglavljenja Allendeja. Kot je znano, je Kissinger lani v pričevanju pred isto komisijo minimiziral vlogo ZDA v čilski tragediji. Vse kaže tudi, da bo komisija predlagala kongresu, naj si prevzame nalogo neposrednega nadzorstva nad mogočno obveščevalno službo.
VRATUŠA NA «OKROGU MIZI» DRŽAV V RAZVOJU V ZAGREBU
Napredek kmetijstva: družbeni preporod
Potrditev deklaracije v Lusaki in programa konference neuvrščenih v Alžiru
ZAGREB, 17. — Zastopniki 30 držav v razvoju iz Afrike, Azije, Latinske Amerike, številnih mednarodnih organizacij in jugoslovan-sgih kmetijskih, znanstvenih in drugih ustanov in podjetij so se včeraj popoldne zbrali na zagrebškem velesejmu na sestanku «za okroglo mizo», da bi izmenjali izkušnje in proučili poti sodelovanja za napredek kmetijske proizvodnje in prehrambne industrije. Udeležence sestanka je po otvoritvenem govoru glavnega ravnatelja zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, prosvetno, kulturno in tehnično sodelovanje Krste Bulajiča v imenu jugoslovanske vlade pozdravil podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Vratuša je med drugim poudaril, da se problematika, o kateri se bo razpravljalo, ne more omejiti samo na proizvodnjo hrane, temveč mora zajeti celotno kmetijsko - industrijsko področje. Poleg tega napredek kmetijstva ni samo predpogoj za industrializacijo držav v razvoju, temveč pomemben dejavnik družbenega preporoda.
Z deklaracijo v Lusaki, s programom akcije konference neuvrščenih na vrhu v Alžiru, z dejavnostjo skupine 77 držav v razvoju in vrsto drugih dejavnosti so po besedah Vratuše države v razvoju spodbudile tudi mednarodno skupnost za reševanje vprašanja njihovega razvoja. To je tudi pot za u-resničenje načela, da vsaka država suvereno razpolaga s svojimi viri, da jih mobilizira na najboljši način za lastni razvoj in da na tej osnovi ureja gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje v skladu s skupnimi interesi in enakopravnostjo in neodvisnostjo, je poudaril Vratuša in dodal, da ta sestanek spada v okvir naporov, ki jih Jugoslavija vlaga za razširitev mednarodnega sodelovanja.
Predsednik zveznega odbora za kmetijstvo inž. Ivo Kuštrak je v svojem uvodnem poročilu pojasnil pomen sestanka v sedanjem svetovnem političnem in gospodarskem položaju ter poudaril, da se Jugoslavija zavzema za bistveno spremembo sedanjih mednarodnih odnosov, za rešitev nakopičenih vprašanj, ki nastajajo na osnovi mednarodne razdelitve dela, odnosa cen surovin in gotovih izdelkov, diskriminacije v svetovni trgovini ter kreditnega in monetarnega sistema. «Mi se zavzemamo za tak sistem izmenjave — je poudaril Kuštrak — ki bo ustvaril relativno u-godne pogoje za prodajo posebno kmetijskih pridelkov držav v razvoju.»
B. B.
Banks zaradi nemirov lanskeg* leta.
Ko je zvezni sodnik izrekel raz* sobo, se je v dvorani razlegel huronski bojni klic Indijancev, ki so bili navzoči. Obtoženca sta se objela. Oba sta nosila tradicionalne v kite spletene lase.
Proces proti indijanskima leader-jema se je začel pred osmimi meseci v Južni Dakoti. Kazni, ki j1*1 predvideva zakon bi utegnile znašati več kot 80 let zapora za vsakega.
V svoji razsodbi sodnik ni_ hotel oprostiti obtoženca, temveč se je omejil le na ukinitev postopka. Sklep je sprejel v znak protesta proti zvezni upravi, ki ni hotela dovoliti nadaljevanja obravnave *
Ukinjen postopek zaradi
«Ranjenega kolena»
SAINT PAUL (Minnesota), 17. — Zvezni sodnik Fred Nichol je včeraj ukinil sodni postopek proti dvema voditeljema «Ameriškega indijanskega gibanja» (AIM), ki sta bila obtožena zaradi svoje dejavnosti v času zasedbe vasi Woun-ded Knee («Ranjeno koleno»), v Južni Dakoti, kjer so Amerikanci pobili pred skoraj enim stoletjem
2.000	Indijancev. Na zatožni klopi sta sedela Russel Means in Dennis
LENI AVSTRALCI
Uprava neke avstralske tovarne pnevmatik je ponudila svojim uslužbencem, delavcem in uradnikom, v nagrado dragocene krznene plašče, televizijske sprejemnike in prstane z dragulji, da bi jih prepričala, naj se redno javijo na delovnem mestu. Kljub bogatim nagradam pa se storilnost na delu ni izboljšala. Prej se na 2.000 uslužbencev ni javilo na delu vsaj 600, sedaj se jih ne javi 500.
LOV NA KAČE
Nenavadna nezgoda je povzročila veliko strahu med potniki in železniškim osebjem na pariški postaji «Gare De L’Est»:	med raztovarjanjem
nekega vlaka so težaki prevrnili košaro, v kateri je bilo 58 strupenih kač, namenjenih nekemu zavodu za farmacevtsko raziskovanje. Plazilci so se hipoma porazbežali po postaji in povzročili splošen beg potnikov in železničarjev. Poseči so morali policisti, ki so po nekajurnem zasledovanju «a-retirali» 26 ubežnikov. Ostale še iščejo.
SVOiEVRSTEN REKORD
Doslej so bili le Američani in Britanci znani kot strastni gojitelji svojevrstnih rekordov. V knjigi «Guiness» o rekordih se v poglavju najbolj neverjetnih dosežkov pojavljajo skoraj izključno njihova imena. Sedaj pa so jim vsaj en nenavaden rekord odvzeli Danci: deseterici: mož je na stadiotiu v Fredrikshavnu dosegla nov rekord v porivanju otroških vozičkov. V 24 urah porivanja so rekorderji prehodili kar 362,6 kilometra.
samo 11 porotniki, ko je zbolela ena od članic porote. Nadalje je protestiral tudi proti nastopu generalnega pravdnika v zvezi z nekaterimi pričevanji.
SANTIAGO DE CHILE, 17. - Čilske oblasti so ukazale včeraj ameriškemu katoliškemu duhovniku Robertu Plackersu, da zapusti državo v 72 urah. V kratkem vladnem sporočilu je rečeno, da je imenovani duhovnik izvajal v Čilu «akcije v nasprotju z državnimi koristmi».
V OKVIRU DODATNE PREISKAVE 0 POKOLU V KMEČKI BANKI NA TRGU FONTANA
Osebnost in delovanje Giannettinija v ospredju zasliševanja treh visokih vojaških častnikov
Pred D’Ambrosiom so se zvrstili bivši poveljnik glavnega štaba Aloia ter generala Stefani 'm Fiorani
MILAN, 17. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D'Ambrosio, ki vodi dodatno sodno preiskavo o pokolu v kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu (prvi del preiskave se je kot znano zaključil s formalno obtožbo Frede, Venture in Pozzana), je danes zaslišal tri visoke vojaške častnike. Namen zasliševanja je bil pojasniti vlogo, ki jo je imel v predenju «črne mreže» in strategije napetosti rimski fašistični časnikar in agent SID Guido Giannettini.
Zasliševanje častnikov, bivšega poveljnika glavnega štaba italijanske vojske generala Aloie, generala Filippa Štefanija in Giuseppa Fioranija, je bilo strogo tajno. Karabinjerja, ki sta stražila pred vrati načelnika preiskovalnega urada dr. Amalija, kjer je D’Ambrosio zasliševal priče, nista dovolila časnikarjem, da bi se približali. Tudi zaslišani častniki so bili v pogovoru s časnikarji zelo skopi z informacijami. General Stefani je z rezkim «Ne!» zavrnil vsakršno vprašanje in se hitro oddaljil. Nekoliko zgovornejši je bil general v pokoju Aloia, ki je dejal, da je v bistvu ponovil preiskovalcem to, kar je že izjavil urdenikoma tednika «Panorama», in sicer, da ni nikoli spoznal Giannettinija osebno in da ni imel z njim ne posrednih ne ne-
posrednih stikov. Vse, kar sem v tej zvezi ukrenil — je dejal general — je, da sem naročil svojemu pribočniku polkovniku Stefaniju, naj opozori tedanjega šefa SID Hen-keja, naj preuči možnost, da se po-služi Giannettinijevih informacij.
General Fiorani, ki je leta 1967 s činom polkovnika vodil oddelek SID za protivohunsko službo, pa je v pogovoru z novinarji, dejal, da je on le postranska osebnost. Sodniki so ga zaslišali v zvezi s pismom, ki ga je Giannettini poslal sedanjemu poveljniku SID generalu Maletti-ju. V tem je rimski časnikar po udarjal, da je imel prvi sestanek s tedaj še polkovnikom Fioranijem. ko je začel sodelovati z obveščevalno službo. «Giannettini — je v tej zvezi poudaril Fiorani — ni potreboval nobene podpore z moje strani, saj je bilo njegovo ime v krogih SID že dobro znano.»
še bolj skopi z informacijami so bili trije sodniki D’Ambrosio, A-lessandrini in Fiasconaro. Le na vprašanje, če bodo v kratkem zaslišali poveljnika glavnega štaba in nekdanjega poveljnika SID admirala Henkeja, so odgovorili z dvoumnim: «Vse je možno.» Kljub tajnosti preiskovalnega postopka, ki je v takih primerih res nepredirna, pa kaže, da so preiskovalci dosegli nekaj
pomembnih rezultatov in da imajo dokaj jasno sliko o Giannettinijevi osebnosti. Časnikarjem, ki so jih čakali pred milansko sodno palačo, so se zdeli trije sodniki dokaj zadovoljni, čeprav je jasno, da ni prišlo do nepričakovanih razpletov.
V prihodnjih dneh bodo preiskovalci preučil doslej zbrano gradivo in bodo odločili, če naj ponovno zaslišijo Giannettinija ali ne. Časnikar, ki se je pred nedavnim vrnil v Italijo v dokaj nenavadnih okoliščinah, je doslej trdil, da je dal obveščevalni službi vse informacije, ki jih je imel, o delovanju izvenparlamentamih levičarskih in desničarskih skupin. Nekaj informacij naj bi zbral tudi o manj pomembnih atentatih iz leta 1969, o pokolu v kmečki banki pa naj ne bi vedel ničesar.
če je to res ali pa je le del časnikarjeve obrambne strategije bodo sodniki skušali ugotoviti v prihodnjih dneh. Dejstvo pa je vsekakor, da je bil Giannettini za SID pomemben agent, če ga je obvešče-valna služba redno plačevala tudi ko je pobegnil v tujino, ker je dr. D’Ambrosio izdal proti njemu zaporni nalog. V tfej zvezi je milanski preiskovalni sodnik že zaslišal vodje obveščevalne službe Malettija, Violo in Casca Querazza.