>
Cd Zbiranje in uporaba podatkov pri poklicnem svetovanju osnovnošolcem
a
<u
a
is
Iris Kravanja Šorli
Uvod
Prvi korak k uspešni poklicni poti se zacne že v osnovni šoli, zato je pomembno, da ucenci v casu osnovnošolskega izobraževanja pridobijo cim vec podatkov, ki jim bodo kasneje pomagali pri izstopu iz relativno varnega šolskega okolja na turbulenten trg dela, na katerem bodo tržili svoje znanje, izkušnje, veščine, spretnosti in sposobnosti.
V Sloveniji se v zadnjih desetih letih razvijajo nove dejavnosti, ki pomagajo otrokom, mladostnikom in odraslim pri odlocanju za poklic, izobraževanje, ucenje, zaposlovanje in osebni razvoj. Vse te razlicne dejavnosti bi lahko skupaj zaobjeli pod izrazom karierna orientacija, ki se je v Sloveniji zacel uporabljati po letu 2005, na ravni Evropske unije pa že leto dni prej, ko je bila v Svetu Evrope sprejeta Resolucija o karierni orientaciji, katere definicija se glasi (Kohont idr. 2011, 5):
Orientacija se v kontekstu vseživljenjskega ucenja nanaša na vrsto aktivnosti, ki državljanom v vseh starostnih obdobjih in na katerikoli tocki njihovega življenja omogocajo identifikacijo njihovih sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odlocitev na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica. Poleg tega jim omogoca vodenje svojih življenjskih poti v ucenju, delu in drugih okoljih, v katerih se teh kompetenc in sposobnosti naucijo in/ali jih uporabijo.
Karierna orientacija je tako izraz, ki zajema poklicno, izobraževalno in zaposlitveno orientacijo ter dejavnosti informiranja in svetovanja postavlja v kontekst vseživljenjskega ucenja (Bezic idr. 2006). Je proces in hkrati skupni izraz za razlicne dejavnosti, s katerimi svetovalci pomagajo posameznikom pri spoznavanju lastnih sposobnosti in želja, pa tudi pri spoznavanju možnosti, ki so na voljo v okolju glede izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja. Karierno svetovalno delo se torej nanaša na storitve, službe in dejavnosti, ki posamezniku pomagajo sprejemati odlocitve o izobraževanju, usposabljanju in poklicu ter jim omogocajo vodenje
vodenje 2I2012: 69-80
njihovih življenjskih poti v učenju, delu in drugih okoljih (Kohont idr. 2011, 22).
Evropska politika, predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja, je v karierni orientaciji prepoznala pomemben mehanizem za učinkovitejši razvoj človeških virov, in s tem tudi družbe nasploh, zato ji v zadnjih letih namenja veliko pozornosti.
Razvoj in povezovanje svetovalnih dejavnosti sta ključ za večjo vključenost in uspešnost vseh prebivalčev Slovenije v pročesih vseživljenjskega učenja in razvoja kariere, od vrtča do zrele dobe v odraslosti, kar je pomemben prispevek k ustvarjanju ekonomskega, sočialnega in kulturnega kapitala, ki naj temelji na vlaganju v razvoj vsakega posameznika (Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji 2007).
Šolska svetovalna služba in poklicno svetovanje
V zadnjih dvajsetih letih so karierno orientačijo začele izvajati tudi zasebne agenčije za zaposlovanje, zasebne agenčije za razvoj človeških virov, čentri za izobraževanje odraslih, univerze itd. in ni več namenjena zgolj učenčem in dijakom, temveč tudi študentom, brezposelnim, odraslim zaposlenim in odraslim udeleženčem izobraževanja. Razvoj je prinesel nove pristope in nove metode. V svojem prispevku se bom osredotočila na poklično orientačijo, ki se izvaja v osnovnih šolah.
Za začetek pokličnega svetovanja v slovenskih šolah se šteje ustanovitev poklične svetovalniče, ki jo je leta 1938 na pobudo obrtnikov in strokovnih šol v Ljubljani ustanovila banska uprava Kraljevine Jugoslavije in je delovala do začetka druge svetovne vojne. Končept dela je bil drugačen kot danes, svetovanje je temeljilo na rezultatih zdravniških in psiholoških pregledov (Oman 1976).
Po vojni se je razvoj pokličnega svetovanja začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, takrat se je tudi začel uporabljati izraz poklično usmerjanje, ki se je v šestdesetih letih razvilo v izdelan sistem, ki so ga aktivno začele širiti šolske svetovalne službe. Obstajal je načionalni program pokličnega usmerjanja, ki je vključeval čelotno generačijo učenčev. Pri učenčih sedmega razreda se je izvedlo testiranje intelektualnih sposobnosti ter predavanje o pokličih. V osmem razredu se je program nadaljeval z anketo o izbiri pokliča, timskimi konferenčami, na katerih je tim oblikoval očeno o ustreznosti izobraževalne/poklične namere za vsakega učenča posebej, z zbiranjem prijav za vpis v srednje šole ter individualnim svetovanjem. Pojem »usmerjanje« je postajal vedno bolj sporen (širša javnost ga je povezala z nepopularnim usmerjenim
izobraževanjem, hkrati pa izraz usmerjanje implicira, da obstaja na eni strani nekdo, ki usmerja in je v vlogi eksperta, na drugi strani pa nekdo, ki je usmerjen in voden), zato se je v drugi polovici devetdesetih let zacel uporabljati izraz poklicna orientacija. V zadnjih letih se v Sloveniji uporablja izraz karierna orientacija (ali vseživljenjska karierna orientacija), ki se jo zacne načrtno izvajati v casu osnovnošolskega izobraževanja in potem poteka skozi celo nadaljnje življenje.
Pravzaprav vlada nekakšna zmeda pri poimenovanju dejavnosti na tem podrocju in se terminologijo na podrocju karierne orientacije šele poskuša urediti. V prispevku se bom držala poimenovanja kot ga priporocajo strokovnjaki v Terminološkem slovarcku karierne orientacije (Kohont idr. 2011), in sicer:
•	Poklicna orientacija je celostna dejavnost, katere cilj je pomagati posamezniku do odlocitve za nadaljnje izobraževanje in izbiro poklica. Je organizirana dejavnost, ki pomaga posamezniku ugotoviti njegove sposobnosti in osebnostne lastnosti, raziskati možnosti za izobraževanje in zaposlovanje ter izbrati poklic in izobraževanje v skladu z njegovimi interesi, zmožnostmi in možnostmi.
•	Poklicna vzgoja je program nacrtovanih dejavnosti, s po-mocjo katerega posameznik razvije predstave, znanja in ve-šcine, ki mu omogocajo ustrezno vodenje kariere v izobraževanju in delu.
•	Poklicno svetovanje je svetovalni proces, v katerem se posamezniku na podlagi relevantnih informacij pomaga sprejeti odlocitev o poklicu in poti, ki ga do poklica vodi.
•	Karierno svetovanje je storitev, pri kateri se posameznik ob pomoci svetovalca odloca o kariernih ciljih in sprejema karierne odlocitve na podlagi svojih želja, potreb, sposobnosti, lastnosti, znanj, interesov, vrednot in razvojnih priložnosti ter zastavljen karierni nacrt tudi uresnicuje.
Ker je šolsko svetovanje raztegnjeno na kar precejšni del otrokovega življenja, mora potekati kontinuirano, od prvega stika otroka s šolo, pa vse do takrat, ko ucenec zapusti šolo (Resman 1999). Temeljni cilj svetovalne službe v šoli je otrokov optimalni razvoj ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Osnova šolskega svetovalnega dela je prav življenje otroka, ucenca, dijaka, študenta, ta pa se po vecini vrti okoli otrokovega (Resman 1999, 139):
•	osebnega (psihofizičnega) razvoja in problemov, ki jih to prinaša ter njegove življenjske perspektive;
•	socialnega okolja in njegovega življenja v njem (šolsko socialno okolje, vrstniki, družina, dom) ter
•	učnega (šolskega) in poklicnega dela in perspektive.
Zato lahko trdimo, da se šolski svetovalni delavci ukvarjajo z vsemi tremi komponentami svetovanja: z izobraževalno, poklicno in osebno komponento in je poklicna orientacija samo del njihovih nalog, ki poteka ves cas šolanja ucencev, v bolj skoncentrirani obliki pa v osmem in devetem razredu.
V programskih smernicah za svetovalne službe v osnovni šoli (Cacinovic Vogrincic 2008) je opredeljeno, da poklicna orientacija zajema naslednje aktivnosti: poklicno informiranje, diagnosticira-nje, poklicno svetovanje, poklicno vzgojo, namestitev, zastopanje, povratno informiranje in spremljanje ucencev.
Poklicna vzgoja kot ena od aktivnosti poklicne orientacije predstavlja program nacrtovanih izkušenj, s pomocjo katerih ucenec razvije predstave, znanja in vešcine, ki mu omogocajo ustrezno odlocanje in pomagajo pri prehodih z ene na drugo stopnjo izobraževanja ter pri prehodu v zaposlitev. Poklicno vzgojo izvajajo uci-telji v okviru rednih predmetov. Izvaja pa se tudi v okviru oddelcne skupnosti (razredniki in svetovalni delavci), drugih aktivnosti v šoli (interesne dejavnosti, popoldanska predavanja) in izven šole (ekskurzije, obiski podjetij in organizacij), ki jih koordinirajo svetovalni delavci. Pri poklicni vzgoji šola sodeluje še z Zavodom rs za zaposlovanje, Zavodom rs za šolstvo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Centrom rs za poklicno izobraževanje, Kadisom in srednjimi šolami.
Poklicna orientacija je razdeljena na (Cacinovic Vogrincic 2008):
•	svetovalno delo z u cen ci (informiranje u cen cev o nadaljnjem izobraževanju, poklicih in možnostih zaposlovanja, organizacija obiskov ucencev v podjetjih in pri delodajalcih, organizacija in koordinacija predavanj in pogovorov z zunanjimi strokovnjaki, s predstavniki poklicnih skupin, poklicnimi svetovalci Zavoda rs za zaposlovanje, izvedba predavanj in delavnic za ucence, zbiranje podatkov za potrebe poklicnega svetovanja, individualno in skupinsko poklicno svetovanje);
•	svetovalno in posvetovalno delo z ucitelji in drugimi sodelavci na šoli (sodelovanje z razredniki, knjižnicarji pri vzpostavljanju in vzdrževanju baz poklicnoinformativnih gradiv);
•	svetovalno in posvetovalno delo s starši (organizacija in izvedba predavanj in delavnic o vlogi staršev pri poklicnem razvoju in odločanju, individualno poklicno svetovanje za starše);
•	sodelovanje z vodstvom (koordinacija aktivnosti poklicne orientacije z vodstvom šole, sodelovanje z vodstvom pri na-crtovanju strokovnega izpopolnjevanja uciteljev na podrocju poklicne vzgoje, sodelovanje pri organizaciji prostora, kjer bodo ucenci lahko dobili potrebne informacije) in
•	sodelovanje in koordinacija dela z zunanjimi ustanovami (koordinacija aktivnosti z Zavodom rs za zaposlovanje, povezovanje s srednjimi šolami, koordinacija aktivnosti v povezavi z obiski ucencev v podjetjih in organizacijah).
Šolski svetovalni delavec, ki v šoli izvaja poklicno svetovanje, potrebuje veliko informacij o poklicih, šolah, ki izobražujejo za posamezne poklice, o delovnih mestih ter možnostih zaposlovanja na trgu delovne sile. Prav tako pa je pomembna identifikacija sposobnosti, želja in interesov posameznih ucencev. Šele oboje skupaj omogoca sprejemanje dobre odlocitve za izobraževanje, usposabljanje in poklic.
Zbiranje podatkov za potrebe poklicnega svetovanja
Ves cas šolanja se zbirajo podatki o posameznih ucencih, ki jih lahko uporabimo pri poklicnem svetovanju. Gre za zbir podatkov o osebnih lastnostih ucenca, o njegovih interesih, sposobnostih, prakticnosti in nacinih reševanja problemov.
V	Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Pravilniku o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na podrocju vzgoje osnovnošolskega izobraževanja se dolocajo pravice, obveznosti, nacela, ukrepi, s katerimi se preprecujejo neustavni, nezakoniti in neupraviceni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Temelji na nace-lih zakonitosti, poštenosti in sorazmernosti. Namen zbiranja mora biti dolocen z zakonom, podatki morajo biti tocni in ažurni in ustrezni po obsegu in glede na namene zbiranja in obdelave. Vsakršna diskriminacija je prepovedana. Prav tako mora biti dolo-ceno, kdo zbira osebne podatke, katere podatke zbira, med katerimi posamezniki se podatki zbirajo, katere podatke se lahko posreduje drugim in komu se lahko posredujejo ter rok hrambe podatkov.
V	osnovni šoli se zbirajo osebni podatki na podlagi zakona in
osebni podatki, ki se zbirajo s soglasjem staršev. V prvo kategorijo spadajo osebni podatki, ki se vpisujejo v vpisni list, matični list, matično knjigo in v zbirni seznam vseh učencev v šoli (ime, priimek otroka, naslov bivališča, emšo, kraj in datum rojstva, državljanstvo, podatki, ki so vezani na ocenjevanje in napredovanje učenca, lahko tudi podatki o zdravstvenem stanju, ki so pomembni za otrokovo delo in varnost v šoli, ime in priimek staršev, naslov staršev in njihovo telefonsko številko).
S soglasjem staršev se zbirajo podatki, ki so potrebni za obravnavo otroka, ki potrebuje pomoč in svetovanje (osebna mapa učenča), podatki, ki so potrebni za pripravo individualiziranih programov za učenče s posebnimi potrebami, podatki, ki se vpisujejo v športnovzgojni karton, podatki, pridobljeni v postopku ugotavljanja pripravljenosti za vstop v šolo, podatki, potrebni za dodeljevanje različnih oblik subvenčij in materialne pomo či ter podatki, ki se potrebujejo pri kariernem oz. pokličnem svetovanju (MFBT-testi, Vprašalnik o poklični poti).
Ključni viri podatkov, ki jih svetovalni delave č potrebuje pri po-kli čnem svetovanju, in so vezani na posamezne u čen če, so: osebne mape učen čev, individualizirani programi za učen če s posebnimi potrebami in nadarjene učen če, o čene iz posameznih predmetov, podatki o vključevanju v interesne dejavnosti v šoli in izven nje, analiza Vprašalnika o poklični poti, poglobljeni individualni in skupinski pogovori z učen či, pogovori z učitelji, razredniki, starši, strokovnimi delav či v inštitu čijah, kjer so u čen či v morebitni obravnavi in rezultati in analize MFBT-testa, ki jih pripravijo svetovalke Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za vse učen če, ki so bili predhodno testirani.
Pogoj za uspešno individualno karierno svetovanje je tudi dobro poznavanje izobraževalnega sistema in tudi posameznih šol ter posameznih izobraževalnih programov, tako z vidika zahtevnosti kot z vidika vsebine. Svetovalni delave č mora dobro poznati pokliče, bistvene zna čilnosti pokličev z vidika sposobnosti in kom-peten č, ki jih morajo osebe imeti, če želijo poklič uspešno opravljati. Seveda pa mora poznati tudi trende zaposlovanja na posameznih pokličnih podro čjih in trende v sami družbi.
Osebni podatki učencev
Uporaba interpretiranih rezultatov mfbt pri poklicnem svetovanju in analiza Vprašalnika o poklicni poti
mfbt (prirejena in prevedena oblika ameriškega testa gatb -General Aptitude Test Battery - multifaktorska baterija testov) je
eden izmed petih najbolj uporabljenih psiholoških testov na področju pedagoške psihologije v Sloveniji in se je začel uporabljati že leta 1978 (Boben in Pogačnik 2000). V osmem razredu osnovne šole ga vsako leto reši 95-97% učencev. Testiranje traja dve šolski uri. Za preizkus sposobnosti morajo dati soglasje starši, ki je hkrati tudi soglasje k izpolnjevanju Vprašalnika o poklicni poti (vpp). Rezultate testa se sme uporabiti samo za svetovanje, ne pa za namere selekcije. Interpretacija testa se izvaja s strani svetovalk Zavoda rs za zaposlovanje, po predhodnem izpolnjevanju vpp, ki ga tudi pripravi Zavod. Rezultati testiranja se posredujejo svetovalnemu delavcu in so namenjeni kariernemu svetovanju ucencem na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. mfbt daje sorazmerno veliko informacij o sposobnostih ucenca, omogoca oceno splošnih kognitivnih sposobnosti in oceno razvitosti specificnih sposobnosti. Oboje je pomembno pri opredelitvi mocnih podrocij, na katerih posameznik dosega relativno visoke vrednosti in znotraj katerih bi bilo smiselno iskati primerne poklice. Ucenec ima vec možnosti za uspešno kariero na področjih, za katere ima tudi ustrezne dispozicije.
Pomembno je dobro poznavanje interesov in motivacije ucenca, zato je smiselno, da se rezultati mfbt skupaj z vpp uporabljajo za presojo primernosti poklicnih namer ucencev glede na njihov profil sposobnosti ter za odkrivanje ucencev, ki potrebujejo dodatno individualno svetovanje ali poglobljen pogovor pred vpisom v srednjo šolo. Na ta nacin se lahko ucenec izogne premalo premišljenim odlocitvam, ki lahko vodijo do neuspeha ali izgube šolskih let v neustreznem programu. Rezultati mfbt lahko služijo kot ocena potenciala, kot eden izmed kazalcev prihodnje uspešnosti ucenca in so hkrati primerjava s sedanjo uspešnostjo ucenca v šoli, pri izvenšolskih aktivnostih, hobijih, interesnih dejavnostih v šoli.
Pomembno se zdi poudariti, da pri poklicni orientaciji ne gre samo za enostransko posredovanje informacij, pomemben je predvsem pogovor s posameznim ucencem (in vcasih tudi s starši), v katerem ucenec osmišlja svoj interes, motive, predstave, ki jih ima o dolocenem poklicu, hkrati pa ima možnost, da lahko preverja in ocenjuje svoje zmožnosti, prednosti in osebnostne lastnosti, ki so potrebne za uspešno opravljanje dolocenega poklica. Poznavanje samega sebe je namrec kljuc do uspešne izbire poklica.
Drugi podatki o učencih
V skladu z dolocili Zakona o osnovni šoli Svetovalni delavec zajema podatke o ucencu tudi iz osebne mape ucenca, ki potrebuje
ca tí ca a
Sh &
CÖ tí
M o a
CU
§ á
>8 « P ft
tí
3	£ â-
s	^
>o	O
ca	o
ÏH	^
CU	¡>
'iï	CU £
ES	.ta
tí	cA
¡13	tí	'3		
	ÏH	>0		
tí CÖ	>0 CÖ			
tí	tí	ca		
tí	B	ÏH		tí
	S cu tí	ca	tí	cd
-Tí		ES	5H ES	
>3	tí
ca	«
fH	tí
fe	^
°	M
tí
ft ^
ta (Ä
>
tí
cu
^ 'S
S
¡tí 13
^ fe o o
cd o
^ 3 g
O	^
[>	O
«Ö	-ti
Sh	>O
CC	^
tí	w
T3
O
-tí
ca
13
-Tí
'i? T3
M
O ft
MI
O
^	-tí
cí3	f
¡tí	tí
•H	T3

'Sh
cj	(3	cj
tí	s	fi
CU	O
>o	^	>o
D	&	D
^ £
ca
ïï H
£ £ tí >N cd «ö
s

tí T3
M O
ÏH ft
tu	ca
~	M
Ö	tí
-Q	^
O	.3
^	^
TS	M
O	O
ft	ft
O	ca
t»	M tU
«	il
CU	^
>o	ÇU
^	cA
0 (Z)			tí	CJ	
			ÏH	ca	
CD			-Q O	EH	
O				ÍH	
><Z)				O	
O				O	
			tí		
'tí			ca		0
cA	13		13 tí	« O	CU js
				«	
					
cd	ca	tí CÖ	«	B	
in	tí			c^	tí
ï> -Tí	ca tí		O «		13 >
ÏH ft O	0 ? CÖ	ta B	ca ta B	M	0 c^ >
eu tí T3	CA T3 cu ÏH ft	B ÏH =2 tí	B ÏH &	CU 0 ft	ca 'c? >
T3
o tí tí ta
tí -tí
"î3
T3
k ^ Q o
ft
ft
h tí
ca tu
H tí ^
| .3 g 3
cu o ^ Q ft
tí
ca
ES
TS
T3
ca ^
H
n
h
(D ta

^ w o <u	o	o	.rt
-g	M	O	S °
caca O H	O	O CD	CD ^
c^in Ti (D	Ti	Ti1—1	1—'O
O	O	Ti
fp O
Ti
cS^ ^ o	„
Bog«	rt	« ° «	°	oo
2 ta	ta 2 ta	*
B° £ j3	£
S S 1 1
° g ° Ti	CD Ti
«>oQO	Ž	OOOSo
B g o	g	ogog	g B
Ti	O	Ti	CD	Ti	^	Tj
i> -rt
o	u ts
^	^	Ti
>s a	cš
g 5	dB	H ^ <u §
o M	^ ca o j^rrt
& z	hs	s ^ <3 hS
'B !>	G :B	!>o :B
•¡3 is	s	Oft a
>0 ®	^B	-krtCa	~<uS
B «	t^ES	^ ¿3 5 B'^^
s £3	2 m cu
"¡3	ca'	13°CD	£ £
cdSO	rt^ft	tftsfi ¡>B^ S S
hS S	ca^ca	fni^S oPn CS ^
sa^	^taB	"iS	i> rt
cata -	t» SS H
§g llgf g * n=l H^S	i s! bii g a s
			
			
			's3
			CD
			J»
			
		ca	>
			ca
		CD	
			Ti
		.Ig	N
H ffl		's3	iH CD
h		>0	
		B B iH	's? CD
■¡3		CD	
		B	rt
B		^SH	B
N CD		'SH	.¡g
iH 'S	FM	> CD	> CD
ca	>	'B	?
CD iH	ca	ca >	's?
ft	la	CD > X	ca
iH CD	B ca		
t3	si	O PH	SH ft
		'E3			13		
		CD			'E3		
		13		'CD	Ti CD		
		0		B			
CD		ft		CD			iH ca
B CJ		O		>0 B	ca iH		
		ca			N		
13		■T*					
0				'iH	'iH		'SH
ft		K		0	0		O
O		13		>	>		>
				0	0		O
g		ca		Ml	M		M
CD		iH		N	N		N
		ft		ca	ca		ca
ca B		^		iH	iH		iH
	CD 'CD	c^		13	13		13
CD O		c^ 'f?		la B	la B		la B
'S	ca	ca		13	Ti	CD	Ti
> -rt CD O	t3 CD	> CD CD P3	•rH	'g Ti	"g Ti	>0 B	"g Ti
	'SH O		O ft				¿3
•	¡i	^
H	^	5
•S	o	<0
'rt	*"	'G	S -A
S	B	ta	> o
rt	-rt B	N O)
^	rt o	rt ^
s	k	¡i
60	X	>0' SO -j
3	^	° I ^
13 g g «	agi
CD	CD >(«	B
cS
^	^	Cl)	U ,2 y
Ti ^
•rt ^ ^'B	s
ŠŠ "I
tS'B cS.i^	cS
B	B
Ti	ti CD ca
B	B	rt	rt	C	CD	o	-B
H rB	>	.g	O	.g	«	>N	¿a	3
| v	S	'S	.B	^	£
1 i	S	§	S	§	t	%	S	°
B
t^ >
pomoč in svetovanje in se vodi in hrani v šolski svetovalni službi.
Pomembno je, da pri kariernem svetovanju dobro poznamo delovne in učne navade učenča, ali je pri šolskem delu in drugih aktivnostih samostojen ter njegove očene iz posameznih predmetov. Viri teh podatkov so praviloma učitelji posameznih predmetnih področij in razredniki, zato so v sam pročes poklične orienta-čije vključeni tudi slednji.
V	skladu z določili zakona o Usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so pomemben vir podatkov za učenče s posebnimi potrebami (tako tistimi, ki so usmerjeni v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenimi izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo kot nadarjenimi učenči) so tudi individualizirani programi, ki jih za učenče pripravijo strokovne skupine. Pri tem so ključna predvsem otrokova močna področja. Kadar gre pri posameznem učenču za spečifične učne težave ali primanjkljaje na posameznih področjih učenja, se glede nadaljnjega izobraževanja in načrtovanja poklične poti posvetujemo tudi s strokovnimi delavči inštitučij, kjer so posamezni učenči obravnavani.
Napovedovanje uspešnosti posameznega učenča je odvisno predvsem od njegove motivačije, zato je tako pomembno, da predhodno preverimo njegove interese, kaj ga zanima, s čim se ukvarja, katere naloge najraje rešuje, kako se znajde s sovrstniki, kakšno vlogo ima med njimi, kaj počne v prostem času ... Za spoznavanje interesov uporabljamo interaktivno spletno aplika-čijo kik (Kam in kako), ki jo je v ta namen pripravil Zavod rs za zaposlovanje. Pomemben je tudi pogovor z učitelji, ki vodijo posamezne interesne dejavnosti v šoli.
Vse te zbrane podatke svetovalni delaveč obdela in uporabi pri kariernemu svetovanju za posameznega učenča, da bi vsak posamezni učeneč čim bolje lahko uveljavil svoje zmožnosti in sposobnosti. Preventivna vloga karierne orientačije je v tem, da mlade pripravi na pravočasno razmišljanje o različnih pokličih, izobraževalnih programih in svoji prihodnosti.
Zaključek
Globalizačija in skokovit tehnološki napredek močno vplivata na spremembe na trgu dela, ki se pred našimi očmi dogajajo iz dneva v dan. Vse to narekuje potrebo po uspešnem začetku v kariernem razvoju, ki sega v čas osnovnošolskega šolanja in kasneje vodi do uspešnega nadaljevanja kariere.
V	prispevku sem pregledala in zapisala dejavnosti, ki se nanašajo na poklično vzgojo, poklično informiranje in poklično sveto-
vanje ter dela in naloge, ki jih na tem podrocju skozi celo šolsko leto opravijo svetovalni delavci in ucitelji. Pokazalo se je, da je teh nalog veliko, vendar so nekako razpršene, vcasih premalo povezane in mnogokrat jih niti ne poimenujemo s pravim imenom, sama intenzivnost izvajanja pa je precej odvisna od zagnanosti posameznega svetovalnega delavca in uciteljev.
Področje poklicne vzgoje in poklicnega svetovanja, ki se izvaja za ucence v osnovni šoli, postaja vedno bolj pomembno, tako da bi bilo v prihodnosti potrebno razmišljati o sistemski ureditvi izvajanja teh dejavnosti ter jih vkljuciti v program rednega pouka v obliki izbirnega predmeta, ki bi se pouceval v 3. triadi (35 do 70 ur v šolskem letu). V prehodnem casu pa bi veljalo svetovalne delavce in ucitelje spodbujati k izvajanju interesne dejavnosti, ki bi pokrivala vsebine karierne orientacije in vseživljenjskega ucenja.
Vsebine s poklicno vzgojo bi bilo nujno preplesti s šolskim kuri-kulom ter jih povezati tudi s prakso (krajše vkljucevanje ucencev v razlicne delovne organizacije), ob tem pa ucencem nuditi cim vec možnosti, da razmislijo o sebi, svojih interesih, sposobnostih in željah.
Izvajanje razlicnih aktivnosti v okviru karierne orientacije naj bi bilo usmerjeno k razvijanju vešcin posameznika za lastno vodenje, nacrtovanje in razvoj kariere, v skladu s posameznikovimi življenjskimi cilji, sposobnostmi in interesi ter glede na možnost v izobraževanju, usposabljanju in zaposlitvi. Da smo pri tem lahko uspešni, potrebujemo svetovalni delavci, ki v šolah vodimo poklicno orientacijo, veliko znanja, informacij in podatkov, tako o trgu dela, družbenih spremembah, poklicih, programih, šolah, kot tudi o ucencih, njihovih osebnih lastnostih, interesih, željah in sposobnostih. Pri tem naj nas usmerjajo predvsem njihova mocna podrocja.
Pregled razlicnih dejavnosti s podrocja poklicne orientacije pokaže, da je prav šolski prostor najbolj ustrezno mesto za izvajanje kvalitetnega poklicnega informiranja in svetovanja, ker imajo ucitelji in šolski svetovalni delavci možnost, da skozi celoten proces vzgoje in izobraževanja ucence zelo dobro spoznajo, skozi vec let šolanja intenzivno spremljajo njihov razvoj in napredek ter podatke, ki jih tekom šolanja pridobijo, uporabijo za informiranje in svetovanje, ki pripeljeta do prave odlocitve za pravi poklic.
Literatura
Bezic, T., A. Dobrovoljc, S. Niklanovic, M. Polak, L. RaiceviČ, Z. Šlibar, T. Vilic Klenovšek in V. Vucetic Dimitrovski. 2006. Informiranje in
svetovanje za vseživljenjsko učenje in razvoj kariere v Sloveniji: stanje in perspektive. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Boben, D., in V. Pogacnik. 2000. »Uporaba psiholoških testov v Sloveniji.«
Psihološka obzorja 9 (3): 79-94. Cacinovic Vogrini5i(5, G. 2008. Programske smernice: svetovalna služba v
osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kohont, A., B. Tacer, D. Hrovatic, K. Urbanc, T. Vidmar, Ž. Tolicic Drobež, S. Jelenc Krašovec, S. Pecjak, M. Juriševic, S. Niklanovic, S. Dedic in S. Bucar Markic. 2011. Terminološki slovarček: karierna orientacija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Oman, I. 1976. Teorija in praksa poklicnega usmerjanja. Kranj: Moderna organizacija.
»Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na podrocju osnovnošolskega izobraževanja.«
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_PRAV6096.html Resman, M. 1999. »Posebnosti svetovanja ucencem in dijakom.«
V Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, ur. M. Resman, 137-142. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. 2007. Ljubljana: Ministrstvo
za šolstvo in šport Republike Slovenije. »Zakon o osnovni šoli (uradno precišceno besedilo) (zosn-uPB3).«
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO4918.html »Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (uradno precišceno besedilo) (zuopp-upb1).«
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO5112.html »Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno precišceno besedilo)
(ZVOP-1-UPB 1).«
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO5245.html
■ Iris Kravanja Šorli je svetovalna delavka v oš Martina Krpana. iris.sorli@gmail.com
Iris Kravanja Zbiranje in uporaba podatkov pri poklicnem svetovanju Šorli osnovnošolcem
Prvi korak k uspešni poklicni poti se zacne že v osnovni šoli. Zato je pomembno, da ucenci v tem obdobju pridobijo cim vec podatkov, ki jim bodo kasneje pomagali pri izstopu iz varnega šolskega okolja na turbulenten trg dela, na katerem bodo tržili svoje znanje, izkušnje, spretnosti in sposobnosti. Šolski svetovalni delavec, ki v šoli izvaja poklicno orientacijo, potrebuje veliko informacij o poklicih, šolah, ki izobražujejo za posamezne poklice, o delovnih mestih ter možnostih zaposlovanja na trgu delovne sile. Prav tako je pomembna identifikacija sposobnosti, želja in interesov posameznih ucencev. Šele oboje skupaj omogoca sprejemanje dobre odločitve za izobraževanje, usposabljanje in poklic. Ves cas šolanja se zbirajo podatki o posameznih ucencih, ki jih kasneje lahko uporabimo pri poklicnem svetovanju. V prispevku bomo podrobneje predstavili delo šolske svetovalne delavke na podrocju poklicne orientacije in na primeru svetovanja devetošol-cem prikazali, kako razlicne vire podatkov o ucencih lahko uporabimo pri poklicnem svetovanju.
Ključne besede: karierna orientacija, vzgoja in izobraževanje, informiranje, svetovanje, zbiranje in uporaba podatkov
Collection and Use of Data in Career Counseling for Primary School Students
The first steps on a successful career path are made in primary school. It is therefore important for students to acquire as much information as possible in this period in order to help them in the transfer from the safe school environment to the turbulent labour market, where they will need to promote their knowledge, skills, experience and abilities. A school counselor working on career orientation needs plenty of information on professions, schools educating for those professions, work positions and employment opportunities in the labour market. They must also be able to identify the abilities, wishes and interests of individual students. Only both these factors together enable good decision making for education, training and profession. Data on individual students are collected throughout the process of schooling that can later be used in career counseling. In the paper we present the work of a school counselor performing career counseling by using an example of counseling to final grade students in order to show how we can use different sources of data for students' career counseling. Keywords: career orientation, education and training, informing, counseling, collection and use of data
VQDENJE 2|2012: 69-80