Programi za logistike Borut Jereb Dejan Skok v Mirica Safran v Mateja Skornik Verzija 10.12. Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko Laboratorijza informatiko Celje, december 2010 Avtorji: JEREB, Borut; SKOK, Dejan; ŠAFRAN, Mirica; ŠKORNIK, Mateja. Naslov: PROGRAMI ZA LOGISTIKE Strokovni sodelavec in oblikovanje ovitka: PLUT, Jalen Ilustrator: KOTNIK, Špela Izdajatelj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Laboratorijza informatiko Prva izdaja: december 2010, Celje CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 658.78 658.286 PROGRAMI za logistike / Borut Jereb ...[et al.] ; [ilustrator Kotnik Špela]. - 1. izd. - Celje : Fakulteta za logistiko, 2010 ISBN 978-961-6562-44-7 1. Jereb, Borut 253434112_ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 656(0.034.2) 658.788(0.034.2) PROGRAMI za logistike [Elektronski vir] / Borut Jereb ...[et al.] ; ilustrator Kotnik Špela. - 1. izd. - El. knjiga. - Celje : Fakulteta za logistiko, 2010 Način dostopa (URL): http://labinf.fl.uni-mb.si/p4L/ ISBN 978-961-6562-45-4 1. Jereb, Borut 253506560 Knjiga je urejena s programom ltex. TgX je blagovna znamka American Mathematical Society. To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons: "Priznanje avtorstva - Nekomercialno - Brez predelav (verzija 2.5. in vec)". Besedilo licence je na voljo na internetnem naslovu http://www.creativecommons.si, ali pa na naslovu: Inštitut za intelektualno lastnino, Streliška 1,1000 Ljubljana. Pri pošiljanju predlogov za spremembe in dopolnitve te publikacije se STRINJAM Z NASLEDNJO IZJAVO: V kolikor bo Uredniški svet publikacije upošteval moje predloge sprememb publikacije in bodo le te dodane v novejšo verzijo publikacije, se odpovedujem vsem materialnim avtorskim pravicam, ki izhajajo iz mojega avtorskega dela in se strinjam z objavo mojega imena med avtorji publikacije. Naslov za pošiljanje predlogov je programizalogistike@gmail.com. Naslednji posamezniki so s številnimi popravki, predlogi in drugimi pripombami pomagali izboljšati to knjigo: Grebenc Damjan Smolinger Aleksandra Predgovor V Laboratoriju za informatiko na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru smo pripravili knjigo, v kateri smo opisali uporabo prosto dostopnih programskih rešitev. Knjiga je namenjena študentom, predavateljem, inženirjem in ostalim, ki se srečujejo s potrebo po reševanju logističnih izzivov. Želimo pokazati, kako si je mogoče z uporabo prosto dostopne programske opreme olajšati delo na učinkovit način. Gre za način, ali bolje rečeno pristop, v katerega tisoči iz tako imenovane "skupnosti" vlagajo najboljše, kar premorejo. Prispevajo predvsem zaradi svojih prepričanjin delo največkrat opravijo v okviru svojega prostega časa. Zato so rešitve večkrat zelo posebne in imajo v sebi zrna genialnosti, kijih boljkot kakršen koli zaslužek motivira priložnost, da uresničijo svoje zamisli. Pri opisovanju smo se oprli na poenostavljen logistični primer upravljanja vmesnega skladišča pri proizvodnji avtomobilov. Primer, ki ga uporabljamo tudi sičer pri študijskem pročesu, opisuje skladišče, v katerem so avtomobilske gume, platišča in vijaki. Skladišče polnimo z izdelki treh dobaviteljev, ki uporabljajo vsak svoje transportno sredstvo (železniča, tovornjak s prikoličo in manjše dostavno vozilo), ki vnašajo svoje posebnosti, med katerimi je zelo pomembna časovna dimenzija dobav. Praznimo ga v relativno rednih časovnih intervalih z viličarji, ki zagotavljajo nemoteno oskrbo z avtomobilskimi deli v proizvodnji. Skladišče ima omejeno zmogljivost. Za podjetje predstavljajo skladiščeni avtomobilski deli vezan kapital, ki se s časom dinamično spreminja. Količine se nikoli ne smejo spustiti pod minimalne vrednosti, sajbi bila v tem primeru ogrožena čelotna proizvodnja, kar se ne sme zgoditi. Primer ne zahteva posebnega logističnega predznanja in je primeren tudi za študente začetnike in inženirje z drugih področij. V knjigi smo opisali uporabo šestnajstih programov, vezanih na primer. Ti predstavljajo prav toliko različnih dimenzijproblematike upravljanja vmesnega skladišča polizdelkov. Vsak primer podaja svoje poglavje, ki ga je mogoče prebrati neodvisno. Obdelali smo področje upravljanja pročesov (projektno vodenje, diagrami poteka, sledljivost izdelkov), vizualizačije (vizualizačija oskrbne verige, vizualizačija geografskega področja in uporaba različnih prostorskih GIS slojev), prostorskega planiranja, odločanja (na osnovi iskanja optimalnih vrednosti, večparameterskega odločitvenega modeliranja, simulačijin finančnih tokov), napovedovanja verjetnega razvoja ter navsezadnje statistične analize. Vsako poglavje na kratko opisuje teoretično ozadje posamezne dimenzije problema, katerega upravljanje podpremo z ustreznim orodjem. Nadaljujemo z opisom problema skozi optiko obravnavane dimenzije problema. Sledi kratek opis programskega orodja. Primer njegove uporabe je vezan na primer vmesnega skladišca. Na koncu je vsakemu poglavju dodan kratek povzetek napisanega in seznam virov, ki smo jih pri pisanju poglavja uporabljali. Pred vsemi poglavji je še kratek opis prosto dostopnih programskih orodijin samega primera, ki predstavlja rdeco nit celotne knjige. Že od vsega zacetka je osnovna predpostavka knjige njeno nenehno izboljševanje. Zavedamo se, da je mogoce in potrebno v knjigi marsikajizboljšati in dodati. Zato ste vabljeni vsi, ki imate predloge v zvezi s knjigo, da nam pišete na naslov programiza-logistike@gmail.com. Vse predloge bomo skrbno proucili in vaša uporabna spoznanja vnesli v naslednje verzije. Predvsem si želimo, da bi knjiga s pomocjo "skupnosti" postala tako dobra, da bi jo bilo smiselno prevesti tudi v druge jezike. Ideja za nastanek "prosto dostopne knjige" v lasti "skupnosti" je zorela kar nekaj casa. Uresnicila se je takoj, ko smo s posluhom dekana Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, rednega profesorja dr. Martina Lipicnika, vzpostavili okolje za izvedbo projekta. Za nastanek prve verzije se posebej zahvaljujem podiplomskima študentoma Dejanu Skoku in Mirici Šafran, ki sta z izjemno ustvarjalnostjo, življenjsko mocjo in zagnanostjo pripravljala ideje, iskala rešitve in jih tudi zapisala. V nastajanje besedila se je aktivno vkljucila tudi doktorska študentka Mateja Škornik. Vabilu za pomoc pri izdelavi ilustracij se je odzvala likovna pedagoginja Špela Kotnik in knjigo obogatila s svojimi sporocilnimi slikami. Doktorski študent Jalen Plut je pomagal pri tehnicni realizaciji. Projekta in s tem tudi knjige ne bi bilo, ce ne bi v preteklih desetletjih imel ob sebi kolega Petra Hitija, s katerim si deliva prepricanje o vlogi odprtokodne "skupnosti" in mnoge ure vrocih debat o fenomenu programske opreme nasploh. Zahvaljujem se tudi Kseniji in svojim trem otrokom, ki so tudi zaradi mojega ukvarjanja z odprtokodnimi rešitvami v prostem casu, prikrajšani za mnoge pozornosti, ki bi jih sicer lahko bili deležni. Borut Jereb Kazalo 1 UVOD 23 1.1 Študija primera..................................................................24 1.2 Opis problema....................................................................24 1.3 Proces aktivnosti ................................................................25 1.4 Zbrani podatki....................................................................28 1.5 Cilji ................................................................................30 1.6 Metodologija......................................................................30 1.7 Kako do programskih orodij?..................................................31 1.8 PodroCja raziskovanja ..........................................................35 1.9 Nadomestljivost plaCljivih programskih orodij..............................37 1.10 Kategorije programske opreme ................................................41 1.10.1 Prosta programska oprema ............................................41 1.10.2 Odprtokodna programska oprema ....................................41 1.11 Vrste licenc ........................................................................44 1.11.1 Licenca GNU GPL......................................................44 1.11.2 Druge odprtokodne in prosto dostopne licence......................47 1.11.3 Študentska licenca ......................................................48 1.11.4 Licenca za prosto verzijo ................................................48 1.12 Kako uporabljati programska orodja? ........................................49 2 PLANNER - načrtovanje aktivnosti 53 2.1 Teoreticno ozadje................................................................54 2.1.1 Tehnologija crtne kode..................................................54 2.1.2 Ganttov diagram ........................................................54 2.2 O programskem orodju ..........................................................57 2.3 Uporaba ..........................................................................59 3 DIA - Načrtovanje diagramov 69 3.1 Teoreticno ozadje................................................................70 3.1.1 Diagram poteka/aktivnosti............................................70 3.1.2 Standard UML..........................................................70 3.2 O programskem orodju ..........................................................75 3.3 Uporaba ..........................................................................86 4 ZINT- generator Crtnih kod 93 4.1 Teoretično ozadje................................................................94 4.1.1 Tehnologija črtne kode..................................................94 4.2 O programskem orodju ........................................................97 4.3 Uporaba..........................................................................99 5 ASDN - integracija oskrbne verige 107 5.1 Teoretično ozadje................................................................108 5.1.1 Oskrbna veriga..........................................................108 5.2 O programskem orodju ..........................................................109 5.3 Uporaba..........................................................................116 6 GOOGLE ZEMLJA - naCrtovanje poti z digitalnim zemljevidom 131 6.1 Teoretično ozadje................................................................132 6.1.1 Digitalni zemljevidi ....................................................132 6.2 O programskem orodju..........................................................132 6.3 Uporaba ..........................................................................139 7 QUANTUM GIS - geografsko informacijsko planiranje 147 7.1 Teoretično ozadje................................................................148 7.1.1 Geografsko informačijski sistem......................................148 7.2 O programskem orodju ..........................................................149 7.3 Uporaba..........................................................................164 8 QCAD - 2D prostorsko naCrtovanje 179 8.1 Teoretično ozadje................................................................180 8.1.1 Računalniško podprto načrtovanje CAD ............................180 8.2 O programskem orodju ..........................................................182 8.3 Uporaba ..........................................................................184 9 SIMPLE WAREHOUSE MAPPER- 3D simulacijsko orodje 195 9.1 Teoretično ozadje................................................................196 9.1.1 3D vizualizačija prostora ..............................................196 9.2 O programskem orodju ........................................................197 9.3 Uporaba..........................................................................201 10 PETERSEN - odloCanje na podlagi teorije grafov 211 10.1 Teoretično ozadje................................................................212 10.1.1 Teorija grafov............................................................212 10.2 O programskem orodju ..........................................................213 10.3 Uporaba ..........................................................................224 11 LINDO - optimizacija stroškov 239 11.1 Teoreticno ozadje................................................................240 11.1.1 Linearno programiranje ................................................240 11.1.2 Metoda simpleksov......................................................241 11.2 O programskem orodju..........................................................241 11.3 Uporaba..........................................................................247 12 DEXI - odločitveni model 257 12.1 Teoreticno ozadje................................................................258 12.1.1 Vecparametrski odlocitveni model....................................259 12.2 O programskem orodju ..........................................................262 12.3 Uporaba ..........................................................................272 13 GNUCASH - finančno načrtovanje 287 13.1 Teoreticno ozadje................................................................288 13.1.1 Financno nacrtovanje....................................................289 13.2 O programskem orodju..........................................................291 13.3 Uporaba ..........................................................................299 14 GPSS WORLD - simulačija "dogajanja" v skladišču 309 14.1 Teoreticno ozadje................................................................310 14.2 O programskem orodju..........................................................311 14.3 Uporaba ..........................................................................319 15 SCILAB - numerično reševanje in analiziranje podatkov 363 15.1 Teoreticno ozadje................................................................364 15.1.1 Napovedovanje povpraševanja........................................364 15.1.2 Kvantitativne metode napovedovanja ................................364 15.2 O programskem orodju ..........................................................365 15.3 Uporaba ..........................................................................378 16 OOo PREGLEDNICA - gibanje zalog 391 16.1 Teoreticno ozadje................................................................392 16.1.1 Elektronske preglednice................................................392 16.2 O programskem orodju ..........................................................392 16.3 Uporaba..........................................................................401 17 PSPP - statistična analiza podatkov 409 17.1 Teoreticno ozadje................................................................410 17.1.1 Statisticna analiza podatkov............................................410 17.2 O programskem orodju ..........................................................410 17.3 Uporaba ..........................................................................419 18 DOSTOP DO PROGRAMSKIH ORODIJ 431 19 PREVODI 435 20 PRILOGA 445 20.1 Scilab....................................... 446 20.1.1 Brownov model............................. 446 20.1.2 Holtov model.............................. 447 20.1.3 Regresijski model............................ 449 20.1.4 Funkcija napovedovanja (Forecast).................. 451 20.2 GPSS World................................... 453 20.2.1 Model .................................. 453 20.2.2 Vhodni podatki............................. 456 Slike 1.1 Opis pročesa dela................................................................27 1.2 Zbrani podatki....................................................................29 1.3 Zagon programskega središča Ubuntu........................................31 1.4 Programsko središče Ubuntu..................................................32 1.5 Nameščanje ali odstranjevanje programskega orodja........................32 1.6 Upravljanje paketov Synaptič..................................................33 1.7 Nameščanje programskega orodja ............................................34 1.8 Sourče forge......................................................................34 1.9 Povezave med kategorijami programske opreme ............................42 1.10 Odprtokodni produkti..........................................................42 1.11 Odprtokodni produkti ..........................................................43 1.12 Ubuntu ............................................................................44 1.13 Program Wine....................................................................50 1.14 Namestitev programskega orodja s pomočjo programa Wine..............51 1.15 Dovoljenje za odpiranje datoteke kot program..............................51 1.16 Nastavitev za odpiranje z Wine Windows Program Loader................52 1.17 Odpiranje z Wine Windows Program Loader................................52 2.1 Spletna stran ......................................................................58 2.2 Prenos programskega orodja ....................................................58 2.3 Programsko okno ................................................................59 2.4 Zagon novega projekta ..........................................................60 2.5 Shranjevanje novega projekta ..................................................60 2.6 Odpiranje shranjenega projekta ................................................61 2.7 Koledarske nastavitve ..........................................................61 2.8 Zapis nove aktivnosti ............................................................62 2.9 Določitev trajanja aktivnosti....................................................63 2.10 Povezava aktivnosti ..............................................................64 2.11 Dodajanje povezave aktivnosti ................................................64 2.12 Oblika povezave med dvema aktivnostma ..................................65 2.13 Kritična pot ......................................................................65 2.14 Pomoč ............................................................................66 2.15 Ganttov diagram ................................................................66 2.16 Izvoz dokumentov ..............................................................67 2.17 Pregledovanje dokumenta v HTML obliki s pomocjo spletnega brskalnika 68 3.1 Zgodovinski razvojspecifikacije poenotenega modelnega jezika UML . 71 3.2 Pet pogledov na sistem UML..................................................72 3.3 Odvisnost ........................................................................74 3.4 Asosiacija in agregacija ..........................................................74 3.5 Generalizacija ....................................................................74 3.6 Realizacija ........................................................................74 3.7 Urejevalnik diagramov Dia ....................................................76 3.8 Prenos programskega orodja Dia ..............................................77 3.9 Menijska vrstica ..................................................................77 3.10 Orodna vrstica - Datoteka ......................................................78 3.11 Nastavitev strani ................................................................78 3.12 Prikaznih osnovnih in specifirnih orodij......................................79 3.13 Osnovno okno ....................................................................80 3.14 Orodna vrstica - Pogled (Windows) ............................................81 3.15 Orodna vrstica - Pogled (Ubuntu Linux)......................................81 3.16 Listi in predmeti ..................................................................82 3.17 Možnosti oblik orodij............................................................82 3.18 Specificna orodja ................................................................83 3.19 Dodajanje predmetov na platno ................................................84 3.20 Oblikovanje in povezovanje predmetov ......................................84 3.21 Dodajanje besedila v izbrani predmet ........................................85 3.22 Lastnosti diagrama ..............................................................85 3.23 Pomoc ............................................................................86 3.24 Orodja UML......................................................................87 3.25 Lastnosti diagrama ..............................................................88 3.26 Diagram aktivnosti z UML......................................................89 3.27 Drevo diagrama ..................................................................90 4.1 Uvodna spletna stran ............................................................98 4.2 Simbologija crtne kode ITF-14..................................................100 4.3 Izbira crtne kode ITF-14........................................................102 4.4 Kreirana crtna koda..............................................................102 4.5 Izbira barvne podlage ..........................................................103 4.6 Izbira velikosti crtne kode......................................................103 4.7 Generiranje zaporedja ..........................................................104 4.8 Izbira oblike dokumenta shranitve generiranega zaporedja................105 4.9 Slike generiranega zaporedja crtne kode......................................105 5.1 Agile Supply Demand Network................................................110 5.2 Osnovno okno ASDN ............................................................110 5.3 Vozlišca in povezave med njimi................................................112 5.4 Izpolnitev pročesa ................................................................114 5.5 Atributi za vozlišča..............................................................115 5.6 Orodna vrstiča ....................................................................115 5.7 Uporaba programa ASDN ......................................................116 5.8 Dodajanje povezav in puščič....................................................117 5.9 Dodajanje povezav in puščič....................................................117 5.10 Izračun zahtevnejših vrednosti - 1. del........................................118 5.11 Izračun zahtevnejših vrednosti - 2. del........................................119 5.12 Zapis vrednosti atributov - 1. del ..............................................120 5.13 Zapis vrednosti atributov - 2. del..............................................121 5.14 Izbira prevoza ....................................................................122 5.15 Atributi povezav ................................................................122 5.16 Izbira zemljevida ................................................................123 5.17 Prikaz na zemljevidu Evrope ..................................................123 5.18 Grafični prikaz rezultatov......................................................124 5.19 Ganttov diagram ................................................................125 5.20 Zaloge ............................................................................125 5.21 Vezani kapital na dan............................................................126 5.22 Grafi po meri - 1. del............................................................126 5.23 Grafi po meri - 2. del............................................................127 5.24 Raven storitev....................................................................127 5.25 Tabela vozlišč....................................................................128 5.26 Transportna tabela ..............................................................128 5.27 Finančni podatki ................................................................129 5.28 Preračun..........................................................................129 5.29 Pregled opravljenega dela - sčenarij ............................................130 6.1 Prenos programskega orodja Google Zemlja ..................................133 6.2 Ogled programskega orodja ....................................................134 6.3 Nastavitev zgodovinskih posnetkov ..........................................135 6.4 Merjenje razdalj ..................................................................135 6.5 Orodna vrstiča - Datoteka ......................................................136 6.6 Orodna vrstiča - Urejanje ........................................................137 6.7 Orodna vrstiča - Pogled ........................................................137 6.8 Zagon simulatorja letenja ......................................................138 6.9 Simulator letenja ................................................................138 6.10 Načrtovanje poti..................................................................140 6.11 Iskanje podjetja..................................................................141 6.12 Navigačijski gumb ..............................................................141 6.13 Sprememba reliefnega pogleda ................................................142 6.14 Dodajanje slojev ..................................................................142 6.15 Dodani sloji......................................................................144 6.16 Triglavska česta X................................................................145 7.1 Rastrski in vektorski podatki ..................................................149 7.2 Namestitev programa - 1. del..................................................150 7.3 Namestitev programa - 2. del..................................................151 7.4 Programsko okno ................................................................152 7.5 Menijska vrstica - 1. del ........................................................153 7.6 Menijska vrstica - 2. del........................................................154 7.7 Orodna vrstica ....................................................................154 7.8 Preklopi na urejanje ..............................................................155 7.9 Spletna stran ARSO..............................................................155 7.10 Pridobivanje podatkov na WFS ARSO........................................156 7.11 Agencija Republike Slovenije za okolje ........................................156 7.12 Enostavni izvoz WFSClient UI ................................................157 7.13 Izbira sloja........................................................................158 7.14 Izhodni format....................................................................159 7.15 Dodajanje slojev ..................................................................160 7.16 Prikaz lastnosti slojev ............................................................161 7.17 Properties - General..............................................................161 7.18 Properties - Symbologyl........................................................162 7.19 Properties - Labels ..............................................................163 7.20 Properties - Attributes ..........................................................163 7.21 Število prebivalcev v MOC - januar 2010......................................165 7.22 Naselja v MOC ..................................................................165 7.23 Pogled v atributno tabelo cest v MOC........................................166 7.24 Dodajanja imena cest, ulic in poti ..............................................166 7.25 Dodajanja slojev hišnih številk ................................................167 7.26 Spreminjanje oznak ..............................................................167 7.27 Dodajanje številk stanovanj ....................................................168 7.28 Gostota naselitve stanovanj ....................................................168 7.29 Stopnja naselitve v bližini Teharja..............................................169 7.30 Zavarovana obmocja narave....................................................169 7.31 Ekološko pomembna obmocja..................................................171 7.32 Hidrografska obmocja..........................................................172 7.33 Karta potresne nevarnosti - projektni pospešek..............................172 7.34 Karta potresne nevarnosti - splošno ..........................................173 7.35 Hitrost vetra......................................................................173 7.36 Povprecna letna višina korigiranih padavin..................................174 7.37 Območje onesnaženosti zunanjega zraka......................................175 7.38 Atributna tabela za obmocje onesnaženosti zunanjega zraka..............175 7.39 Poplavna obmocja................................................................176 7.40 Hrup, ki ga povzroca železniški promet......................................177 8.1 Spletna pomoc za uporabo programskega orodja Qcad....................183 8.2 Izbira oblike shranitve datoteke ................................................184 8.3 Shranjevanje datoteke s skičo ..................................................185 8.4 Odpiranje datoteke s skičo ......................................................186 8.5 Izvažanje datotek ................................................................186 8.6 Dodajanje novih blokov ........................................................187 8.7 Možnost povečave ..............................................................187 8.8 Povečava slike z uporabe miške................................................187 8.9 Zaklepanje seznama ............................................................188 8.10 Izbira oblike črte..................................................................189 8.11 Natančnost risanja ..............................................................189 8.12 Natančnost risanja (točke)......................................................190 8.13 Merjenje razdalj ..................................................................190 8.14 Dodajanje teksta na skičo ........................................................191 8.15 Brisanje črt........................................................................191 8.16 Razveljavitev ukaza..............................................................192 8.17 Pomoč ............................................................................192 8.18 Skiča skladiščnega prostora....................................................193 9.1 Spletna stran Simple Warehouse Mapper ....................................198 9.2 Programsko orodje Simple Warehouse Mapper..............................199 9.3 Spletna navodila za namestitev programskega orodja......................200 9.4 Nov dokument ..................................................................202 9.5 Izbor dokumenta................................................................202 9.6 Menijska in orodna vrstiča......................................................203 9.7 Sprememba nastavitev velikosti grafične mreže..............................203 9.8 Določitev velikosti grafične mreže ............................................204 9.9 Vstavljanje besedila ..............................................................204 9.10 Različni predmeti za vizualizačijo prostora..................................205 9.11 Kopiranje predmetov............................................................205 9.12 Povečanje/zmanjšanje pogleda ................................................205 9.13 Kako shraniti datoteko..........................................................206 9.14 Oblika shranjene datoteke......................................................206 9.15 Izvoz datoteke....................................................................207 9.16 Pomoč ............................................................................207 9.17 Praktični prikaz vizualizačije pročesa skladiščenja..........................208 10.1 Prenos Jave........................................................................214 10.2 Prenos Petersen-ovega programskega orodja ................................215 10.3 Menijska vrstiča ..................................................................215 10.4 Določitev števila točk - Null Graph............................................216 10.5 Določitev števila točk - Complete..............................................216 10.6 Complete - Complete Bipartite Graph........................................216 10.7 Complete-Complete Tripartite Graph..........................................217 10.8 Cirčuit Graph....................................................................217 10.9 Wheel ..............................................................................218 10.10Windmills........................................................................218 10.11Full n-ary Tree....................................................................219 10.12Različne vrste grafov - 1. del..................................................220 10.13Različne vrste grafov - 2. del..................................................221 10.14Menijska vrstiča in razdelek Graph............................................222 10.15Dodatna pomoč pri uporabi programa........................................222 10.16Dodatna literatura na temo minimalnega vpetega drevesa ................223 10.17Klik na direktno povezavo......................................................223 10.18Posamezna programska okna..................................................224 10.19Shranjevanje datoteke ..........................................................225 10.20Izris grafa s petimi točkami in povezavami..................................226 10.21 Dodajanje uteži..................................................................226 10.22Zapis uteži ........................................................................227 10.23Vrednosti povezav ..............................................................228 10.24Možnosti grafa-1. del..........................................................228 10.25Možnosti grafa - 2. del..........................................................229 10.26Možnosti grafa - 3. del..........................................................229 10.27Properties- Statističs ............................................................230 10.28Matrika sosednosti glede na vrednosti........................................231 10.29Matrika sosednosti glede na povezave........................................231 10.30Kromatično število..............................................................232 10.31 Minimalno vpeto drevo ........................................................233 10.32Minimalno vpeto drevo - Kruskalov algoritem..............................234 10.33Postavitev grafa ..................................................................235 10.34Graf z omejitvami................................................................236 11.1 Prenos programa Linda - 1. del................................................242 11.2 Prenos programa Linda - 2. del ................................................243 11.3 Osnovno okno ob zagonu ......................................................244 11.4 Menija Datoteka in Urejanje ....................................................245 11.5 MeniSolve........................................................................245 11.6 Meni Window in Help..........................................................246 11.7 Bližnjiče (pomen)................................................................246 11.8 Orodna vrstiča....................................................................247 11.9 Primer napačno zapisanega modela ..........................................248 11.10Shranjevanje datoteke ..........................................................249 11.11 Odpiranje datoteke..............................................................250 11.12Spletna stran za prenos datotek, ki so v pomoč pri uporabi programa Lindo254 12.1 Večparametrski odločitveni model............................................260 12.2 Prenos programskega orodja DEXi ............................................264 12.3 Kako odpremo že ustvarjeni dokument ......................................265 12.4 Primer večparametrskega modela za izbiro viličarja........................266 12.5 Izdelava poročila rezultatov vrednotenja......................................267 12.6 Nastavitve funkcij programskega orodja ......................................267 12.7 Kako shraniti datoteko..........................................................268 12.8 Možni nacini shranjevanja......................................................268 12.9 Funkcije razdelka Urejanje ......................................................269 12.10Pomoc ............................................................................270 12.11Model (primer za izbiro vilicarja)..............................................273 12.12Drevo kriterijev ..................................................................273 12.13Dolocitev uteži kriterijev za izbiro vilicarja ..................................274 12.14Vnos podatkov za atribute ......................................................274 12.15Zaloga vrednosti ................................................................275 12.16Dolocanje zaloge vrednosti ....................................................276 12.17Funkcija koristnosti..............................................................276 12.18Odlocitvena pravila za funkcijo koristnosti..................................277 12.19Vrednotenje kriterijev in variant ................................................279 12.20 Analiza in primerjava variant..................................................280 12.21 Primerjava dveh variant........................................................280 12.22Porocilo o primerjavi variant ..................................................281 12.23Graficni prikaz vrednotenja vrednosti parametrov..........................282 12.24Izbira kriterijev za primerjavo..................................................282 12.25Drevo kriterijev ..................................................................283 12.26Dolocitev zaloge vrednosti......................................................283 12.27Tabela odlocitvenih pravil......................................................284 12.28Povprecne uteži kriterijev......................................................284 12.29Graficni prikaz vrednotenja parametrov vseh treh variant..................285 13.1 Racunovodska enacba..........................................................290 13.2 Spletna stran GnuCash ..........................................................292 13.3 Namestitev programskega orodja GnuCash ..................................293 13.4 Nastavitve ........................................................................294 13.5 Kreiranje in vnos podatkov ....................................................295 13.6 Uvoz datotek ....................................................................295 13.7 Izvoz podatkovnih datotek ....................................................296 13.8 Orodja - 1. del....................................................................296 13.9 Orodja - 2. del....................................................................297 13.10Porocila............................................................................297 13.11Pomoc ............................................................................298 13.12Zagon programa GnuCash ......................................................300 13.13Nov dokument ..................................................................300 13.14Glavna stran......................................................................301 13.15Prihodki..........................................................................301 13.16Odhodki ..........................................................................302 13.17Najem posojila ....................................................................302 13.18Sredstva..........................................................................302 13.19Lastniški kapital..................................................................303 13.20 Pregled racunov..................................................................304 13.21 Izbira porocila denarnega toka ................................................305 13.22Glavna knjiga....................................................................305 13.23Osveževanje podatkov ..........................................................306 14.1 Spletna stran GPSS World......................................................312 14.2 Prenos programskega orodja GPSS World ....................................313 14.3 Primer blokovnega diagrama za izbrano simulacijo ........................320 14.4 Klicanje tekstovnih datotek v GPSS............................................321 14.5 Osnovni podatki ................................................................330 14.6 Kako odpremo datoteko........................................................331 14.7 Zagon datoteke v GPSS..........................................................331 14.8 Zagon simulacije ................................................................332 14.9 Transakcije ........................................................................332 14.10Dolocitev številcno izražene vrednosti imena za operiranje transakcijv izbrani simulaciji ................................................................332 14.11 Cakalne vrste ....................................................................337 14.12Proces skladišcenja..............................................................338 14.13Izbira pogleda porocila..........................................................343 14.14Graficni prikaz stroškov skladišcenja platišc..................................344 14.15Osnovni podatki ................................................................346 14.16Sprememba standardnega odklona za dostavo pnevmatik ................348 14.17Cakalne vrste za Situacijo 1 ....................................................349 14.18Vhodne kolicine komponent za Situacijo 1....................................349 14.19Stroški skladišcenja platišc za Situacijo 1......................................354 14.20Spremembe pri intervalih porazdelitve gibanja zalog - Situacija 1 . . . . 355 14.21 Sprememba intervalnega casa za dostavo platišc............................355 14.22Cakalne vrste za Situacijo 2....................................................355 14.23Vhodne kolicine komponent za Situacijo 2....................................356 14.24Strošek skladišcenja platišc za Situacijo 2 ....................................361 14.25Spremembe pri intervalih porazdelitve gibanja zalog - Situacija 2 . . . . 362 15.1 Uradna spletna stran Scilab....................................................366 15.2 Odpiranje programskega orodja v Ubuntu....................................367 15.3 Zagon programa ................................................................368 15.4 Menijska in orodna vrstica v Scilabu..........................................368 15.5 Menijska vrstica - 1. del........................................................369 15.6 Menijska vrstica - 2. del ........................................................369 15.7 Okno za zapis programa ........................................................370 15.8 Razdelek Xcos....................................................................371 15.9 Razdelek Pomoc..................................................................373 15.10Menijska vrstica - 3. del........................................................373 15.11Demo programi..................................................................374 15.12Orodna vrstiča....................................................................374 15.13Graf funkčije narisan v Sčilab..................................................377 15.14Odpiranje datoteke ..............................................................379 15.15Izpis rezultatov ..................................................................382 15.16Povpraševanje za sedanje obdobje ............................................386 15.17Povpraševanje, model in predikčija z upoštevanjem standardnega odklona - regresija..................................................................387 15.18Povpraševanje, model in predikčija z upoštevanjem standardnega od- klona-Holt......................................................................388 16.1 Prenos programskega paketa OOo ............................................393 16.2 Naslovna stran OOo ............................................................394 16.3 Osnovno okno ....................................................................394 16.4 Naslovna vrstiča ..................................................................394 16.5 Menijska vrstiča ..................................................................395 16.6 Menijska vrstiča - Datoteka, Uredi in Pogled ................................396 16.7 Menijska vrstiča - Vstavi, Oblika in Orodja ..................................397 16.8 Menijska vrstiča - Podatki, Okno ..............................................398 16.9 Menijska vrstiča Pomoč ........................................................398 16.10Standardna orodna vrstiča......................................................399 16.11 Vrstiča z orodji....................................................................399 16.12Vrstiča stanja......................................................................400 16.13Vnosna vrstiča....................................................................400 16.14Stanje zalog na skladišču........................................................401 16.15 Izračun prometa in stanja posameznih komponent..........................403 16.16Zasedenost skladišča s posameznimi komponentami ......................404 16.17Oblikovanje čelič ................................................................405 16.18Določanje veljavnosti............................................................406 17.1 Osnovno okno ....................................................................412 17.2 Menijska vrstiča File ............................................................412 17.3 Menijska vrstiča Edit............................................................413 17.4 Menijska vrstiča Edit............................................................413 17.5 Menijska vrstiča Data ............................................................414 17.6 Orodna vrstiča Transform ......................................................414 17.7 Menijska vrstiča Analyze v Windows okolju ................................415 17.8 Menijska vrstiča Analyze v Ubuntu Linux....................................416 17.9 Razdelek v menijski vrstiči Help ..............................................416 17.10Anketni vprašalnik ..............................................................418 17.11 Priprava baze Variable View....................................................419 17.12Tip spremenljivke................................................................420 17.13Opis spremenljivk ................................................................420 17.14Manjkajoče vrednosti............................................................421 17.15 Pripravljena baza................................................................422 17.16Vnos podatkov ..................................................................422 17.17Frekvencna statistika............................................................423 17.18Izpis rezultatov frekvencne statistike..........................................424 17.19 Opisna statistika..................................................................424 17.20Rezultati opisne statistike - Ubuntu in Windows ............................425 17.21 Rezultati opisne statistike - Windows..........................................425 17.22Razdelek Crosstabs..............................................................425 17.23 Rezultati povezanosti dveh spremenljivk....................................426 17.24Možnosti izbire analiz ..........................................................427 17.25T-test za dva odvisna vzorca....................................................427 17.26Rezultati T-testa za dva odvisna vzorca......................................428 17.27Razdruževanje ....................................................................428 17.28 Rezultati razdruženih datotek..................................................429 Tabele 1.1 Programska orodja - 1. del ........................... 39 1.2 Programska orodja - 2. del ........................... 40 1.3 Programska orodja ............................... 49 2.1 Tabela vseh aktivnosti in njihovih trajanj ................... 56 3.1 Vrste diagramov ................................. 75 4.1 Razlaga simbologije črtne kode ITF-14.................... 100 4.2 Primer črtne kode................................ 101 4.3 Ukazi za generiranje zaporedja črtne kode.................. 101 5.1 Atributi za vozlišča............................... 112 5.2 Drugi atributi.................................. 113 5.3 Pomen oznak orodne vrstiče .......................... 113 12.1 Orodja ...................................... 265 12.2 Osnovni podatki ................................ 271 12.3 Kriteriji za izbiro viličarja ........................... 272 12.4 Orodja pri opredeljevanju variant ....................... 278 12.5 Orodja pri vrednotenju kriterijev in variant ................. 279 14.1 Osnovni elementi za simulačijo v GPSS ................... 315 14.2 Analitičen izračun časovnih intervalov.................... 318 14.3 Kapačitete prevoznega sredstva........................ 318 14.4 Kapačitete prevoznega sredstva........................ 318 14.5 Bloki in stavki.................................. 322 14.6 Informačije o simulačiji............................. 331 14.7 Imenovanje in vrednosti blokov ........................ 332 14.8 Analiza poteka simulačije ........................... 336 14.9 Analiza poteka simulačije ........................... 336 14.10Analiza poteka simulačije ........................... 336 14.11 Analiza poteka simulačije........................... 337 14.12Cakalne vrste .................................. 337 14.13Skladišce..........................................................................338 14.14Gibanje zalog ....................................................................343 14.15Variabilni podatki................................................................347 14.16Zanima nas........................................................................347 14.17Podatki ............................................................................347 14.18Sprememba variabilnih podatkov..............................................348 14.19Sprememba variabilnih podatkov..............................................353 15.1 Ikone orodne vrstice ............................................................375 15.2 Statisticni podatki prodaje v obdobju 1999-2009 ..............................378 16.1 Izracun prometa in stanja posameznih komponent..........................402 16.2 Zasedenost skladišca s posameznimi komponentami ......................402 18.1 Dostop do programskih orodij ..................................................433 19.1 Prevodi A-C......................................................................437 19.2 Prevodi C-E......................................................................438 19.3 Prevodi E-G......................................................................439 19.4 Prevodi G-L......................................................................440 19.5 Prevodi L-O......................................................................441 19.6 Prevodi P-S........................................................................442 19.7 Prevodi S-T........................................................................443 19.8 Prevodi T-W ......................................................................444 Poglavje 1 UVOD 1.1 Študija primera Obvladovanje logističnih tokov zajema načrtovanje, izvedbo in kontroliranje premikanja ter razmeščanja blaga in s tem povezanih podpornih aktivnosti v okviru sistema, ki sledi spečifičnim čiljem. V današnjem času je razvojlogističnih sistemov napredoval do te mere, daje za obvladovanju čelotnega sistema oskrbne verige potrebno upoštevati še ostale vidike (management, informatika, komunikačije, optimizačijske metode...). V preteklosti so se obvladovanja logističnih tokov lotevali brez sodobnih pristopov -temeljil je zgoljna človeškem umu. Sodobna tehnologija omogoča razvojinformačijske tehnologije in telematike, s podporo katere lahko integriramo čelostno oskrbno verigo. Problema obvladovanja logističnih tokov se lahko študentje in podjetja lotijo na več različnih načinov, z različnimi pristopi in znanji. Uporaba prosto dostopnih programskih orodijin njihova integračija v poslovne pročese omogoča sistematično reševanje izbranega logističnega problema, predvsem z vidika optimizačije, vizualizačije, simulačije in projektiranja. Prednost tovrstnih orodij je v njihovi dostopnosti, enostavnosti, funkčionalnosti in uporabi na različnih operačijskih sistemih. Z njihovo pomočjo lahko bistveno izboljšamo obvladovanje notranjih in zunanjih logističnih tokov. 1.2 Opis problema Izvajanje logističnih pročesov v oskrbni verigi avtomobilske proizvodnje zahteva znanja iz področja managementa, upravljanja, optimizačije, komunikačije in informačijskih znanj. Integračija vseh deležnikov in področijoskrbne verige rezultira v učinkoviti in optimalni izvedbi vseh pročesov. Temeljučinkovitega sodelovanja med njimi je pravilna zasnova pročesov, nalog in odgovornosti (npr. informačijski, materialni in finančni tokovi). Funkčije in naloge so med deležniki oskrbne verige jasno določene in razdeljene. Vsak deležnik mora upoštevati navodila in standarde, in sičer tako, da ne vpliva na ostale pročese (zmanjšanje učinkovitosti in zanesljivosti) oskrbne verige. Pri tem mora upoštevati predhodni in naslednji korak. Del učinkovitega izvajanja logističnih aktivnosti predstavlja uporaba informačijske podpore in tehnologije. Izmenjava informačijv realnem času omogoča učinkovito načrtovanje, izvedbo, kontrolo in ukrepanje v primeru pojava nepredvidenih dogodkov. V čelotni oskrbni verigi, kjer sodelujejo ponudniki, dobavitelji, prevozniki, proizvajalči, kupči in potrošniki, se izbrani logistični problem nanaša le na integračijo dobaviteljev, prevoznikov in proizvajalčev. Vključuje obvladovanje in izvajanje logističnih pročesov nabave, transporta, prevzema, skladiščenja in odpreme, ki so del čelotne oskrbne verige. Izbran logistični problem v avtomobilski proizvodnji vključuje različna področja in pročese: • planiranje proizvodnih kapačitet glede na trend povpraševanja prodaje novih vozil; • pročes nabave komponent (vijaki, pnevmatike in platišča); • izbira transporta in transportnih poti (pnevmatike transportiramo z vlakom, paltišča s tovornjakom in vijake s kombijem); • pročes skladiščenja (komponente skladiščimo na treh različnih in ločenih lokačijah v čentralnem skladišču); • pročes prevzema in odpreme; • upravljanje tveganj; • finančno načrtovanje; • pročes odločanja (večparametrski odločitveni model); • pregled tveganjlokačijske strategije s pomočjo prostorskega planiranja; • simulačija materialnih tokov v skladišču; • statistična analiza podatkov; • vizualizačija oskrbne verige; • informačijska tehnologija za označevanje komponent. 1.3 Proces aktivnosti Različni dejavniki, med katere lahko prištevamo gospodarsko stanje države, finančno stanje družbe in ostale družbene vidike, vplivajo na povpraševanje po novih vozilih. Povečanje povpraševanja po novih vozilih posledično vpliva na obseg proizvodnje vozil in povečanju ponudbe na avtomobilskem trgu. Povečanje obsega proizvodnje vozil sorazmerno spiralno zajame vse ostale logistične pročese v makro in mikro okolju. K makro okolju lahko prištevamo globalne vidike (povečanje gostote prometa in števila transportov, negativen vpliv na okolje, gospodarska rast itd.), k mikro okolju pa prištevamo interne pročese podjetij(planiranje pročesov nabave, proizvodnje in skladiščenja, razširitev skladiščnih in proizvodnih kapačitet, simulačije itd.). Spremembe na avtomobilskem trgu imajo dokazano zelo velik vpliv na čelotno dogajanje v gospodarstvu, saj ta sektor zajema ogromno število podjetij (avtomobilska industrija predstavlja veliko oskrbno verigo s številnimi deležniki). O vplivu avtomobilske industrije na gospodarstvo nazorno priča tudi zadnja svetovna gospodarska kriza - hitro ukrepanje in pomoč avtomobilski industriji je eden izmed izhodov iz krize. Kako vpliva sprememba ponudbe na trg in povpraševanje po vozilih na poslovanje avtomobilskega podjetja? Povecanje povpraševanja spremeni ravnovesje na trgu in povzroci manjko pri ponudbi, s cimer se poveca tržna cena vozil, kar lahko negativno vpliva na nadaljnjo povpraševanje po vozilih. Podjetja morajo pravocasno ukrepati in povecati ponudbo - povecati proizvodne kolicine in s tem zagotoviti ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na avtomobilskem trgu. Zagotovitev ravnovesja na avtomobilskem trgu sproži spremembo pri obsegu proizvodnih kolicin. Management podjetja je odgovoren, da nastalo situacijo temeljito preuci in poda navodila za nadaljnje delo. Želja po zagotovitvi in zadovoljitvi potreb kupcev po novih vozilih sproži signal po povecanju proizvodnih kolicin. Signal "potuje" v nabavni oddelek podjetja, kjer je potrebno zagotoviti ustrezno kolicino komponent. Pri izbiri dobavitelja komponent je potrebno upoštevati nacela cene, kakovosti, dostavnega casa in ostalih pogojev. Nacin dostave narocenih komponent je stvar dogovora med dobaviteljem in kupcem. Transport z razlicnimi prevoznimi sredstvi omogoca optimizacijo stroškov, zmanjšanje tveganja in odvisnosti od vrste transportnega sistema. Izbira med železniškem ali cestnim transportom je odvisna od narocenih kolicin, stanja infrastrukturne, prevoznih stroškov itd. Dobavljene komponente se na podlagi ustrezne dokumentacije kvalitativno in kvantitativno pregledajo, prevzamejo, uskladišcijo in vnesejo v informacijski sistem. Informacije o dostavljenih komponentah se sporoajo nabavnem oddelku, ki o dostavi komponent obvesti proizvodni oddelek. Komponente se nato skladišcijo na locenih lokacijah. Upravljanje z zalogami je pomembno, saj le te uravnavajo nihanja v proizvodnji. S tem zmanjšamo tveganje morebitnih zastojev proizvodne linije. Upravljanje skladišcenja je umetnost uravnavanja informacijskih in materialnih tokov. Planiranje skladišcnih kapacitet je eno izmed težjih nalog, sajso lahko nihanja kolicin precejšnja. V praksi se teorija mnogokrat izkaže v negativni podobi. Polna skladišca vsekakor zagotavljajo nemoteno proizvodnjo in zmanjšujejo tveganje zastoja, vendar pa imajo tudi negativno stran. Zaloge so vezani kapital, ki predstavlja dodaten strošek, zato je potrebno poiskati optimalen nivo zalog, ki upošteva tako financni kot tudi vidik tveganja. Pomemben vidik v celotni oskrbni verigi je tudi upravljanje s tveganji, ki lahko bistveno pripomore k ucinkoviti realizaciji vseh logisticnih procesov. Slika 1.1: Opis procesa dela 1.4 Zbrani podatki Na Sliki 1.2 so zbrani podatki o namišljenem podjetju OpenStorage, kjer se ukvarjamo s skladiščenjem komponent za proizvodnjo osebnih avtomobilov znamke X. PODJETJI OpenStorage Naslov | Triglavska cesta X. 6254 Bohinjska Bistrica. Občina Bohinj DEJAVNOST Skladiščenje komponent za proizvodnjo avtomobilov (pnevmatike. platišča in vijaki) Količina Ido mp onoit 4x pnevmatike. 4x platišča, lfo vijak; razmerje 1:1:4 Vrsta transpoita Vlak, tovorni ak in kombi Dobavitelji Italija. Francija KOMPONENTA NABAVNA CE NA Platišča 35 €'*kos Pnevmatika 60 C/kos Vijal: 3 £\kos DOSTAVA Časovni intemal dostave 1200 minut = 120 ur = 5 dru Frekvenc a do stave Urejena z naključno porazdelitvijo Komponente Sredstvo PRIHODI Interval Odstopi nje+/- Platišča Tovornjak: 130 min 10 min Pnevmatika Vlak: 360 min 20 min M j al: Kombi 170 min 10 min ODPREMA Komponente Količina ODHODI Interval Odstopi nje+A Platišča 20koscv S min 1 min Pnevmatika 20kosov 3 min 1 min Vijak 30 kosov 3 min 1 min Oporni a skupaj sestavlja 5 avtomobilov MANIPULACIJE Praznjenje viličarja v proizvodnji Polnjenje viličarja pri prev z e ti; u T raj anje Odsto panje +,'- Trajanje Platišča 6 min 0 min 6 min Pnevmatika 6 min 0 min 6 min Vijak 6 min 0 min 6 min Skladiščile kapacitete niaj: Začetno stanje ob simulaciji Platišča 300 1]OSOV 200 kosov Pnevmatika 300 kosov 200 kosov Vijak: 2600 kosov 390 kosov KAPACITETA prevoznega sredstva Optim alno Investicija Cena viličarj a Tovornjak: 390 ko sov platišč a Kakup ^iličaija 20.000 € \lak SOO kosov-pnevmatika Kombi 1450 kosov vijakov Slika 1.2: Zbrani podatki 1.5 Cilji Ciljje prikaz uporabe razlicnih odprtokodnih in prosto dostopnih programskih orodij na primeru reševanja izbranega logisticnega problema. Prikazati želimo pomen in smiselnost uporabe programskih orodijz dodanim teoreticnim pogledam na izbrani problem. Bodocim in že izkušenim logistikom želimo pokazati, kako se lotiti reševanja logisticnega problema z razlicnih vidikov (nacrtovanje, optimizacija, finance idr.). Želimo jim približati uporabnost tovrstnih programskih orodij, saj menimo, da v praksi niso dovoljprepoznavni. Zavedamo se potreb po povezanosti logisticnega znanja z informacijsko tehnologijo, zato spodbujamo k raziskovanju in reševanju prakticnih problemov, z namenom dosega širšega pogleda na doloceno problematiko. 1.6 Metodologija Pri pripravi knjige uporabimo razlicno metodologijo dela. Deduktivno metodo uporabimo na podrocju, kjer iz splošnih stališc izvedemo posebne in posamicne postavke iz katerih nato prehajamo do konkretnih posamicnih zakljuckov. Z metodo analiziranja razclenimo posamezna programska orodja na enostavnejše sestavne dele in prvine in se tako lotilimo preucevanja vsakega dela. Metoda sinteze omogoca, da na podlagi raziskovanja in pojasnjevanja dolocene procese in postopke povežemo v smiselno celoto, v kateri so njeni deli vzajemno povezani. S pomocjo statističnih metod analiziramo posamezne probleme s prikazom grafikonov, tabel, slik. Pri enem izmed programskih orodij se lotimo osnovnih faz metod modeliranja, kjer izdelamo program za reševanje konkretnega problema v praksi. Metoda proučevanja primerov je metoda, ki jo uporabimo za preucevanje posamicnega primera iz izbranega podrocja. Z uporabo te metode na podlagi rezultatov opazovanj in zapisanih primerov izvedemo zakonitosti oz. zakljucke. Kaj pričakujemo od uporabnikov programskih orodij? Od uporabnikov pričakujemo, da bodo z zanimanjem pristopili k branju knjige in jo morda, kot pripomoček uporabili pri reševanju problemov v praksi. Pričakuje se, da jih dana tematika odprtokodnih in prostodostopnih programskih orodij, navezujoča na logistične probleme, zanima ali pa so zgolj radovedni, kaj jim ponujamo. Želimo, da jim bo raziskovanje skozi posamezna področja prikazano na lahkotnejši in enostavnejši način ter da se pričnejo zavedati, da le ni vse plačljivo, ampak da lahko marsikateri problem razrešimo s pomočjo brezplačnih programskih orodij. Priročnik je namenjen študentom, kakor tudi ostalim uporabnikom, ki jih dana problematika zanima. Mesta Sistem tO Electronics > JI Grafika > [A S) Igre > Internet > Izobraževanje > M i Ostalo > Pisarna > m Pripomočki > Programiranje > 0 Sistemska orodja > f Wine > m Znanost > Zvok in video > Programsko središče Ubuntu ■■Omogoča vam izbiro izmed tisočev 1 ^^H prostih programov, ki so na voljo za 1 Ubuntu Slika 1.3: Zagon programskega središča Ubuntu 1.7 Kako do programskih orodij? Dostop do programskih orodijje odvisen od izbranega operacijskega sistema, ki ga uporabljamo. Postopek dostopa v sistemu Ubuntu Linux je drugačen, kakor je le ta v okolju Windows. Za pričetek dela je potrebno namestiti operacijski sistem Ubuntu, kije dostopen v več kot 25-ih različnih jezikih, tudi slovenščini. Pri dostopu do programskih orodijimamo na voljo dve različni možnosti. Prva omogoča, da v meniju Programi izberemo možnost Programsko središče Ubuntu (glejSliko 1.3). S klikom na dani meni se prikaže okno s priporočenimi programskimi orodji, razvrščenih v trinajst oddelkov. Gre za enega izmed načinov namestitve, ki je preprost in enostaven za uporabnika (glejSliko 1.4). Kot primer prikažemo namestitev programskega orodja Sčilab. Programsko orodje poiščemo v oddelku Znanost & Inženirstvo, pododdelek Fizika. S klikom na gumb Namesti operačijski sistem namesti program na ustrezno mesto v osnovnem meniju Programi. V primeru, če bi želeli določen program odstraniti, ponovimo postopek iskanja določenega programskega orodja, ki ga odstranimo s klikom na Odstrani (glej Sliko 1.5). V primeru, da želenega programa ne najdemo v izbranih oddelkih, so na voljo tudi druge možnosti namestitve. V orodni vrstiči Sistem izberemo možnost Skrbništvo in v Slika 1.4: Programsko središče Ubuntu Datoteka Uredi Pogled Pomoč raiTrT,, | < | > Dobi programsko opremo Znanost & Inženirstvo Fizika oZagotavlja Ubuntu ^^ Partnerji Canonicala ^ Avogadro 'i Dropbox Ubuntu Re... Google f^j Medibuntu ji GPeriodic ^ Gvb ' Play with tvaves and vibratlons ^ Partner archive (B Nameščeni programi •iS; Gwyddion 1=1 5PM data visualization and analysis -M IFRIT 3D Data Visualization 1=1 Visualize numerical simulations in 3D ^ LabPlot An application for plottlng of data sets and functions massXpert Bio-polymer rnass spectrometry softvvar« infi Paw++ (Physics Analysis Vtforkstation) 1=1 Analyze and graphically d rese nt experimental data Planets ^ ROOT J> SciDAVis ' Scilab ' Sclentiflc software package For numerical computaHons 13 programov na voljo Slika 1.5: Namešcanje ali odstranjevanje programskega orodja Slika 1.6: Upravljanje paketov Synaptic nadaljevanju Upravljanje paketov Synaptič (glejSliko 1.6). Z izbrano možnostjo lahko dostopamo do številnih drugih programskih orodij, datotek idr. Za pravilno delovanje Ubunt-ovega sistema je potrebno namestiti številne datoteke povsem samostojno. Za iskanje programskih orodijv okence Hitro iskanje vnesemo naslov orodja, ki ga želimo namestiti. V izbranem primeru preverimo, ali lahko programsko orodje Scilab poišcemo še na drug nacin. V primeru, ce še ni namešcen, ga namestimo s klikom na paket Sčilab. Pozorni moramo biti predvsem, da se program namesti v celoti, brez prekinitev in socasnega izvajanja posodobitev (glejSliko 1.7). V operacijskem sistemu Windows poteka namešcanje programskega orodja na drugacen nacin. Obicajno si posamezna programska orodja namestimo preko njihove uradne spletne strani ali pa preko t.i. "source forge" spletne strani. Vse kar potrebujemo za namestitev programskega orodja, je torejdostop do interneta (glejSliko 1.8). Verzije programskih orodij se razlikujejo, odvisno kateri operacijski sistem uporabljamo in katero pot namestitve izberemo. V praksi se dogaja, da uporabniki operacijskega sistema Ubuntu ali drugih Linux operacijskih sistemov, ki namestijo programsko orodje s pomocjo upravljanja paketov Synaptic, dobijo starejšo a delujoco verzijo, ki se razlikuje od tistih, ki jih namestijo uporabniki operacijskega sistema Windows s spleta. V kolikor želimo imeti enake verzije programskega orodja v obeh operacijskih sistemih Ubuntu ali Windows, moramo preveriti verzijo, ki jo je namestil upravljalec paketov Synaptic in jo poiskati na spletu. Datoteka Uredi Paket Nastavitve Pomoč Osveži Označi vse nadgradnje Dokumentacija Dokumentacija (multiverse) Dokumentacija (universe) Elektronika (multiverse) Elektronika (universe) Elektronska pošta Elektronska pošta (multiverse) Elektronska pošta (universe) GNU R Statistika (multiverse) GNU R Statistika (universe) Grafika Grafika (lastniško) Grafika (multiverse) Grafika (universe) Igre in zabava Igre in zabava (multiverse) Igre in zabava (universe) Jezikovno prilagajanje jezikovno prilagajanje (univers« Kemel in moduli Kemel in moduli (multiverse) Kemel in moduli (universe) (free) (lastniško) a 5 Paket Nameščena različ Zadnja različica Opis B scilab 5.2.1-8 5.2.1-8 Scientific softvvare packagefornumerical computations H scilab-overload 1.3.2-2 Scilab toolbox to overioad Scilab's macros m libscilab-java 5.2.1-8 Scientific softvvare packagefornumerical computations (Java API) a scilab-di 5.2.1-8 5.2.1-8 Scientific software package - Command Line Interpreter 9 scilab- plotlib 0.41-2 "Matlab-like" Plotting libraryforScilab D scilab-test 5.2.1-8 Scientific softvvare packagefornumerical computations (test files) m scilab-minimal-bin 5.2.1-8 5.2.1-8 Scientific softvvare packagefornumerical computations (minimal binary f K sci lab-ful l-biri-dbg 5.2.1-8 Scientific softvvare package (scilab debugging symbols) □ scilab-minimal-bin-dbg 5.2.1-8 Scientific softvvare package (scilab-di debugging symbols) H scilab-data 5.2.1-8 5.2.1-8 Scientific softvvare packagefornumerical computations (data files) E scilab-indude 5.2.1-8 5.2.1-8 Scientific softvvare packagefornumerical computations (indude files) ES scilab-scimysql 0.1.1-2 A Scilab interface to MySQL scilab-doc-fr 5.2.1-8 Scientific softvvare package (french documentation) D scilab-doc 5.2.1-8 5.2.1-8 Scientific softvvare package (english documentations) m scilab-doc-pt-br 5.2.1-8 Scientific softvvare package (Brazilian Portuguese documentation) R scilab-scimax 2.1.1-1 Symbolic computations for Scilab based on Maxima □ sci lab-ful l-bin 5.2.1-8 5.2.1-8 Scientific softvvare packagefornumerical computations (ali binary files) H sdlab-scimax-doc 2.1.1-1 Symbolic computations for Scilab based on Maxima - Documentation □ sivp 0.5.0-lubuntu3 Scilab Image and Video Processing toolbox iS scilab-ann 0.4.2.3-3 Scilab module for artificial neural networks E: — scilab-celestlab 2.0.0-1-1 A Scilab library of space flight dynamics functions Ni izbranih paketov Zadetki poizvedbe i, 1820 nameščenih. 0 pokvarjenih, Oza namestitev/nadgradnjo, 0 za odstranitev Slika 1.7: Namešcanje programskega orodja Slika 1.8: Source forge 1.8 Področja raziskovanja Programska orodja smo povezali v šest smiselno razdeljenih področij. Področje 1 - Procesi V področje Procesi umeščamo tri programska orodja. Prvo programsko orodje Planner je v pomoč pri projektnem vodenju, ki opredeljuje prikaz pročesa načrtovanja, nadzorovanja in poročanja aktivnosti v podjetju. V fazi načrtovanja je smiselna izdelava Ganttovega diagrama, s pomočjo katerega vizualno prikažemo dogajanje oz. trajanje določenih nalog znotrajprojekta. V nadaljevanju uporabimo programsko orodje Dia in izdelamo diagram poteka, ki prikazuje prehode iz ene aktivnosti na drugo aktivnost. Vizualno prikažemo pročes oskrbe z izbrano komponento v podjetju (pročes naročanja, dostave, izmenjave dokumentov, grobega in finega prevzema platišč, reklamačijin skladiščenja). Obvladovanje oskrbne verige in zagotovitev sledljivosti komponent na vhodni strani sistema in izdelkov na izhodni strani sistema, predvsem v pročesu transporta in skladiščenja, zahteva poznavanje in uporabo standardov označevanja in identifikačije logističnih enot, kar omogoča programsko orodje ZINT, s katerim prikažemo implementačijo črtne kode v poslovanju izbranega podjetja. ZINT je ustrezen pripomoček za začetnike uvajanja črtnih kod v poslovne pročese. Področje 2 - Vizualizacija V drugo področje umeščamo Vizualizacijo oskrbne verige. S programskim orodjem ASDN Logistics Analysis (v nadaljevanju ASDN) predstavimo integračijo oskrbne verige - od dobavitelja komponent do izbranega podjetja, sajje združevanje posameznih segmentov nadvse pomembno. ASDN je v pomoč pri oblikovanju industrijskih logističnih mrež, ki prispevajo k izboljšanju industrijskih omrežijz optimizačijo zalog in stroškov. V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo s problemom mobilnosti in pomanjkanjem časa. Pogosto se zgodi, da se nenadoma odločimo za poslovno potovanje v tujino, čeprav niti ne vemo, kako bomo tja prispeli. V takšnih primerih uporabimo programsko orodje Google Zemlja, s katerim prikažemo načrtovanje poti z digitalnimi zemljevidi. Izmed številnih segmentov, ki jih ponuja programsko orodje, se osredotočimo na načrtovanje poti od namišljenega poslovnega partnerja v Italiji do našega podjetja. V izbrano področje vključimo tudi programsko orodje Quantum GIS, ki omogoča ustvarjanje, vizualizačijo, poizvedbe in analizo geoprostorskih podatkov. S Quantum GIS na podlagi pridobljenih slojev (karta potresnega območja, karta poplavnega območja, karta hrupa ipd.) vizualno opredelimo primernost lokačije za izgradnjo skladiščnega objekta z upoštevanjem tveganj. Področje 3 - Prostorsko planiranje Tretje področje je področje Prostorskega planiranja, kamor umestimo programski orodji Qcad in Simple Warehouse Mapper. Logistika kot dejavnost se ukvarja z upravljanjem različnih tokov v oskrbni verigi ali znotrajpodjetja. Pri tem zajema vse pročese, ki se izvajajo in pri obvladovanju le teh potrebuje različna znanja. Mednje umestimo tudi poznavanje in uporabo Qcad orodja, ki pripomore k vizualizačiji problemov, prostorov ali pročesov. Z njegovo pomočjo izrišemo skladiščni prostor v 2-D skiči, kjer so uskladiščene komponente za proizvodnjo avtomobila. Z odprtokodnim programskim orodjem Simple Warehouse Mapper na podlagi že izdelanega skladiščnega prostora prikažemo enostaven model ureditve in razporeditve skladiščnega prostora. Uporablja preprosto 3D simulačijsko tehniko, znano kot izometrični zemljevid. Z njim ustvarimo vizualno podobo izbranega objekta s pripadajočimi podatki in omogočimo predstavitev dejanskega stanja v realnem svetu. Področje 4 - Odločitve Odločitve so pomembno področje na vseh področjih poslovanja v podjetju. Znotraj izbranega področja umestimo pet različnih programskih orodij. Petersen programsko orodje je praktično, enostavno in brezplačno s pomočjo katerega prikažemo izračun optimalne dostave komponent od dobavitelja do izmišljenega podjetja OpenStorage. Zaradi velikega števila numeričnih operačijs programskim orodjem Lindo predstavimo problem izbire transporta platišč, ki jih je potrebno dostavljati v določenem obdobju. Programsko orodje uporabimo za optimizačijo stroškov z linearnim in čeloštevilskim programiranjem. Izdelamo model, ki prikazuje optimalno izbiro prevoznega sredstva ob izbranih omejitvah. V nadaljevanju z uporabo programskega orodja DEXi predstavimo odločitveni model, s katerim določimo optimalni izbor nakupa viličarja. Določimo kateri viličar je najboljša rešitev za naše potrebe in zahteve. Enostavna razčlenitev kriterijev, opredelitev različnih variant in njihovo vrednotenje poda rešitev izbire najboljšega. S kakovostno raziskavo in primerjavo lahko uspešno nastopimo pred vodstvom in predstavimo izbiro za nakup novega viličarja, katerega izberemo s pomočjo večparametrskega odločitvenega modela. Pri poslovanju nikakor ne moremo mimo finanč, ki so povezane z različnimi zahtevami, problemi in ovirami. S programskim orodjem GnuCash prikažemo vodenje računa pri investičiji v nakup sodobne tehnologije. Doseganje učinkovitosti in pretočnosti materialnega toka je odvisno od čelotnega delovanja sistema oskrbne verige. Časovne zamude v fazi skladiščenja bistveno vplivajo na čelotno pretočnost in podaljšanje pročesov oskrbne verige. Hitro ukrepanje in investičija v nakup sodobne tehnologija, ponudita uporabniku možnost, tako optimizačije poslovanja, kot dosego višje pretočnosti materialnega toka in zmanjšanje stroškov. Z uporabo GPSS World simulačijskega orodja je mogoče predvideti učinke modeliranja in izbiro realnega kompleksnega sistema. Gre za čelovito orodje za modeliranje simulačij dogodkov, ki ohranja simulačijsko okolje z dodano visoko stopnjo interaktivnosti in vizualizacije. S simuliranjem materialnega toka treh razlicnih komponent (pnevmatike, platišca in vijaki) in spreminjanjem vrednosti (cas, kolicine) prikažemo pravilno izbiro modela oskrbne verige s financnim vidikom spreminjanja vrednosti. Sistematicno planiranje oskrbne verige v fazi izvedbe dostave in skladi-šcenja potrebnih komponent, zagotavlja ucinkovitost z visoko stopnjo odzivnosti vseh deležnikov v oskrbni verigi, kar rezultira veq'o pretocnosti materialnega toka. Področje 5 - Napovedovanje Z napovedovanjem ocenjujemo verjetne razvoje v prihodnosti. Planiranje ne oznanja samo verjetnega, ampak na osnovi verjetnega postavlja zaželeno. Peto podrocje je osredotoceno na Napovedovanje, predvsem s programskim orodjem Scilab. V namišljenem podjetju OpenStorage se ukvarjamo s skladišcenjem treh vrst komponent, namenjenih izdelavi osebnega avtomobila. Na podlagi zbranih podatkov o nakupu v preteklih 11 letih, izvedemo napoved prodaje avtomobilov za obdobje 5 let. Ob zapisu danega programa in dobljenih rezultatov preverimo ali je izbrana metoda pravilna oz. ali jo je za nadaljnjo delo potrebno spremeniti. Skozi drugacen pogled s programskim orodjem Open.Office.org Preglednica (v nadaljevanju OOo Preglednica) izdelamo model s katerim prikažemo izracun stanja zalog v skladišcu. Upoštevamo zacetno stanje zalog, vrednost posamezne komponente in kapaciteto skladišca. Pri tem tedensko vodimo stanje treh komponent. Izdelan model omogoca prihodnjo napoved potreb po komponentah. Področje 6 - Analiza Statistična analiza podatkov je ena izmed pomembnih aktivnosti na vseh podrocjih raziskovanja. V podjetjih jo pogosto uporabljamo, kadar želimo analizirati doloceno kolicino podatkov, se osredotoati zgoljna en vidik posameznega procesa ipd. Obicajno se izvaja na podlagi že zbranih podatkov ali z zbiranjem podatkov z anketnimi vprašalniki. V zadnjem šestem podrocju s programskim orodjem PSPP izvedemo analizo podatkov zbranih s pomocjo anketnega vprašalnika. Zanima nas zadovoljstvo zaposlenih v namišljenjem podjetju OpenStorage z delovnim mestom v skladišcu, natancneje na oddelku, ki se ukvarja s postopkom prevzema pnevmatik. Pomembno je, da se pri izbranem problemu ne osredotocimo zgoljna matematicne izracune, ampak da pri izboljšanju delovnih navad prisostvuje tudi mnenje zaposlenih. 1.9 Nadomestljivost plačljivih programskih orodij Prikazati želimo, da se je moc posluževati številnih odprtokodnih in prosto dostopnih programskih orodijpovsem brezplacno, ceprav pri študentih še niso pogosto v uporabi. Prosto dostopna so že dlje casa na spletnih straneh, vendar so kljub temu mnogim še nepoznana. Bralca želimo skozi posamezna poglavja popeljati v dolocen segment logisticnega problema, katerega z ustreznim programskim orodjem razrešimo in v nadaljevanju prikažemo rezultate, jih natančneje opišemo ter smiselno povežemo v zaključeno čeloto. Na spletu so dostopna številna programska orodja, ki jih uporabimo v študijske namene in delo na projektih. Pogosto se zgodi, da potrebujemo določeno programsko orodje, katerega čene so študentom nedosegljive. S strani izobraževalnih ali drugih inštitučijje moč pridobiti študentske verzije, ki so pogosto nečelostne, kar pomeni, da je programsko orodje moč uporabiti le z z določenimi omejitvami. Tabeli 1.1 in 1.2 prikazujeta uporabljena programska orodja in primerjalna (nadomestna) programska orodja. Prikazuje še nekaj drugih programskih orodij, ki jih lahko preizkusite sami. Brezplačne programske rešitve so v praksi spečializirane predvsem za določena področja in ne zajemajo širših področij, kot plačljive, zato v priročniku povežemo različna brezplačna programska orodja in se tako skušamo približati plačljivim. Programska orodja Področje Uporabljena Druga brezplačna Plačljiva Uporaba Pročesi Planner 0.14.4 Open Wor-kenbenčh Mičrosoft Proječt Načrtovanje projektov Dia 0.97.1 OOo Impress, Violet, StarUML Mičrosoft Visio, Gliffy, SmartDraw Načrtovanje diagramov ZINT 2.3.2 Online Barčode Generator DRPU Barčode Label Maker Software Generiranje črtne kode Vizualizačija ASDN 1.217 / SAP Integračija oskrbne verige Google Zemlja 5.1 TangoGPS, GoogleMaps, Viking, Marble, Earth 3D / Načrtovanje poti z digitalnimi zemljevidi Quantum GIS 1.01 Grass GIS, Saga GIS GIS Geografsko informačijski sistem Prostorsko planiranje Qčad 2.0.5 Arčhimedes, BRL-CAD Autočad, ProEnge-nering, Arčhičad Projektiranje objektov, lokačij v 2D dimenzijah Simple Warehouse Mapper / ArčhiCAD, AutoCAD Vizualizačija tokov v 3D dimenzijah Tabela 1.1: Programska orodja - 1. del Programska orodja Področje Uporabljena Druga brezplačna Plačljiva Uporaba Petersen 3.2.3 GraphThing Matlab 7.0.1 Odločanje na podlagi teorije grafov Lindo 6.1 / Lingo Optimizačija stroškov z linearnim in čelo-številskim programiranjem Odločitve Dexi 3.02 JDexi Dečision Pad Odločitveni modeli Gnučash Grisbi, Quičken, Računovod- 2.2.9 Eqonomize AčeMoney sko orodje za finančno načrtovanje GPSS 5.2.2. Simula, JGPPS SIMAN, Arena Simulačija "dogajanje" v skladišču in opredelitev prihodov Sčilab Maxima Matlab Numerično Napovedova- reševanje in analiziranje podatkov OOo Calč / Mičrosoft Uporaba nje 3.2.0 Exčel preglednič za prikaz gibanja zalog PSPP 0.602 Google SPSS Statistična Analiza Dočks analiza podatkov Tabela 1.2: Programska orodja - 2. del 1.10 Kategorije programske opreme Programsko opremo delimo v vec razlicnih zvrsti - od povsem osnovnih do precej kompleksnih, ki so izdelane s pomocjo diagramov za veqo preglednost. Slika 1.9 prikazuje delitev programske opreme na vizualni podlagi. 1.10.1 Prosta programska oprema Prosto programsko opremo definiramo kot opremo, ki jo lahko zastonjali proti placilu vsakdo uporablja, kopira in dopolnjuje. Prost program je potencialno mogoce vkljuciti v prost operacijski sistem, kot je GNU, ali proste razlicice sistema GNU/Linux. Besedo "prost" je potrebno strogo loati od besede "brezplacen" (ang. Freeware) - tovrstna oprema je zelo podobna odprtokodni programski opremi. 1.10.2 Odprtokodna programska oprema Razvojodprtokodne programske opreme (Open source software - OSS) se pricne kot marketinška kampanja za prosto programje. Lahko jo definiramo, kot programsko opremo, za katero je izvorna koda izdana pod zašcitno licenco (ali aranžma, kot npr. javna domena). Odprta koda dovoljuje vsakršno uporabo in spreminjanje programske opreme, njeno razširjanje v spremenjeni ali nespremenjeni obliki. Definiciji proste programske opreme in odprtokodne programske opreme sta skorajidenticni. Bistvena razlika je v tem, da prva poudarja svobodno uporabo programske opreme, druga pa dostop do izvorne kode programske opreme [61]. Projekte OSS postavljajo in vzdržujejo prostovoljni programerji. Primeri odprtokodnih produktov so Apache HTTP Server, Internet Protocol in internetni brskalnik Mozilla Firefox. Med najuspešnejšimi programi je operacijski sistem Linux ter odprtokodni operacijski sistem Unix-like [61] (glejSliko 1.10). V praksi obstaja veliko splošno znanih ovir za prehod na odprtokodno programiranje. Podjetja so prepricana, da odprtokodne licence vsebujejo viruse, nimajo zadostne formalne podpore in izobraževanj, se hitro spreminjajo in ne sovpadajo z dolgorocnimi nacrti. Vecina teh ovir je povezanih s stopnjo tveganja. Potrebno je poudariti, da tudi lastniški projekti ne vsebujejo natancnih nacrtov za prihodnost, vse odprtokodne licence niso enako virusne, veliko OSS-jevih projektov (še posebej operacijski sistemi) pa prinašajo dobicek iz placane podpore in dokumentacije. Pogosto uporabljena poslovna strategija komercialnih odprtokodnih programskih podjetij je dvojno-licencna strategija (Dual-Licence Strategy), katero uporabljajo tudi MySQL, Alfresco in drugi. Linux Operacijski sistem Linux je ustvaril Linus Torvalds na finski univerzi v Helsinkih. Zanimal se je za Minix, majhen UNIX sistem, in se pri tem odlocil, da razvije sistem, Slika 1.9: Povezave med kategorijami programske opreme Vir: [108] Slika 1.10: Odprtokodni produkti Vir: [3] [36] Slika 1.11: Odprtokodni produkti Vir: [49] ki bo presegel Minix-ove standarde. Z delom je pričel leta 1991 in v letu 1994 izdal prvo verzijo 1.0. Izdana je bila pod GNU ličenčo, izvorna koda pa je prosto dostopna. V vsakdanjem pogovoru se je ustalilo poimenovanje "Linux" za čeloten operačijski sistem plus, kar ni povsem točno, saj se poimenovanje Linux nanaša le na Linuxovo jedro. Samega jedra kot takega ni nemogoče s pridom uporabljati. Uporabno je le kot del čelotnega operačijskega sistema, zato se Linux običajno uporablja kot sestavni del operačijskega sistema GNU. Tako govorimo o GNU/Linux, katerega maskota je sedeči pingvin z imenom Tux (Slika 1.11), ustvarjalča Larryja Ewinga [21]. Pridobitev operačijskega sistema Linux je povsem brezplačna. Vsakdo si ga lahko enostavno namesti preko spleta. V svetu so poznane številne distribučije Linuxa, ki so navedene v naslednjih odstavkih. Ubuntu Linux - Beseda "Ubuntu" je starodavnega afriškega izvora in pomeni "človečnost za druge". Gre za dovršen operačijski sistem, temelječ na distribučiji Debian. Ubuntu skupnost želi, brezplačen dostop do vse programske opreme, uporabnost programskih orodij v lokalnem jeziku in svobodo za prilagajanje programske opreme na kakršen koli ustrezen način. Pingo Linux - slovenska distribučija Linux. Gre za preprost, poslovenjen in uporabniku prijazen operačijski sistem, ki združuje poslovenjeni namizji KDE in Gnome, poslovenjeno pisarniško zbirko OpenOffiče.org, spletni brskalnik in poštni program Mozilla, poslovenjen namestitveni program, multimedijske aplikačije in orodja za upravljanje s sistemom. FeriX GNU/Linux - slovenska distribučija Linux namenjenega izobraževanju. Združuje poslovenjeni namizji KDE in Gnome, poslovenjeno pisarniško zbirko OpenOffiče.org, spletni brskalnik in poštni program Mozilla, poslovenjen namestitveni program, multimedijske aplikačije in orodja za upravljanje s sistemom ter seveda izobraževalne programe za vse starostne skupine. Druge Linux distribučije so še: Slax, O Slika 1.12: Ubuntu Vir: [26] Konppix, Mandriva Linux in SuSE Linux. V slovenskem jeziku je izšla prosto dostopna knjiga Linux na namizju, katero uporabniki Linux brezplamo prenesejo iz spletnega naslova: Linux na namizju [30]. Linux na namizju je v pomoc pri preucevanju Linux operacijskega sistema in sami uporabi Ubuntu Linux. Ubuntu Linux Kot smo že omenili je Ubuntu Linux ena izmed številnih Linux distribucij. Temelji na znani Linux distribuciji Debian, ki slovi predvsem po varnosti in hitremu sistemu za namešcanje programskih paketov. Uporablja namizno okolje Gnome, na voljo je tudi posebna razlicica za KDE. Na sistem je kasneje možno namestiti tudi poljubno namizno okolje. Ubuntu Linux je na voljo za 32 in 64-bitne sisteme. Izgled sistema lahko povsem prilagodimo operacijskemu sistemu Windows. Na voljo je tudi v slovenskem jeziku. V primeru, da ima uporabnik na racunalniku že namešcen operacijski sistem Windows (oz. kakšen drug sistem), ga Ubuntu ne "povozi", pac pa omogoci, da na istem racunalniku vzporedno uporabljamo vec operacijskih sistemov. Kadar govorimo o Linux je potrebno poudariti še t.i. licenco GNU GPL, ki dovoljuje prosto razmnoževanje in urejanje ter izboljševanje programske kode. Uporaba Linux zato pomeni uporabo licencne in povsem zakonite programske opreme. GNU GPL licenca uporabniku omogoca poganjanje programa za kakršenkoli namen - uporabnik 1.11 Vrste ličenč 1.11.1 Licenca GNU GPL lahko preucuje, kako program deluje in program prilagaja svojim potrebam, prosto razširja kopije programa, program izboljšuje in daje svoje izboljšave na voljo javnosti. Obicajno so licencne pogodbe zasnovane tako, da uporabniku preprecujejo njegovo svobodno razdeljevanje in spreminjanje. Za razliko od teh Splošno dovoljenje GNU (angl. GNU General Publič License, GPL) jama svobodo pri razdeljevanju in spreminjanju prostega programiranja in s tem zagotavlja, da programi ostanejo prosti za vse uporabnike. Dovoljenje GNU uporabniku zagotavlja pravico razširjati kopije prostega programiranja (in zaracunavati za to storitev, ce tako želi). DoloCitve in pogoji za razmnoževanje, razširjanje in spreminjanje Licenca je povzeta po spletnem naslovu Lugos.si, prevajalec Roman Maurer [31]. (0) "Licenca se nanaša na vsak program ali drugo delo, ki vsebuje obvestilo lastnika avtorskih pravic. . . z izjavo, da se lahko distribuira pod pogoji Splošnega dovoljenja GNU... Ta licenca ne pokriva nobenih drugih aktivnosti razen razmnoževanja, razširjanja in sprememb; ostale so izven njenega dometa. Dejanje poganjanja programa ni omejeno in izhod programa je zajet le, ce njegova vsebina sestavlja delo, iz katerega je izpeljan program (ne glede na to, da je bil narejen s poganjanjem programa)... " [31]. (1) "Razmnožujete in razširjate lahko dobesedne izvode izvorne kode programa v enaki obliki, kot jo dobite, preko kateregakoli medija, ce le na vsakem izvodu razlocno in primerno objavite obvestilo o pravicah razširjanja in zanikanje jamstva... Za fizicno dejanje prenosa kopije lahko zaracunavate in po vaši presoji lahko ponudite garancijsko zašcito v zameno za plaalo" [31]. (2) "Spreminjati smete vaš izvod ali izvode programa ali katerikoli njegov del, in tako narediti delo, ki temelji na programu, ter razmnoževati in razširjati takšne spremembe ali dela pod pogoji zgornjega razdelka 1, ce zadostite tudi vsem naslednjim pogojem: (a) Zagotoviti morate, da spremenjene datoteke nosijo vidna obvestila o tem, da ste jih spremenili in datum vsake spremembe. (b) Zagotoviti morate, da je vsako delo, ki ga razširjate ali izdajate in ki v celoti ali deloma vsebuje program ali katerikoli njegov del ali pa je iz njega izpeljano, licencirano pod pogoji te licence kot celota brez placila katerikoli tretji osebi (c) Ce spremenjeni program ob zagonu navadno bere ukaze interaktivno, morate zagotoviti, da se ob najboljobicajnem zagonu za takšno interaktivno uporabo izpiše ali prikaže najava, ki vkljucuje primerno sporocilo o pravicah razširjanja in sporocilo, da jamstvo ni zagotovljeno... " [31]. (3) "Program (ali delo, ki temelji na njem, pod razdelkom 2) lahko razmnožujete in razširjate v objektni kodi ali izvedljivi obliki pod pogoji zgornjih razdelkov 1 in 2, ce izpolnite tudi kaj od tega: (a) Opremite ga s popolno in ustrezno izvorno kodo v strojno berljivi obliki, ki mora biti razširjana pod pogoji zgornjih razdelkov 1 in 2 na mediju, ki se navadno uporablja za izmenjavo programja; ali, (b) Opremite ga z napisano ponudbo, veljavno vsajtri leta, da boste katerikoli tretji osebi, za plaalo, ki ne bo presegalo vaših stroškov fizicnega izvajanja izvorne distribucije, dali popoln izvod ustrezne izvorne kode v strojno berljivi obliki, ki bo razširjana pod pogoji zgornjih razdelkov 1 in 2 na mediju, ki se obicajno uporablja za izmenjavo programja; ali, (c) Opremite ga z informačijo, ki ste jo dobili vi, kot ponudbo distribučije ustrezne izvorne kode. (Ta alternativa je dovoljena le za nekomercialne distribučije in le, če ste dobili program v obliki izvorne kode ali izvedljivi obliki s takšno ponudbo, glede na podrazdelek b, zgoraj.)" [31]. (4) "Ne smete razmnoževati, spreminjati, podličenčirati ali razširjati programa drugače, kot to izrečno določa pričujoča ličenča. Vsak poskus sičeršnjega kopiranja, spreminjanja, podličenčiranja ali razširjanja programa je ničen in bo samodejno prekinil vaše praviče pod to ličenčo. Vendar pa se osebam, ki so svoj izvod ali praviče dobile od vas pod to ličenčo, ličenča ne prekine, dokler se ji popolnoma podrejajo" [31]. (5) "Ni vam treba sprejeti te ličenče, saj je niste podpisali. Vendar vam razen nje nič ne dovoljuje spreminjanja ali razširjanja programa ali iz njega izpeljanih del. Ce ne sprejmete te ličenče, ta dejanja prepoveduje zakon. Torej, s spremembo ali razširjanjem programa (ali kateregakoli dela, ki temelji na programu), pokažete svoje strinjanje s to ličenčo in z vsemi njenimi določitvami in pogoji za razmnoževanje, razširjanje ali spreminjanje programa ali del, ki temeljijo na njem" [31]. (6) "Vsakič, ko razširjate program (ali katerokoli delo, ki temelji na programu), prejemnik samodejno prejme ličenčo od izvornega izdajatelja ličenče (angl. original ličensor) za razmnoževanje, razširjanje ali spreminjanje programa glede na ta določila in pogoje. Ne smete vsiljevati nobenih nadaljnjih omejitev izvajanja prejemnikovih pravič, podeljenih tukaj. Niste odgovorni za vsiljevanje strinjanja tretjih oseb s to ličenčo" [31]. (7) "Ce so vam, kot poslediča presoje sodišča ali suma kršitve patenta ali zaradi kateregakoli drugega razloga (ne omejenega zgoljna patentna vprašanja), vsiljeni pogoji (bodisi z odlokom sodišča, sporazumom ali drugače), ki nasprotujejo pogojem te ličenče, vas ne odvezujejo pogojev te ličenče. . . Ta razdelek namerava temeljito pojasniti, kaj so predvidene poslediče nadaljevanja ličenče" [31]. (8) "(Že sta razširjanje in/ali uporaba programa omejena v določenih državah, bodisi zaradi patentov ali vmesnikov s posebno pravičo razširjanja (angl. čopyrighted interfačes), lahko izvorni lastnik ali lastniča pravič razširjanja, ki postavlja program pod to ličenčo, doda ekspličitno zemljepisno omejitev razširjanja, ki izključuje te države, tako da je razširjanje dovoljeno le v in med državami, ki niso na tak način izključene. V takem primeru ta ličenča vključuje omejitve, kot da so napisane v telesu te ličenče" [31]. (9) "Ustanova Free Software Foundation lahko od časa do časa izdaja preurejene in/ali nove različiče Splošne javne ličenče (angl. General Public License). Nove različiče bodo pisane v duhu trenutne različiče, vendar se lahko razlikujejo v podrobnostih, ki bodo obdelovale nove težave ali poglede. Vsaki različiči je prirejena razločevalna številka različiče. Ce program določa številko različiče te ličenče, ki se nanaša na njo in "na katerekoli poznejše različiče", imate izbiro upoštevanja pogojev in določil bodisi te različiče ali katerekoli poznejše različiče, ki jo je izdala ustanova Free Software Foundation. Ce program ne določa številke različiče te ličenče, lahko izberete katerokoli različičo, ki jo je kdajkoli izdala ustanova Free Software Foundation" [31]. (10) "Ce želite vključiti dele programa v druge proste programe, katerih pogoji razširjanja so drugačni, pišite avtorju in ga prosite za dovoljenje. Za programje, katerega praviče razširjanja ima Free Software Foundation, pišite na Free Software Foundation; vcasih naredimo izjemo pri tem. Našo odlocitev bosta vodila dva cilja: ohranitev prostega statusa vseh izvedenih del iz našega prostega programja in spodbujanje razdeljevanja in ponovne uporabe programja na splošno" [31]. Brez jamstva (11) "Ker je program licenciran kot brezplacen, ni nobenega jamstva za program do meje, ki jo doloca pristojni zakon. Razen, ce ni drugace napisano, imetniki pravic razširjanja in/ali druge osebe ponujajo program "tak kot je", brez zagotovila kakršnekoli vrste, neposrednega ali posrednega, kar vkljucuje, a ni omejeno na posredna jamstva cenovne vrednosti in primernosti za doloceno uporabo. Celotno tveganje glede kakovosti in delovanja programa prevzamete sami. Ce se program izkaže za okvarjenega, sami nosite stroške vseh potrebnih storitev, popravil ali popravkov" [31]. (12) "V nobenem primeru, razen ce tako pravi veljavni zakon ali je pisno dogovorjeno, ne bo lastnik pravic razširjanja ali katerakoli druga oseba, ki lahko spremeni in/ali ponovno razširja program, kot je to dovoljeno zgoraj, prevzel odgovornosti zaradi škode, najsi gre za splošno, posebno, nenamerno škodo ali škodo, izhajajoco iz uporabe ali nezmožnosti uporabe programa (vkljucno z, a ne omejeno na, izgubo podatkov ali nenatancno obdelavo podatkov ali izgubo, povzroceno vam ali tretjim osebam ali nezmožnost programa, da bi deloval s kakim drugim programom), cetudi je bil tak lastnik ali druga oseba obvešcen o možnosti nastanka takšne škode" [31]. 1.11.2 Druge odprtokodne in prosto dostopne licence Uporabniki odprtokodnih programov lahko izbirajo še med ostalimi ponudniki programske opreme. Licence z odprto kodo se v veliki meri razlikujejo. Med najbolj uporabljenimi so GPL, katero smo že opisali, BSD, LGPL in MPL. Berkeley Software Distribution (BSD) licenca je preprosta, sajdovoljuje uporabo programske opreme, distribucijo izdelka in izvorne kode. Dovoljuje spreminjanje in vkljucevanje v drugo programsko opremo brez omejitev. Zahteva, ki jo je potrebno upoštevati je navedba avtorjev v izvorni kodi in dokumentaciji programa. Imen avtorjev ni dovoljeno uporabljati za promocijo izdelka brez predhodnega pisnega dovoljenja [61]. Licenca Library General Public License (LGPL) je variacija GPL licence in je namenjena programskim knjižnicam (na primer DLL), torej programom s funkcijami, ki jih je mogoce izkoristiti v drugih programih. Licenca Mozilla Public Licence (MPL) dovoljuje brezplacno uporabo in distribucijo programske opreme. Vsakdo, ki razpecuje spremembe ali dodatke k izdelku, mora dovoliti enake pravice za njegov kos programske opreme in kombinacijo izvirnega dela in njegove rešitve. Pogoj za distribucijo je tudi izvorna koda, ki je lahko vkljucena v distribucijo ali pa je dostopna na kakšni spletni strani. MPL je dovoljeno vkljucevati tudi v licencno programsko kodo lastnih izdelkov, a mora biti za ta del na voljo izvorna koda [61]. BSD licenca temelji na nacelih proste programske opreme (Free Software) in je prirejena za istega uporabnika. Edini pogoj, ki ga je potrebno vkljuati je informacija o avtorstvu programske opreme in ličenčiranje vsebin. Common Public License (CPL) ličenča je prav tako prosto programska oprema. Leta 1988 je bila odobrena s strani Open Source in je podobna opisanemu dovoljenju "GNU General Public License". v 1.11.3 Študentska licenca Mnogo katero programsko orodje ni prosto dostopno na spletu, vendar ga kljub temu lahko pridobimo, kar omogoča študentska verzija (Student Version) ličenče. Na podlagi pridobljenih t.i. študentskih verzijs strani izbrane fakultete je omogočena enoletna, večletna ali dolgoročna uporaba posameznega programskega orodja. Običajno se pojavi razlika med študentskimi in pravimi verzijami, ki jih je potrebno plačati, v okrnjenosti delovanja programskega orodja. Kot primer navedimo programsko orodje GPSS, namenjeno simulačijam. Študentje imajo možnost pridobitve študentske verzije na spletu ali na fakulteti, pri čemer je število blokov študentske verzije omejeno na 180, plačljiva verzija pa v okviru možnosti vsebuje 2000 blokov. Študentske verzije so namenjene zgoljk spoznavanju dela z določenim programskim orodjem in k reševanju enostavnih problemov z manjšim številom podatkov. To seveda variira pri vsaki posamezni opremi in lastniškem podjetju posebej. Nekatera podjetja omogočajo pridobitev študentske ličenče za določene programe zgoljs posredovanjem originalnega potrdila o šolanju, z vsemi vsebovanimi moduli. V določenih primerih je za prijavo potrebno posredovati podatke izbrane fakultete oz. izbrana fakulteta pridobi dovoljenje in nato študentje uporabljajo program s časovno omejenim obdobjem. 1.11.4 Licenca za prosto verzijo V praksi se pogosto znajdemo v situačiji, ko potrebujemo določeno programsko orodje le za kratek čas. Nakup le tega predstavlja prevelik strošek, glede na dejstvo, da ga potrebujemo npr. zgoljza določen projekt. V takšnem primeru so na voljo t.i. ličenče za poskusno verzijo. Praksa je, da lahko vsi uporabniki prosto uporabljajo program v poskusnem obdobju trideset (30) dni, s pričetkom štetja od prve aktiviačije ličenče za poskusno verzijo na uporabnikovem računalniku. Ko se odločamo o bodočem nakupu in želimo preučiti več različnih programskih orodij, lahko uporabimo t.i. shareware licence. Dostopne so dovoljčasa, da preučimo posamezen program in ga glede na zahtevane značilnosti primerjamo z ostalimi. Gre za ličenčo s simbolnim plačilom, ki po namestitvi omogoča uporabo vseh funkčijprograma za določeno obdobje. V primeru nadalje rabe programskega orodja je po preteku časa potrebno kupiti čelotno ličenčo (npr. protivirusni program NOD32 lahko testiramo 30 dni, nato moramo kupiti polno ličenčo). Programska orodja Programsko orodje Vrsta Licenca GNU GPL Uporaba Omejitve Planner Odprtokoden Da Sistem Ne Dia Odprtokoden Da Sistem Ne Zint Odprtokoden Da Sistem Ne ASDN Odprtokoden Da Interne Ne Google Zemlja Prosto dostopen Ne Internet Ne Quantum GIS Odprtokoden Da Sistem Ne Qcad Odprtokoden Da Sistem Ne Simple Warehouse Prosto dostopen Ne Sistem Ne Mapper Petersen Prosto dostopen Ne Java Da Lindo Prosto dostopen Ne Sistem Da Dexi Prosto dostopen Da Sistem Ne GnuCash Odprtokoden Da Sistem Ne GPSS World Prosto dostopen Da Sistem Da Scilab Odprtokoden Da Sistem Ne OpenOffice.org Preglednica Odprtokoden Da Sistem Ne PSPP Odprtokoden Da Sistem Ne Tabela 1.3: Programska orodja 1.12 Kako uporabljati programska orodja? V nadaljevanju predstavljamo uporabo programskih orodij napisanih za Windows okolje v operacijskem sistemu Ubuntu (glejTabelo 1.3). V izbor programskih orodij uvrstimo tudi nekaj programskih orodij, ki so napisana izkljucno za uporabnike operacijskega sistema Windows. V kolikor je program napisan zgolj za eno okolje in brez odprtokodne licence, potem izgubi pomen odprtokodnega programa v tocki delovanja na obeh platformah (Winodws ali Linux) in dostopa do izvorne kode. Ko so programska orodja brezplacna in javno dostopna ustrezajo definiciji proste programske opreme, ki se od odprtokodne razlikuje le v dostopu do izvorne kode. Preizkusimo delovanje vseh izbranih programskih orodijv razlicnih okoljih, Windows in Ubuntu. Preizkus potrdi, da nekatera programska orodja napisana za okolje Windows ne delujejo v Ubuntu. Za takšna programska orodja poišcemo rešitev -program Wine. Z uporabo programa Wine vsa izbrana programska orodja napisana za okolje Windows delujejo tudi v Ubuntu. Slika 1.13: Program Wine Program Wine Wine je program, ki ponuja uporabnikom Linux operacijskih sistemov kompatibilnost delovanja programskega orodja napisanega za okolje Windows. Program Wine lahko uporabniki operacijskega sistema Ubuntu enostavno poišcejo, prenesejo in namestijo s pomocjo upravljalca paketov Synaptic ali pa ga poišcejo na spletni strani Wine HQ [51]. Program je odprtokoden in izdan pod GNU GPL licenco [67]. Wine ima tudi svojo knjižnico Winelib, katero razvijalci dopolnjujejo s seznamom delujocih programskih orodijnapisanih za okolje Microsoft Windows v Linux okoljih [65] (glejSliko 1.13). Uporaba programa Wine je za uporabnike Ubunta enostavna, vseeno pa opišimo njegovo uporabo pri namestitvi programskega orodja napisanega za okolje Microsoft Windows. V kolikor želimo namestiti takšno programsko orodje, ga s pomocjo spleta ali upravljalca paketov Synaptic poišcemo in prenesemo. Namestitev izvedemo z desnim klikom na .exe datoteko, nakar izberemo Properties oz. Nastavitve (glejSliko 1.14). Kliknemo na Permissions oz. Dovoljenja, kjer izberemo možnost Execute, s cimer dovoljujemo namestitev dokumenta kot program (glejSliko 1.15). V razdelku Open With oz. Odpri izberemo Wine Windows Program Loader (glejSliko 1.16). Zapremo in ponovno s desnim klikom kliknemo na .exe datoteko. Izberemo možnost Open with Wine Windows Program Loader, s cimer se pricne namestitev programskega orodja, kakršno smo vajeni v Windows okolju (glejSliko 1.17. Slika 1.14: Namestitev programskega orodja s pomočjo programa Wine Slika 1.15: Dovoljenje za odpiranje datoteke kot program Slika 1.16: Nastavitev za odpiranje z Wine Windows Program Loader Slika 1.17: Odpiranje z Wine Windows Program Loader Poglavje 2 PLANNER - naCrtovanje aktivnosti Projektno vodenje Ganttov diagram Primer: naCrtovanje aktivnosti in procesov 2.1 TeoretiCno ozadje 2.1.1 Tehnologija Crtne kode Projektno vodenje pomeni proces casovnega nacrtovanja, nadzorovanja in porocanja. Njegov pomen narašca z obsegom in kompleksnostjo projektov. Projektno vodenje je predvsem pomembno v fazi nacrtovanja, kije obicajno najdaljša in najpomembnejša pri razvoju projektov. Uspešnost projekta dolocajo trije cilji - cas, stroški in funkcionalnost. Vsak projekt zahteva projektnega vodjo, ki je zadolžen in odgovoren za uspešnost celotnega projekta in doseganje ciljev. Vsi obsežni projekti vsebujejo predmet projektnega managementa. Projektno vodenje je danes jedro poslovanja marsikatere organizacije [87]. Nacrtovanje projekta je ena izmed temeljnih nalog projektnega vodje. Vkljucuje oblikovanje posameznih nalog ter oceno potrebnega obsega dela in predvidenega casa do zakljucka dela. Projektni nacrt je eden izmed temeljnih orodijza obvladovanje stroškov in casovnega projekta. Nacrtovanje se obicajno zacne s sestavljanjem seznama nalog. Projekt razclenimo na posamezne naloge, ki so dovoljenostavne in razumljive za izvedbo in merjenje uspešnost projekta. Vsaka naloga oz. aktivnost ima svojzacetek, konec, opis vsebine in razlicne vire (cas, denar, cloveško delo). Ob nalogah so pomembni element projektnega nacrta tudi dogodki, ki pomenijo tocke, kjer so doseženi ciljali spremljajoce aktivnosti. Z orodji podprto projektno nacrtovanje in vodenje je pomembno za zagotovitev uspešnosti projektov. Dandanes uspešna podjetja obvladajo izpopolnjene in razvite metode in tehnike, pri tem pa uporabljajo razlicna orodja in rešitve. Vodilno in prevladujoco vlogo med komercialnimi izdelki za podporo projektnemu delu ima programski paket Microsoft Project. Na trgu obstaja veliko primerljivih alternativ. Vecina projektov v podjetjih je manjšega obsega in jih lahko enako ucinkovito upravljamo z uporabo brezplacnih orodijoz. orodijz odprtokodno licenco, ki jih je možno enostavno najti na internetnih straneh razlicnih ponudnikov. Eno izmed takšnih orodij je tudi Planner. 2.1.2 Ganttov diagram Ganttov diagram je grafikon, s katerim vizualno prikažemo dogajanje oziroma trajanje dolocenih nalog znotrajprojekta [8]. Najpogosteje se uporablja kot orodje managementa. Izdelamo ga v fazi nacrtovanja in uporabimo v fazi izvedbe projekta. Je eden izmed najenostavnejših in najpogosteje uporabljenih tehnik za prikazovanje aktivnosti projekta. Zacetki uporabe Gantt diagramov segajo v zgodnje obdobje 20. stoletja, ko je Frederic W. Taylor uporabil graficni prikaz za planiranje proizvodnje, kar je kasneje Henry L. Gantt razvil v današnji Gantt diagram [91]. Gantt diagram je bil kot orodje uporabljen v zacetni fazi evolucije sistema planiranja proizvodnje. Evolucija sistema je temeljila na razvoju uporabnega in trajnostnega sistema planiranja [92]. Prednosti: • napoved končnega časa projekta; • razvrščanje dejavnosti; • pohitritev bodočih nalog; • pregled nad sredstvi, ki jih potrebujemo za projekt; • nadzor nad opravljenim delom. Slabosti: • ne prikaže najkrajšega in najdaljšega predvidenega časa izvedbe; • medsebojna odvisnost med dejavnosti ni prikazana; • ne prikaže posledič zgodnjega ali poznega začetka posamezne dejavnosti. Jakomin, Zelenika in Medeot [60] opredeljujejo logistiko kot skupek med seboj povezanih aktivnosti in pročesov, ki služijo za premikanje surovin, polproizvodov, drugega materiala in gotovih proizvodov od dobaviteljev do podjetja, za premikanje znotraj podjetja in od podjetja do odjemalčev oz. kupčev ter vse z njimi povezane aktivnosti. Vse te aktivnosti in pročese je potrebno organizirati in voditi, kar je predmet projektnega vodenja. Planiranje teh aktivnosti in pročesov je temelj za nadaljnje delo. Rezultat izvedbe planiranja se odraža v uspešnosti končanega projekta. Ganttov diagram izdelamo tako, da naprej v tabelo zapišemo vse naloge oz. aktivnosti, njihov začetek, trajanje in koneč (Tabela 2.1) ter določimo medsebojne odvisnosti. Prva naloga projektnega vodje je identifikačija konkretnih aktivnosti, ki jih je potrebno izvajati za dosego pričakovanih rezultatov in čiljev projekta. Za vsako aktivnost je potrebna očenitev trajanja - čas, ki je potreben za izvajanje aktivnosti. Vse aktivnosti je potrebno povezati tako, da vsaki aktivnosti določimo predhodne in naslednje aktivnosti. Pomembni aktivnosti sta še načrtovanje virov in izračun čene posamezne aktivnosti, vendar jih za potrebe našega projekta ne bomo upoštevali. Problem Vso potrebno blago za sestavo vozila prispe v skladišče z različnimi transportnimi sredstvi. Predpostavimo, da vsa transportna sredstva odpeljejo ob istem času. Čas trasnporta z vlakom do skladišča traja 6 ur, čas tovornjaka 3 ure in čas kombija 3 ure. Ob prispetju do skladišča, sledi čakanje na prosti terminal, urejanje dokumentačije, raztovarjanje ter skladiščenje blaga. Za vsako vrsto blaga so zahtevani časi določeni v 2.1. Sestava v enoten izdelek sledi šele, ko je vso blago v skladišču - ko so zaključene aktivnosti 4, 8 in 12. Sledi še skladiščenje končnega izdelka in odprema v proizvodnjo. Ko imamo oblikovano tabelo vseh aktivnosti, izdelamo Ganttov diagram s pomočjo orodja Planner. Št. Aktivnost Zacetek Trajanje Konec Predhodna aktivnost 1 Transport pnevmatike z vlakom 0 6 6 / 2 Čakanje in urejanje dokumentačije 6 1 7 1 3 Raztovarjanje 7 2 9 2 4 Skladiščenje pnevmatik 9 3 12 3 5 Transport platišč s tovornjakom 0 3 3 0 6 (Čakanje in urejanje dokumentačije 3 1 4 5 7 Raztovarjanje 4 2 6 6 8 Skladiščenje platišč 6 3 9 7 9 Transport vijakov s kombijem 0 3 3 0 10 (Čakanje in urejanje dokumentačije 3 1 4 9 11 Raztovarjanje 4 1 5 10 12 Skladiščenje vijako v 5 3 8 11 13 Komisioniranje 12 1 13 4, 8,12 14 Natovarjanje 13 1 14 13 15 Odprema v proizvodnjo 14 1 15 14 Tabela 2.1: Tabela vseh aktivnosti in njihovih trajanj 2.2 O programskem orodju Planner je orodje za planiranje, organiziranje in sledenje razlicnim projektom. Ponuja vecino potrebnih orodij, parametrov in možnosti upravljanja projektov, ki jih projektni vodja potrebuje pri vodenju projektov [41](glejSliko 2.1). Omogoca: definiranje nalog, njihovih podnalog in virov; vpogled v odvisnosti med posameznimi nalogami; prikaz kriticne poti; koledarje s prikazom ali brez prikaza delovnih dni; Ganttov diagram; prikaz porabe virov; HTML izvajanje projektni planov. Še nekajprednosti: odprtokodna licenca; enostavna in intuitivna uporaba; širok nabor vgrajenih orodijin porocil. Prenos in namestitev Planner prenesemo s spletnega naslova Planner [41] v razdelku Downloads (glejSliko 2.2), kjer lahko izbiramo med razlicnimi verzijami programskega orodja, odvisno kateri operacijski sistem uporabljamo. Uporabniki operacijskega sistema Ubuntu programsko orodje enostavno poišcejo, prenesejo in namestijo na racunalnik z orodjem Synaptic. Programsko okno Vsa potrebna orodja najdemo v menijski in orodni vrstici. V menijski vrstici so razdelki File, Edit, View, Actions, Project in Help. Vsa orodja, najdena v teh razdelkih so tudi v orodni vrstici. V kolikor želimo odpreti ali shraniti dokument, lahko to storimo s klikom na Save v orodni vrstici ali s klikom na File in nato Save. Najpomembnejša orodja pri izdelavi Gantt diagrama oz. kriticne poti so opravila Tasks, katere lahko v orodni vrstici vstavimo, odstranimo, povežemo ali premikamo. Na levi strani programskega okna imamo na izbiro razlicne poglede, odvisno kaj potrebujemo in s cim se ukvarjamo. Za prikaz povezav med aktivnosti in kasnejšega prikaza kriticne poti izberemo pogled Gantt, za urejanje opravil oz. aktivnosti Tasks, vire Resources itd. (glejSliko 2.3). Planner news Bounties A bounty is beirtg otfered for an impiementation of resource ailocation/leveling. Read the offer here and sertd mail to the planner-dev iist for more information. Current Development Here's somefeatures we're iooking at implementing in i015: * Resource leveiirsg 132917 New in the vO.14.4 Release -15 April 2009 * Rewrote printtng to use the GTK printing API, fixing most problems with printing on Wmdows (thartks to Francisco Moraes) * Added dtsplay of minutes to duration format * Added creation of Windows installerto Makefiles * Dropped support for fibgda < 3.0 News Screenshots Downloads Developrrient Communrly About Slika 2.1: Spletna stran Planner downloads Get Planner (binary) Binary reieasesfor Linuxare provided by the various LinuxdistributionsthemseSves. Ubuntu users can just click here to ingallthe Planner package Planner 0.14.4 far Microsoft Windows: News Screenshots Dovvnioads Development Coramtiraty About planm-i O '4 4 ik:ws Summaiy of changes per release pluniH>i O ' 44 i?xi ■ Planner 0.14.4 installerfor Windows pln:iiH. Manage Calanders. Odpre se novo okno (glejSliko 2.7), kjer nastavimo želeni začetni dan projekta, delovni cas (From, To) ter tip delovnega dne (Working, Nonworking) za vsak dan posebej. Svoje nastavitve potrdimo s klikom na gumb Apply. Opazimo doloceno omejitev. Nastavitev upoštevamo le takrat kadar naš projekt oz. naše aktivnosti trajajo dlje casa (dnevi, meseci, leta). Problem se pojavi, kadar želimo diagram aktivnosti izdelati za aktivnosti, ki ne trajajo vec kot en dan. Te možnosti program Planner ne dopušca. Omejitev se pojavi tudi pri izdelavi Ganttovega diagrama za izbrani primer. Aktivnosti ne trajajo vec dni, ampak so del enega dneva, zato predpostavimo, da je ena ura enaka enemu koledarskemu dnevu. Aktivnost ki traja 3 ure, program prikaže kot trajajoco aktivnost 3 dni. Flku [Vil L ¥ ■m acuom Erajec« r^tp 1 I & H u Prt*., PvriT FUhV. Ki-i-j ^ # » r 0. ZOlti Vrt^ 5. 2010 >9 SO Z1 a S H S H. 28 1 ]t i 4 T. fft ; J 4 10 ] L 13 1*1 s [F? FG-SOLTCM ffl RMAJIH Slika 2.4: Zagon novega projekta Slika 2.5: Shranjevanje novega projekta Slika 2.6: Odpiranje shranjenega projekta Slika 2.7: Koledarske nastavitve Slika 2.8: Zapis nove aktivnosti Zapis aktivnosti/podaktivnosti in njihovega trajanja Opravila oz. aktivnosti projekta zapišemo v okno na levi strani, kjer vsako posamezno aktivnost dodamo tako, da s klikom na desni miškin kazalec izberemo možnost Insert Task (glejSliko 2.8). V stolpec Name zapišemo naziv aktivnosti, v stolpec Work pa trajanje. Aktivnosti lahko izbrišemo s klikom na Remove task. Dolocene aktivnosti imajo tudi svoje podaktivnosti. V okno aktivnosti lahko zapišemo tudi te. To storimo tako, da oznacimo nalogo in z desnim klikom nanjo izberemo Insert subtask. Eden izmed pomembnejših parametrov, ki jih lahko nastavimo, je trajanje posamezne aktivnosti. Cas trajanja posamezne aktivnosti zapišemo že med samim zapisovanjem aktivnosti, lahko pa ga dolocimo tako, da oznacimo želeno aktivnost in z desnim klikom nanjo izberemo Edit task. Odpre se novo okno (glejSliko 2.9), kjer pod Work spreminjamo cas izvajanja naloge, pod Duration pa cas celotne naloge, kamor spadajo morebitne zakasnitve ali pa rezervni cas, ki ga zagotovimo za izvedbo dane naloge. Drug nacin je klik na aktivnost pod tabelo Work, kjer je aktivnost opredeljena s casom trajanja. Tabela Slack predstavlja ostanek casa aktivnosti in ne leži na kriticni poti. Zakasnitve lahko dolocamo tudi v jezicku Predecessors, pod Type spremenimo vrsto povezave med nalogami, pod Lag pa vnesemo zakasnitev. Sam postopek torejponuja vec možnosti za doloatev trajanja projekta, sajvkljucuje tudi možnost dolocitve rezervnih casov ali morebitnih zakasnitev. Slika 2.9: Dolocitev trajanja aktivnosti Povezava aktivnosti in kritična pot Za povezavo nalog med sebojnajprejoznacimo naloge, katere želimo, da so med seboj povezane, nato pa s klikom na gumb Link Tasks, ki se nahaja v glavni menijski vrstici, spremenimo vrsto povezave med nalogami (glejSliko 2.10). Lahko pa izberemo možnost desnega klika na aktivnost, kjer izberemo Edit task. V Edit task izberemo Predecessors, kjer izberemo aktivnost s katero ju bomo povezali (glej Sliko 2.11). Pri tem lahko dolocimo tudi obliko povezave (glejSliko 2.12). Oblike povezave FS Finish to start FF Finish to finish SS Start to start SF Start to finish Konec - Začetek Konec - Konec Začetek - Začetek Začetek - Konec Predstavimo še funkcijo, ki koristi predvsem pri vecjih projektih, kjer se naloge med seboj prepletajo in potekajo vzporedno. Pomembno je, da poznamo kriticno pot, saj je od nje odvisno celotno trajanje projekta. Projekt preprosto skrajšamo s tem, da zmanjšamo trajanje kriticne poti, ki jo oznacimo na naslednji nacin: pod View izberemo možnost Highlight critical Tasks (Slika 2.13). Kriticna pot je najdaljše nespremenljivo zaporedje aktivnosti, ki so vzrocno-posledicno povezane. Njihovega trajanja po eni strani ne moremo skrajšati, po drugi pa bi vsaka zakasnitev aktivnosti s te poti pomenila tudi zakasnitev Slika 2.10: Povezava aktivnosti Slika 2.11: Dodajanje povezave aktivnosti Slika 2.12: Oblika povezave med dvema aktivnostma Slika 2.13: Kriticna pot projekta. Dolžina (trajanje) te poti je tisti cas, ki ga za projekt porabimo v vsakem (tudi najboljšem) primeru. Uporabnik lahko vec o programu izve v razdelku Help > User Guide (hitra bližnjica: F1), ki se nahaja v menijski vrstici. Razdelek nudi hitro pomoc v primeru, ce se uporabnik sreca s kakšno oviro ali pa morda želi zgolj izpopolniti svojo znanje. Pot do pomoa oz. uporabniškega vodica prikazuje Slika 2.14. Z natancno opredelitvijo vseh aktivnosti v izoblikovanem Ganttovem diagramu ali diagramu aktivnosti smo prikazali kriticno pot naših procesov oz. aktivnosti. Slednje ni možno skrajšati, vsaka dodatna zakasnitev pa bi pomenila podaljšanje celotnega procesa. Na Sliki 2.15 je z rdeco barvo jasno opredeljena kriticna pot. Programsko orodje Planner je kompatibilno z drugimi podobnimi programskimi orodji, kot je na primer placljivi Microsoft Project, ki omogoca izvoz datotek oz. projektov drugim podobnim programskim orodjem v berljivi Slika 2.14: Pomoč Slika 2.15: Ganttov diagram Slika 2.16: Izvoz dokumentov obliki. Dokumente oz. končane projekte je možno izvoziti v obliko HTML ali Planner 0.11 format (glej Sliko 2.16). V kolikor se odločimo za izvoz dokumenta v obliko HTML, je možno dokument brati in pregledovati s spletnim brskalnikom (glej Sliko 2.17). V kolikor se odločimo za izvoz dokumenta v obliko Planner 0.11 Format, ga lahko odpremo tudi v programskem orodju Mičrosoft Proječt. Slika 2.17: Pregledovanje dokumenta v HTML obliki s pomočjo spletnega brskalnika Povzetek S programskim orodjem Planner izdelamo diagram aktivnosti za naše procese. Končni rezultat, Ganttov diagram z označeno kritično potjo izdelamo po naslednjem postopku: • na list papirja zapišemo tabelo aktivnosti ter čase (začetek, trajanje, konec); • zaženemo program Planner; • določimo koledarske nastavitve; • zapišemo vse aktivnosti/podaktivnosti ter njihove čase trajanja; • med sabo povežemo soodvisne aktivnosti; • ugotovimo kritično pot. Program Planner je odlično orodje za vodenje projektov, ki ga lahko uporabljajo tako študentje pri svojem študiju kot podjetja pri svojem delu. Je brezplačno in enostavno za uporabo, zato ga priporočamo vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z nezahtevnimi in preprostejšimi projekti. Poglavje 3 DIA - Načrtovanje diagramov Diagram poteka (aktivnosti) UML jezik Primer: načrtovanje diagrama z UML 3.1 Teoretično ozadje 3.1.1 Diagram poteka/aktivnosti Diagram poteka (Flow chart) je diagram za prikaz možnih poti podatkov skozi sistem oz. je eden izmed nacinov zapisa algoritma. Diagram prikazuje natancno zaporedje operacij, ki jih programsko orodje pri obdelavi podatkov izvede. Razlicni graficni simboli predstavljajo vnos in izpis podatkov, odlocitve, razvejitve in podprogramska orodja. Uporablja se v racunalništvu, matematiki, pravu, logistiki in v mnogih drugih vedah. Danes se diagrami poteka oz. diagrami aktivnosti rišejo predvsem v standardiziranem opisnem jeziku UML (Unified Modeling Language). Diagram poteka prikazuje prehode iz ene aktivnosti na drugo. Elementi diagrama aktivnosti so: aktivnosti, prehodi med aktivnostmi, razvejitve (socasne razvejitve), socasno sticišce, linija toka dogodkov in objektni tok. Kot rezultat aktivnosti je akcija, katere posledica je prehod v drugo aktivnost ali pa le vracanje vrednosti. Iz diagrama je jasno razvidna odgovornost za posamezne aktivnosti. (Že so v tok dogodkov vpleteni pomembni objekti, jih lahko s pomocjo objektnega toka dodamo v diagram aktivnosti. 3.1.2 Standard UML Programsko orodje UML je graficni jezik za vizualizacijo, modeliranje, specifikacijo, konstruiranje in dokumentiranje programske opreme. UML predstavlja zbir najboljših postopkov v prakticno objektno orientiranem modeliranju. Vedeti moramo, da UML ni metodologija za razvoj informacijskega sistema, ampak jezik, skupek tehnik, ki jih lahko uporabljamo skupaj s poenotenim procesom ali katero drugo metodologijo. Zacetek razvoja UML umešcamo v leto 1994. Takrat je bilo na voljo okoli 50 razlicnih metodologij za objektno usmerjeno analizo in nacrtovanje. Ideja raziskovalcev, ki so raziskovali na tem podrocju je bila združitev metodologij v enoten jezik za modeliranje, ki bi vseboval prednosti razlicnih metodologij. Tako je nastal UML. Med novimi metodami, ki so se pojavile v tistem casu so izstopale Boochova metoda, Jacobsonova metoda OOSE (Object-Oriented Software Engineering) in Rambaughtova metoda OMT (Object Modeling Techniq). V sredini 90-tih let so avtorji teh treh metod zasnovali nov modelni jezik, ki naj bi bil podprt v vseh treh metodah (glej Sliko 3.1). Cilj UML je uporabniku ponuditi standarden, izrazno mocan vizualni modelirni jezik; omogociti mehanizme razširjanja in specializacije osnovnih konceptov; biti neodvisen od dolocenega programskega jezika in razvojnega procesa; ponuditi formalno osnovo za razumevanje jezika za modeliranje; Slika 3.1: Zgodovinski razvoj specifikacije poenotenega modelnega jezika UML Vir: [75] spodbuditi rast tržišča objektnih orodij; podpirati visoko nivojske razvojne končepte, kot so sodelovanje, ogrodja, vzorči in komponente ter integrirati najboljše praktike. Na sistem UML je moč gledati skozi pet različnih pogledov, kar prikazuje Slika 3.2. Modeliranje z UML Pri modeliranju z UML, vrstni red ni predpisan. Koristno je, da najprej modeliramo pogled na uporabniške zahteve, nato načrtovalski in pročesni pogled, na konču pa še pogled na komponente in razvrstitev. Da lahko razumemo delovanje UML, je potrebno poznati pomen treh osnovnih gradnikov, in sičer: elementov, povezav in diagramov. Slika 3.2: Pet pogledov na sistem UML Vir: [97] Elementi V UML-ju se pojavljajo štiri vrste elementov: strukturni elementi, elementi obnašanja, elementi združevanja in elementi opomb. Strukturni elementi so največkrat statični deli modela, ki predstavljajo element shematično ali fizično. Mednje prištevamo: razrede, vmesnike, sodelovanje, primere uporabe komponente in vozlišča [96]. • Razred je opis nabora objektov, ki delijo enake atribute, operačije, povezave in semantiko.Vmesnik definira povezavo med spečifikačijo, s pomočjo katere ugotovimo kaj abstrakčija počne in kako to počne med implementačijo. Gre za zbirko operačij, ki opisujejo kako razred ali komponenta delujejo. Sodelovanje je skupina razredov, vmesnikov in drugih elementov, ki delujejo skupaj v kooperativnem obnašanju, katerega rezultat je izboljšano delovanje sistema. Primer uporabe je opis niza zaporednih akčij, ki jih sistem izvaja z namenom, da določenemu akterju prinese rezultat, ki ga lahko opazujemo [96]. • Komponenta je fizični in zamenljivi del sistema, ki omogoča izvedbo niza vmesnikov. Vozlišče je fizični element, ki obstaja v času izvajanja programa in predstavlja programski vir, z lastno rezervačijo pomnilnika [96]. Elementi obnašanja so dinamičen del UML modela in predstavljajo casovno in krajevno obnašanje modela. Elemente obnašanja delimo na interakcije in diagrame stanj. Interakcija je obnašanje, ki vkljucuje nabor sporocil, ki se izmenjujejo med objekti v okviru dolocenega konteksta za doseganje dolocenega cilja. Diagram stanja je obnašanje, ki opisuje zaporedje stanj objekta ali interakcij med objekti, kot odgovor na dogodke v sistemu. Vkljucuje številne elemente stanja, prehode med posameznimi objekti, dogodki in aktivnosti [96]. • Element združevanje je organizacijski del UML, katerega glavni element imenujemo paket, ki omogoca združevanje elementov. Služi za združevanje modelnih elementov na nivoju arhitekturnega nacrtovanja v vecje skupine, s katerimi je lažje upravljati. Zadnji izmed elementov je element opomb, katerega uporabljamo za pojasnjevanje in opisovanje delovanja posameznih elementov v modelu [96]. Povezave Kadar govorimo o povezavah, govorimo o spoju dveh elementov. V UML se pojavljajo štiri vrste povezav: odvisnosti, asociacije, generalizacije in realizacije. • Odvisnost je semanticna povezava dveh elementov, pri katerih lahko sprememba neodvisnega elementa povzroci spremembo odvisnega elementa. Odvisnost se uporablja takrat, ko poizkušamo pokazati, da ena stvar uporablja drugo (glej Sliko 3.3). • Asociacija je strukturirana povezava s katero pojasnjujemo nabor vezi, katere so povezave med objekti. Kot enega izmed posebnih primerov lahko izpostavimo agregacijo, ki predstavlja povezavo med celoto in deli te celote (glej Sliko 3.4). • Generalizacija je povezava, ki predstavlja povezavo specializacije in generalizacije, v kateri so objekti specializiranega elementa nadomestljivi z elementi generaliziranega elementa (glej Sliko 3.5). • Realizacija je semanticna povezava med elementoma, pri kateri eden element doloci dogovor, ki ga mora drugi izvršiti. Le ta se pojavi med vmesniki v razredih ali med komponentami, ki jih realizirajo (glej 3.6). Diagrami Diagram je vizualni model, ki predstavlja pogled na dolocenem nivoju abstrakcije. V UML locimo strukturne diagrame, ki predstavljajo staticno Slika 3.3: Odvisnost -0 Slika 3.4: Asosiacija in agregacija > Slika 3.5: Generalizacija -------H> Slika 3.6: Realizacija Strukturni diagrami Diagrami, ki prikazujejo delovanje in uporabo Diagrami, ki prikazujejo interakcije Razredni diagram (Class Diagram) Diagram primerov uporabe (Use Case Diagram) Diagram zaporedja (Sequence Diagram) Objektni diagram (Object Diagram) Diagram aktivnosti (Activity Diagram) Komunikačijski diagram (Communication Diagram) Diagram komponent (Component Diagram) Diagram načrtovanja stanj (State Machine Diagram) Časovni diagram (Timming Diagram) Diagram razvrstitve (Deployment Diagram) Pregledni diagram interakčij (Interaction Overviw Diagram) Strukturni diagram (Composite Structure Diagram) Diagram paketov (Package Diagram) Tabela 3.1: Vrste diagramov strukturo sistema, diagrame, ki prikazujejo delovanje in uporabo ter diagrame, ki prikazujejo interakčije. Diagrami, ki prikazujejo delovanje in uporabo ter diagrami, ki prikazujejo interakčijo, predstavljajo tako imenovano dinamično strukturo sistema (Tabela 3.1). 3.2 O programskem orodju Urejevalnik diagramov Dia (v nadaljevanju Dia) je odprtokodno programsko orodje za kreiranje tehničnih diagramov. Deluje na različnih operačijskih sistemih (Linux, Windows itd.). Je enostavno za učenje in dovolj prožno, saj uporabnikom omogoča ustvarjanje številnih diagramov. Programsko orodje uporabljamo v različnih industrijskih panogah. Primer: električar uporablja Dia za ustvarjanje diagrama, kjer prikaže delovanje vezja; programer ustvarja diagrame za prikaz izvedbe poti. Slika 3.7: Urejevalnik diagramov Dia Prenos in namestitev Programsko orodje Dia lahko prenesemo in namestimo iz spletnega naslova Live.gnome [6] s klikom na razdelek Download na uvodni spletni strani. Pred prenosom lahko izbiramo med razlicnimi verzijami programskega orodja, odvisno kateri operacijski sistem uporabljamo. Uporabniki operacijskega sistema Ubuntu lahko programsko orodje Dia enostavno poišcejo, prenesejo in namestijo s pomocjo orodja Synaptic (glej Sliko 3.8). Diagram je lahko sestavljen iz predmetov, ki so razlicnih oblik, crt, barv, velikosti itd. V razdelku Orodja se nahaja paleta vnaprej dolocenih predmetov, vkljucno s preprostimi oblikami, crtami in specificnimi predmeti. (Že želimo dodati dolocen predmet na platno, preprosto kliknemo na želeni predmet in ga dodamo s klikom na miško. Po platnu premikamo predmete z miško in jih na to med sabo povezujemo (glej Sliko 3.9). Dia vkljucuje nabor standardnih oblik in linij, ki so že vnaprej dolocene. Vkljucujejo diagram poteka, UML diagram, diagram omrežja, kronogram in mnoge druge diagrame. Glede na podrocje raziskovanja si lahko izberemo predmete, ki jih potrebujemo za oblikovanje diagrama. Že izdelan diagram lahko shranimo v poljubno mapo v svojem racunalniku. To storimo tako, da v orodni vrstici Datoteka kliknemo možnost Shrani kot. Odpre se novo okno, v katerem napišemo ime naše datoteke in jo shranimo na želeno mesto (glej Sliko 3.10). Da v nadaljevanju zagotovimo normalno shranjevanje in tiskanje dokumenta, v razdelku Datoteka izberemo možnost Nastavitev strani, kjer izbiramo med velikostjo papirja, usmerjenostjo, robovi in povecavo. Dia podpira izvoz v številne formate, kot so: .cgm, .eps, .dia, .jpeg, .svg, .pdf, .jpeg ipd., katera izberemo iz orodne vrstice Izvozi (glej Sliko 3.11). Ob zagonu Dia se ustvari prazno okno. V primeru, ko želimo novo okno za ustvarjanje v razdelku Datoteka izberemo možnost Novo. Odpre se novo polje za risanje diagramov. Osnovno programsko orodje Dia je sestavljeno iz dveh oken. V prvem oknu so zapisana programska orodja, za izdelavo diagramov BjEj live.gnome.org | Home j | RecentChanges | Schedule j | HelpCoi | About News Screenshots Examples Download Documentation | Bugzilla FAQ | Developers Python Links Lateststable release Version 0.97 is now available. The source code can be found at http://ftp.gnome.Qrg/pub/gnome/5Qurces/dia/Q.97/d^ A Windows installer and several Linux installation packages are available from http://dia-installer.de/-Sources dia-0.97.tar.bz2 dia-0.961.tar.bz2 dia-0.95-1.tar.bz2 dia-0.94.tar.gzAII versions Binaries These binaries are of version 0.97, the current stable release. Dlafor Windows Debian packages of Dia (version 0.95) Up to date packages can also be generated from the source by running "rpmbuild -ta dia-*.tar.gz". l!E.6:5 binaries of Dia 0,88,1. Most Linux distributions contain Dia binaries. GIT Slika 3.8: Prenos programskega orodja Dia Slika 3.9: Menijska vrstica Slika 3.10: Orodna vrstica - Datoteka Slika 3.11: Nastavitev strani Slika 3.12: Prikaznih osnovnih in specifičnih orodij (okno s programskimi orodji). V drugem pa je prostor za oblikovanje le teh. Prvi sklop orodij uporabljamo za prilagoditev diagrama (spremeni predmet, urejanje besedila, povečava in drsenje po diagramu). Naslednje ikone so vgrajene za vstavljanje osnovnih predmetov (besedilo, škatla, elipsa, mnogokotnik, črta, slika). Srednji del predstavljajo specifična orodja, torej tista, ki smo jih izbrali iz seznama, glede na področje diagrama (npr. UML, diagram procesa...). Kvadrata, ki se nahajata pod spečifičnimi orodji, omogočata nastavitev privzetih barv ospredja in ozadja za vse nove predmete diagrama ter debelin črt, ki jih lahko poljubno spreminjamo. Slika 3.12 prikazuje osnovni okni, ki jih vidimo v Ubuntu. V podobni zgradbi se programsko orodje prikaže tudi v okolju Windows, le da okni nista ločeni -pojavljata se kot čelota. Na osnovnem oknu je prikazan osnovni meni, ki je namenjen oblikovanju diagrama. Uporabniku je omogočeno, da poveča pogled osnovnega okna maksimalno na 2500 % oz. da ga pomanjša minimalno do 5 %. Povečanje služi predvsem zato, da si lahko natančneje ogledamo dele diagrama. S pomanjšanjem vidimo velikost izdelanega diagrama in kaj je potrebno spremeniti, da ga lahko natisnemo oz. shranimo v pdf. obliko. Na osnovnem oknu je dodano še merilo (ravnilo), ki omogoča natančnejši izris diagrama (glej Sliko 3.13). V orodni vrstiči Pogled (v okolju Windows) imamo možnost uporabe številnih funkčij, kot so: uporaba čelotnega zaslona (F11), preklopi na mrežo in izključi s Diagr ml.c ia ( J (Ml m Datoteka Uredi Pogled Layers Predmeti zberi Orodja Načini vnosa Pogovorna okna Pomoč .......... 5......... 10........ 5»....... 120........ 125........ I30i , i 0. b. E T. 0- T. h E | Povečava) 100,0% □B * 01 Slika 3.13: Osnovno okno iz mreže, pokaži ravnilo, nov pogled, glajeni robovi itd. V okolju Ubuntu Linux je zapisanih manj možnosti, kar je razvidno tudi iz Slik 3.14 in 3.15. Ce uporabnik oceni, da pri svojem delu potrebuje tudi druga orodja, kot so zapisana v osnovnih skupinah razvršCenih datotek, lahko to stori na preprost naCin. V razdelku Datoteka izberemo možnost Listi in predmeti, kjer oznaCimo doloCen predmet, izberemo tipko Kopiraj in ga prenesemo v drugo kategorijo (glej Sliko 3.16). Program DIA vsebuje 36 razliCnih oblik orodij iz najrazličnejših podroCij (glej Sliko 3.17). Na Sliki 3.18 je prikazan primer speCifiCnih standardnih UML orodij za prikaz diagrama aktivnosti ter ostala znana orodja (diagram poteka, strojništvo, luCi...). Slika 3.14: Orodna vrstica - Pogled (Windows) Slika 3.15: Orodna vrstica - Pogled (Ubuntu Linux) Slika 3.16: Listi in predmeti BPMN ChemEng Cisco - Omrežje Cisco - Preklopnik Cisco - Računalnik Cisco - Razno Cisco - Telefonija Diagram poteka Elektrika Funkcijske strukture Gane in Sarson GRAFCET Izbrano Kibemetika Kron og ram Ladder Logika Luči M SE Slika 3.17: Možnosti oblik orodij UML ABTIMTraRčFFl 000 K) <§> O Oi Strojniška A 4 — 312 O O © o X ME 3 ® A\ LŠJ O K) P Mit ] Diagram poteka □ C3 O O O OJLOJLOJI^ HgOoTn p u v A o Slika 3.18: Specificna orodja Slika 3.19: Dodajanje predmetov na platno ... □ 0 o-^+f Slika 3.20: Oblikovanje in povezovanje predmetov Dodajanje predmetov na platno se izvede s klikom na ikono predmeta, ki ga želimo dodati. Prenesemo ga iz orodij na osnovno okno, kjer ga nato oblikujemo. (Že želimo predmet premakniti, kliknemo kjerkoli znotraj predmeta (ali nekje na črto) in ga z miško povlečemo na želeno mesto (glej Sliko 3.19). V številnih diagramih so oblike med seboj povezane z eno od osnovnih linij predmetov (oznaka "x"). Obstajajo pa tudi povezane točke v sredini vsake oblike, s pomočjo katerih lahko poljubno spreminjamo obliko predmeta oz. črte. Zelen kvadratek "x" omogoča, da linijo povežemo še z drugimi linijami (glej Sliko 3.20). Besedilo vnašamo tako, da najprej izberemo predmet, ga prenesemo v polje risanja in kliknemo nanj ter vnesemo besedilo. Velikost pisave, poravnave in druge elemente, spreminjamo tako, da dvokliknemo na predmet (glej Sliko 3.21). Program Dia vsebuje tudi možnost spreminjanja barv predmetov in črt. Barvo spremenimo tako, da z desnim klikom na miško, izberemo možnost lastnosti (glej Sliko 3.22). Uporabnik lahko več o programskem orodju izve v razdelku Pomoč, ki se nahaja v menijski vrstiči v orodnem oknu. Razdelek Pomoč omogoča hitro Slika 3.21: Dodajanje besedila v izbrani predmet Slika 3.22: Lastnosti diagrama *Diagraml.dia (/home/labinf4) ^^^■HTlMI Datoteka Uredi Pogled Layers Predmeti izberi Orodja Načini vnosa Pogovorna okna l(Q i . *. i . i . 15 i . i . i . i . 110. . . , i . . . 115. . i , . . . , 120. ....... 125........I3UC 0» Pomoč 0 Programu 1 i^^B Slika 3.23: Pomoč seznanitev s potekom dela, v primeru, da naletimo na kakšno oviro ali pa če želimo zgolj izpopolniti svoje znanje. Pot do pomoči je prikazana na Sliki 3.23. Problem V namišljenem podjetju se vsakodnevno srečujemo s procesi dela, ki jih je potrebno medsebojno usklajevati in dopolnjevati. Zavedati se je potrebno, da pravilno načrtovanje diagramov aktivnosti pripomore k učinkovitosti delovanja podjetja. S programskim orodjem Dia prikažemo diagram aktivnosti v podjetju. Osredotočimo se na proces oskrbe, ki vključuje prikaz procesa naročanja, dostave, izmenjave dokumentov, grobega in finega prevzema platišč, reklamačij in skladiščenja. Smiselnost izdelave diagramov se pokaže predvsem v zahtevnejših primerih, ko aktivnosti ne moremo obravnavati ločeno, saj se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. V podjetju se vsakodnevno srečujemo s pročesi dela, ki jih je potrebno medsebojno usklajevati in dopolnjevati. Zavedati se je potrebno, da pravilno načrtovanje diagramov aktivnosti pripomore k učinkovitosti delovanja. 3.3 Uporaba Za prikaz danega problema preučimo diagram aktivnosti s standardnim jezikom modeliranja UML. Program Dia na Sliki 3.24 prikazuje predmete s katerimi izdelamo diagram aktivnosti. Na vsakem posameznem predmetu so zapisane njegove lastnosti in njegov pomen. V nadaljevanju je prikazan preprost primer izdelanega diagrama z UML jezikom. Delo pričnemo tako, da na podlagi zastavljenega problema želimo narisati diagram aktivnosti za platišča, vse od naročanja, dostave, prevzema do skladiščenja. Diagram aktivnosti je nazorneje prikazan na Sliki 3.26. Dia ponuja možnost pogleda v tako imenovano Drevo diagrama, ki ga najdemo pod razdelkom Datoteka. Drevo diagrama je ena izmed možnosti, A Razred Realizira, implementira določen vmesnik h- Po splo sevanje. d elovanj e " Omejitev (dodaj omejitve na nekaj) el Majhen paket 0 .. 1 Časovna linija UML Predmet Zbirabik Eazred predlog —< Dogodkovni odtok u mi Povezava (dva razreda sta med sabo povezana) fO Ikona stereotipa razreda ti Velik paket ■■" Razvejaj Sporočilo Razvejaj/spoji ISi Opomba 0 Vozlišče Agregacija(en razred je del drugega) A Začetno/končno stanje L tgralecfizvršilec dejanja (dogodka) C— Vir dogodka a Komponenta | Prelvorba H j ■ Odvisnost S Stanje m Implementiranje O Aktivnost Primer uporabe 0— Faseta Slika 3.24: Orodja UML Slika 3.25: Lastnosti diagrama Slika 3.26: Diagram aktivnosti z UML fcl UisarsrrQ.dll UML - Stale T trm Standard - Line -O Naročanj« -X Standard - Line -X Standard - Line -o Dostava -o Izmenjava dokumentacije -X Standard - Line -X Standard - Line -X Standard - Line -X Standard - Line - — UML - Forfc - — □ML Foric -o Izvedba grobega prevzema pla -X Standard - Line -X Standard - Line -o UML ■ Bran c h -X Standard - Line -X Standard - Line -X Standard -■ Line -X Standard - Line -o Izvedba finega prevzema pnev 'X Standard - Lin« ■o Sdsdiičenje -o Reklamacij« -X Standard - Lin« - ® UML - State Term T DA L T IME Slika 3.27: Drevo diagrama ki prikazuje, kako je sam diagram sestavljen, kateri predmeti so vključeni in kaj le ti pomenijo (glej Sliko 3.27). Povzetek Diagram aktivnosti je ključnega pomena za planiranje in prikaz posameznih elementov ali celotnega dela projekta. S programskim orodjem Dia prikažemo diagram aktivnosti, ki se povsem razlikuje od diagrama, ki ga izdelamo s programskim orodjem Planner. Osredotočimo se na standard UML, na podlagi katerega deluje tudi Dia. Prikažemo proces oskrbe z izbrano komponento v podjetju (proces naročanja, dostave, izmenjave dokumentov, grobega in finega prevzema platišč, reklamacij in skladiščenja). Z Dia imamo možnost izrisa najrazličnejših oblik tehničnih diagramov. Je uporabno programsko orodje za vsakega študenta, ki se pri študiju in izpopolnjevanju sreča s tovrstno problematiko. Prednost je v delovanju na različnih operacijskih sistemih, neplačljivost, lahka dostopnost, enostavnost učenja in prožnost. Poglavje 4 ZINT- generator črtnih kod Tehnologija črtne kode Sledljivost Primer: generiranje črtne kode 4.1 Teoretično ozadje 4.1.1 Tehnologija črtne kode Obvladovanje oskrbne verige in zagotovitev sledljivosti komponent na vhodni strani sistema in izdelkov na izhodni strani sistema, predvsem v pročesu transporta in skladiščenja, zahteva poznavanje in uporabo standardov označevanja in identifikačije logističnih enot, kot so surovina, izdelek, paket, paleta, kontejner ipd. Označevanje je temelj učinkovite sledljivosti logističnih enot v čelotni oskrbni verigi oz. logistiki. Sledljivost zagotavlja: • zmanjšanje stroškov poslovanja; • nadzor nad tokovi blaga, informačijami in stroški; • izmenjava informačij v realnem času; • upravljanje oskrbne verige; • zmanjšanje tveganja; • hitro ukrepanje in odločanje; • učinkovito planiranje pročesov. Za dosego sledljivosti blaga je potrebno upoštevati različne vrste standardov, opredeliti pročese dela in zagotoviti informačijsko podporo, tako programsko kot mehansko. Pod pojmom programska informačijska podpora razumemo uporabo različnih programskih rešitev in orodij, kot so npr. poslovni informačijski sistem (ERP oz. PIS) za vodenje čelotnega poslovnega sistema (naročila, računi, zaloge itd.), skladiščni informačijski sistem (WMS oz. SIS) za vodenje skladiščnega sistema oz. funkčije podjetja, računalniška izmenjava podatkov (EDI oz. RIP) za izmenjavo podatkov med sistemi, sistemi za upravljanje transportnih sistemov (TMS), programi za vodenje logističnih pročesov. Pod pojmom mehanska oprema razumemo uporabo informačijske tehnologije, kot so razni čitalniki črtnih ali RFID kod, tiskalniki, računalniki, strežniki itd. [79]. Potrebno je upoštevati naslednje zakonitosti [99]: • kako se bodo podatki zajemali; • kdaj se bodo podatki zajemali; • kdo jih bo zajemal; • kdo jih bo koristil; • sistem sledenja; • označevanje; • začetek/koneč označevanja. Velik poslovni interes za sledenje in določanje položaja blaga se je pojavil v zadnjem desetletju. Struktura za razvoj sledenja in določanja položaja je zasnovana v treh plasteh dobavne verige: kodiranje (fizična plast); informačijska arhitektura (informačijska plast); načrtovanje ter kontrola (nadzorna plast). Z znanstvenega vidika takšna struktura zagotavlja usklajeno in sistematično organizačijo sledenja [93]. Notranja sledljivost je vzpostavljena, ko partner pri sledljivosti dobi enega ali več sledljivih predmetov, za katere se izvajajo notranji postopki, preden ta predmet ali več predmetov odda naprej. Notranji postopek obsega eno ali več faz, ki jih izvaja isti subjekt in ne zahtevajo bistvenega sodelovanja drugih trgovskih partnerjev. Notranji postopek mora biti sestavljen iz najmanj ene od štirih faz. To so premik, predelava, hramba in uničenje [19]. Elementi sledenja blaga [99]: blago; tehnologija označevanja; informačijska tehnologija (strojna oprema); informačijski sistem (programska oprema); organizačijska struktura zaposlenih; sistem sledenja in odločanja; pravila in standardi sledenja. Ključni prinčipi sledljivosti [99]: identifikačija blaga in logističnih enot; beleženje vseh zaporednih povezav med proizvodnimi serijami in logističnimi enotami; beleženje podatkov za sledljivost preko čelotne oskrbovalne verige; zagotovitev vseh potrebnih podatkov za sledljivost za naslednjega partnerja. Sledljiv predmet je fizični predmet, pri katerem lahko obstaja potreba po zajemu informačij o njegovi zgodovini, uporabi ali lokačiji. Stopnja, na kateri je sledljivi predmet določen znotraj embalaže ali logistične hierarhije, je odvisna od panoge in potrebne stopnje nadzora. Povzeto po [63] [18]. Sledljiv predmet od najvišje do najnižje ravni je lahko [19]: pošiljka; logistična enota; artikel. Vsi sledljivi predmeti morajo biti označeni z globalno edinstveno identifikačijo, ki se mora nahajati neposredno na sledljivem predmetu. (Že to ni mogoče, se mora nahajati vsaj na sredstvu, v katerem se nahaja, ali na spremnem dokumentu. Možnosti označevanja blaga [79]: RFID koda; črtna koda; ročno označevanje. Značilnosti črtne kode [79]: • razširjenost uporabe; • globalnost standardov; • enostavnost označevanja; • odpravlja človeške napake; • omogoča hitrejši in natančnejši zajem podatkov; • širok izbor strojne opreme. Uvedba črtne kode oz. označevanja blaga omogoča optimizacijo časa procesov v oskrbni verigi in zmanjševanje tveganja. V današnjem času je mnogo izdelkov že označenih. V kolikor označeni izdelki nastopajo v funkčiji surovine, označevanje izdelkov brez integračije partnerjev v oskrbni verigi ne zagotavlja sledljivosti blaga v čelotni oskrbni verigi. Tako imamo urejen le vhodni del sistema zajema podatkov, vsekakor pa ne smemo zanemariti izhodni del sistema, kjer odpremljamo končne izdelke. Le te je potrebno prav tako označevati in identifičirati, da zagotovimo še nadaljnjo sledljivost blaga. V našem primeru je pomembno identifičiranje in označevanje komisionov (pakiranih logističnih enot), ki so pripravljeni na nadaljnjo odpremo v proizvodnjo. Označevanje komisionov in njegova integračija z čelotnim sistemom označevanja in zajemanja podatkov omogoča in zagotavlja sledljivost blaga od njegovega izvora do njegovega ponora. Označevanje komisonov ima največji pomen prav za podjetje, saj zagotavlja notranjo sledljivost komponent v notranjih logističnih pročesih. Pri tem je potrebno poznavanje tehnologije črtne kode (vrste, zajem podatkov, uporaba tehnologije). Na svetu obstaja 142 različnih vrst črtne kode, med katerimi so najpogosteje uporabljeni črtni kodi tipa GS1-128 (EAN-128) in GS1-13 (EAN-13). Uporaba vrste črtne kode kode je odvisna od izdelka oz. enote, ki jo označujemo. Tako na primer črtno kodo tipa Data Matrix uporabljamo v proizvodnji, črtno kodo tipa Code Pharmačy 128 v farmačiji, črtno kodo tipa Code 39 pri označevanju arhiva itd. Poznavanje tehnologije črtne kode omogoča "ureditev" materialnega poslovanja v podjetju in natančnejšo opredelitev poslovnih pročesov. Uvajanje črtne kode v poslovanje zahteva: • planiranje, izvedbo, kontrolo in uporabo; • nakup informačijske tehnologije; • pilotni preizkus; • vzdrževanje. Uvedba črtne kode zahteva od podjetja določene investičijske stroške, ki lahko ob nekaterih negativnih dejavnikih krepko narastejo. V izogib je potrebno izvesti pilotne uvedbe oz. preizkusna obdobja, da se prepričamo o smiselnosti uvedbe črtne kode. Za začetek je primerna uporaba prosto dostopne programske opreme oz. odprtokodnih programov, ki ponujajo spečifične rešitve pri uvedbi črtne kode. Odprtokodni program Zint omogoča kodiranje, generiranje in tiskanje 142 različnih vrst črtne kode čelotnega sveta. Njegova baza z različnimi vrstami črtnih kod se časovno dopolnjuje in izpopolnjuje. Programsko orodje Zint je generator črtnih kod, ki podjetjem oz. uporabniku omogoča pripravo in uvedbo črtnih kod, katere so berljive z ustrezno informačijsko tehnologijo (čitalniki črtne kode) [68]. Upoštevanje različnih standardov podpira ustreznost in standardiziranost črtnih kod [68]: • BS EN 797:1996; • BS EN 798:1996; • BS ISO/IEC 12323:2005; • BS ISO/IEC 15417:2007; • BS ISO/IEC 15438:2006; • BS ISO/IEC 16022:2006; • ISO/IEC 24778:2008; • ANSI/HIBC 2.3-2009; • GS1. 4.2 O programskem orodju Programsko orodje Zint je odprtokodni program za generiranje črtne kode. Uporabniku omogoča izdelavo različnih črtnih kod, ki jih lahko vgradimo v dokumente ali HTML strani. (Črtne kode je možno vključiti v funkčionalnosti druge programske opreme. Namen programa je zagotoviti rešitev, ki je dovolj prožna za poklične uporabnike in hkrati omogoča enostaven prevod vhodnih podatkov za izdelavo črtne kode [68]. Slika 4.1: Uvodna spletna stran Prenos in namestitev Programsko orodje Zint enostavno prenesemo s spletnega naslova ponudnika programskega orodja Zint. Deluje na platformah Windows Linux (Ubuntu) in MAC. Prenos programskega orodja Zint se razlikuje glede na uporabniška okolja. Preprosto ga prenesemo s klikom na ikono na levi strani uvodne strani (Slika 4.1). Izberemo lahko tudi spletno verzijo generatorja črtne kode. Po zaključku prenosa programsko orodje še namestimo. Dodatna navodila za pomoč pri prenosu in namestitvi so dostopna na spletni strani. Problem V podjetju želimo generirati črtno kodo, ki bo omogočala identifikacijo komisionov na izhodni oz. odpremni strani skladišcnega sistema. Interno označevanje komisionov je potrebno zaradi učinkovitejše sledljivosti v oskrbni verigi, med skladiščem in proizvodnjo. Za izbiro označevanja komisionov oz. pripravljenih paketov za proizvodnjo linijo (paket oz. komision sestavlja 4 pnevmatike, 4 platišča in 16 vijakov) je najprimernejša standardna koda GS1-128 (EAN-13 ali UPC-A ali ITF-14 ali UCC/EAN-128). Za označevanje izberemo črtno kodo tipa ITF-14, ki je primerna za označevanje paketov z vsebino. Simbologija GTIN-14 uporablja simbologijo črtne kode ITF-14 [94]. Obroba črtne kode omogoča izenačitev pritiska tiskarske plošče (printanje črtne kode) po čelotni površini simbola in zagotavlja zanesljivost odčitavanja (zmanjšanje verjetnosti napačne razlage simbologije). Označevanje pripravljenih paketov izvedemo na konču komisioniranja, ko bodo paketi pripravljeni za odpremo. 4.3 Uporaba Z Zint programskim orodjem na preprost način generiramo različne vrste črtnih kod. Začetna stran ponuja: • izbiro vrste črtne kode, katero želimo generirati (142 različnih vrst); • prikaz generirane črtne kode; • dodatne možnosti pri generiranju črtne kode (oblika, velikost itd.); • vnos teksta; • resetiranje teksta; • možnost generiranja zaporedja črtne kode; • shranitev dela; • dodatne informačije o programski opremi; • izhod. 3 Indikator pakiranja (tip paketa) 07 Številka sistema 12345 Proizvajaleč 00001 Referenča enote 0 Kontrolna številka Tabela 4.1: Razlaga simbologije črtne kode ITF-14 Slika 4.2: Simbologija črtne kode ITF-14. Vir: [32] Generiranje črtne kode Z Zint generiranjem črtnih kod lahko že vnaprej pripravimo seznam črtnih kod, ki bodo uporabljene za označevanje. Povezava Zint z namenskim tiskalnikom črtnih kod omogoča tiskanje črtnih kod. Priporočljivo je voditi evidenčo že uporabljenih črtnih kod (povezava s skladiščnim in poslovnim informačijskim sistemom), da zagotovimo popolno sledljivost. Vsa dodatna označevanja v pročesih oskrbne verige zahtevajo čelovito informačijsko-logistično podporo. Izberemo in uporabimo simbologijo črtne kode ITF-14 (Slika 4.2). Oblikovanje komisionov se izvrši na podlagi izdajniče oz. pakirnega lista, ki ga pripravijo v projektnem delu za planiranje in vodenje proizvodnje. Vsak komision pridobi svojo identifikačijsko številko, ki ga spremlja na poti od skladišča do proizvodnje. Identifikačijska številka vsebuje podatke o vsebini komisiona, številko šarže in proizvajalča (delovno mesto in ime oblikovalča komisiona). Vsako izdajničo oz. navodilo za oblikovanje komisiona spremlja identifikačijska številka, ki jo pretvorimo v del črtne kode. Tako sledimo hkrati dokumentačiji in blagu. S številko črtne kode identifičiramo dokument (številka izdajniče oz. Sestavljena crtna koda 50712345000014 Indikator pakiranja 5 Številka sistema 07 Proizvajalec ali delovno mesto 12345 Številka šarže ali številka dokumenta 00001 Kontrolna šteilka 4 Tabela 4.2: Primer crtne kode Simbol Ucinek # Vstavi prosto mesto $ Vstavi niclo * Vstavi zvezdico Ostali simboli Vstavi, kar želite Tabela 4.3: Ukazi za generiranje zaporedja crtne kode pakirnega lista), delovno mesto (kdo je oblikoval komision), šaržo komisiona (številka paketa, vrstni red). Za celovito podporo sledljivosti blaga potrebujemo še preostalo tehnologijo (citalnik, informacijski sistem). Za potrebe sledenja naših komisionov v Symbology izbiramo med različnimi vrstami črtnih kod. Izberemo crtno kodo ITF-14 (Slika 4.3). Za potrebe slednja komisonov zadostuje že crtna koda s številko 50712345000014. Številka je kreirana na podlagi naših zahtev oz. postavk, ki so že predhodno razložene (Slika 4.4). V razdelku Appearance izbiramo velikost crtne kode, skalo tiskanja, tip obrobe in barvo crtne kode (Slika 4.5 in 4.6). Velikost in barva crtne kode sta zmeraj odvisna od velikosti oz. barve podlage paketa. Za generiranje številk crtnih kod uporabimo razdelek Sequence. Pri generiranju zaporedja števila crtne kode dolocimo interval (zacetno in koncno vrednost). Primer: ce želimo kreirati 10 razlicnih crtnih kod, nastavimo zacetno vrednost (Start Value) na 1 in koncno (End Value) na 10. Potrebno je doloati še razmerje zaporedja oz. stopnjo povecanja (Increment By) in formata izpisa (Format). Stopnjo povecanja nastavimo na 1. Z ukazom Create generiramo zaporedje številk crtnih kod, katere dolocimo z našimi parametri na Sliki 4.7. Le te s klikom na razdelek Export izvozimo v samostojno mapo ali jih pripravimo za tisk. S klikom na Reset poenostavimo vse nastavitve generiranja številk crtnih kod na zacetno stanje. Na izbiro so razlicne možnosti shranjevanja datotek. Datoteke (generirane številke crtnih Slika 4.3: Izbira črtne kode ITF-14 Slika 4.4: Kreirana črtna koda Slika 4.5: Izbira barvne podlage Slika 4.6: Izbira velikosti črtne kode ■ j Sequence Export Create Sequence Sequence Previevv Start Value: 1 □00001 000002 End Value: 10 000003 000004 Increment By: 000005 000006 000007 Format: 55S5SS 000008 000009 Sequence: CreatE 000010 Sequence File: Generate Bar Codes: Import... Esport,,, Reset Close Slika 4.7: Generiranje zaporedja kod) shranimo (priporočljivo) kot ime datoteke ali serijske številke in določimo tip dokumenta, kjer so razlike v izbiri grafičnih možnosti (.jpeg, .eps, .svg) (Slika 4.8). Generirane številke črtnih kod izvozimo v novo mapo (Slika 4.9). Kasneje jih z integračijo ustreznega tiskalnika poljubno natisnemo in nalepimo na oblikovane komisione. Uporabnost programa Zint se izkaže pri implementaciji tehnologije črtne kode v poslovanje podjetja. Uvedba tehnologije črtne kode je dolgotrajen postopek, ki zahteva poznavanje tehnologije in standardov črtne kode. Rezultat uspešne implementačije tehnologije črtne kode v luči učinkovitega sledenja vhodnih in izhodnih tokov v poslovnem pročesu dolgoročno povrne vse finančne investičije v obliki zmanjšanja stroškov poslovanja (napake, izgube, tveganja) in optimizačije delovanje čelotne oskrbne verige. Implementačija tehnologije črtne kode zahteva še določena strokovna znanja in veščine, katere deloma ponuja programsko orodje Zint. Programsko orodje za generiranje različnih črtnih kod seznani uporabnika z vrsto različnih kod, metodologijo generiranja črtne kode, možnostjo tiskanja črtnih kod itd. Slika 4.8: Izbira oblike dokumenta shranitve generiranega zaporedja ta OBvttop VJ# IV** (Wt MgflM Gn bC4 ooooo, .. iimi bt*, ooooo. .. 537 bjrtes PNG ImAg« Siu bytes PNC image Mon O 7 jun 2010 04:46:52 AM CEST Mon 07 jun 2D10 09:40:12 AM CEST amo &cs._ooooo taiED bes. CjooOO. . LOK bcs_QCnfe)0... SOI byt« PNG (mage 561 bytei PNG image i46 bytes PNG Image Mon O 7 jun 2010 09 46 52 AM CEST Mon G7 jun 2010 M 46 52 AM CEST Mon 07 Jun jgio 09:40:52 AM CEST IIBftl OC15. ooooo 11—11 bCs OOOOO .. 549 byt«i PNG (mapa 5iOJ bytcs PNO image Mon O7 jun 2010 09 46:52 AM CEST Mon Jun 20l0 0"9:aeity utilization Deniand (1.6) ■' Capacitv (1.101 perceut 2.11 Throughput Doli ar Days Tlirougliput Dollar Davs (Priče (1.4)- Cost (1.?)) / ManufacturinE stase lime (1.8) 2 12 Inveiitory Do II a r Dfivs Inventorv Dollm Davs Averase inventorv in units (2.2) / Manufactmins J stase tiinc (.1.8) y Slika 5.11: Izračun zahtevnejših vrednosti - 2. del Slika 5.12: Zapis vrednosti atributov - 1. del Slika 5.13: Zapis vrednosti atributov - 2. del Slika 5.14: Izbira prevoza __ ASDN - Agile Supply Demarid Netvvorks - Program ASDN - mreža.xml^® File Edit Scenario Views Tools Help a^O®^ sffi E @ % % % £> Input Output | CurrentStatus J Base čase B General 1 ID 0 Label A - B 'j Ground T MTS B Number Priče 1.0 € Cost 1.0 € Transportation tirne 0.5 days LTC.V 0.0 days Service lvl{OTD) 90.0 % In v. M. cur 1.0 units In v. M. min 1.0 units In v. M. max 1.0 units p-TMvH B I^^J €4.5(50.0) " n 2.2 ± 0.0 Capacity-Selling ] Ju.1 A "S N^ti-iJ € 4.0 (45.0) 1-h 5.0 ± 2 Slika 5.15: Atributi povezav _ ASDN - Agile Supply Demand Networks - ASDN program.xml File Edit Scenario (Views ] Tools Help a^ @ a Iflput Output ] Cur Netvvork View > Graph View > Graph Virw - Current Status > ReportsView * Node table view... Transport table view... Financials... Product Variety Analysis Previous Ctrl+n\ No Map Europe VVorld Other,,. Set map scale... V^ Layouts j Slika 5.16: Izbira zemljevida Slika 5.17: Prikaz na zemljevidu Evrope File Edrt Scenario |Vicws| TopIs Help Input Output C„r □ General 10 Label Pro&JCt Tvpe Tvpe Order Decouplmg . B France Prioe Cost Oemand Demand st. devia.. S Manufaeturing VVorking Tirne Production Throu... NetworkView ► Graph View ► Graph View - Current Status ► / Reports View ► Node table view... Transport table view.,. Finsncials... Product Variety Analysis 60.0 € 4.0 € 200000.0 units/y... 1= 52.0 w«ks 10.0 davs Previous Gantt lnventory Service Value-Added Tota: inventory value vs. seivice level lnventory Value Capital tied perdsy Goods in Transport Custom... Sequence,.r Full screen Slika 5.18: Grafični prikaz rezultatov Rezultati Ko izdelamo logistično mrežo in določimo vse povezave sledi analiza podatkov. V meniju Graph View so na voljo možnosti s pomočjo katerih izvedemo čelovito analizo našega dela. Izbiramo med izpisom Ganttovega diagrama (Gantt), zalogami (Inventory), vrednosti zalog (Inventory Value), blagom v transportu (Goods in Transport) ipd. (glej Sliko 5.18). ASDN izriše Ganttov diagram (Gantt), ki prikazuje časovni potek čelotne dobavne verige, glede na določena vozlišča (glej Sliko 5.19). Slika 5.20 prikazuje graf zalog (Inventory) za posamezna vozlišča. Iz Slike 5.21 je razviden grafičen prikaz vezanega kapitala na dan (Capital tied per day) za posamezna vozlišča. V meniju Graph View možnost Custom omogoča prikaz grafov po meri. Na voljo so vsi atributi, ki jih uporabimo pri svojem delu ter izris najrazličnejših grafov. Le te lahko prikažemo v klasični ali 3D obliki (glej Sliki 5.22 in 5.23). Slika 5.24 prikazuje raven storitev (Total Inventory Value). Prikažemo zgolj nekaj izmed možnih grafičnih prikazov. Po ogledu grafičnih prikazov si v meniju View ogledamo skupno tabelo vozlišč (Node table view). Na njej so prikazana predhodno določena vozlišča z atributi, ki jih poljubno spreminjamo (glej Sliko 5.25). Prav tako si ogledamo še t.i. transportno tabelo (Transport table view), ki je kreirana glede na vozlišča in povezave med posameznimi kategorijami (glej Sliko 5.26). Ogledamo si tudi finančne podatke (Financials) (glej Sliko 5.27). Za preračun stroškov v meniju Tools izberemo možnost Lot size calculator, Slika 5.19: Ganttov diagram Slika 5.20: Zaloge Slika 5.21: Vezani kapital na dan __ ASDN - Agile Supply Demand Netmorb - Program ASDN - mreža.xml ^ ^ ^ I 1 <šl ! a I Slika 5.22: Grafi po meri - 1. del Slika 5.23: Grafi po meri - 2. del Slika 5.24: Raven storitev Node table view, = Input j | output | A B BlOpenStorage C D E ID 0 1 2 3 4 5 Label A B BI OpenStorage C D E ProductType Type Manutacturinq w Manutacturinq ^ End customer w Manutacturinq w Distributor w En Order Decoupling Point Capacitv-Sellinq w Make-to-Stock ,. Make-to-Stock w Make-to-Stock T Make-to-Stock T Ca Priče 45,0 50.0 60,0 50.0 55,0 60. Cost 4.0 4,5 S.O 4,5 0.0 0,0 Demand 735000.0 720000.0 720000.0 15000.0 15000.0 15C Demand st. deviation 0.0 0,0 0.0 0,0 0.0 0,0 Morking Time 52,0 52.0 52,0 52.0 52,0 52. Production Throughput tirne {... 10,0 0,0 0.0 0,0 1.0 1,0 St.deviation of OLT 2.0 0,0 0.0 0,0 0.0 0,0 Order baddog 5.0 10.0 0.0 0,0 0.0 0,0 Shipping tirne 12,0 2,0 0.0 2,0 0.0 0,0 Engineering lead-time 2.0 0,0 0.0 0,0 0.0 :i.o Capacity 2770,0 720000.0 0.0 0,0 0.0 15C Maximum order fulfiliment tirne 50,0 0,0 0.0 0,0 0.0 0,0 OTD 90,0 90.0 90,0 90.0 90,0 90. Holding cost rate 20,0 20.0 20,0 20.0 20,0 20. Slika 5.25: Tabela vozlišč Transport table view.. Input | output | New Edge New Edge (1) New Edge (2) Nevv Edge (3) Nevv Edge (4) ID 0 1 2 3 4 Label A-B B - BlOpenStorage A -C C-D D-E Type Ground w Ground ^ Ground Rail Shio Priče 1.0 60,0 1.0 50.0 8000,0 Cost 1.0 1800.0 1.0 7200,0 1,0 Transportation tirne 0.5 0.20000000000000004 0.5 5.0 15.0 LTC.V 0.0 0.0 0.0 0.0 0,0 Service lvl(OTD) 90.0 90,0 90.0 90.0 90.0 Inv. Ivi. cur 1.0 1.0 1.0 1.0 1,0 In v. Ivi. min 1.0 1.0 1.0 1.0 1,0 Inv. Ivi. max 1.0 1.0 1.0 1.0 1,0 Lot-size 1.0 1.0 1.0 1.0 1,0 Transport frequency 0.0 5.0 0.0 7.0 25.0 Number of lots / shipment 0.0 0.0 0.0 0.0 0,0 Holding cost rate 20.0 20,0 20.0 20.0 20.0 A Slika 5.26: Transportna tabela - Finandals r 1 Base čase Safety Stock Holding Cost [EUR / yearl 0,0 Lead Ume to custorner [days] 16,2 Cvrle tinie [days] 69,0 Inventorv turns [turns/year] 43.13 Inventory Holding Cost [EUR] 104773.97 | Close | Slika 5.27: Finančni podatki Slika 5.28: Preračun kje izbiramo med šestimi različnimi modeli. Če izberemo klasičen model (The Classical Model) vpišemo kakšne so potrebe (Demand Rate x), stroški naročanja (Ordering Cost) ter stroški skladiščenja (Holding Cost), nakar pritisnemo gumb Calculate. Na desni strani se izpiše optimalna naročilna količina (Optimal Ordering ISs Q*), ki jo je smiselno naročiti; čas čikla (Optimal Cycle Is T*), število čiklov (Number of Orders Is) ter izračun čelotnih stroškov (Total Cost Is:TC). Za vsak izračun je na voljo tudi možnost grafičnega izrisa (glej Sliko 5.28). V orodni vrstiči Report View, si ogledamo posnetke našega dela - grafe, tabele ipd. (glej Sliko 5.29). Standard čase Transport 9003 inven1ory noMaigcoat 104774 Total : 113777 Best čase Transport 9003 !nven1ory hofc&ngcoal 104774 Total : 113777 VVorst čase Tean^ort aooi lnveotory ".oc ngcosl 104774 Total : 113777 Slika 5.29: Pregled opravljenega dela - scenarij Povzetek ASDN programsko orodje uporabimo za oblikovanje logističnih mrež, ki prispevajo k izboljšanju industrijskih omrežij. Je programska oprema, ki uporabniku omogoča hitro modeliranje oskrbne verige in analizo industrijskih omrežij, skozi različne scenarije in iz različnih zornih kotov. S programskim orodjem ASDN prikažemo potek dobave pnevmatik od dobavitelja do našega podjetja, kjer jih skladiščimo. Hkrati poteka logistična mreža od dobavitelja - distributerja, do prodajnega podjetja, ki kupi komponente (npr. pnevmatike), ne da bi jih pri tem vgradilo v druge komponente. Pri opisu programskega orodja ASDN smo uporabili še dodatne vire in literaturo: [102] [85]. Poglavje 6 GOOGLE ZEMLJA - načrtovanje poti z digitalnim zemljevidom Iskanje lokačij, računanje razdalj, izris poti Planiranje in načrtovanje Primer: načrtovanje poti od poslovnega partnerja v tujini do izbranega podjetja 6.1 Teoretično ozadje 6.1.1 Digitalni zemljevidi Digitalni zemljevidi (v nadaljevanju zemljevidi) so prikaz sodobne tehnologije, s pomočjo katerih vizualiziramo pogled v najrazličnejša področja z najrazličnejšimi posnetki. V svetu poznamo številne inštitučije, ki se ukvarjajo z izdelavo digitalnih zemljevidov oz. interaktivnih globusov. Izpostavimo Google, Yahoo in Mičrosoft, ki so veliki konkurenti ne le na področju iskalnikov ampak tudi na področju zemljevidov. Prednosti zemljevidov so predvsem kvalitetni satelitski posnetki, posnetki zemeljskega površja visoke resolučije in dodatne storitve pregleda. S področja spletne kartografije na preprost način izvemo, kdo se nahaja na določenem naslovu, pridobimo kontaktne podatke in ostale informačije, ki nas zanimajo. Načrtamo pot, po kateri bomo potovali iz ene na drugo lokačijo. Z izbranim orodjem se uporabnik na enostaven način premika po zemljevidu ter povečuje in zmanjšuje merilo prikazanega zemljevida. Eno izmed znanih orodij je programsko orodje Google Zemlja, katerega podrobneje opredelimo v nadaljevanju. 6.2 O programskem orodju Google Zemlja (Google Earth) je programsko orodje s katerim postane naš računalnik okno v svet. Uporabljamo ga kot vizualizačijsko orodje, ki uporabniku omogoča kreiranje in vnos vhodnih podatkov [76]. Je prostodostopno in uporabniku prijazno, saj je priljubljeno na številnih področjih, tudi geografsko-znanstvenem [109]. Od leta 2005 naprej so raziskovalči Google Zemlja poiskali številne aplikačije, ki so jih vključili v že delujoče programsko orodje - npr. klimatske spremembe v prihodnosti, naravne nesreče, okoljski in prometni podatki ipd. Te aplikačije so uporabljale 2D geoprostorske in sočial-demokratske podatke za ustvarjanje virtualizačije v navideznem svetu. V sedanjem obdobju številna spletna vizualna orodja spreminjajo način prikaza podatkov s tako imenovanimi 3D geoprostorskimi podatki v navideznem okolju. Google Zemlja medsebojno povezuje satelitske, zemeljske, vodne in druge podatke z visoko ločljivostjo fotografij, dvignjenega reliefa, oznak za česte in uliče, seznamov podjetij in še mnogo več. Uporabniki raziskujejo in izmenjujejo informačije o lokačijah in drugih subjektih, ki so geografsko ločirani [69]. Google Zemlja predstavlja interaktivni globus našega planeta, ki ga ogledujemo v trirazsežni tehniki. Z navigačijskimi ikonami opazovano področje Google earth | Prenosi | Predstavitev izdelka Galerija Skupnost Gooole Zemlja Outreach Zoradbe 3D Pomoč Spremeni jezik: | English (US) Google Zemlja | brezplačno Google Earth vam omogoča, da hitro obiščete katero koli mesto na Zemlji, da si ogledate satelitske posnetke, zemljevide, relief. zaradbe 3D. od galaksij v vesolju do kanjonov v oceanu. Raziskujete lahko bogato geografsko vsebino, shranite lokacije, ki ste si jih obiskali, in jih delite z drugimi. Funkcije programa Google Zemlja 5: © Zgodovinski posnetki iz vsega sveta © Podatki pomorskih strokovnjakov o oceanskem dnu in gladini oceana Poenostavljena predstavitev s snemanjem zvoka in glasu Ooled vadnice Prenesi program Google Zemlja 5 Geografski podatki celotnega sveta na dosegu roke. New! See vveather patterns in Google Earth 6.2. r ^ Googi« MipuEann Itimi al torvm (»» TVMikM- v -Sfntcnl * w «»g i»y * IN »Mit «n»i|h»PirtK(%.vM»»f»i»k« I'.......~ I*""1 K»>lt"«*">i ud« iMui ri7\i*t p» uh < d h ■fltltflGJMHZtftfiSPrs ke Pro, kjer lahko dostopate do najnovejših programov za ustvarjanje zemljevidov. Ides ide po meri z zasebnimi podatki zaposlenih. išania ©2010 Google - Gooale - Domača stran - Pravilnik o zasebnosti - Pogori storitve Slika 6.1: Prenos programskega orodja Google Zemlja približujemo oz. oddaljujemo, pri podrobnejših posnetkih pa spreminjamo tudi kot ptičje perspektive. Gledanje satelitskih posnetkov zemeljskega površja pod kotom namesto navpično navzdol, daje možnost, da spoznamo konfiguracijo terena, ki ga opazujemo. Pri tovrstnem početju smo precej omejeni - vsako pretiravanje z naklonom popači prikaz, saj so slike posnete pod pravim kotom. Programsko orodje se razvija tudi v smeri realističnega prikazovanja okolja. V programu ustvarjamo tridimenzionalne objekte, ki jih na enostaven način prenesemo v Google Zemljo, kjer jih prilagodimo po velikosti in nastavimo na želeno lokačijo [37]. Prenos in namestitev Uporabniki operačijskega sistema Windows si programsko orodje Google Zemlja namestijo s spletne strani Google earth [17] s klikom na ikono "Prenesi program Google Zemlja 5" ali s klikom na razdelek Prenosi, kjer potrdimo, da se strinjamo s pogoji uporabe (glej Sliko 6.1). Uporabniki operačijskega sistema Ubuntu pa enostavno poiščejo, prenesejo in namestijo programsko orodje preko Programskega središča Ubuntu oz. preko Upravljanja paketov Synaptic. Programsko okno Podrobnejši pogled na programsko okno prikazuje Slika 6.2. Slika 6.2: Ogled programskega orodja Pomen prikazanih orodij in ikon je razložen v nadaljevanju: • Oznako Plošca iskanja uporabimo za iskanje mest in navodil za pot ter za upravljanje rezultatov iskanja. • Oznako Pregledni zemljevid uporabimo za dodatni pogled Zemlje. • Oznako Pokaži/skrij stransko vrstico uporabimo, kadar želimo skriti ali prikazati stransko vrstico. • Oznako Položaj uporabimo kadar želimo oznaCiti doloCeno lokacijo. • Oznako Mnogokotnik uporabimo, kadar želimo dodati mnogokotnik; oznako pot, Ce želimo dodati pot. • Oznako Prosojnica s sliko, Ce želimo na Zemljo dodati prosojnico s sliko in oznako posnemi potovanje, Ce želimo posneti pot. • Oznaka Zgodovinski posnetki prikaže zgodovinsko lestviCo, ki jo poljubno spreminjamo, glede na zemljevid, ki ga imamo odprtega (glej Sliko 6.3). • Oznaka Sonce prikaže sonCno svetlobo preko pokrajine, katero poljubno spreminjamo; s Casovnim drsnikom nastavimo Cas dneva. Slika 6.3: Nastavitev zgodovinskih posnetkov Ravnilo Vrstica Pot Dolžina: 0r00 Kilometri Naslov: 0r00 stopinj [71 Navigacija z miško Počisti Slika 6.4: Merjenje razdalj • Oznaka Nebo omogoča ogled zvezd, ozvezdja, galaksij, planetov ali Zemljine lune. • Oznaka Merjenje omogoča, da izmerimo razdaljo ali velikost območja (glej Sliko 6.4). • Oznaka E-pošta omogoča pošiljanje pogleda ali slike preko e-pošte. • Oznaka Tiskanje omogoča tiskanje trenutnega pogleda Zemlje. • Oznaka Ogled omogoča pogled v Googlovih Zemljevidih v spletnem brskalniku. • Oznaka Vrstica stanja prikazuje koordinate, nadmorsko višino, datum slike in status pretoka. • Okno Mesta uporabimo za iskanje, shranjevanje, urejanje in ponovni obisk oznak položajev. • Okno Sloji uporabimo za prikaz različnih zanimivih podatkovnih točk, na območju ogleda. Tukaj so vključene zanimivosti, zemljevid, česte, relief in podatki o zgradbah. Celoten seznam slojev je na voljo na plošči Sloji. i Google Earth Urejanje Pogled Orodja Dodaj Pomoč Odpri... Ctrl+O Shrani ► 1 Povrni - E-pošta Daj v skupno rabo/Objavi Ogled v storitvi Google Zemljevidi ► i Ctrl+Alt+M I Natisni... Ctrl+P Odjava iz strežnika Shrani v Moja mesta Ctrl+Shift+S Shrani mesto kot... Ctrl+S Shrani Moja mesta P/ ra Slika 6.5: Orodna vrstica - Datoteka Ko zaženemo programsko orodje, je najprej smiselno uporabiti datoteko, v katero shranimo dani dokument (Shrani v Moja mesta, Shrani mesto kot..., Shrani Moja mesta) oz. sliko (Shrani sliko). Ponuja možnost pošiljanja datoteke preko e-pošte, ogled v storitvi Google Zemljevidi (Google Maps), tiskanja datoteke, odjavo iz strežnika ali izhod iz programa (glej Sliko 6.5). Orodna vrstica Urejanje omogoCa kopiranje posameznih segmentov, slik, pogleda posnetka ipd. (glej Sliko 6.6). Orodna vrstica Pogled omogoCa urejanje prikaza orodnih vrstic, stranskih vrstic, celotnega zaslona, mreže, preglednega zemljevida ipd. (glej Sliko 6.7). Orodna vrstica Orodja omogoca izbiro med razlicnimi možnostmi. Ena izmed možnosti je iskanje lokacij s pomocjo simulatorja letenja. Simulirano letalo upravljamo z miško ali s kakšnim drugim krmilnikom. (Že želimo vzleteti, najprej pritisnimo tipko za premik po strani navzgor (Page Up), da povecamo potisk in premaknemo letalo naprej po vzletni stezi. Ko se letalo zacne premikati, premaknemo miško ali kontrolno rocico nekoliko nazaj oz. navzdol. Ko dosežemo zadostno hitrost, vzletimo. (Že želimo spremeniti smer ali nagniti letalo, pocasi premikamo miško oz. kontrolno rocico. Pristajanje z letalom je nekoliko bolj zapleteno in zahteva nekaj vaje. Gre za eno izmed orodij s katerim lahko pogledamo svet v majhnem zaslonu. Simulator letenja vklopimo z izbiro možnosti Zaženi simulator letenja v razdelku Orodja (glej Sliki 6.8 in 6.9). Slika 6.6: Orodna vrstiča - Urejanje Google Earth Datoteka Urejanje | Orodja Dodaj Pomoč ▼ Iskanje Orodna vrstica CtrkAft^T | ✓ Stranska vrstica Ctrl+Alt-i-B Premakni do Poišt Celoten zaslon Fll Ogled velikosti K Premakni na npr. 160C Pokaži navigacijo ► ✓ Vrstica stanja Mreža Ctrt+L Pregledni zemljevid Ctrl+M Legenda merila ✓ Atmosfera Sonce Zgodovinski posnetki ✓ Gladina vode Razišči ► To naj bo moja začetna lokacija Slika 6.7: Orodna vrstiča - Pogled Slika 6.8: Zagon simulatorja letenja Slika 6.9: Simulator letenja Problem V podjetju OpenStorage se venomer srečujemo s številnimi poslovnimi potovanji in obiski parterjev, dobaviteljev. Pred vsakim pomembnim poslovnim potovanjem se je potrebno pripraviti na pot, kar omogočajo številna spletna orodja. V izbranem primeru se osredotočimo na problem iskanja lokacije našega podjetja, ki se nahaja v Bohinjski Bistrici na Triglavski cesti, v občini Bohinj. Tuji poslovni partnerji, ki sodelujejo z nami, naročajo in dobavljajo komponente, vendar po večini ne vedo, kje se nahajamo. Da jim olajšamo pot, bomo s pomočjo programa Google Zemlja natančno preučili, kako nas bodo najhitreje našli. S praktičnim primerom prikažemo kaj programsko orodje nudi, kako pridobiti natančna navodila za vožnjo iz enega mesta v drugo, hkrati pa pregledamo še druge zanimivosti bližnje lokačije in funkčij, ki so jih ustvarili razvijalči programa Google Zemlja. 6.3 Uporaba NaCrtovanje poti V sklopu poslovnih srečanj je v našem podjetju organiziran sestanek s poslovnimi partnerji iz številnih držav. Povabljenim gostom moramo na preprost način prikazati kako nas bodo najhitreje našli, kar storimo s pomočjo programskega orodja Google Zemlja, katerega lahko upravljajo tudi naši poslovni partnerji, kjerkoli na zemeljski obli. Načrtovanje poti je povsem enostavno in lahko dostopno. V meniju Navodila vpišemo lokačijo odhoda (od: Italija, Milano) in lokačijo prihoda (do: Slovenija, Bohinj) (glej Sliko 6.10). Google Zemlja opiše čelotno pot potovanja. Na zemljevidu in v samem besedilu so natančno opisane smeri, poti in razdalje do želene točke. Potrebno je slediti navodilom, ki se izpišejo in nas popeljejo do končne relačije. V primeru, če želimo pogledati posamezne odseke na zemljevidu, kliknemo nanje. Prav tako se s krogčem na miški približamo ali oddaljimo od določene lokačije oz. posameznega manjšega segmenta. Na konču se izpiše rezultat predvidenega časa in skupnih kilometrov (skupno 486 km, trajanje potovanja približno 5 h in 15 min). ZnaCilnosti iskane lokacije Podjetje OpenStorage se nahaja v občini Bohinj, natančneje na Triglavski česti X v Bohinjski Bistriči. V orodni vrstiči Poišči podjetje v okenče Kje zapišemo: Bohinj, Triglavska česta. V primeru, ko iskaleč ne ve točnega naslova lahko ime kraja napiše v okenče Kraj in se nato premika po samem zemljevidu, da poišče Slika 6.10: Načrtovanje poti pravo ulico. V okence Kaj vpišemo le besedo podjetje, saj je delo enostavnejše in prikaz rezultatov hitrejši. Izbrana možnost v okencu na levi strani izpiše imena in naslove vseh podjetij, ki se nahajajo v obCini Bohinj (glej Sliko 6.11). Navigacijski gumb Na voljo je tudi navigacijski gumb, katerega izberemo v orodni vrstici Pogled. Izberemo na kakšen naan naj se prikaže navigacija - Pokaži navigacijo. Izberemo možnost Samodejno. Navigacijske gumbe uporabljamo za povecevanje ali pomanjševanje, nagibanje in vrtenje pogleda (glej Sliko 6.12). Z uporabo navigacijskih gumbov spremenimo pogled, kar je še posebej uporabno, kadar opazujemo kraje na višjih reliefnih oblikah (glej Sliko 6.13). Dodajanje slojev V polju Pogled imamo možnost izbire med vsemi razpoložljivimi sloji (Vsi sloji), kljucnimi sloji (Jedro) ali samo tistimi, ki so trenutno prikazani (Omogočeni zdaj). Funkcija Sloji v programu Google Zemlja zagotavlja veliko razlicnih podatkovnih tock, ki jih prikažemo nad svojim obmocjem ogleda. Vsebujejo zanimivosti in zemljevid, ceste, relief ter celo podatke o zgradbah. V meniju Sloji dolocimo predmete, ki naj bodo razvidni na sliki. Primer: Ce nas zanima zgolj en segment, npr. pogled ulic, kliknemo na ta sloj, izberemo možnost Začni iskanje in zemljevid se posodobi. Nekaj izmed slojev je prikazanih na Sliki 6.14. Datoteka Urejanje Pogled Oiodja Dodaj Pomoč ▼ Iskanje »Ti [ 6>*\ A* ^ Premakni do J Poiša podjetja Navodia Kaj npr. popreuito ri&malnika B fyi'Q podjetje (1-10] 0 Sponzorirane povezave Splffni CRM in Pnpjffl www.rntera.si/crm 2 vi. Siitem CRM in P roje« na enem mestu. Ž« » 21 i /mes J 3 Gradbeno Podjetje Bohinj. D.D. 8 Triglavska cesta. Bohinjska Bistrica 4264, Slovenija J 9 > & M Podlipnik. Podietie Za Tu Bohinjska Bistrica 4264, Slovenija 1 Zoisova ulica. Bohinjska Bistrica 4264, Slovenija je Za Hudourniški In Bohinjska Bistrica 4264, Slovenija Alpe. D.O.O.. Podjetje Za Šport I 17 Ravne V Bohinju, Bohinjska Bistrica4264, Slovenija ® (F) lnters(er - Podietre Za Trgovino 47 Nomenj, Bohinjska Bistrica 4264, Slovenija - Eg MamH^nem PadiL-Z, h T J* / • »i ■v i 1 - - 1 Podjetje. D.O O ,Q Piansar^PodjetJe Za Gostinstvo In Turizem O.O O Stara Fužina Modrin, Podjetje Za Trgovino, Turizem In postinšUo,.Bohinjska Bi-(T. v1 . AjGradbeno Podje '■ ' 'i^'*si+SLiM ■ Mont Plus D OC- Podjetje Za Monta:žo. Trgovino IhTSeiv.ts^fal^ZoIria Boh.. Podjetje 1 » -\ JP ,15"? O 2010 Tele Atlat Image <© 2010 DigltalGlob« ©2010PPVVK «„Google Slika 6.11: Iskanje podjetja Slika 6.12: Navigačijski gumb Slika 6.13: Sprememba reliefnega pogleda T Sloji DL^j ^ Primarna zbirka podatkov 80P Meje in oznake •L □ Zanimivi kraji 3 3 Fotografije iz storitve Panora... Sta Ceste © Zgradbe 3D # Galerija H® 360Cities © 0 iJJ Discovery Netvvorks S ^ Potresi 3 V Everytrail S Evropska vesoljska agencija Vi Jt> Fotografije Gigapan [V I®] Fotografije Grgapxl IV i Skupnost Google Zemlja © NASA © y Revija National Geographic © © ^ Rumseyevi zgodovinski ze... © Ve Potovanja in turizem V Ej Potovanja Trimble Outdoors Vulkani !Ž® Webtims.travel @ it Wikilo; VouTube 1+1 -A ^ Svetovno ozavesčanje Slika 6.14: Dodajanje slojev Programsko orodje na dani lokaciji, glede na izbrane možnosti izriše dolocene zanimivosti. Na Sliki 6.15 je prikazano vecje število slojev na relaciji v bližini obcine Bohinj, kjer se nahaja namišljeno podjetje. Poslovni partnerji si lahko s pomočjo programskega orodja ogledajo dodane fotografije, video, geografske znaalnosti kraja ipd. Po ogledu osnovnih znaalnosti obcine Bohinj se odpravimo poiskati namišljeno podjetje na Triglavsko cesto. Pomembno je, da v slojih oznacimo izpis ulic in ostalih znaalnosti, ki so v danem trenutku pomembne (predvsem izpostavimo ceste, ulice in zgradbe). Z vrteam se miškinim gumbom se še bolj približamo zgradbi, ki nas zanima in cilj je dosežen (glej Sliko 6.16). Pod oznako Jjjii Tube se nahaja videt* ftag «m i-rfjk Pod modrim kvadratkom se nahajajo fotografije Slika 6.15: Dodani sloji Slika 6.16: Triglavska cesta X Povzetek V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo s problemom mobilnosti in pomanjkanjem casa. Pogosto se zgodi, da se nenadoma odločimo za poslovno potovanje v tujino, čeprav niti ne vemo, kako bomo tja prispeli. V takšnih primerih je v pomoč eden izmed prosto dostopnih programskih orodij Google Zemlja, s katerim načrtamo poti s t.i. digitalnimi zemljevidi. Na preprost način poiščemo kraje, poslovne subjekte, izračunavamo razdalje in izrisujemo poti na zemeljskem površju. Iz ene določene lokačije na zemljevidu lahko v trenutku poletimo na drug koneč sveta. Polet prek zemeljske oble spremljamo iz ptičje perspektive. S pomočjo programskega orodja dodajamo in shranjujemo zaznamke ter opise za poljubno točko na zemljevidu, na katero se lahko kasneje vrnemo. Izmed številnih segmentov, ki jih ponuja programsko orodje, se osredotočimo na načrtovanje poti od poslovnega partnerja v Italiji do našega podjetja. Nato mu izdelano pot posredujemo, kar mu omogoči enostavnejši prihod v namišljeno podjetje. Smiselno je, da v primeru poslovnega potovanja v tujino oz. pričakovanega obiska poslovnih partnerjev, predhodno načrtamo potek poti. Bralča seznanimo z z osnovnimi orodji, ki jih potrebuje, da z nekaj kliki obide svet v nekaj sekundah. Poglavje 7 QUANTUM GIS - geografsko informacijsko planiranje Geografski informacijski sistem Vektorski, rastrski podatki Primer: izbira lokacije za izgradnjo skladišCa z upoštevanjem tveganj 7.1 Teoretično ozadje 7.1.1 Geografsko informacijski sistem Geografski informacijski sistem (GIS, Geographic Information System), je sistem za urejanje in upravljanje prostorskih podatkov. Gre za skupek strojne in programske opreme, ki omogoca urejanje, upravljanje, analiziranje, modeliranje, predstavitev in prikaz geografsko referenciranih podatkov z namenom reševanja kompleksnih problemov planiranja in upravljanja virov. GIS bi lahko poimenovali kot "pametno karto", ki omogoca pridobivanje odgovorov na najrazlicnejša vprašanja - katera podrocja imajo primerno sestavo tal za postavitev skladišca, gostota naselitve na dolocenem obmocju ipd. GIS ne odgovarja zgolj na enostavna vprašanja, ki se ticejo pozicije, pac pa kombinira najrazlicnejše podatke, tako prostorske kot neprostorske (tematske), zato so geografski podatki postali osnova za kvalitetno odlocanje. GIS podatki so organizirani v plasti fang. laysrs). Plasti lahko vsebujejo vektorske ali rastrske podatke, Vsaka plast vebuje podatke enega samega tipa, npr. cesta, parcele, zgradbe... V vsaki plasti se nahajajo posamezni objekti fang. featLres), npr. Celovška, Slovenska, Zaloška.., Slika 7.1: Rastrski in vektorski podatki Vir: [9] 7.2 O programskem orodju Quantum GIS (QGIS) je uporabniku prijazen odprtokodni geografski informacijski sistem (GIS) z licenco GNU General Public License. QGIS je uradni projekt odprtokodne geoprostorske organizacije (OSGeo). Deluje na različnih platformah - Linux, Unix, Mac OSX in Windows ter podpira številne vektorje, rastre, podatkovne baze, formate in funkcionalnosti. Podpira tudi številne formate, kot so vektorski (knjižnica OGR - shapefiles ESRI, MapInfo SDTS in GML), rasterski formati, ki jih podpira GDAL, GRASS lokacije, spletni podatki, skladni z WMS ali WFS. Programsko orodje omogoca kreiranje kart in interaktivno raziskovanje prostorskih podatkov z uporabniku prijaznim graficnim vmesnikom. GUI (Graphic User Interface) zajema veliko koristnih orodij: urejanje atributov, prostorski zaznamki, funkcija oznacevanja, spremembe vektorskih in rastrskih simbiologij, prepoznavanje funkcij, shranjevanje in obnavljanje projektov itd. Kreiranje, urejanje in izvoz prostorskih podatkov poteka z uporabo digitalizacije orodij za GRASS in shapefile formatov, GPS orodja za uvoz in izvoz GPX formata in pretvorbo drugih oblik. GIS je zbirka programske opreme, ki uporabniku omogoca ustvarjanje, vizualizacijo, poizvedbe in analizo geoprostorskih podatkov. Program je uradno zacel delovati maja 2002. Idejo so zasnovali le nekaj mesecev prej, ko je Gary Sherman pricel z iskanjem pregledovalnika GIS za Linux, ki bi bil hiter in bi 'fj Quantum GIS Wiki \ Blog | Forum | 0up | Shop j Dcv/nltMd j The Ouantum G IS p roječi s pleased to announce the release of Uie GGIS development vers» 1.4 0 "Enceladus' Source code and binary packa jes are available from the <3ownload are a. Ouantum GIS ^ version 1.1.0 'Enceladus' » About GGtS » Community » Documentation_ f» Download ii Current Software » LTS Software »» Trunk builds » Source Code » Plugins » Sample Data » Commercial Support o Developer MMtings » User Meetings » Spcnsorship ■> Advanced Search Q Support OGIS! Ouantum GIS is open source sofhvare available under the terms of the GNU General Public License Source code tarballs. long term support (LTS) and current ready-to-ins£al binar/ packages and external plugins are available for many suppcrted plaltarms Fortesting and Jearning purpose. we also provide a sample dataset which cortasns collections of data from different sources arvd in —- different formats, like GPS data, a small G RAS S location, GeoTiff. ERDAS Img, Shape or GHL forma ts. Ptease select from the do vvnload me \ on lite Jeft. Current version Conlains the late si features, but may rot be bug-free. Long term support (LTS) version Dur long term support version vvrth non-changing user mterface and API. Trunfc builds Bleedmg-edge builds of the Trunk. Use at you own rot Contains v«ry latest features and bugfaes. but might be brcken from time to tirne, Source Code Directly from SVN. Plugins Slika 7.2: Namestitev programa - 1. del podpiral široko paleto shranjenih podatkih. Prenos in namestitev Programsko orodje Quantum GIS prenesemo s spletne strani ponudnika programskega orodja QuantumGIS [44]; pod razdelkom Download na levi strani. Po odprtju Download se na desni strani izpiše veC možnosti, izmed katerih izberemo Current version. Uporabniki operacijskega sistema Ubuntu ga enostavno poišCejo, prenesejo in namestijo preko programskega središCa Ubuntu oz. preko Upravljanja paketov Synaptic. Ob izbiri dane možnosti se pojavi naslov LTS Software, kjer so na voljo posamezne verzije programskih orodij, ki jih lahko namestimo. Izberemo verzijo, primerno za operacijski sistem, ki ga uporabljamo (Windows, Ubuntu...) (glej Sliko 7.3). Po uspešni namestitvi programskega orodja, se na namizju izrišejo številne ikone. Za zagon kliknemo zeleno ikono Q. fj Quantum GIS Wiki \ BIoe | Forum j Bup j Shod | DovunLoad The Ouantum GIS project starts to pubteh short reporls aBout QGS usage on a regular bass. The Trst QGIS Čase Slutfy was contrfcuted In May 2009 by Dr. Horst Duster from the Canton o( SotoUiurn In Swltzer1and Quantum GIS "Enceladus' LTS packages > Home > About QGCš » Comn*jnity » Documentation > Downtoad » Current Soflware >> LTS Software » Trunk buikJs » Source Code » Ptugins » Sample Dala • Cgmmercial Suppcrt » Deveioper Meetings > User J.leeiings > Sponsorship > Advanced Seareh 9 Support QGIS! Make ADcntUon more nformalen Q Upcoming Evenls J&Ot* FOSS4G 2010 The LTS (Long Term Support) 1,0-x release series are pari of our effort to pravde a »table, unehanging. long term supported envjronment, Each minor release m the LTS senes contains only bug f«es and no new features. The current offiaal LTS version is OGIS 1.0.2 "Kore" and was released on 13 i.iay 2009. For a list of hugs tnal vvere eiesed in tne 1 0 2 release, please see the 1 0 2 release mrfestone. We oMer Readv-to-fton softvvare packages (exe. dmg, ,deb. rpm) for many platforma listed in the table bek>w, If your OS is missing from the fcst below, please check again soon ■ we add new packages as they become available 'how|"lO f^jentnes Version Platform Package & Comment Download: r 1 0.2-Q-Seiup.exe This is an MSVC based bufd of QGS Al dependencies are supplied in a standalone installer, includng pjrthon gdal (hcludrg MrSid Wa velet compressed raster support) etc. This is mos1 suilable for ptople who ha ve stow I no internet connections and who wantto be abteto share and pass around copies of the jnstaier - the iistaler can be run offlne since it contains everythin9 needed to install OGIS and its dependenoes You can check the mtegrity of in a mssaiier again si ths cheeksum. Hote: You n«y need to cista! the Microsoft C Runtime LAranes too. if OGS do« not start, get me MSvC hbs from nere and m sta p them before tiying to run QG«S again Note; This does NOT include GRASS Down1oad: hflp.Mrac.osgeo ore/osgeo4wi' This is ateo an MSVC based buifcJ ot OGIS. AH dependencies are supplied va the OSGeo4W installer includrig python, gdal (includrvg MrSid and ECW VJavelel compressed raster support) etc This is most suitable for people wtoo want to be abte to update dependencies from the OSGeo4W repository easily The installer is able to instal from internet or just donvntoad an needed packages beforehand. In botri cases the downioaded files are kepi in a locai directory for hrture mstaiahons. Note: This buikl is an onine nstaler Download: Mtp:/Mww kyngchai>$ com/5<3(tware Qgis Mac OS X This Mac 0SX version recjuires separate instalation of dependency frameworks Cavadable also from www.kyngchaos.com). WndOWS - Standalone W«idowi -OSGeo4W openSUSE oowni7/<5ewnio9«3.oi«nsuseorg;repij6csii6n 1.0.2 LTS 11.0,11.1 and Factoiy Add the repos + w o it 3 |i[)a Slika 7.8: Preklopi na urejanje ATLAS OKOLJA m.' KAZALCI OH OLJA REGISTER EMISIJSKIH ^^ KUPONOV IPPC IJAPHAUE I OGflOZEHE VRSTE .11 FORMACIJE O VOOAH I ?'ODPADKI C> U SUK£ OKOLJA sreda četrtek petek sobote nedelja && el gjs Poročilo o okolju v Sloveniji 2009 Predstavitev gradiva fro 7.7.2010 Poročilo o okolju ministrstvo, pristojno za področje okolja, v sodelovanju z drugimi ministrstvi vsake 4 leta pn pravi na podlagi 106. in 107. člena Zakona o varstvu okolja (2VO-l-UP8l){Ur.l. RS. 17. junij-svetavni dan boja proti dezerlifikaciji in degradaciji tal Izzivi Slovenije na področju suš in degradacije tal 17. junij obeležujemo svetovni dan Konvencije Združenih narodovo boju proti dezertifikadji in degradaciji tal Ob tej priložnosti /e Agencija RS za okolje organizirala posvet o problematiki S. junf jato Ob začetku kopalne sezone Prve analize kakovosti kopalnih voda v letošnjem letu na 26 merilnih mestih v obalnih naravnih kopališčih In kopalnih območjih potrjujejo dobro kakovost vode iz pretekih let saj so vletu 2009 vse BLIŽNJICE: • Razpisi - OkoJjsfc znaki • Zadnji potresi • Zanimivosti o podnebju ■ Podatki o kakovosti zraka ■ Javna naznanila • EU sofinancira ■ Stanje voda ■ Mesečni bilten POVEZAVE: ■ Sndging 1he Gap ■ E-uprava ■ Evropska agencija za okolje ■ Ministrstvo za okolje in prostor ■ Svetovna meteorološka Slika 7.9: Spletna stran ARSO Pridobitev slojev Za pričetek dela potrebujemo t.i. sloje, ki jih uvozimo v Quantum GIS. V namišljenem podjetju potrebujemo podatke o naravnih značilnosti, ki so prisotna na območju, katerega želimo izbrati za izgradnjo skladišča. S spletnega mesta Agencije RS za okolje - ARSO [1], izberemo možnost GIS spletne storitve (glej Sliko 7.9). V oknu izberemo možnost Vstop v WFS ARSO (glej Sliko 7.10). Klient deluje preko aplikacije Java, katero je potrebno predhodno namestiti. Ko je namestitev dokončana pričnemo z zagonom programa za pridobitev baze podatkov s strani ARSO. Prikaže se okno prikazano na Sliki 7.11. V danem oknu izberemo možnost Enostavni izvoz, nakar za ažuriranje podatkov pritisnemo tipko Osveži. Pogledamo v meni Sloj, kjer so na voljo sloji, ki jih enostavno izvozimo glede na potrebe našega problema (glej Sliko 7.12). V izbranem primeru najprej izvozimo sloj imenovan Raziskave onesnaženosti tal Slovenije (Slika 7.13). Iz okenča na levi strani (Vsi stolpci) izberemo tiste, ki jih želimo prenesti. V primeru, ko želimo prenesti vse, v sredinskem stolpču ARSO Meta podatkovni po rt al omogoča iskanje in brskanje po metapodatkovnih opisih, kijih vodi Agencija za okolje. • Vstop v metapodatkovm portal • Uporabniška navodila Centralna evidenca prostorskih podatkov(CEPP) prikazuje seznani obstoječih digitalnih prostorskih podatkov v Sloveniji V njej si lahko ogledate metapodatke, kijih vodi Geodetska uprava RepubJike Slovenije . CEPP baza Pridobivanje podatkov Pri uporabi podatkov ki so bili pridobljeni s pomočjo spletnih storitev, je potrebno navesti vir podatka Agencija RS za okolje ! WFS ARSO WFS ARSO omogoča izvoz prostorskih podatkov v shp ali gml formatu (verzija 2 0). Za delovanje aplikacije morate imeti naloženo JAVA programsko opremo! . /St0p7w"h S ARSO ] • Uporabniška navodila WFS vstopna točka (prekopirate bližnjico http Vgis arso_gov.st'wfs?STORE=ARSOGIS v aplikacijo, kjer želite odpreti WFS) Spletna objektna storitev Web Feature Service (WFS) omogoča na podlagi zahtevka preko spleta, pridobitev geografskih podatkov Za izmenjavo podatkov uporablja na XML-ju temelječ GML fomnat Slika 7.10: Pridobivanje podatkov na WFS ARSO 1 1' 3 Sw 1 Lasu Slika 7.11: Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7.12: Enostavni izvoz WFSClient UI izberemo tretjo možnost, kije oznacena s tremi pušcicami. V primeru, ko želimo prenesti zgolj eno ali dve kategoriji iz posameznega področja, pa le te izberemo posamezno, s klikom na enojno pušcico. Ce ugotovimo, da danega sloja ne potrebujemo, ga z nasprotno pušcico iz desnega dela prenesemo nazaj v levo okence. Spodaj levo se nahaja okence Izhodni format, kjer doloamo format in koordinatni sistem. V meniju Format izberemo možnost SHP-ESRI Shapefile. Pri izbiri koordinatnega sistema so na voljo tri možnosti - GK, ETRS89 in WGS84. GK koordinatni sistem je uzakonjen koordinatni sistem z uradnim imenom D-48. Geodetska uprava Republike Slovenije vodi državni koordinatni sistem Republike Slovenije, ki ga predstavljajo tocke temeljne horizontalne mreže. Temeljne horizontalne tocke vsebujejo vec vrst geodetskih tock glede na nata-ncnost njihovih koordinat in naan njihove doloatve - trigonometricne tocke od I. do IV. reda, poligonometricne tocke in navezovalne tocke. Geodetske tocke temeljne horizontalne mreže imajo podane koordinate v 5. meridianski coni Gauss-Krugerjeve ravninske projekcije, preslikane z elipsoida Bessel 1841, ki je orientiran glede na telo Zemlje v fundamentalni tocki Hermannskogel z orientacijo na Hundesheimer Berg, ter višine v sistemu normalnih ortometricnih višin z izhodišcem v Trstu preracunano na raven fundamentalnega reperja Ruše. GPS sprejemniki merijo položaj v WGS84 (World Geodetic System 1984), lahko pa jih nastavimo na Gauss-Kruegerjev, to je Bessel 1841. ETRS89 koordinatni sistem (European Terrestrial Reference System 1989) je sodoben koordinatni sistem, ki je zamenjal obstojecega, kateri izhaja še iz casa Avstroogrske. Menjava sistema je bila potrebna, saj Gauss-Kruegerjev koordinatni sistem ni kompatibilen z GPS elipsoidom WGS84, zaradi cesar je WFSCIientUI [20091107JS06]' Servis Intb Enostavni izvoz ' Napredni izvoz Nastavitve Shramba: ARSOGIS -ARSOG1S Sloj: Raziskave onesnaženosti tai Slovenije * Pogoji povpraševanja: Spremeljivke: OSJECTID - Zaporedna,,. - Operatorji: Frfaižno flJKE) Vrednost; Printer Vsi stolpci: OBJECT1D - Zaporedna številka objekta OTL - Koda vzorčne to3oe X - Ko«dinata X V ■ Koordinata Y NRVO - Nacionalni program varstva okolja renpvo • Resolucija nacionalnega programa varstva okolja VZORČENJE - točenje na isti lokadji (koda ali 4) OPIS - Opis vzorčenja {prvo, ponovno, toda ni bSa vzorčena) CAS_VZQRC - Čas vzorčenja CflS_VZ0ftC_0389 - Čas vzorčenja marec 1989 tAS_V20ftC_l(J9l - Čas vzorčenja oktober 1991 t AS_VZOftC_0394 - Čas vzorčenja marec 1954 CAS_VZORC_0295 - Čas vzorčenja februar 1395 CAS_VZORC_lG99 - Čas vzorčenja oktober 1999 CAS_VZORC_lOOJ - Čas vzorčenja oktober 2001 CAS_VZORC_1Q04 - Čas vzorčenja oktober 2004 C AS_yZQRC_l 105 - Čas vzorčenja november 2005 CAS_VZORC_l 106 - Čas vzorčenja november 2006 CAS_VZORC_1008 - Čas vzorčenja oktober 2003 Slika 7.13: Izbira sloja Slika 7.14: Izhodni format posledicno prihajalo do napak in deformacij pri pretvarjanju vrednosti med sistemi. Tako bodo v bodoce podatki, ki jih posreduje GPS naprava, uporabni tudi na bodoah koordinatnih kartah. WGS84 koordinatni sistem je razlicica koordinatnega sistema (ang. World Geodetic System, slo. Svetovni geodetski sistem) iz leta 1984. Doloca globalni referencni okvir za Zemljo, uporaben je za geodezijo in navigacijo. Pomembno je, da vemo v katerem koordinatnem sistemu imamo podane sloje. V primeru, ko potrebujemo zgolj sloje, ki so dostopni na spletnem strežniku ARSO,t izberemo kateri koordinati sistem želimo. V primeru, ce s strani Mestne obcine Celje (v nadaljevanju MOC) pridobimo sloje, ki so zapisani v GK koordinatnem sistemu, za pridobitev ostalih slojev iz ARSO izberemo GK koordinatni sistem. Pogost problem je nezmožnost spreminjanja koordinatnega sistema. V tem primeru izvedemo transformacijo podatkov iz danega v želeni koordinatni sistem. GK koordinatni sistem ni kompatibilen z GPS elipsoidom WGS84, zato so uvedli nov koordinatni sistem, imenovan ETRS89. Pri delu ugotavljamo kompatibilnost podatkov s strani treh razlicnih inštitucij - Navteq podatki, podatki MOC in podatki ARSO. Navteq podatki so shranjeni v WGS84 koordinatnem sistemu; podatki pridobljeni od MOC so shranjeni v GK koordinatnem sistemu, podatki iz ARSO pa omogocajo izbiro med tremi možnostmi koordinatnih sistemov (vkljucen tudi koordinatni sistem ETRS89). Podatki iz ARSO in MOC so med sabo kompatibilni. Na isti sloj ni možno uvoziti Navteq podatkov, saj jih je potrebno predhodno transformirati in uskladiti z izbranim koordinatnim sistemom. Posameznik, ki se ukvarja z dano problematiko lahko za pridobitev slojev zaprosi tudi posamezne inštitucije: • DRSC - Direkcija Republike Slovenije za Ceste (povprecni letni dnevni promet, prometni tokovi . . . ); • GURS - Geodetska uprava Republike Slovenije (sloji hišnih številk, sloji naselij . . . ); • ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje (raziskave onesnaženosti Slika 7.15: Dodajanje slojev tal, hrup, poplave, potresi----); • SURS - Statistični urad Republike Slovenije (statistični podatki); • Občine ipd. Dodajanje slojev Ko pridobimo želene sloje pričnemo z delom. V orodni vrstici izberemo možnost Add Layers, ki jo predhodno uvozimo v eno izmed datotek. V meniju izberemo datoteko z danimi podatki. Odpremo datoteko, v kateri imamo shranjene podatke v GK koordinatnem sistemu, navezujoč na MOC. Na voljo je več tipov datotek: dbf., sbx., shp., xml. in shx. Za dani primer je pomembna datoteka .dbf, katero odpremo z dvojnim klikom na dani dokument. Dokument lahko odpremo tudi izven programa, kjer se prikaže pregledniča z danimi podatki (glej Sliko 7.15). Po odprtju dane datoteko se na polju pojavijo uliče v MOC. Na levi strani odpremo legendo, ki jo ustvarimo pod razdelkom View - Panels - Legend. Ko želimo nadalje upravljati s podatki kliknemo legendo na levi strani in izberemo možnost Lastnosti (Properties) (glej Sliko 7.16). Znotraj dane možnosti je na voljo šest menijev. V meniju Splošno (General) so zapisani osnovni podatki dane datoteke ter drugi podatki navezujoči na dani sloj (legenda sloja, sličiče sloja ipd.) (glej Sliko 7.17). Meni Simbiologija (Symbology) omogoča poljubno spreminjanje opčije posameznega sloja, stil linije (Outline style), barvo (Outline color), poudarjenost linij (Outline width) itd. (glej Sliko 7.18). Meni Metadata prikazuje številne podatke o rastrih, vključno s statistiko. Funkčija Display Labels v meniju Labels omogoča dodajanje podatkov danega Slika 7.16: Prikaz lastnosti slojev Slika 7.17: Properties - General Slika 7.18: Properties - Symbologyl sloja. V okencu Field containing label izberemo želeno področje za prikazan na določenem sloju, npr. ST-NAME pomeni, da se bodo na osnovnem oknu pojavila imena ulic (glej Sliko 7.19). V meniju Attributes je zapisana tabela vseh podatkov določenega sloja (glej Sliko 7.20). Problem S programskim orodjem Quantum GIS predstavimo tveganja, ki nastanejo pri izbiri skladiščne lokacije na območju MOC. Preučimo podatke pridobljene s strani ARSO, MOC in SURS-a. Na slikoven način prikažemo območje izgradnje skladišča z vsemi omejitvami in tveganji na danem območju. Na voljo so še številne baze podatkov - komunalne čistilne naprave, ekološko pomembna območja, hidrografska območja, industrijska odlagališča odpadkov, kategorizačija vodotokov, povprečna letna višina korigiranih padavin, povprečna letna temperatura zraka, karte hrupa, opozorilna karta poplav, vodna dovoljenja, natura, hrup ipd. Za področje logistike je predvsem pomembna pridobitev podatkov, navezujočih na čestno omrežje, naselja, hišne številke ipd. Slika 7.19: Properties - Labels Slika 7.20: Properties - Attributes 7.3 Uporaba Na podlagi pridobljenih podatkov čelotne Slovenije pregledamo podatke o značilnostih občine, ki nas zanima. Na Sliki 7.21 je prikazana atributna tabela in karta števila prebivalčev čelotne Slovenije. S klikom na posamezno lokačijo se obarva posamezna občina, z dodatkom labele JAN2010 pa se izpiše še število prebivalčev. Na sloju MOC grafično prikažemo tamkajšnja naselja. V orodni vrstiči izberemo možnost Add Vector Layer ter poiščemo bazo, kjer so le ta shranjena. Odpremo datoteko s končničo .dbf, nakar se izriše karta. Ob pogledu na atributno tabelo vidimo, da lahko posamezna naselja tudi ustrezno poimenujemo. To storimo tako, da v meniju danega sloja, kliknemo na levi miškin gumb, izberemo možnost Properties ter nato label NA_UIME. Izberemo tisto naselje, ki nas v danem trenutku zanima. Izriše se karta, ki je prikazana na Sliki 7.22. Ce v nadaljevanju sloja naselij ne potrebujemo več, izberemo možnost Remove, ki omogoča, izbris sloja iz karte. Za nadaljnje delo uvozimo sloj čest MOC. V atributni tabeli izberemo podatke katere želimo, da se izpišejo na danem sloju. V danem primeru izberemo label ST_NAME, kar na karti izpiše imena ulič (glej Sliko 7.23). V nadaljevanju podrobneje pogledamo čestno omrežje v MOC, saj le ta omogoča boljšo orientačijo pri pregledovanju karte (glej Sliko 7.24). Na podlagi pridobljenih slojev s strani MOC dodamo še sloje hišnih številk. Pomembno je da vemo, kje se nahaja največja kapačiteta ljudi, saj na območju goste naselitve ne bomo gradili skladišča. Poiskati moramo prostor, kjer nas to vrstni dejavnik ne ovira (glej Sliko 7.25). (Ce bi namesto "krogčev" želeli imeti prikazane druge simbole, v meniju Properties izberemo Symbology (glej Sliko 7.26). Namesto krogčev se izrišejo "hišiče". Izbiramo lahko tudi samo barvo in velikost ikon (glej Sliko 7.27). Ob pregledu čelotnega zemljevida MOC pri sloju čest izberemo možnost, ki izpisuje imena čest, ulič in mest, saj takrat karta postane neberljiva. Slika 7.28 prikazuje stanovanjska naselja, posredno pa gostoto naselitve. V nadaljevanju se osredotočimo na območje Teharja, saj je na danem območju gostota naselitve bistveno manjša, kot je na območju samega mestnega jedra (glej Sliko 7.29). Podrobneje preučimo še tveganja, ki so prisotna na območju, kjer želimo postavili skladišče. Slika 7.30 prikazuje zavarovana naravna območja (označena z rjavo barvo). Razvidno je, da se v okoliči Teharja ne nahajajo tovrstna območja, torej ne obstajajo tveganja posega v zavarovana naravna območja. Z namestitvijo sloja iz spletne strani ARSO za čelotno Slovenijo prikažemo Slika 7.21: Število prebivalcev v MOC - januar 2010 Slika 7.22: Naselja v MOC Slika 7.23: Pogled v atributno tabelo čest v MOC Slika 7.24: Dodajanja imena čest, ulič in poti Slika 7.25: Dodajanja slojev hišnih številk ® Layer Properties General Symbology Metadata Labels Actions Attrbutes J_ Legend type Single Symbd - Transparency: 0% Label ODOO + XAAA* 9 + V-S-0O® J D@A± ■ ■ «r00OO00BS0@©4fttOt t OAtttoaoiaeiBsei ++XXX***HOQ ©©s Rotabon field Area scale field Size [ H [ M 12,00 Stvle Options Outtoie styte —SoidLine - Outlre color Oudne width 0,26 : FII color Flstyte —Solid Restore Defadt Style Save As Defadt Load Style ... _|[_ SaveStyle ... 1 - Caneel J Apply Help Slika 7.26: Spreminjanje oznak Slika 7.27: Dodajanje številk stanovanj j? Ouantum GE - ^C ^nSre^iTroKfm^ File Edrt Vi«« L«yer Jsttings Plug«« Hrfp iu. A « » O + Slika 7.28: Gostota naselitve stanovanj Slika 7.29: Stopnja naselitve v bližini Teharja Slika 7.30: Zavarovana območja narave ekološko pomembna območja (jame, doline, zatoke, jezera, doline, gore, potoke ipd.). V karto umestimo še pridobljene sloje iz MOC. S klikom na karto se približamo danemu območju in tako preverimo katera ekološko pomembna območja se nahajajo v bližini Teharja, kjer želimo zgraditi skladišče. Iz Slike 7.31 je razvidno, da se v čelotni okoliči MOC, ne nahajajo ekološko pomembna območja. Eno izmed pomembnih tveganj so tudi hidrografska območja v okoliči MOC oz. natančneje v bližini Teharja. V atributni tabeli se nahaja hidrografsko območje Celjska Voglajna. S klikom nanjo se na karti obarva v rumeno barvo. V bližini izgradnje skladišča se nahajajo hidrografska območja, stopnjo tveganja pa preverimo še na podlagi drugih podatkov (glej Sliko 7.32). Karta potresne nevarnosti Slovenije je karta projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let, ki je izdelana v skladu z zahtevami evropskega predstandarda Euročode 8 (EC8). Uporablja se skupaj s slovenskim predstandardom Euročode 8 - Projektiranje potresno odpornih konstrukčij, ki ga je izdal Slovenski inštitut za standardizačijo (2001). Ozemlje Slovenije je razdeljeno na območja, v katerih se potresna nevarnost v skladu z EC8 ne spreminja. Vrednosti projektnega pospeška tal so zato razvrščene v razrede, zgornja vrednost vsakega razreda pa je pripisana ustreznemu območju. Območje MOC zavzema vrednost projektnega pospeška, ki znaša 0,15. Glede na legendo se nahajajo vrednosti od 0 do 0,25 [g], kar pomeni, da MOC ni izpostavljena velikim potresnim nevarnostim (glej Sliko 7.33). Pregledamo še karto potresnih nevarnosti skupaj s številom potresov v MOC. Na karto vstavimo podatke potresov (Katalog potresov), kjer imamo možnost izbirati med posameznimi izpisi podatkov. Iz karte razberemo, da so se na območju MOC v okoliči Medloga, leta 1982 stresla tla. Tla so se tresla še leta 1833 in 1906 na območju Lisč ter leta 1898 na Gradnikovi uliči. Stopnja tveganja ni visoka (glej Sliko 7.34). Pomemben element, ki ga je prav tako potrebno upoštevati pri postavitvi skladišča je izpostavitev tveganju, ki ga povzroča delovanje vetra. Zanima nas torej, ali je območje Teharja izpostavljeno veliki stopnji tveganja tovrstnih dejavnikov. Na karto dodamo sloj ARSO Projektne hitrosti vetra. Atributna tabela prikazuje, da se območje Celja nahaja v tako imenovani Coni 1, kjer je hitrost vetra v povprečju od 20 do 30 m/s (glej Sliko 7.35). Za podrobnejši pregled količine padavin dodamo sloj Povprečne letne višine korigiranih padavin 1997-2000. Na območju MOC je v povprečju 1300 mm padavin na leto (glej Sliko 7.36). Karta Onesnaženosti zunanjega zraka prikazuje območja onesnaženost zraka v Sloveniji. Območje MOC se nahaja v čoni SI 2, kar pomeni, da je delež SO2 med zgornjim pragom za očenjevanje in mejno vrednostjo. Na karto dodamo še Fm (d* tm itCmjl thjgm Hrip < -i - « s * ^ + >"i, i, e « m K

l+^H »MA4 Mit :s J .J _ 4 4 <> ,0 + «» laS^Si ua® »k* + \ * ° šjia.a.aa.e Slika 7.31: Ekološko pomembna območja Slika 7.33: Karta potresne nevarnosti - projektni pospešek (M t« Vi«W Stttingt PK^ins Hdp + » bi tu a. a s o. a. o Slika 7.34: Karta potresne nevarnosti - splošno Slika 7.35: Hitrost vetra Slika 7.36: Povprečna letna višina korigiranih padavin sloj izvedenih raziskav onesnaženosti tal Slovenije. Iz Slike 7.37 je razvidno, da so bile meritve opravljene tudi na območju MOC. Za podrobnejše informacije odpremo atributno tabelo z vsemi pripadajočimi podatki (Glej Sliko 7.38). V nadaljevanju predstavimo tveganja, ki se nanašajo na poplavna območja v RS. S strani ARSO pridobimo podatke o katastrofalnih, pogostih in redkih poplavnih območjih. Na karto dodamo še sloje vodotokov v RS. Iz Slike 7.39 je razvidno, da se v bližini bodočega namišljenega skladišča na Teharju, nahaja pas redkega poplavnega območja (svetlo zelena barva). Tveganju pogostih (svetlo modra barva) in katastrofalnih (temno zelena barva) poplav na danem območju nismo izpostavljeni. Za zaključek prikažemo še območje hrupa. S spletne strani ARSO pridobimo podatke o hrupu, ki ga povzroča železniča (temno zelena barva). Ugotovimo, da se območje Teharja nahaja na hrupnem območju - hrup povzroča železniški promet (glej Sliko 7.40). Slika 7.37: Območje onesnaženosti zunanjega zraka / vjjrjm -File E J rt Vievv L iver Settingt P!u gins Help tL^te^p + t*» % na s: . u a © m h > *v , o 4] 3 § f (3) Attribute table - Območja onesnaženosti zunanjega zraka I cOčbka« 1 C i p I fl IHT objectidJ CONA IME_CONE S 02 1 0 1 SI 1 Panonsko obmoSJe pod spodnjim pragom ocenjevanja 2 B 1 2 SI 2 Alpsico In panonsko obmoiile medzgornjim prarjoffi la ocenjevanje ifl mejno vrednostjo j 3 2 3 SJ3 Alpsko-Dinarsko osmoze pod spodnjim pragom ocenjevanja 4 3 4 Si 4 Sredozemsko obmoSKe pod spodnjim pragom ocenjevanja 5 i 5 SIL Aglomeracija Ljubljana pod spodnjim pragom ocenjevanja 6 S S SJ M Aglomeracija Maribor pod spodnjim pragom ocenjevanja 1 peardi fbr m 06JECTID Searrfi select T Advaraced... L Oost Htt) Slika 7.38: Atributna tabela za območje onesnaženosti zunanjega zraka Mt EM V«w Li^r SctiAp Pfcpnt J a j - & «i <> liiieo + *= 'M.KBS^vf.^' »s Ti oja & k o. u. a Slika 7.39: Poplavna območja Slika 7.40: Hrup, ki ga povzroCa železniški promet Povzetek Quantum GIS (QGIS) je uporabniku prijazen odprtokodni geografski informacijski sistem (GIS) pod licenco GNU General Public License. Deluje na različnih platformah (Linux, Unix, Mac OSX in Windows) ter podpira številne vektorje, rastre, podatkovne baze, formate in funkcionalnosti. Z uporabo programskega orodja Quantum GIS predstavimo izbiro skladišcne lokacije v mOc na obmocju Teharja, z upoštevanjem tveganj (hrup, onesnaženost, poplave, potresi ipd.). Podatke pridobimo s strani razlicnih inštitucij - ARSO, MOC in SURS. Rezultati raziskave pokažejo, da bi bila lokacija na Teharski cesti primerna za izgradnjo skladišca, saj je stopnja tveganja nizka. Pri opisu programskega orodja Quantum GIS smo uporabili še dodatne vire in literaturo: [2] [107] [54]. Poglavje 8 QCAD - 2D prostorsko naCrtovanje CAD orodja RaCunalniško naCrtovanje Primer: 2D naCrtovanje skladišCnega prostora 8.1 Teoretično ozadje Na trgu obstaja veliko programov za tehniCno risanje skic. Mnoga so plaCljiva in zaradi visokih cen nedostopna za podjetja. Pomembno je, da znamo s pomoCjo brezplaCnih programskih orodij narisati skice, ki omogoCajo prikaz zamišljenih stvari. Tako lahko v podjetju prikažemo zamisli za nadaljnji razvoj, ki jih s pomoCjo tovrstnih programskih orodij enostavno in brez dodatnih stroškov narišemo. 8.1.1 Računalniško podprto načrtovanje CAD CAD je kratica za Computer-aided design, kar pomeni raCunalniško podprto naCrtovanje. Uporablja se za raCunalniško naCrtovanje realnih ali navideznih objektov. CAD omogoCa naCrtovanje linij in oblik v 2D in 3D prostoru. Njegova uporaba je razširjena predvsem na tehniCnih podroCjih, kjer je kot orodje nepogrešljiv, saj bistveno pripomore k izboljšanju kakovosti dela oz. konCnih izdelkov. Dandanes si je težko predstavljati proizvodnjo in oblikovanje izdelkov brez pomoCi programskih orodij CAD. Najpogosteje ga uporabljajo razni oblikovalci, arhitekti, projektanti [58]. Logistika kot dejavnost se ukvarja z upravljanjem razliCnih tokov v oskrbni verigi ali znotraj podjetja. Pri tem zajema vse procese (nabava, naCrtovanje, napovedovanje, skladišCenje, transport), ki se izvajajo. Pri obvladovanju le teh potrebuje razliCna znanja. Mednje umestimo tudi poznavanje in uporabo CAD orodij, katera pripomorejo k vizualizaCiji problema, prostorov ali proCesov. CAD orodja logistu omogoCajo: • naCrtovanje procesov (skladišCe, transport, proizvodnja); • naCrtovanje logistiCnih objektov in sredstev; • 2D in 3D modeliranje; • optimizacijo transportnih poti v objektih (integracija z drugimi programskimi orodji); • integraCija proCesov. CAD standardi Standardi CAD so ustvarjeni za izboljšanje produktov in izmenjavo CAD datotek med razliCnimi CAD orodji. Zajemajo razliCna podroCja naCrtovanja, kot so [57]: • CAD sloji (različni standardi: BS 1192, ISO 13567, A/E/C CADD Standard, A-B374-E, AIA); • debelina črte (npr. za sivo barvo 0,13 mm, za rdečo barvo 0,25 mm); • dimenzija in stil besedila (npr. višina in debelina besedila, stil oblikovanja besedila); • merila (npr. 1:1,1:10 itd.); • imenovanje datotek (različni standardi: BS 1192, AIA, AEC itd.); • geometrija, dimenzije in toleranča (različni standardi: ASME Y14.41-2003, ISO 1101, VDA 4955). Osnovni konCepti CAD orodij Vsa CAD orodja vsebujejo osnovne končepte, in sičer: subjekti, atributi, plasti, bloki, priprava v CAD, koordinatni sistem, urejanje, pogled v CAD. V CAD orodjih so subjekti grafični objekti. Tipični subjekti so točka, črta, krog, posebni pa besedila, mere. Vsak subjekt ima svoje atribute, barvo, tip črte, debelino črte. Poleg tega je vsak načrtovani subjekt na svojem sloju, vsak sloj pa lahko ima več subjektov. Vsak sloj ima tudi svoje atribute, katere prevzamejo subjekti na sloju. Blok sestavlja skupina subjektov, le ta pa je lahko večkrat vstavljen na različne lokačije z različnimi atributi. Takšne bloke imenujemo Inserts. CAD načrtovanje je podobno tradičionalnem načrtovanju brez uporabe računalniške tehnologije. Primer: ko rišemo na papir vsekakor uporabimo ravnilo ali katero drugo orodje za načrtovanje; tako je tudi pri uporabi CAD orodji, ki ponujajo številna orodja za dosega istega čilja. Prednost CAD orodij je, da izdelek popravljamo in dopolnjujemo, kar je na papirju težje izvedljivo. Za enostavnejšo uporabo CAD orodij je priporočljivo poznavanje koordinatnega sistema. CAD orodja uporabljajo kartezijanski koordinatni sistem (X in Y koordinatna os) in polarni koordinatni sistem (razdalja in kot). Urejanje v CAD orodjih je enostavno. Subjekte dodajamo z različnimi orodji ali dupličiranjem. Narisati subjekt pomeni določiti vse točke v koordinatnem sistemu. Na enostaven način odstranimo ali modifičiramo subjekt. Pogled v CAD orodjih je odvisen od izbranega merila, npr. merilo 1:10 pomeni, da je en čentimeter na risbi enak 10 čentimetrom v realnosti. Izbira merila je predvsem pomembna pri tiskanju načrtov. 8.2 O programskem orodju Qcad je raCunalniško podprto orodje za 2D naCrtovanje in risanje. ZaCetki razvoja segajo v leto 1999, ko je programsko orodje nastalo kot rezultat spinoff projekta izdelave CAD sistema. Z njim izdelamo tehniCne risbe (naCrti zgradb, njihovih notranjosti, mehanski deli, sheme, diagrami ipd.). Uporaben je na razliCnih tehniških podroCjih: strojništvo, lesarstvo, gradbeništvo, arhitektura, geodezija in elektrotehnika. Programsko orodje QCad deluje na vseh operaCijski sistemih (Windows, MAC OS, Linux (Ubuntu, Fedora ...), Unix) [45]. QCad je zasnovan z željo po modularnosti, razširljivosti in prenosljivosti, vendar je za uporabnika najpomembnejši njegov uporabniški vmesnik. Je preprosto 2D orodje pripravljeno za takojšnjo uporabo, saj ne potrebujemo nikakršnih dodatnih CAD znanj in izkušenj. Prenos in namestitev Qcad namestimo iz uradne spletne strani RibbonSoft Qcad [43], organizacije, ki razvija in distribuira izdelke kot so Qcad, CAM Expert, vec2web itd. Obstajajo razliCne verzije Qcad, edina odprtokodna in prosto dostopna verzija je Qcad cummunity edition. Ostale verzije so plaCljive, brezplaCne so le demo verzije s Casovno omejitvijo uporabe. Programsko orodje je dostopno v številnih svetovnih jezikih. Izvorna koda verzije Qcad cummunity edition je izdana pod GNU GPL liCenCo (odprtokodna rešitev). To verzijo je možno uporabljati kot uporabnik Linux, Unix ali MAC OS operaCijskega sistema. Uporabniki operacijskega sistema Ubuntu lahko preko Synaptic enostavno poišCejo, prenesejo in namestijo programsko orodje Qcad. Na forumu spletne strani programskega orodja Qcad je možno poiskati pomoC in priroCnik za njegovo uporabo. Za prikaz in enostavno uporabo zadostuje že pomoC, ki jo najdemo v menijski vrstici programa (Slika 8.1). English | Deutsch | QCAD Documentation Home QCAD Oovimloads /Trial OrderOnline Screenshots Features Documentation QCAD Book Forum Part Library QCAD Users Testi mo ni al s AboutaCAD... CAM Expert Format Converter DXF Library C on ta c t Order Online Documentation for Users 3 The official QCAD Book: QCAD - An Introduction to Computer-Aided Design 3 User Reference Manual (HTML) User Reference Manual (PDF. 20MB) 3 Animated Tutorials 3 QCAD Training Videos (third-party offering) 3 Frequently Asked Questions (FAQ) 3 Changelog 3 Glossary Script Programming ±1 Scripting Manual (HTML) i Scripting Class Reference for QCAD specific classes (HTML) ■' TrollTech's scripting language reference for generic classes and fu neti on s (HTML) - TrollTech's scripting reference for extensions (file handling. dialogs,...) (HTML) Community i Disciission Forum Slika 8.1: Spletna pomoč za uporabo programskega orodja Qcad Problem S pomočjo Qcad narišemo skico skladišča, v katerem so uskladiščene pnevmatike, platišča in matice za pritrjevanje platišč. V programskem orodju narišemo skičo skladišča, na kateri prikažemo vse potrebne lokačije od sprejema materiala v skladišče do odpreme materiala v proizvodnjo. Pri samem risanju se osredotočimo predvsem na logistični vidik, lokačijo za raztovarjanje in odpremljanje materiala, lokačijo za transportna vozila, transportne poti znotraj skladišča, način uskladiščenja materiala, lokačijo postavitve regalov, lokačijo postavitve pisarne in polnilne postaje. Način uskladiščenja materiala je FIFO (first in, first out) sistem, kar pomeni, da se material, uskladišči po točno določenem vrstnem redu. Material, ki se prvi uskladišči, se tudi prvi odpremi v proizvodnjo. Pri skladiščenju zalog je potrebna podpora informačijske tehnologije. Skladiščenje je pomembno področje v podjetju, kateremu je potrebno nameniti veliko pozornosti in hkrati upoštevati vse faktorje, na podlagi katerih določimo optimalen način skladiščenja. V našem primeru izpostavimo in prikažemo zgolj dva faktorja (lokačija in način uskladiščenja materiala). 8.3 Uporaba V nadaljevanju prikažemo in opišemo uporabo orodij, ki jih uporabimo za izdelavo skice skladišCa. Poudariti je potrebno, da ne uporabimo vseh možnih orodij, ki jih ponuja program Qcad, ampak le tiste, ki jih potrebujemo za izdelavo skice skladišCa. Po zagonu programskega orodja smiselno ustvarimo datoteko kamor shranimo narisano skico.V menijski vrsticii kliknemo File, nato poišCemo in kliknemo na razdelek Save As. Odpre se novo okno v katerega zapišemo ime datoteke in jo nato shranimo na želeno mesto. Datoteko lahko shranimo kot Font (.cfx), Drawing Exchange (.dxf) in Drawing Exchange DXF 12 (.dxf) (Slika 8.2 in 8.3). Skico lahko kadarkoli poišCemo in naložimo v programsko orodje. V orodni File name: Filesoftype: |Drawing Exchange ("d^f =,DXF) Font (*.cxf *.OFJ Save Cancel Dra ing Bichangt (*.dxf *,DXF) Drawing Exchange DXF R12 (" dxf *.DXF) j Slika 8.2: Izbira oblike shranitve datoteke Slika 8.3: Shranjevanje datoteke s skico vrstici poišCemo in kliknemo Open in odpre se novo okno. PoišCemo shranjeno skico, ki jo z ukazom Open odpremo (Slika 8.4). ZakljuCene projekte oz. tehniCne risbe s klikom na meni File izvozimo v razliCnih oblikah. Na voljo so možnosti: .bmp, .svg in .pdf (Slika 8.5). Preden zaCnemo z risanjem skiC, naredimo seznam blokov, katerim poljubno doloCimo barvo, debelino in naCin prikaza posamezne Crte, ki jo kasneje uporabimo za risanje skiC. V desnem kotu na seznamu Layer List med orodji kliknemo znak + pod katerim se odpre okno, kjer doloCimo prej omenjene atribute (Slika 8.6). Programsko orodje omogoCa poveCavo, pomanjšavo in premik posameznih delov skiCe. Ta funkCija omogoCa, da smo pri risanju skiCe natanCni, saj se lahko osredotoCimo na posamezni del. Vklopimo jo z izbiro želenega ukaza v orodni vrstiCi, na Sliki 8.7 je oznaCen z rdeCo barvo. Enak postopek lahko izvedemo še hitreje in siCer z uporabo miške, kot je prikazano na Sliki 8.8, z vrtenjem miškinega kolešCka. Z vrtenjem naprej poveCujemo, z vrtenjem nazaj pa pomanjšujemo skiCo. S pritiskom na kolešCek pomikamo skiCo v želeno smer. Posamezne linije oz. Crte je možno zakleniti, tako da jih kasneje ne moremo spreminjati oz. zbrisati iz skiCe. To storimo tako, da v orodni vrstiCi kliknemo na Ključavnico. V primeru, ko imamo skupaj narisanih veC Crt, s klikom na Oko v orodni vrstiCi vidimo, kje se nahaja doloCena Crta na skiCi. V primeru, da je ne želimo videti jo lahko izbrišemo. Zbrisane Crte nato prikažemo s ponovnim ft* EiM Setnil Oaw hnmmi KjcUy Wo L^it Bbtk V. rt* t Irfc4p Slika 8.4: Odpiranje datoteke s skičo Slika 8.5: Izvažanje datotek Slika 8.6: Dodajanje novih blokov Slika 8.7: Možnost poveCave Slika 8.8: PoveCava slike z uporabe miške « 1 160 r isjft Lut 5 X - * - |f> 0 f>| 0(4 Slika 8.9: Zaklepanje seznama klikom na Oko (Slika 8.9). Qcad omogoča risanje različnih oblik. V orodni vrstici označeni z rdečo barvo, izberemo poljuben način za risanje črte. Izbiramo med ravnimi črtami, krogi, elipsami, krivuljami in pikičami, odvisno od tega, kakšen predmet želimo narisati. Znotraj posameznega orodja so dostopni še drugi načini za risanje črt, ki se navezujejo na osnovni način oblikovanja črte (Slika 8.10). Skiča je lahko narisano natančno ali nenatančno. Ko rišemo nenatančno izberemo v orodni vrstiči + in poljubno rišemo črte, kot je prikazano na Sliki 8.11. Qčad omogoča risanje skič z visoko natančnostjo. Programsko orodje pri risanju skiče pomaga določiti koordinate poteka črt (Slika 8.12). Razdalje med posameznimi črtami oz. dolžine posameznih črt izmerimo v poljubni merski enoti. Kliknemo na Ravnilo kot je prikazano na Sliki 8.13 in izberemo način merjenja razdalje. Na skiči se izpiše določena razdalja oz. dolžina. Na skičo je možno dodati tudi tekst, ki ga poljubno oblikujemo. V orodni vrstiči izberemo A, odpre se novo okno v katerem določimo pisavo, velikost pisave, postavitev besed ter še nekaj drugih funkčij. Enostavno vpišemo tekst in ga dodamo na skičo (Slika 8.14). V primeru, ko se pri risanju skiče zmotimo, lahko zbrišemo posamezne črte. Crto, ki jo želimo zbrisati, označimo in kliknemo Edit in poiščemo Radirko (Slika 8.15). Obstaja tudi možnost vrnitve v predhodno stanje. V primeru napake se s klikom na Zeleno puščico vrnemo na predhodno stanje, prav tako pa se lahko vrnemo tudi nazaj v trenutno stanje. Postopek prikazuje Slika 8.16. Slika 8.10: Izbira oblike Crte Slika 8.11: NatanCnost risanja F*» t<* MU! Hf (•ntfr-f Haft, ifut M 1 Slika 8.12: Natančnost risanja (točke) Slika 8.13: Merjenje razdalj Slika 8.14: Dodajanje teksta na skico Slika 8.15: Brisanje Crt Slika 8.17: PomoC Najpomembnejše pri programskem orodju je, da omogoCa pogled v priroCnik - pomen orodja in njehova uporaba. Na takšen naCin še podrobneje spoznamo kakovost programskega orodja. Pot do priroCnika prikazuje Slika 8.17. Slika 8.18 prikazuje skiCo skladišCa, kjer so lokaCije oznaCene s številkami, katerih pomen je zapisan z besedami v legendi poleg skiCe. Število 1 na Sliki 8.18 prikazuje transportno vozilo, ki dobavlja material v doloCenih koliCinah in po doloCenih dobavnih rokih. Pod številom 2 prikazujemo elektriCne viliCarje, ki omogoCajo manipulaCijo z materialom. Na lokaCiji, ki jo prikazuje število 3 so namešCene prazne palete, ter ostale stvari, potrebne za manipuliranje in uskladišCenje materiala. Vhod in izhod iz skladišCa, tako zaposlenih kot tudi viliCarjev in ostalih manipulaCijskih naprav, prikazuje število 4. Raztovarjanje in natovarjanje materiala prikazuje število 5. Število 6 prikazuje lokaCijo regala, kjer je material uskladišCen. PušCiCe, ki se nahajajo poleg regalov, kažejo smer pomikanja materiala. Vsako skladišCe ima tudi pisarno, za vso potrebno dokumentaCijo in informaCijskim sistemom za vodenje zalog, kar prikazuje število 7. Za manipulaCijo blaga v skladišCu se uporabljamo elektriCni viliCarji, katere je potrebno polniti na polnilni postaji, ki jo prikazuje število 8. Število 9 oz. rumene Crte, oznaCujejo transportno pot Slika 8.18: Skica skladišCnega prostora viliCarjev. Povzetek Program Qcad omogoča natančno risanje najrazličnejših tematskih področij v dveh dimenzijah na enostaven način. S programskim orodjem narišemo skladišče uskladiščenih avtomobilskih pnevmatik, platišč in vijakov. Pri risanju skič uporabimo različna orodja. Ta orodja smo s pomočjo "print sčreenov" prikazali in opisali v samem priročniku. Pri opisu programskega orodja Qčad smo uporabili še dodatne vire in literaturo: [83]. Poglavje 9 SIMPLE WAREHOUSE MAPPER-3D simulacijsko orodje Simulacijsko orodje Vizualizacija procesa skladišCenja Primer: postavitev skladišcnega prostora 9.1 Teoretično ozadje Logistika kot orodje odločanja, bistveno vpliva na izbiro modela poslovnega pročesa, od samega začetka nabave do končne izvršitve prodaje. Poslovni pročesi, ki se odvijajo v organizačijah morajo biti smiselno zastavljeni, organizirani, vodeni in kontrolirani. Njihovo izvajanje ima vpliv na čelotno poslovanje organizačije. Informačijska orodja za učinkovito izvajanje in kontroliranje poslovnih pročesov so le del orodij, ki postavljajo temelje odličnosti. Orodja izbira vodstvo, ki hkrati opredeli tudi sredstva, ki so potrebna za dosego zastavljenega čilja. Želja po minimalizačiji in račionalizačiji poslovnih stroškov teži k izbiri informačijskega orodja, po načelu največ za najmanj, kar pomeni, da moramo izbrati najboljša orodja za najugodnejšo čeno. Takšen način varčevanja nima vedno želenega učinka, saj je včasih potrebno investirati več, da dobimo želeno kvaliteto. Umetnost pristopa k rešitvi določenega problema je uporaba dostopnih (brezplačnih) informačijskih orodij, ki jih ponuja splet. Informačijska orodja moramo smiselno povezati in uporabiti v kombinačiji še z drugimi orodji. Na takšen način vizualno prikažemo obstoječo problematiko in vizualiziramo rešitev oz. predstavimo model. Simple Warehouse Mapper je 3D simulačijsko orodje, ki je dostopno brezplačno na svetovnem spletu in omogoča vizualizačijo realnih skladiščnih pročesov in materialnih tokov. Program je namenjen za izdelavo grafičnega prikaza proizvodnega in skladiščnega pročesa. V kombinačiji s skladiščnim (Warehouse Management System) in poslovnim (Enterprise Resourče Planning) informačijskim sistemom nudi odlično podporo za dokumentiranje poslovnih potreb. Program ni zahteven za uporabo in z njim v kombinačiji z informačijskim tokom učinkovito optimiziramo materialne tokove v proizvodnem in skladiščnem pročesu [66]. 9.1.1 3D vizualizacija prostora Vizualizačija je tehnika izdelave slik, diagramov, animačij. Pri vizualizačiji se prepleta realni in navidezni svet, prav tako tudi abstraktne in konkretne ideje. Omogoča jasnejšo predstavo same prostorske umestitve objektov. Najpogosteje uporabljamo računalniško podprte vizualizačije, ki lahko z raznimi orodji približajo navidezni svet realnemu. Področja uporabe vizualizačije so različna, najprimernejae je za prostorsko planiranje, gradnjo objektov ipd. S pomočjo vizualizačije lahko prikažemo statistične in dinamične pročese. Uporaba vizualizačije je vsekakor priporočljiva pri logističnih pročesih in oskrbni verigi, kjer predstavimo prostor in pročese. V našem primeru smo se odločili za enostavno vizualizacijo skladišCnega prostora, s katero prikažemo prostorsko umestitev objektov in predmetov ter materialni tok [64]. 9.2 O programskem orodju Simple Warehouse Mapper je enostavno 3D simulacijsko orodje za ustvarjanje skladišCnih modelov. Program uporablja preprosto 3D simulacijsko tehniko, znano kot izometriCni zemljevid, zagotavlja pa realistiCen pogled na distribucijski center. S Simple Warehouse Mapper ustvarimo vizualno podobo objekta s pripadajoCimi podatki. Vizualizacija objekta ali doloCenega problema v nekaterih situacijah poda hitro rešitev, saj Clovek dokazano hitreje reši problem s pomoCjo slike kot besedila. Z grafiCnim prikazom prav tako hitreje ugotovimo in identificiramo morebitne napake in zastoje v procesu. Prenos in namestitev Programsko orodje Simple Warehouse Mappper je brezplaCno orodje, ki je dostopno na spletnem naslovu Wild Mouse Software. Prenos programskega orodja je preprost. Na spletni strani poišCemo razdelek Download (Slika 9.3) in priCnemo s postopkom prenosa in namestitve. Razdelek Download najdemo v meniju Products na levi strani uvodne spletne strani. Programsko orodje je narejeno za okolje Windows (Windows Vista, Windows XP, Windows 2000), vendar ga lahko s pomoCja orodjo Wine prenesemo in uporabljamo tudi v Ubuntu. Problem V namišljenem podjetju je zaradi čilja optimizačije stroškov poslovanja, predvsem skladiščnih in transportnih, potrebno pripraviti 3D vizualizačijo pročesa skladiščenja. S pomočjo 3D vizualizačije prostora in pročesov bodo določene pomanjkljivosti hitreje identifičirane in lažje odpravljene. Potrebno je pripraviti temeljit posnetek obstoječega stanja, predvsem skladiščnega prostora in skladiščnih pročesov. Posnetek stanja opravimo na terenu in s pomočjo pedhodno pridobljenih gradbenih načrtov stavbe. Slika 9.1: Spletna stran Simple Warehouse Mapper "JU d fc ■ B & k G Slika 9.2: Programsko orodje Simple Warehouse Mapper Slika 9.3: Spletna navodila za namestitev programskega orodja 9.3 Uporaba Programsko orodje uporabljamo za vizualizaCijo skladišCnih tokov in za prikaz skladišCnega sistema. Najprej s klikom na File in New v menijski vrstiCi odpremo nov dokument. V kolikor imamo dokument kreiran, le tega poišCemo v podatkovni bazi s klikom na File in Open v menijski vrstiCi (Slika 9.4 in 9.5). Za lažje delo je priporoCljivo uporabljati orodja, ki jih najdemo v menijski in orodni vrstici na Sliki 9.6. Z uporabo orodne vrstice hitreje odpremo nov dokument s klikom na D , shranjen dokument poiščemo s klikom na « , ustvarjen izdelek shranimo s klikom na Q , s klikom na tiskamo, razveljavimo korake s klikom na ■§ , pogled povečamo ali zmanjšamo s klikom na © © itd. Potrebno je doloCiti še velikost grafiCne mreže, na kateri vizualiziramo primer skladišCnega sistema (Slika 9.7 in 9.8). Ko pripravimo in nastavimo ustrezno velikost grafiCne mreže, priCnemo z vizualizaCijo skladišCnega sistema. Številna orodja ponujajo možnosti za Celovito vizualizaCijo. Orodja so razdeljena na področja: regali, stojala, stene, pisarniška oprema, informaCijska tehnologija in transportne poti. Na grafiCno mrežo poljubno vstavljamo razliCne predmete in oblikujemo skladišCni prostor. Oblikovanje skladišCnega sistema je v realnih primerih posnetek obstojeCega stanja. VizualizaCija obstojeCega stanja omogoCa hitri pregled in identifikaCijo problemov. Široka paleta razliCnih predmetov omogoCa natanCen posnetek stanja in odliCen prikaz integraCije RFID tehnologije v skladišCne proCese in prostore. Poleg vstavljanja razliCnih predmetov imamo možnost dodajanja besedila k predmetom (Slika 9.9). Ta storimo s klikom na ® v orodni vrstici. Dodajanje besedila k predmetom omogoCa lažje razumevanje izdelane 3D vizualizaCije prostora, Ce dodatno pojasni, zakaj je doloCen predmet na doloCenem mestu. Dodajanje besedila je zelo priporoCljivo, kadar izdelek kasneje predstavljamo partnerjem, kupCem... Pri izdelavi 3D vizualizaCije prostora delo olajšamo in pospešimo s pomoCjo kopiranja predmetov, ki jih uporabimo in vstavimo. Izbrano možnost izberemo, kadar želimo multipliCirati doloCene predmete (Cesta, stena, regali na Sliki 9.10) ali v primeru, ko želimo vizualizirati dva identiCna prostora oz. objekta. Kopiranje izvedemo tako, da s klikom na ikono h aktiviramo miško, izberemo podroCje kopiranja, ga oznaCimo in kopiramo. Kopijo vstavimo na poljubno izbrano lokaCijo na mreži (Slika 9.11). Pogled na mrežo je možno poveCati in zmanjšati s klikom na okno + oz. -(Slika 9.12). PoveCava pogleda omogoCa podrobnejšo vizualizaCijo vsakega kotiCka v skladišCnem prostoru, pomanjšan pogled pa omogoCa vizualizaCijo in pregled Slika 9.4: Nov dokument Slika 9.5: Izbor dokumenta File Edit Tools Help dT*~h~i~5 iS i © ® e>© Slika 9.6: Menijska in orodna vrstiča Slika 9.7: Sprememba nastavitev velikosti grafične mreže Slika 9.9: Vstavljanje besedila i.»jinjii p^iim^ Slika 9.10: RazliCni predmeti za vizualizaCijo prostora Slika 9.11: Kopiranje predmetov S t.-. '.',r- f^! lan T(KJs m*_ mm G E h © Optr\ Sntb >£HH><><>< PjjrSdlip X?ww< Pirt tVtvie* Slika 9.12: PoveCanje/zmanjšanje pogleda HSf. HN Oim - 1 Sn (tM | Snb I Stm-jf■ Sitap ftrf nfvtf«« ftrtt Map C&HP C* 1 Slika 9.13: Kako shraniti datoteko Slika 9.14: Oblika shranjene datoteke celotnega skladiščnega prostora. Ko vizualiziramo obstoječe stanje, dokument preprosto shranimo v podatkovno bazo s klikom na H v orodni vrstici ali File, Save v menijski vrstici (Slika 9.13). Datoteke se shranjujejo kot .xml, kar omogoča izmenjavo in hitrejše procese (Slika 9.14). Programsko orodje Simple Warehouse Mapper omogoča tudi izvoz dokumenta v .bmp obliko, kar olajša vstavljanje in izvažanje kopij slik (map) za predstavitve druge dokumente (Slika 9.15). Dodatna pojasnila in pomoč najdemo v menijski vrstici. S klikom na Help, prikazano na Sliki 9.16 in nadalje Contents, dostopamo do vseh podrobnejših navodil za izdelavo 3D vizualizačije prostora. PraktiCni prikaz uporabe programa Simple Warehouse Mapper Za izdelavo vizualizačije posnetka stanja našega podjetja uporabimo različna orodja in predmete. Za prikaz okvira skladiščnega sistema izberemo stene in zidove (na sliki kremne barve), za prikaz skladiščnih transportnih poti izberemo često, za prikaz skladiščnih sistemov (skladiščenje) izberemo različne vrste skladiščnih enot (regali), za prikaz proizvodnje linije izberemo tekoči trak (zelene barve), za prikaz oblikovanih komisionov smo izbrali različne vrste Slika 9.15: Izvoz datoteke Slika 9.16: Pomoc Slika 9.17: Praktični prikaz vizualizačije pročesa skladiščenja palet, za prikaz uporabe sodobne informačijske tehnologije izberemo RFID tehnologijo, ki smo jo namestili na vhodne in izhodne točke skladiščnega sistema in jih povezali z čentralnim informačijskim sistemov. Prikaz skladišča na Sliki 9.17. Z uporabo programskega orodja Simple Warehouse Mapper vizualiziramo skladiščie prostor - pridobimo vizualno kontrolo nad skladiščnimi pročesi. Vizualizačija omogoča pregled nad materialnimi tokovi v skladiščnem prostoru, torej nad točkami, kjer se izvajajo določene skladiščne aktivnosti (prevzem, skladiščenje, transport, odprema itd.). Povzetek Programsko orodje Simple Warehouse Mapper je odlično 3D orodje za vizualizacijo materialnih tokov v skladiščnem in proizvodnem procesu. Vizualizacija prostora omogoča hitro identificiranje napak in učinkovito planiranje skladišcnega sistema. Prav tako omogoca lažjo predstavitev dejanskega stanja v realnem svetu. Z uporabo programa Simple Warehose Mapper prikažemo: • uporabo programskega orodja; • vizualizacijo realnega primera; • posnetek obstojecega stanja skladišcnega in proizvodnega sistema; • umestitev informacijske tehnologije; • ureditev in razporeditev skladišcnega prostora. Poglavje 10 PETERSEN - odloCanje na podlagi teorije grafov Teorija grafov Minimalno vpeto drevo Primer: iskanje najkrajših poti z izbranimi algoritmi 10.1 Teoreticno ozadje 10.1.1 Teorija grafov Kadar govorimo o teoriji grafov, govorimo o veji matematike in računalništva, ki raziskuje lastnosti grafov. Začetke razvoja beležimo vse od druge poloviče 19. stoletja. Razvila se je iz potrebe po reševanju konkretnih primerov v znanosti in tehnologiji. Graf definiramo kot množičo objektov in reči, imenovane točke (vozlišča, vozil...), ki so povezane s povezavami (robovi, veje...). S teorijo grafov rešujemo številne primere v praksi. Grafe lahko razširimo z vpeljavo uteži, ko so pozitivna števila, prirejena vsaki povezavi. (Že npr. graf predstavlja mrežo čest, lahko uteži predstavljajo dolžino vsake česte. (Že grafu dodamo utežene povezave, govorimo o mreži. Grafe uporabljamo predvsem pri metodi mrežnega planiranja. Rečemo lahko, da graf G sestavljata neprazna množiča elementov, ki jih imenujemo točke ali vozlišča grafa in seznam (neurejenih) parov teh elementov, ki jih imenujemo povezave grafa. Grafe si enostavno predstavljamo z njihovimi diagrami. Točke (vozlišča) ponazorimo s krogči, sosednji točki pa povežemo s črto. Minimalno vpeto drevo Minimalno vpeto drevo je je pomembno za reševanje problemov načrtovanja optimalnih (najpogosteje najčenejših) prometnih in drugih omrežij. Prometni problem lahko rešujemo s pomočjo neusmerjenega grafa. Vozlišča v grafu predstavljajo mesta, ki jih želimo povezati, povezave pa so označene z razdaljami, časom oz. čenami povezave med dvema krajema. Ker za povezavo vseh mest zadošča, da v grafu obstaja ena pot med vsakim krajem, problem definiramo kot iskanje minimalnega (najčenejšega) podgrafa, ki izpolnjuje ta pogoj. Takšen podgraf imenujemo minimalno vpeto drevo. Iskanje minimalnega vpetega drevesa v povezanem neusmerjenem grafu izvedemo s pomočjo dveh znanih algoritmov - Kruskalov in Primov. Kruskalov algoritem Kruskalov algoritem je model, ki se uporablja za iskanje minimalnega vpetega drevesa v omrežju. Drevo začnemo graditi iz najkrajše povezave, ki je že sama zase vpeto drevo in nato naprej iščemo najkrajše povezave, dokler nimamo čelega vpetega drevesa (pri tem smo pozorni, da ne pride do čikla). V izbranem načinu gradimo drevo tako, da na vsakem koraku v rešitev dodamo povezavo z minimalno vrednostjo, ki ima največ eno izmed točk, ki so v enem delu rešitve. V primeru, ko je prva točka povezave v enem delu rešitve in druga točka povezave v drugem delu rešitve, ta dva dela rešitve združimo. Primov algoritem Tudi Primov algoritem se uporablja za iskanje minimalnega vpetega drevesa v omrežju. Drevo začnemo graditi iz poljubnega vozlišča, ki je že samo zase vpeto drevo in nato dodajamo najkrajše povezave, dokler ne dobimo čelega vpetega drevesa. V grafu poiščemo povezave, s katerimi povežemo vse točke, ki imajo najmanjšo vsoto povezav. Postopek računanja poteka tako, da v čelotnem grafu izberemo najkrajšo povezavo med vozlišči v doslej zgrajenemu drevesu in vozlišči, ki še niso del drevesa in z njo ne naredimo čikla, kar je osnoven korak. (Že sta dve povezavi z enakimi vrednostmi, izberemo tisto, ki ne naredi čikla. (Že nobena povezava ne naredi čikla, izberemo eno izmed njiju. To povezavo dodamo in postopek ponavljamo, dokler obstajajo prosta vozlišča. 10.2 O programskem orodju Petersen programsko orodje je nastalo pod okriljem avtorja Chrisa Mawata. Izdelujemo, urejamo in manipuliramo enostavne grafe ter preučujemo njihove lastnosti. Prikazujemo podatke o grafu (število točk in njihove stopnje), matriko sosednosti in število sestavnih delov; preverimo, če je graf dvostranski, če sta dva grafa izomorfna ali če je graf podgraf drugega. Petersen dokazuje Euler in Hamilton vezja, algoritme za iskanje minimalnih vpetih dreves ipd. Pri pisanju programskega orodja je avtor poskušal rešiti čim več izobraževalnih in učnih problemov. Eden izmed razlogov nastanka je prikaz velikih in zapletenih grafov. Za pripravo takšnih grafov je potreben bistveno daljši čas, saj je že samo pridobivanje informačij iz velikih grafov mučno in dolgotrajno. Algoritmi v programu niso novi. Edina razlika med Petersen programskim orodjem ter poslovnimi in raziskovalnimi aplikačijami je v tem, da je njegov glavni čilj dobiti rezultate v najkrajšem možnem času. V izobraževalnih ustanovah pa je primarni čilj, da študent spozna in vidi grafičen prikaz nekega problema. Prenos in namestitev Programsko orodje Petersen je dostopno na spletnem naslovu Mathčove [33]. Deluje preko spletne aplikačije Java. V kolikor Jave nimamo že predhodno nameščene, na spletni strani (Getting Java Web Start) izberemo možnost go to Java [22] (glej Sliko 10.1). o At fhe dm^ page, dewn to lihe Mc for the JRE or the JDK. If you plan to do the pro^ tasks then need the JDK rather Ihan tfae JRE. It does not matter if you use ihe or Slika 10.1: Prenos Jave Brezplačno Petersen programsko orodje prenesemo tako, da v razdelku Getting Petersen, iz spletne strani Mathcove [33] (glej Sliko 10.2), v 2. poglavju izberemo možnost downloadpetersen-3.2.1.jar (glej Sliko 10.2). Programsko okno Pred pričetkom uporabe programskega orodja se informiramo o funkcijah in orodjih, ki so na voljo. Ob zagonu programskega orodja se v začetnem oknu pojavi menijska vrstiča, katere funkčije razložimo v nadaljevanju (glej Sliko 10.3). Menijska vrstica Graph omogoča številne možnosti urejanja in oblikovanja grafov. V primeru, ko izberemo možnost Named Graph in v nadaljevanju Null Graph se prikaže možnost določitve točk (How many vertices?). V okence vpišemo število točk, ki bodo vključene v graf (glej Sliko 10.4). V razdelku menijske vrstiče Graph - Named Graph v Complete izbiramo med tremi razdelki. Izberemo možnost izrisa grafa z določitvijo števila povezav, ki bodo povezane z že narisanimi točkami (glej Sliko 10.5). Ob izbiri razdelka Complete Bipartite Graph zapišemo število točk na levi in desni strani (glej Sliko 10.6). V razdelku Complete Tripartite Graph izbiramo in zapišemo 3 vrste števil: število točk v prvi skupini, število točk v drugi skupini in število točk v tretji skupini (glej Sliko 10.7). Razdelek Circuit Graph izriše graf, ki je povezan v čikel. Izberemo zgolj možnost števila točk, za katere želimo, da bodo vsebovane v določenem Graph Theory Lessons Getting the Petersen Program 1. Check that vou have Java 6 or later properh installed Vou need Java 6 to run the Petersen program. To check that vou do have Java 6 installed. get a command console and tvpe The output should indicate Java version 1.6 or later. You can also do a more thorough test at the Java test page. 2. Dovrnload the program Here is the link to dovvnload the program: doivnload petersen-3.2.2.jar Vou can get the md5 checksum here: tnd5 for petersen-3.2.2.iar 3. Run the program There is no "installer" to run since the program only needs Java to be present in order to run. * Windows users can just double cHck on the jar file firom Windows Explorer (assuming Java 6 or later is propedv installed). • Altemathrely! users on any platform can get a command console and type java -jar petersen-3.2.2.jar 4. (Optional) Get a free 30 vertes license The bare bones program v/£H otih' handle 15 vertices. This might be enough for the casual reader. Vou can get a short term free Kcense for 30 vertices at Get Free License You then paste the text of the license dialog under the menu item Help | License of the Petersen program. Institutions using the program for a course mil probably want students to investigate larger graphs and should consider getting a site license aBows the program to handle 100 vertices. Slika 10.2: Prenos Petersen-ovega programskega orodja Graph Mouse Picture Properties Layout Relations Operations Find_ Help Slika 10.3: Menijska vrstiča Graph f.louse Picture Properties Layout Relation Nametf Graph > Null Graph Input Adjacency Matnx Complete > Input LCF Notation Circuit Graph Read Graph From Disk Read Adjacencv Matrix From Disk Read Adjacency ust From Disk Read XML From Disk VVheel Wmdmills ► Full n-ary Tree n-Cube > Star Buli Herschel Petersen Platonic Graph ► Lace Write Graph To Disk Write Adjacency Matrix To Disk Write Adjacency List To Disk Write XML To Disk Write JPEG To Disk Print Grids ► Add To Favorite s Serpiitski Graph Favorites Chess ► Exit Program Random Graphs * /Irtput a Hov/ many vertices? i OK i Can cel Slika 10.4: Določitev števila točk - Null Graph Graph | Mouse Picture Properties Layout Reiations Operations Find... Help riamed Graph * Null Graph Input Adjacency Matrix Input LCF Notation Complete > s _ S Complete Graph Complete Bipartite Graph Complete Tripartite Graph , Circuit Graph Wheel Rpart Granh Frnm ntsk Slika 10.5: Določitev števila točk - Complete Input Input f Howmany vertices on the leftside? m i f Hov/ many vertices on the nght side? 101 r ....... i OK Cancel OK Cancel Slika 10.6: Complete - Complete Bipartite Graph Input nput Howmany vertices in thefirst group? <7 Hov; many vertices in the second group? O i, | LJ | OK j C Eriput SI 9 Howmany vertices in trie third group? ■ 1-! OK Cancel Slika 10.7: Complete-Complete Tripartite Graph Slika 10.8: Circuit Graph cikličnem grafu (glej Sliko 10.8). Ob izbiri razdelka Wheel se na grafu (npr. 4 povezane točke) izriše določeno število točk (npr. 5 točk). Točke se izrišejo na način, da je ena točka povezana z vsemi ostalimi na grafu (glej Sliko 10.9). Izbiramo lahko med posameznimi oblikami grafov (Windmills). Ti se lahko izrišejo v obliki metuljčka (Butterfly) ipd. (glej Sliko 10.10). Full n-ary Tree prikazuje možnost izrisa razčepljenega grafa. Izberemo možnosti razčepov s po 2 točkama (glej Sliko 10.11). Izbiramo lahko tudi med izrisom različnih vrst grafov, kot so: n-Cube, Star (graf v obliki zvezde), Bull, Herschel in Petersen graf (glej Sliko 10.12). Podana je še možnost izrisa (Platonic Graph) v obliki tetraedra, oktaedra ipd. (glej Sliko 10.13). V menijski vrstiči Graph so na voljo tudi druge možnosti: vnos podatkov za vhodno matriko sosednosti (Input Adjancency Matrix) in LCF zapis (Input LCF Slika 10.9: Wheel 'Graph . Mosjse Picture Propertie > Lavout RpJations Operations" Nam t d Graph ► Null Graph Complete > Circuit Graph Whee! □ Input Adjacency Matrix Inptit LCF Notation Read Graph From Disk Read Adjacenc/ Matrut From Djsk Read Adjacency List From Disk Read XML From Disk 0-D VVindmills ► Butterfly Friendship Wirdmill , -i Fulln-ary Tree n-Cube ► Slika 10.10: Windmills Slika 10.11: Full n-ary Tree Notation). V programu lahko odpremo že shranjen dokument na disku (graf - Read Graph From Disk, matrika sosednosti - Read Adjacency Matrix From Disk ipd.). V danem razdelku izberemo tudi možnost tiskanja grafa (Print) in izhoda iz programskega orodja (Exit Program) (glej Sliko 10.14). Na koncu menijske vrstice se nahaja razdelek Pomoč oz. Help (Slika 10.15). V razdelku About je naslov spletne strani, kjer so na voljo informacije za uporabo programskega orodja. Na spletni strani najdemo še informacije iz posameznega področja (npr. klik na dano spletno stran: Mathcove [33], prikaže meni s številnimi podatki). Pri poglobljenem proucevanju dolocenega podrocja je smiselno prebrati besedilo, zapisano pod posamezno lekcijo. Na koncu vsake lekcije je povezava, ki direktno preusmeri na podrocje, ki nas zanima. Na Sliki 10.16 je prikazana teorija o minimalno vpetem drevesu. S klikom na povezavo (vijolicaste barve) se prikaže okno programskega orodja (glej Sliko 10.17). Izriše se prazno modro okno, kjer imamo na voljo povsem lastno izbiro dodajanja ali brisanja povezav in linij (glej Sliko 10.18). Graph Mouse Picture Properties Layout Reiations Operati | Named Graph I Muli Graph Complete i Circuit Graph VVtieel VUindmills > Full n-ary Tree Enput Adjacency Matrsx inputLCF Notation Read Graph From Disk Reatf Adjacency Matrix From Disk Read Adjacency List From Disk Read XML From Disk n-Cube * 1-Cube Star Buli Herschef 2-Cube 3-Cube 4-Cube Write Graph To Disk Write Adjacency Matnx To Disk Write Adjacency List To Disk Mirita «11 Tft niclf | Petersen J j / Slika 10.12: Različne vrste grafov - 1. del Slika 10.13: Različne vrste grafov - 2. del Graph Mouse Picture Properties Na me d Graph > Input AtJjacency Matrix Input LCF Nota (ion Read Graph From Disk Read Adjacencv Matrix From Disk Read Atljacencv Lisi From Disk Read XML From Disk Wrtte Graph To Disk Wrtte Adjacency Matrix To Disk Wrfte Adjacency List To Disk Wrtte XML To Disk Write JPEG To Disk Print Add To Favorites Favorites C>:it Program Slika 10.14: Menijska vrstica in razdelek Graph Graph Theorj7 Lessons • Le&son 1: Null Graphs * Lesson 14: Bipartite Graphs « Lesson 27: Unions and Sums of Graphs • Le&son 2: Handshakina Lemma * Lessori 15: Complete Bipartite Graphs « Lesson 28: Vertex Connectivit/ • Lesson 3: Isomorphism • Lessori 16: Star Graphs « Lesson 29: Edae Connectivity • Lesson 4: Complete Graphs ♦ Lessori 17: Tripartite Graphs « Lesson 30: Comptements of Graphs • Lesson 5: Subaraphs • Lesson 18: Simple Circuits « Lesson 31: Prisms * Lesson 6: Reaular Graphs » Lessori 19: Girths and Caqe Graphs » Lesson 32: Laces * Lesson 7. Platonic Graphs • Lessori 20: VVheel Graphs • Lesson 33. Line Graphs * Lesson 8. Adjacency Matrices • Lessori 21: Enter Circuits • Lesson 34: Grids • Lesson 9: Adjacency Llsts * Lesson 22: Hamilton Circuits « Lesson 35: Spannina Trees • Lesson 10: Paths in Graphs * Lesson 23: Drreeted Graphs « Lesson 36: Planar Graphs Lesson 11: PP and Paths of Lenath p * Lesson 24: N-dimensional Hypercubes « Lesson 37: Dual Graphs • Lesson 12: Connected Graphs * Lesson 25: Trees * Lesson 38: VVeiahted Graphs and Shortest Paths * Lesson 13: Graph Cotoririo • Lesson 26: Breadth First and Depth First Traversai Lesson 39: Minimal Spannina Trees V ■ Note: This site uses Java Web Start rather than appleis. Uie original site is stili available if for some reason you can't mstaH Java 6 or later. Slika 10.15: Dodatna pomoc pri uporabi programa Slika 10.16: Dodatna literatura na temo minimalnega vpetega drevesa Slika 10.17: Klik na direktno povezavo Slika 10.18: Posamezna programska okna Problem Z danim programskim orodjem v nadaljevanju prikažemo problem, opažen v resnični situaciji. V namišljenem podjetju OpenStorage moramo poskrbeti za transport komponent, namenjenih za izdelavo avtomobilov znamke X. Komponente (natančneje platišča) se v podjetje dostavljajo s cestnim transportom (prevoz s tovornjaki), pri čemer so mnogokrat izpostavljene oviram na poti, zato je potrebno izbrati pot, kjer ovire obidemo z minimalni stroški. V ta namen s Petersen programskim orodjem prikažemo problem dostave platišč od dobavitelja do podjetja v Bohinju. Izračunamo najkrajšo pot po kateri dobavitelj pripelje platišča na dostavno mesto, preizkusimo pa še nekaj izmed drugih možnosti, ki jih programsko orodje omogoča. 10.3 Uporaba V menijski vrstici Graph izberemo razdelek Write Graph To Disk, kjer narisan graf shranimo na poljubno mesto (glej Sliko 10.19). Ob ponovnem odpiranju shranjenega dokumenta odpremo Petersen Slika 10.19: Shranjevanje datoteke programsko orodje v Javi in znotraj njega izberemo možnost (Read Graph From Disk). Za prikaz problema izbranim točkam določimo razdalje (uteži na povezavah). Določimo 5 točk, ki jih med sabo povežemo. Risanje grafa pričnemo postopoma, tako da najprej zapišemo in povežemo 5 točk. Te narišemo tako, da v razdelku Named Graph - Null Graph izberemo možnost 5 točk. Nato jih med sabo, z ukazom v menijski vrstiči Complete razdelek Complete Graph povežemo (ponovno izberemo možnost 5) (glej Sliko 10.20). Razdelek Mouse omogoča, da z miško spreminjamo točke in povezave, jih dodajamo ali brišemo (Move Vertex, Add/Delete Vertex, Merge Vertices). Podana je možnost premikanja grafa (Mode Graph), prav tako pa lahko grafom dodajamo določene uteži. Kadar želimo uveljaviti spremembe na grafu, enostavno kliknemo na želeno možnost, npr. dodajanje uteži (Weighted Edge) (glej Sliko 10.21). Najprej dodamo utež med točkama 4 in 5. Z miško se postavimo na točko 4 in se premikamo do točke 5. Program nas vpraša po vrednosti uteži, ki jo vpišemo v prazno okenče. V danem primeru točki 4 in 5 pomenita vozlišče med dvema krajema z razdaljo 4 kilometrov. Enak postopek izvedemo še za določitev ostalih povezav (glej Sliko 10.22). V primeru omejitev izberemo drugo vrsto uteži - Weighted Directed Edge. Slika 10.20: Izris grafa s petimi točkami in povezavami Mouse Picture Properties Layout Relations O Move Ve rte x O A d<1 Delete Vene* O Merge Vertices O MoveGrap?i__ Add/Delete Edge * | C- Straight Magnification > C Ouadratic Curve O SetUser Label s C Ctibic Curve O Sv/ap Labels C BeiierCurves c Loop O Directed Edge f® Weighted Edpe C Weigtited Directed Edge Slika 10.21: Dodajanje uteži Slika 10.22: Zapis uteži Postopek je popolnoma enak, kakor je predhodno zapisano, le da so povezave zapisane od ene do druge toCke. Ce želimo, da bo povezava obojestranska se z miško postavimo iz ene na drugo toCko (npr. 3 ^4) in nato še v obratni smeri (npr. 4 ^3). V izbranem problemu uporabimo obojestranske povezave. Slika 10.23 prikazuje vrednosti dvosmernih povezav. Da ne bi prišlo do zapletov, vozlišCa oznaCimo s Crkami, saj so Crke bolje razvidne. Ob zapisu povezav in razdalj med posameznimi toCkami izbiramo med možnostmi, ki jih ponuja programsko orodje. Razdelek Change title omogoCa spreminjanje naslova dokumenta. Razdelek Background Color omogoCa spreminjanje ozadja grafa - na voljo imamo najrazliCnejše barvne sheme (Color Sheme) in linije (Edges) (glej Sliko 10.24). V razdelku Labels doloCimo oznake vozlišC: brez oznak (No labels), s številkami (Numbers), s Crkami (Letters) ali z že uporabljenimi oznakami (User's Labels). Menijska vrstiCa Graph Size ponuja možnost prikaza grafa (glej Sliko 10.25). Razdelek Flip graph ponuja možnost horizontalnega, vertikalnega in diagonalnega premika. V razdelku Picture se nahaja razdelek Rotate Graph, ki omogoCa poljubno rotaCijo grafa (glej Sliko 10.26). V menijski vrstiCi se nahaja še meni Properties. Razdelek Statistics prikazuje Slika 10.23: Vrednosti povezav Slika 10.24: Možnosti grafa - 1. del Picture Properties Layout Relations Picture Properties Layout R Refresh Refresh Changetitle Changetitle Background Color Background Color Color Scheme ► Color Scheme ► Edges * Edges ► Vertices > Vertices ► Labels £ No labels Labels i Graph Size > 0 Numbers Graph Size ► Largest Center Graph S Letters Center Graph Larger Flip graph * jO User's Labels Flip graph * Smaller J Rotate Graph Rotate Graph Slika 10.25: Možnosti grafa - 2. del Picture Properties Layout Relation Refresh Change title Background Color Color Scheme ► Edges ► Vertices ► Labels ► Graph Sile ► Center Graph input 9 How many cfegrees? 0 II 1 OK Cancel . - - / Flip graph F Rotate Graph —1 Horizontal Flip Vertical Flip \Diaqonal Flip J Slika 10.26: Možnosti grafa - 3. del 'bfel Graph 4 : \io Statistics far Untitled 4 9 ' .7 j 0 \ 1 ■■ , A • 5 vertices • 1 vertex of degree 32 • 1 vertex of degree 42 \ X / 1 15 9 / ■' ■ 4 ^^ tlilei Circuit Girth Directed E u ler Ci rcuit Hamilton Circuit Spanning Trees t Breadth First Spanning Tree Clustering Oepth First Spanning Tree Plane Depiction? Any Spanning Tree Num ber of Region s? Minimal Spanning Trees > Kraška! / P hm Slika 10.31: Minimalno vpeto drevo Iskanje najkrajše poti V nadaljevanju se osredotočimo na problem iskanja najkrajše poti. V praksi poznamo dva algoritma, ki jih podrobneje opišemo v samem uvodu. Problem voznika, ki v podjetje dostavlja platišča je lahko povsem preprost. Prevoz opravi s tovorim vozilom, pri čemer upošteva razdalje med lokačijami. V menijski vrstiči Properties izberemo razdelek Spanning Trees, v nadaljevanju pa Minimal Spanning Trees. Odločimo se med dvema možnostima - reševanje s Kruskalovim ali Primovim algoritmom (glej Sliko 10.31). Na Sliki 10.32 prikazujemo izračun minimalnega vpetega drevesa s Kruska-lovim algoritmom. Programsko orodje glede na izbrane lokačiije prikaže, da je minimalno vpeto drevo oz. minimalno število km, ki jih voznik tovornjaka opravi 24. Minimalno vpeto drevo lahko poiščemo tudi s Primovim algoritmom, ki v danem primeru izriše enako pot. Običajno poti nista enaki. V danem primeru imamo na voljo manjše število povezav, kar pomeni, da je možnosti drugih poti bistveno manjša. Druge možnosti programa Menijska vrstiča vsebuje še meni različnih postavitev programa (Layout), kar je prikazano na Sliki 10.33. Menijska vrstiča Relations prikaže razmerja med grafi. Če imamo več grafov (npr. 2), lahko ta med sabo primerjamo. Pogledamo ali sta Slika 10.32: Minimalno vpeto drevo - Kruskalov algoritem Slika 10.33: Postavitev grafa Slika 10.34: Graf z omejitvami izomorfna (Isomorphism)) in ugotovimo ali sta subgrafa (Subgraph). Menijska vrstica Operation omogoča možnost prikaza komplementa narisanega grafa (Complement)), linijskega grafa med dvema točkama (Line Graph), prizme (Prism)) ipd. Menijska vrstica Find z razdelkom Search omogoča pregled grafa v globino in širino. Pomen iskanja točk na takšen način bo zagotovo znan znanstveniku, ki se podrobneje ukvarja s teorijo grafov. Pregled grafa v širino (Breadth First) je algoritem, ki začne v izbrani točki, katero pregleda. Vse "sosede" da v FIFO podatkovno strukturo in si zapomni h komu spada posamezna točka. Nato vzame prvega iz FIFO strukture in ponovi postopek. Postopek se konča, ko je FIFO struktura prazna. Pregled grafa v globino (Depth First) je algoritem, ki začne v izbrani točki in jo pregleda. Prav tako da vse sosede v LIFO podatkovno strukturo. Zapomni si h komu spada posamezna točka. Vzame prvega iz LIFO strukture in ponovi postopek. Konča, ko je LIFO struktura prazna. Obstaja še možnost iskanja najkrajše poti na podlagi Dijkstrovega algoritma (Shortest Path ^ Dijkstra). V danem algoritmu iščemo najkrajšo^pot od V1 do vseh ostalih točk. V izbranem primeru ni razlik v določitvi poti. (Že bi imeli postavljen model z omejitvami, bi lahko le te tudi upoštevali (glej Sliko 10.34). Povzetek Petersen programsko orodje je učinkovito, praktično, enostavno in brezplačno s pomočjo katerega izdelujemo, urejamo in manipuliramo z enostavni grafi in preučujemo njihove lastnosti. Njegovo uporabo priporočamo vsem, ki se ukvarjajo z danim področjem. Z njegovo pomočjo na enostaven in hiter način preverimo rezultate, ki smo jih pridobili z analitičnim izračunom. Prikažemo podatke o grafu, npr. število točk in njihove stopnje, matriko sosednosti, število sestavnih delov; preverimo, če je graf dvostranski, ali sta dva grafa izomorfna, če je graf podgraf drugega, poiščemo najkrajše poti ipd. Program omogoča pridobitev risbe grafov, do katerih je drugače skoraj nemogoče priti, uporaba animačije pa omogoča enostaven prikaz nekaterih pojmov. Z izbranim programskim orodjem na podlagi teorije grafov prikažemo izračun optimalne transportne poti iz lokačije A do lokačije E in nekaj drugih možnosti, ki jih ponuja programsko orodje. Pri opisu programskega orodja Petersen smo uporabili še dodatne vire in literaturo: [89]. Poglavje 11 LINDO - optimizacija stroškov Linearno in celoštevilsko programiranje Optimizacijski model Primer: optimizacija stroškov izbire transporta 11.1 Teoretično ozadje 11.1.1 Linearno programiranje Linearno programiranje (v nadaljevanju LP) je področje matematike, ki se ukvarja s problemom optimizačije z omejitvami. Predstavlja spečifičen razred optimizačijskih problemov, kjer maksimiziramo (minimiziramo) linearno funkčijo, pri čemer upoštevamo linearne omejitve. Pobudnik razvoja linearnega programiranja (1930) je Leonid Kantorovič, z metodo reševanja problema planiranja proizvodnje. Za začetnika linearnega programiranja velja George B. Dantzig, ki je leta 1947 razvil metodo simpleksov, pomembno vlogo pa ima tudi John von Neumann, ki je istega leta postavil temelje teorije dualnosti [70]. V Združenih državah Amerike se je linearno programiranje razvilo med drugo svetovno vojno z namenom, da reši zapletene probleme načrtovanja logistike vojaških operačijah. Doprinos k razvoju linearnega programiranja prištevamo ekonomistu Tjalling Koopmansu (rojen na Nizozemskem leta 1940, pozneje preseljen v Združene države Amerike). Matematik Kantorovič in ekonomist Koopmans sta leta 1975 dobila Nobelovo nagrado za ekonomijo -za prispevke k teoriji optimalne izrabe sredstev, kjer je linearno programiranje igralo glavno vlogo. Veliko industrijskih podjetij uporablja linearno programiranje kot standardno orodje (npr. za optimalno razporejanje končnih sredstev). Gre torej za zelo pogosto uporabljeno metodo pri reševanju optimizačijskih problemov z omejitvami. V samem postopku ločimo tri pomembne korake, in sičer [90]: • formulačija problema (postavitev problema v pravilni obliki); • rešitev (izračun optimalnih možnosti); • senzitivnostna analiza (kaj bi se zgodilo, če bi se pogoji našega zastavljenega problema malo spremenili). Linearno programiranje je metoda za iskanje optimalne namenske funkčije, ko so omejitve (in namenska funkčija) dane v obliki sistema linearnih neenačb. Rešitev takšnega sistema je mogoče dobiti v grafični obliki, le v primeru, ko imamo zgolj dve odločitveni spremenljivki, sičer pa je potreben računski postopek. Splošna računska metoda za reševanje linearnega programiranja je metoda simpleksov, ki jo je leta 1984 razvil matematik George B. Dantzig. 11.1.2 Metoda simpleksov Metoda simpleksov je standardna tehnika pri reševanju linearnega programiranja, kjer nastopajo tri ali celo vec odlocitvenih spremenljivk. Z graficno metodo ugotovimo le lastnosti problemov linearnega programiranja, ki so osnova za vse analiticne metode: množica možnih rešitev M je konveksna; optimalna rešitev je v eni ali vec ekstremnih tockah množice M; konveksni polieder M ima koncno mnogo ekstremnih tock; ekstremne tocke M predstavljajo bazicne možne rešitve; v rešitvi je najvec M pozitivnih komponent; ni potrebno pregledati vseh ekstremnih tock, da bi prišli do optimalne rešitve. Da bi lahko rešili probleme LP z vec kot tremi spremenljivkami potrebujemo algebraicno interpretacijo postopka iskanja optimalne rešitve. Vse v praksi uporabljane metode so iterativne: zacnemo z neko možno bazno rešitvijo, ki jo postopoma izboljšujemo. Teoreticno možno, a neracionalno bi bilo enostavno poiskati vse možne bazne rešitve ter med njimi izbrati ekstremno vrednost, kar bi pomenilo izracun sistemov m enacb z n neznankami. Linearni program je zapisan v naslednjem modelu: Linearni program Opt z = c1x1+c2x2+...cnxn a11x1+a12x2+ a12x1+a22x2+ am1x1+am2x2+ x1>=0; x2>=. c1nxn >= b1 c2nxn >= b2 c1mnxn >= bm .........xn>= Podrobnejša razlaga reševanja programa na podlagi simpleksov sledi v nadaljevanju. 11.2 O programskem orodju Zaradi velikega števila numericnih operacij konkretne probleme rešujemo z uporabo racunalniškega programa, namenjenega reševanju linearnega programa, delujocega na osnovi simpleksnega algoritma. Lindo je programsko orodje za uankovito gradnjo in reševanje linearnega programiranja. Je odprtokodno programsko orodje, ki ga enostavno prenesemo iz spleta. Uporabnikom tovrstnih programskih orodij je zagotovo poznano programsko orodje Lingo, ki ga prav tako uporabljamo za reševanje linearnih problemov, LINDO 5YSTEMS HOMf OOWNLCH|M (JUDE H tOBSUlTUIt IfMIHIMC COHHCT US SEltRCU Slika 11.1: Prenos programa Linda - 1. del vendar ni prosto dostopen, je pa eden izmed najbolj znanih in svetovno razširjenih programov za reševanje problemov linearnega programiranja. Oba programa sta nastala pod okriljem organizačije Lindo Systems. Prenos in namestitev Program Lindo prenesemo s spletnega mesta Lindo [27], kjer iz zgornjega modrega menija izberemo Downloads (glej Sliko 11.1). Ob kliku na dano možnost se pojavi možnost namestitve štirih različnih verzij - izbiramo med plačljivimi in brezplačnimi. Na dnu seznama se nahaja možnost prenosa klasičnega programa Lindo (Download Classic LINDO), katero izberemo (glej Sliko 11.2). Programsko okno Ob zagonu programa Lindo se odpre osnovno okno (Slika 11.3), kije sestavljeno iz naslovne vrstiče (1), menijske vrstiče (2), orodne vrstiče (3) in "okenča" za jj^j LINDO SYSTEMS HOME DOWNLOADS ORDER CONSULTINGTRAINING CONTACT US SEARCH Slika 11.2: Prenos programa Linda - 2. del Slika 11.3: Osnovno okno ob zagonu zapis funkčije (4). Menijska vrstiča vsebuje 6 različnih menijev. Meni Datoteka (File) omogoča odpiranje novega delovnega lista (New), odpiranje že shranjenega dokumenta na določenem mestu (Open), zapiranje dokumenta (Close) ipd. Ob konču menijev se izpišejo možnosti odpiranja predhodnih dokumentov, ne da bi jih bilo potrebno poiskati na že shranjenih mestih. Meni Urejanje (Edit) omogoča rezanje (Cut), kopiranje (Copy) in lepljenje (Paste) določenega besedila oz. modela. Meni Options omogoča spreminjanje nastavitev za čeloštevilsko programiranje (Integer Programming), splošne nastavitve (General) in izhodne nastavitve (Output) (glej Sliko 11.4). Sledi meni Reševanje (Solve), katerega uporabimo, ko imamo model že zapisan. S klikom na meni se izpišejo rezultati (glej Sliko 11.5). Meni Poročilo (Reports) uporabljamo, ko je model že izdelan. Meni Okno (Windws) omogoča ogled in odpiranje posameznih oken. V meniju Pomoč (Help) izbiramo med možnostmi izbire pomoči (Searčhfor Help On..., How to Use Help) in posodabljanjem programa (AutoUpdate) (glej Sliko 11.6). V orodni vrstiči se nahajajo bližnjiče, potrebne za nadaljnje delo. Prikazana so osnovna orodja za odpiranje novega oz. že shranjenega dokumenta, možnost ponovnega shranjevanja in tiskanja (glej Sliki 11.7 in 11.8). Slika 11.4: Menija Datoteka in Urejanje Solve | Reports Window Help Solve Ctrl+S Compile Model Ctrl-. E Debug Ctrl* D Pivot... Ctrk N Preemptive Goal Ctrl+ G Slika 11.5: Meni Solve Window | Help | Help j Open Command Window Alt+C Open Status Window Contents F1 Send to Back Ctrl+B Searchfor Help On,.. Alt+Fl Cascade Tile Alt+A AH+T HowtoUse Help Ctrl-Fl Close Atl Alt+X Register Arrangelcons Alt+l AutoUpdate 1 G:\LIND061\Samples\Transportni probfem.lbc V 2 Reports Window About LINDO... Slika 11.6: Meni Window in Help IS Spreminjanje podatkov v modelu in. Nastavitev celoštevilskega programiranja s Dodajanje simbolov M Zapis modela in pregled rešitev t m Pomoč Slika 11.7: Bližnjiče (pomen) Slika 11.8: Orodna vrstica Problem V podjetju OpenStorage, potrebujemo, glede na potrebe proizvodnje 15.410 platišč, ki jih mora dobavitelj dostaviti v času 5 dni. Prvotno je določeno, da se platišča dostavljajo zgolj s tovornjakom, vendar preizkusimo tudi možnost dostavljanja z vlakom. Z eno vožnjo bi po železnici (z vlakom) pripeljali maksimalno 800 kosov platišč, po cesti (s tovornjakom) pa 390 kosov, pri čemer upoštevamo določene omejitve. (Čas, ki ga porabimo za eno vožnjo z vlakom, od dobavitelja v tujini do našega namišljenega podjetja, znaša 6 ur. (Čas, ki ga porabimo za vožnjo s tovornjakom po česti znaša 3 ure, pri čemer transport ne sme trajati več kot 120 ur (torej manj ali enako 5 dni). Enkratni stroški, ki nastanejo pri prevozu z vlakom znašajo 7.200 €, stroški transporta s tovornjakom pa 1.800 €. Omejitve, ki jih je upoštevamo pri danem problemu so naslednje: vrednosti za spremenljivki železniča in česta morata biti pozitivni in čeli števili. 11.3 Uporaba Zapis linearnega modela IzraCun transportnega modela z analitiCnim izraCunom bi bil dolgotrajen, hkrati pa bi se pojavilo veCje število možnosti prikaza napak, zato se raje "poslužimo" izraCuna s programskim orodjem. V primeru, da imamo model že zapisan, ga G:\LIND061\Samples\Lineami pro... B ŠW1 LJND0 ErmrMgssa9g M|1 3U3JECT TO SOO*Xl + 390*X2 6*K1+3*X2<=120 X1>=0 X2>=0 Help | | OK Error text: END GIN XI EXPECTING VARIABLE. THE FOLLOWING WAS INTERPRETED: MIN 72 OO Slika 11.9: Primer napačno zapisanega modela enostavno vnesemo v programsko orodje Lindo. Zapišemo dani transportni model. Linearni program 8®®x1+39®x2>=15.41® 6x1+3x2<=12® x1>=® x2>=® x1,x2 element celega števila - pogoji in omejitve Če smo že programirali s pomočjo programskega orodja Lingo je situačija povsem podobna, le z določenimi manjšimi popravki, kar prikažemo na konkretnem izmišljenem problemu. Programsko orodje Lingo natančno opozori in usmeri na napake, ki so pri modeliranju nastale. Lindo pa sporoči zgolj napako brez podrobnejšega opisa. Prednost programskega orodja Lindo je v tem, da model zapišemo skoraj povsem podobno, kakor na list papirja. Ob zapisu namenske funkčije dodamo ukaz SUBJEČT TO in na konču zapisa END, kar pomeni koneč. GIN X1 in GIN X2 sta ukaza s pomočjo katerih program izračuna čeloštevilsko vrednost spremenljivk. Več o ukazih razložimo proti konču priročnika. V "okenče" zapišemo dani linearni problem z vsemi pogoji in omejitvami. Pojavi se napaka. Okvirček, ki pove za kakšno napako gre, zgolj opisuje v katerem polju se nahaja določena napaka. Nahaja se v zapisu namenske funkčije, pa tudi v zapisu pogojev in omejitev (glej Sliko 11.9). Min Z = 72®®x1+18®®x2 namenska funkcija Slika 11.10: Shranjevanje datoteke Ob ponovnem preverjanju in preizkušanju modela ugotovimo, da je ena izmed napak zapis vrednosti = za MIN, kar v programu Lindo ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno dodajanje * (znak za množenje) med vrednostjo in izbrano spremenljivko. Ko popravimo napake, program ustrezno shranimo. Linearni program MIN 7200X1 + 1800X2 SUBJECT TO 800X1 + 390X2 >= 15410 6X1+3X2<=120 X1>=0 X2>=0 END GIN X1 GIN X2 Zapisan model shranimo na želeno mesto na disku. V meniju File Name se izpiše kratica pred katero zapišemo ime datoteke (Linearni problem). Shranimo jo na poljubno mesto, v formatu LINDO Text (.ltx) (glej Sliko 11.10). Že shranjeno datoteko odpremo tako, da v meniju File - Open, izberemo disk, kjer je datoteka shranjena (Drives). Nato iz seznama glede na ime datoteke (File name) izberemo datoteko (glej Sliko 11.11). Po zapisu programa potrebujemo še rešitve problema. Ob pravilnem zapisu modela v orodni vrstici izberemo možnost Solve. V naslednjem okencu se izpišejo rezultati. Slika 11.11: Odpiranje datoteke Izpis rezultatov LP OPTIMUM FOUND AT STEP 1 OBJECTIVE VALUE = 71123.0781 NEW INTEGER SOLUTION OF 72®®®.®®®® AT BRANCH 0 PIVOT 3 BOUND ON OPTIMUM: 72®®®.®® ENUMERATION COMPLETE. BRANCHES= ® PIVOTS= 3 LAST INTEGER SOLUTION IS THE BEST FOUND RE-INSTALLING BEST SOLUTION... OBJECTIVE FUNCTION VALUE 1) 72®®®.®® VARIABLE VALUE X1 ®.®®®®®® X2 4®.®®®®®® REDUCED COST 72®®.®®®®®® 18®®.®®®®®® ROW SLACK OR SURPLUS 2) 19®.®®®®®® 3) ®.®®®®®® 4) ®.®®®®®® 5) 4®.®®®®®® DUAL PRICES ®.®®®®®® ®.®®®®®® ®.®®®®®® ®.®®®®®® NO. ITERATIONS= 3 BRANCHES= ® DETERM.= 1.®®®E ® Prikazani rezultati povedo naslednje: • Linearni problem programiranja je poiskan v prvem koraku (LP OPTIMUMFOUND AT STEP 1). Zapisane so še druge vrednosti navezujoCe na dani problem. LP OPTIMUM FOUND AT STEP 1 OBJECTIVE VALUE = 71123.0781 NEW INTEGER SOLUTION OF 72®®®.®®®® AT BRANCH 0 PIVOT 3 BOUND ON OPTIMUM: 72®®®.®® ENUMERATION COMPLETE. BRANCHES= ® PIVOTS= 3 LAST INTEGER SOLUTION IS THE BEST FOUND RE-INSTALLING BEST SOLUTION... • Vrednost zapisana pod številko 1) 72.000,00 pove, da je minimalni strošek transporta 15.410 kosov platišC 72.000,00 €. Z linearnim programiranjem izraCunamo, da platišC ne bomo transportirali z vlakom (0x), paC pa s tovornjakom, in siCer 40x (Value) ob danih pogojih. Spremenljivka X1 torej pomeni transport z vlakom in spremenljivka X2 transport s tovornjakom. Reduced Cost prikazuje stroške posameznega transporta. OBJECTIVE FUNCTION VALUE 1) 72®®®.®® VARIABLE X1 X2 VALUE ®.®®®®®® 4®.®®®®®® REDUCED COST 72®®.®®®®®® 18®®.®®®®®® • Dopolnilna spremenljivka Slack or Surplus v rešitvi pove, za koliko bi še bilo potrebno levo stran v omejitvenih neenacbah prvotnega linearnega programa povečati ali zmanjšati, da bi namesto neenacb dobili enačbe. To količino v primerih neenakosti "manj ali enako" imenujemo pomanjkanje (Slack), v neenacbah oblike "več ali enako" pa presežek (Surplus). (Ce je omejitev v linearnem programu podana z enacbo, sta presežek ali pomanjkanje vedno po vrednosti enaka nic. Za neenacbo 800x1 + 390x2 >= 15.410 lahko recemo, da ni potrebno dodajanje enot, da dobimo enacbo. Podobno lahko razložimo tudi za ostale vrednosti. • Dualno ceno (Dual Price) razumemo kot tisto vrednost, za katero bi se spremenila namenska funkcija, ce bi se omejitev v konkretni (ne)enacbi povecala za eno enoto. Namesto termina Dual Price uporabljamo tudi pojem sencna cena (Shadow Price), ker ta podatek pove, koliko bi bili pripravljeni placati za povecanje omejitve za eno dodatno enoto. Sencna cena je vedno nenegativna (pozitivna ali nic) za omejitve tipa "manjše ali enako" in vedno nepozitivna (negativna ali nic) za neenacbe oblike "vecje ali enako". (Ce so omejitve dane v obliki enacb, je sencna cena lahko negativna, pozitivna ali enaka nic. V našem primeru so vrednosti dualnih cen enake 0. ROW SLACK OR SURPLUS DUAL PRICES 2) 190.000000 0.000000 3) 0.000000 0.000000 4) 0.000000 0.000000 5) 40.000000 0.000000 NO. ITERATIONS= 3 BRANCHES= 0 DETERM.= 1.000E 0 Kot dodatek je zapisan model v programu Lingo, ki prikazuje le nekaj razlik med zapisom v Lindu. Zapis linearnega programa v Lindu Zmin=72®®* x1+18®®*x2; 8®®*x1+39®*x2 >= 1541®; 6*x1+3*x2<=12®; x1>=®; x2>=®; @gin(x1); @gin(x2); Ob preučevanju literature ugotovimo, da za program Lindo ni popolnega priročnika v eni datoteki. Na spletu je dostopen priročnik za program Lingo in program Lindo Api s katerima si lahko pomagamo. Uporabniku programa predlagamo ogled slednjih spletnih strani povezave, ki so v pomoč pri uporabi programskega orodja: Lindo - splet 1 [29], Lindo -splet 2 [28], Lindo - splet 3 [40]. Navedene spletne strani omogočajo odpiranje številnih datotek, kjer so opisani posamezni postopki uporabe programa, zapisi modelov ipd. (glej Sliko 11.12). Slika 11.12: Spletna stran za prenos datotek, ki so v pomoC pri uporabi programa Lindo Povzetek Programsko orodje Lindo je prosto dostopno orodje za reševanje problemov linearnega programiranja, izdelano pri organizaciji Lindo Systems. Njihova programska orodja uporabljajo številna podjetja po vsem svetu; za povečanje dobička in zmanjšanje stroškov, za odločitve, ki vključujejo načrtovanje proizvodnje, prevoza, finanč, portfolio dodeljevanja kapitala proračuna, mešanje, načrtovanje, inventar, dodeljevanje sredstev in več. Predhodno pripravljen model omogoča enostaven zapis in pregled rešitve v Lindo. Še posebej je primeren za študente, ki se z dano problematiko srečujejo pri študiju ali v praksi. Ni zahteven, vendar za pravilno delovanje potrebuje predhodno znanje iz področij optimizačije in linearnega programiranja. Z izbranim programskim orodjem predstavimo problematiko izbire transporta 15.410 platišč, ki jih je potrebno dostaviti v času 5 dni. Izdelamo model, ki prikazuje, katero prevozno sredstvo, ob izbranih omejitvah, povzroča nižje stroške transporta. Z izdelanim modelom dokažemo, da je v času maksimalno 120h prevoz možno opraviti s tovornjakom (40x vožnja), s skupnimi stroški v znesku 72.000 €. Ugotovimo, da vožnja z vlakom povzroča bistveno večje stroške. Pri opisu programskega orodja Lindo smo uporabili še dodatne vire in literaturo: [95]. Poglavje 12 DEXI - odloCitveni model VeCparametrski odloCitveni model Programsko orodje DEXi n • • i • *1 i • v «i »v • Primer: izbira najboljšega viličarja 12.1 TeoretiCno ozadje Odlocanje opredelimo kot proces izbire najboljše variante, ki ustreza zastavljenim pogojem in kriterijem [53]. Za izbiro so potrebne najmanj dve ali vec variant, med katerimi lahko izberemo najprimernejšo, najugodnejšo, najkoristnejšo. S pomocjo vecparametrskega odloatvenega modela skušamo v prvi vrsti izbrati najboljšo varianto, v drugi pa s pomocjo pridobljenih podatkov potrditi in utemeljiti zakaj je izbrana varianta najboljša. Cilji, ki jih skušamo doseci so: predstavitev variant, kriterijev in njihova natancna opredelitev (utežitev posameznih kriterijev), na podlagi katerih izboljšamo najboljšega med njimi. Vsakodnevne situacije in spremembe trendov pri poslovanju zahtevajo od logistika nenehno prilagajanje in upravljanje procesov, ki so vitalnega pomena za nemoteno in uankovito izvajanje delovanja bodisi dela poslovnega procesa bodisi celotne oskrbne verige. Zagotavljanje informacij o spremembah in njihova nadaljnja transformacija zagotavlja možnost takojšnega ukrepanja v realnem casu. Vsaka sprememba izzove dejanje, ki ga ni moc predvideti, zato je lahko predhodno planiranje možnih scenarijev odloalnega pomena. Prav tako je za celotno poslovanje pomembna pravilna odloatev v pravem casu. Sprememba, kakršna je npr. okvara vilicarja ali drugega transportnega sredstva, nas prisili k takojšnji odloatvi oz. izbiri novega transportnega sredstva, saj le tako zagotovimo nemoteno delovanje poslovnega procesa. Zagotovitev nemotenega oz. neprekinjenega poslovanja zahteva od logistika, da predvidi možne situacije in da ob nastopu le teh pravocasno ukrepa. Ob predpostavki, da v fazi skladišcenja vsakodnevno uporabljamo za logisticne manipulacije tri vilicarje na plinski pogon, kateri nemoteno delujejo 24 ur in je njihova obremenitev 100 %, je tveganje za okvaro enega izmed njih zelo veliko. Obseg dela v fazi skladišcenja se na letni ravni povecuje za 10 % v primerjavi s predhodnimi leti. Stroški tveganja so v primerjavi s stroški nakupa novega vilicarja manjši, zato je ob nadaljevanju trenda rasti obsega delovanja potrebno v podjetju na podlagi cene, kakovosti in uporabnosti izbrati novega vilicarja. Pri izbiri novega vilicarja moramo upoštevati nacela uporabnosti transportnega sredstva, kakovost (vzdržljivost, okretnost, vodljivost) in ceno (stroški vzdrževanja, nabavna cena). Zaradi naana skladišcenja, ki zaradi specifike blaga poteka samo v zaprtih prostorih, izberemo vilicarja na plinski ali elektricni pogon. Prav tako moramo upoštevati še ostale znaalnosti kot so vodljivost, hitrost dviga in spusta, višina dviga, poraba goriva itd. 12.1.1 Večparametrski odločitveni model V vsakdanjem življenju se neprestano soočamo s pročesom odločanja. Odločitve sprejemajo za to odgovorni ljudje, ki upravljajo podjetje. Njihova primarna naloga je odločanje in sprejemanje odločitev - za te so tudi plačani. Očenjevanje upravljavča in/ali upravljavske skupine se izvaja predvsem glede na kakovost odločitev v kompleksnih okoljih. Odločanje je pročes, v katerem je potrebno izmed več variant (alternativ, inačič, možnosti) izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim čiljem, oz. zahtevam [53]. Z odločanjem se srečujemo vsak dan, vsako uro. Primeri sprejemanja odločitev: izbira pravilne transportne poti, izbira najustreznejšega ponudnika mobilne telefonije, izbira novega ustreznega avtomobila, izbira restavračije za poslovno kosilo ipd. Zgornji primeri kažejo na to, da smo vsi neprestano vpeti v pročese odločanja. Nekatere odločitve so za nekoga pomembnejše, spet druge so manj pomembne; ene imajo dolgoročne poslediče, spet druge niso bistvene; enih se lotevamo tako, da preračunavamo možnosti in poslediče, spet drugih se lotevamo po "občutku". Pri odločanju se navadno pojavijo naslednja glavna vprašanja: • kaj ali kdo sploh pride v izbor za očenjevanje - možne variante; • katere lastnosti bomo očenjevali - možni parametri; • kakšni so kriteriji za določitev vrednosti posameznih parametrov; • kakšna so merila za očenjevanje - funkcija koristnosti, iz katere dobimo končno očeno. Večparametrsko odločanje temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante razgradimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih ločeno očenimo glede na vsak parameter. Končno očeno variante dobimo z nekim postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je osnova za izbor najustreznejše variante [53]. Vrednotenje variant pri večparametrskem odločanju poteka na osnovi večparametrskega odločitvenega modela, ki je v splošnem sestavljen iz treh komponent (Slika 12.1). Vhod v model predstavljajo parametri (atributi, kriteriji) Xi. To so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema, se pravi tiste dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto variant. Funkcija koristnosti F je predpis, po katerem se vrednosti posameznih parametrov združujejo v spremenljivko Y, ki ponazarja končno oceno ali koristnost variante. Variante opišemo po osnovnih parametrih z vrednostmi. Na osnovi teh vrednosti funkčija koristnosti določi končno očeno vsake variante. Varianta, ki dobi najvišjo očeno, je praviloma najboljša [53] [80]. koristnost (utility) funkcij:-! koristnosti parametri (atributi. kriteriji) variante Slika 12.1: Večparametrski odločitveni model Vir: [80] V zahtevnejših primerih, ko je parametrov ali variant več (na primer nekaj deset), je navadno bolje, če posežemo po katerem izmed namenskih programskih orodij za podporo večparametrskega odločanja. Ti imajo že vgrajena orodja, ki odločevalcu pomagajo pri definiciji parametrov, oblikovanju funkcij koristnosti in zajemanju podatkov o variantah. Najpomembnejšo operačijo - vrednotenje variant - dodatno podpirajo z vrsto koristnih pripomočkov za analizo dobljenih rezultatov, kot so analiza občutljivosti in stabilnosti odločitvenega modela, generator variant, analize tipa kaj-če ter najrazličnejši grafični prikazi in poročila. Odločitveni pročes je pročes sistematičnega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informačij za primerno odločitev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pohitril in počenil pročes odločanja ter dvignil kakovost odločitve. Praviloma poteka po fazah [53]: • identifikačija problema, • identifikačija kriterijev, • definičija funkčij koristnosti, • opis variant, • vrednotenje in analiza variant. Identifikacija problema Ta faza je rezultat spoznanja, da je nastopil odloatveni problem, ki je dovolj težak, da ga je smiselno reševati na sistematicen in organiziran naan. V tej fazi poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Oblikujemo odlocitveno skupino, katere jedro sestavljajo odlocevalci (t.i. lastniki problema). Pri zahtevnejših problemih je priporocljivo v delo skupine vkljuati tudi eksperte, odlocitvenega analitika in druge predstavnike tistih segmentov na katere vpliva odlocitev. Identifikacija kriterijev V tej fazi doloamo kriterije, na osnovi katerih ocenjujemo variante in zasnujemo strukturo odlocitvenega modela. Posebej pomembno je, da pri tem ne spregledamo kriterijev, ki bistveno vplivajo na odlocitev (nacelo polnosti). Definicija funkcij koristnosti V tej fazi definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja koncno oceno variant. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežena vsota in razna povprecja. Opis variant Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih drevesa. Vrednotenje in analiza variant Vrednotenje variant je postopek dolocanja koncne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka od spodaj navzgor v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša. Verc [84] pravi: "Vrednotenje alternativ poteka s pomocjo tristopenjskega procesa, ki skupaj sestavlja vecparametrski odloatveni model." Sistemi za podporo odlocanju predstavljajo procese in tehnologijie, ki podpirajo sprejemanje odlocitev. To so racunalniški informacijski sistemi, ki olajšajo proces odlocanja [100]. Dodatno znanje o vecparametrskem modeliranju in odlocanju jemoc pridobiti v naslednjih clankih: • Clanek 1; • Članek 2; • Članek 3. 12.2 O programskem orodju Z uporabo programskega orodja DEXi predstavimo odločitveni model, s katerim določimo optimalni izbor za nakup viličarja. Program DEXi je namenjen delu z odločitvenimi modeli in omogoča: • izdelavo in preurejanje drevesa kriterijev; • urejanje zalog vrednosti kriterijev in odločitvenih pravil; • različne variante in njihovo vrednotenje; • tabelarični pregled rezultatov; • grafični prikaz rezultatov. Programsko orodje DEXi je izobraževalno-računalniški program za večparametrske odločitve. Namen programa je interaktiven razvoj kvalitativnih odločitev večparametrskih modelov in vrednotenje njihovih možnosti. Uporaba programa je odlična podpora pri kompleksnih odločitvah, saj lahko osnovni kompleksni problem razčlenimo na manjše podprobleme, katere je enostavneje rešiti [5]. Osnovni nalogi DEXi sta [5]: • razvoj kvalitativnih večparametrskih modelov in • uporaba modelov za vrednotenje in analizo. V fazi očenjevanja in analize DEXi omogoča [5]: • opis možnosti: določitev vrednosti osnovnih atributov; • očeno možnosti: združevanje vrednosti "od spodaj navzgor"; • analizo možnosti: kaj-če analizo, "plus-minus-1" analizo, selektivno razlago in primerjavo možnosti; • poročanje: grafična in tekstovna predstavitev modelov, možnosti in vrednotenja rezultatov. Ostale programske opreme [5]: • DEX je predhodnik DEXi; • JDEXi je odprtokodni program za izvajanje, razčlenjevanju modelov DEXi in očeno možnosti. Namenjen uporabnikom Linux (operačijski sistem Ubuntu, Fedora itd.); • DEXiTree je program za risanje dreves DEXi; • DEXiEval je program za očeno serije možnosti uporabe modela DEXi. Programsko orodje DEXi uporabimo za reševanje izbire kompleksnih problemov, kadar ti vsebujejo [5]: • veliko atributov; • veliko variant; • kvalitativno presojo; • skupinsko odločanje s potrebno komunikačijo in razlago. Nekatera področja, kjer se DEXi uporablja [5]: • informačijska tehnologija (razvoj računalnikov, programov in spletnih portalov); • projekti (razvoj projektov, investičije, portfolijo ipd.); • podjetništvo (izbira partnerjev); • medičina (tveganja, diagnoze, prognoze). Prenos in namestitev Programsko orodje DEXi je dostopno na spletnem naslovu DEXi [5]. Po končanem prenosu ga moramo še namestiti. DEXi lahko uporabljajo tako uporabniki operačijskega sistema Windows kot uporabniki operačijskega sistema Ubuntu. Na izbiro je slovenska in angleška verzija programa. Je brezplačen za lastno uporabo (nekomercialne zadeve). Ustvarjalči programskega orodja DEXi ponujajo tudi odprtokodno rešitev DEXi - JDEXi pod GNU GPL ličenčo, vendar brez jamstva o delovanju. Programsko orodje JDEXi poiščemo pod ostalo programsko opremo, s klikom na JDEXi se pojavi nova spletna stran JDEXi [23]. S klikom na JDEXi.zip, datoteko prenesemo na računalnik (Slika 12.2). DEXi: -fjf Program za več atributov odločanja Različica 3,02 Namen DEXi je izobraževalni računalniški program za-atribut odločitev mu Iti odločitev. Njegov namen je interaktivna razvoj kvalitativnin-atri vrednotenje možnosti. To je uporabno za podporo kompleksnih odločitev naloge, če je treba, da izberete posebne možnosti iz niza izpolnjujejo cilje odločevalca. Multi-atribut model hierarhične strukture, ki predstavlja razpad odločbe problem v subproblems, ki so mogoče lažje reševati kot popolna problem. Dodatne informacije o DEXi: Funkcionalnost Screenshots Dokumentacijo Razvoj in zaodovina Tipične aplikacije Dovvnload DEXi se izvaja v Borland Delphi in deluje na platformah Micri soft Windows Lahko se uporablja brezplačno za nekomercialno upor Najnovejša različica je DEXi 3.02 in je na voljo v dveh jezikih Slovenski: DEXi302si setup exe Analeščina: DEXi302en setup.exe Povezane programske opreme * DEX je predhodnik DEXi. * JDEXi je odprtokodni Java knjižnice za izvajanje: razčlenjevanju modelov DEXi in oceno možnosti. * DEXiTree: proaram za risanje precej dreves DEXi. * DEXiEval:-črta korist zapoved proaram za oceno serije možnosti uporabe model DEXi. Kontakt Za kakršna koli vprašanja o DEXi. se obrnite Marko Bohanec. Vse povratne informacije o svojih izkušnjah z DEXi bo zelo cenjeno. Slika 12.2: Prenos programskega orodja DEXi □ Nov dokument H? Odpri shranjeni dokument Datoteka Okno Pomoč Orodna vrstiča z orodji Slika 12.3: Kako odpremo že ustvarjeni dokument Preden pričnemo z uporabo, moramo (po končanem prenosu) programsko orodje še namestiti. V našem primeru izberemo programsko orodje DEXi, zaradi nekomercialnega namena uporabe in jamstva o delovanju, katerega JDEXi žal ne zagotavlja. Za začetek je potrebno poznati različne funkcije in orodja, ki jih sam program omogoča. Ob zagonu programa se v začetnem oknu pojavijo naslednja orodja (Tabela 12.1). V kolikor smo že izdelali večparametrski odločitveni model, ga poiščemo in odpremo v razdelku Odpri (Slika 12.3). Izbrani model nato še dopolnjujemo in preoblikujemo (izbira kriterijev, določitev uteži kriterijem, izbira variant itd.). V kolikor šele začenjamo z uporabo programa DEXi in izdelavo odločitvenega modela, je potrebno le tega še ustrezno nastaviti (določiti kriterije, variante itd.). Uporabo programskega orodja DEXi prikažemo na primeru reševanja izbranega odločanja izbire viličarja, ki ga potrebujemo za pročese skladiščenja in manipulačije blaga (Slika 12.4). Rezultat vrednotenja različnih variant, funkčij in kriterijev je odvisen od določitve drevesa kriterijev. Paziti je potrebno na obseg kriterij (drevo kriterijev), saj kompleksnejši problemi, obsežnejšo drevo kriterijev in njihova razčlenitev Datoteka Urejanje Okno Pomoč | _ | s || x = 25G (0,78%), določenosti 00,00% Slika 12.17: Funkcija koristnosti . . .... ,, ~ „ R Upoštevaj urejeno ni priporočljivo ; X ffi * R ^ ^ ^ Cena Tehnične zn.|Tehnične zn. Tehnične zn.| Izbira viliči 1 2 n; pr Mi pr poroči iv n P' poroči iv ni priporočljiv ni priporočljivem pripoioč priporočljivo; ni priporočljiv poroči iv n pr poroči iv-ni priporočljiv 3 ni pr poroči iv iv n P' poroči iv ni priporočljiv priporočljivo zelo pnporcč ni priporočljiv priporočljivo; 4 ni pr poroči n P' poroči iv ni priporočljiv 5 ni pr poroči iv n pr poroči iv priporočljivo ni priporočljiv ni priporočljiv G ni pr poroči iv n P' □oročl iv priporočljivo priporočljivo ni priporočljiv 7 ni pr poroči iv n P' poroči iv priporočljivo priporočljivo priporočljivo; 8 ni p; poroči iv n P' poroči iv priporočljivo zelo priporoči priporočljivo; | 10 n; pr ni pr poroči iv n P' poroči iv priporočljivo ni priporočljiv ni priporočljiv poroči iv n pr poroči iv priporočljivo priporočljivo priporočljivo; 11 ni pr poroči iv n P' poroči IV priporočljivo priporočljivo priporočljivo; 12 Vi iS ni pr ni pr ni pr poroči iv n P' poroči iv priporočljivo zelo pnporcč priporočljivo; priporočljivo; poroč; poroči iv iv n pr poroči iv zelo pnporoč ni priporočljiv n P' poroči iv zelo priporoč priporočljivo; priporočljivo; Slika 12.18: Odločitvena pravila za funkcijo koristnosti _ določitev vrednosti + dodajanje nove variante * odstranjevanje variante 1. izreži varianto 0. podvoji varianto Tabela 12.4: Orodja pri opredeljevanju variant Variante Variante so možnosti, med katerimi se odločamo. Za različne variante se odločimo na podlagi raziskave trga ponudbe viličarjev. Tako v ožji izbor uvrstimo tri variante: • Viličar 1; • Viličar 2; • Viličar 3. Na podlagi pridobljenih tržnih podatkov in opisa izdelkov, vse tri variante opredelimo z enakimi kriteriji: • Cena; • Tehnične značilnosti 1; • Tehnične značilnosti 2; • Tehnične značilnosti 3. Orodja pri opredeljevanju variant v Tabeli 12.4. Vrednotenje Vrednotenje različnih kriterijev in variant poda zmagovalno oz. najboljšo izbiro (Slika 12.19). Z izbiro selektivne razlage opredelimo vse kriterije za določeno varianto na podlagi določenih vrednosti zalog kriterijev. Z izbiro primerjave variant lahko medsebojno primerjamo dve ali več varianti (Slika 12.20 in 12.21). Orodja pri vrednotenju kriterijev in variant v Tabeli 12.5. Slika 12.22 prikazuje primer Poročila o primerjavi variant. _ določitev vrednosti 1KT selektivna razlaga primerjava variant 1" kopiraj/prilepi Tabela 12.5: Orodja pri vrednotenju kriterijev in variant J^i Datoteka Urejanje Analiza Okno Pomoč D S 1 Model Variante Z Vrednotenje | fcj Grafikoni 5 m =:; A ■O Varianta Viličar 1 Viličar 2 Viličar 3 . Izbira viličarja priporočljivo priporočljivo priporočljivo . . Cena priporočljivo priporočljivo priporočljivo z omejitvam . . . nabavna cena od 25.00® do 30.000C od 20.0006 do 25.00 do 20.000C . . . garancija 30C0 ur 2000 ur 1000 ur . . . servis 12ur 24ur 49ur . . Tehnične značilnosti 1 zelo priporočljivo ze'o priporočljivo priporočljivo ___Notranje poti priporočljivo priporočljivo priporočljivo .... oprijem pnevmatik priporočljivo priporočljivo priporočljivo .... vodljivost zelo uriporočljivo priporočljivo priporočljivo .... zaviranje priporočljivo zelo pnporočijivo priporočljivo ___Zunanje poti zelo priporočljivo ze!o priporočljivo priporočljivo .... oprijem pnevmatik zelo priporočljivo zelo priporočljivo zeio pnporočl|ivo .... vodljivost zelo priporočljivo priporočljivo priporočljivo .... zaviranje zelo priporočljivo zeio priporočljivo priporočljivo . . Tehnične značilnosti 2 zslo priporočljivo zeta priporočljivo priporočljivo . . . Poraba goriva 11-14 litrov 15-17 litrov več kot 18 litrov . . . Funkcionalnost priporočljivo zelo priporočljivo zelo priporočljivo . . . Vzdržljivost zelo priporočljivo priporočljivo priporočljivo . . Tehnične značilnosti 3 priporočljivo priporočljivo z om priporočljivo ___višina dviga 8 m 5 rm 5 rn . . . hitrost dviga in spusta 2„2m/s 2m/s 3m/£ ■ Slika 12.19: Vrednotenje kriterijev in variant ^^ Datoteka Urejanje Analiza Okno Pornoč | D^Bl ±1 Analiza plus-rninusl ih, Mode: °<,°o° Variante Selektivna razlaga A Primerjava variant... li. m -=+ A O Variant j Viličar 1 Viličar 2 Viličar 3 . Izbila viličarja priporočljivo priporočljivo priporočljivo . . Cena priporočljivo '.^iporočljivo priporočljivo z omejitvan ___nabavna cena od 25.0006 do 30.0006 od 20.0006 do 25.001 do 20 0006 . . . garancija 3000 ur 2000 ur 1000 ur . . . servis 12ur 24ur 4 Ki . . Tehnične s-tiičiTnosti 1 zelo ^rif o:cči|:v: zslc priporočljivo pripis: i j>vo Slika 12.20: Analiza in primerjava variant Slika 12.21: Primerjava dveh variant S Predogled poročila ■o |3E3 • H D 9 ' DEXi Izbira viličarja.dxi 23.7.2010 Primerjava variant Kriterij Viličar 2 Viličar 1 Izbira viličarja priporočljivo Cena priporočljivo -nabavna cena od 20.000€ do 25.000€ od 25.000C do 30.000C -garancija 2000 ur 3000 ur ^servis 24ur 12ur -Tehnične značilnosti 1 zelo priporočljivo -Notranje poti priporočljivo -oprijem pnevmatik priporočljivo ^vodljivost priporočljivo zelo priporočljivo ^zaviranje zelo priporočljivo priporočljivo Slika 12.22: Poročilo o primerjavi variant Grafikoni Programsko orodje DEXi omogoča vizualizacijo vrednotenja atributov oz. kriterijev ter variant. S pomočjo grafičnega prikaza vrednotenja je možno prikazati in izbrati zmagovalca odločanja. V drevesu kriterijev izbiramo in določamo kriterije za primerjavo in vrednotenje (Slika 12.23). Prikaz reševanja problema Postopek reševanja problema izbire viličarja: 1. Določiti drevesa kriterijev (primer: čena, tehnične značilnosti itd.). 2. Opredeliti zaloge vrednosti za kriterije (primer: priporočljivo, več kot 10.000 € itd.). 3. Opredeliti odločitvena pravila. 4. Določiti uteži kriterijem (primer: čena ima 45 % utežitev pomembnosti). 5. Opredeliti in določiti variante (možnosti). 6. Opredeliti variante z možnostmi zaloge vrednosti. 7. Vrednotenje kriterijev in variant. 8. Grafični prikaz vrednotenja. 9. Izdelava zaključnega poročila. Slika 12.23: Grafični prikaz vrednotenja vrednosti parametrov Kriteriji j Variante B-J^S Izbira viličarja Cena ■ P ^ nabavna cena .....I garancija .....^ servis S Tehnične značilnost PE3 Notranje poti .....| oprijem pne\ P • ] vodljivost .....P zaviranje STB Zunanje poti .....r oprijem pne\ i.....P •) vodljivost .....P <] zaviranje Ei-JCD Tehnične značilnost i.....P J Poraba goriva .....I- =priporočljivo z omejitvami 17 <=priporočljivo z omejitvami ni priporočljivo priporočljivo z omejitvamiprip: 18 <=priporočljivo z omejitvami ni priporočljivo »-priporočljivo zomejitvami 19 <=priporočljivQ z omejitvami <=priporočljK/oz omejitvami priporočljivo z omejitvami 20 <=priporočljivo z omejitvami <=priporočtjwoz omejitvami priporočljivo z omejitvami:prip: <-nrinnrn^tikm 7 nmpiihipmi n rinnmpEi h/ ri nnnnrn^iiun 7 'vri piil\ytimi Slika 12.27: Tabela odločitvenih pravil Povprečne uteži Kriterij Lokalne Globalne Lok.norm. Glob.norm. Izbira viličarja —Cena 45 45 45 45 -nabavna cena 40 18 37 17 -garancija 24 11 30 13 -servis 35 16 33 15 —Tehnične značilnosti 1 13 18 18 18 -Notranje poti 35 6 35 6 -oprijem pnevmatik 42 3 42 3 -vodljivost 42 3 42 3 -zaviranje 16 1 16 1 -Zunanje poti 65 12 65 12 -oprijem pnevmatik 40 5 40 5 -vodljivost 40 5 40 5 —zaviranje 20 2 20 2 —Tehnične značilnosti 2 18 18 18 18 -Poraba goriva 35 6 35 6 -Funkcionalnost 33 6 33 6 -Vzdržlj ivost 32 6 32 6 —Tehnične značilnosti 3 18 18 18 18 -višina dviga 50 9 50 9 -hitrost dviga in spusta 50 9 50 9 Slika 12.28: Povprecne uteži kriterijev DEXi Izbira viličarja dxi 23 7.2010 Stran 16 Grafikon Vffliar 1 \ i»i»| lAi-aillbija VHtfar2 TMnBns naiJInotS ! C*iu rS 'T*n»» n&il rosl i * \ i V®; ar 5 T«nfin» KAKSI3 <4**— Slika 12.29: Grafični prikaz vrednotenja parametrov vseh treh variant Z izdelavo večparametrskega odlocitvenega modela ter vrednotenjem kriterijev in različnih variant, ugotovimo, da našim zahtevam najbolje ustreza Viličar 1, ki s svojo ceno in tehničnimi značilnostmi prevladuje med ostalimi (variantami). Grafični prikaz (Slika 12.29) jasno dokazuje, da je Viličar 1, glede na upoštevane kriterije, vodilni. Kako? Do končne očene pridemo s pomočjo programa DEXi, v katerem natančno opredelimo in strukturiramo kriterije in variante. Izbrani kriteriji so po našem mnenju ključnega pomena, saj pri izboru viličarja igrajo najpomembnejšo vlogo njegove spečifike in čena. Vrednost oz. težo kriterija določimo glede na trenutno pomembnost (finančna kriza in upoštevanje kakovosti izdelka). Vsekakor je od teže kriterija odvisna končna odločitev, zato kriterije postavljamo in opredelimo povsem realno. Občutljivost odločitve V "tekmi" med najboljšimi štejejo že najmanjše malenkosti, kar opazimo tudi na danem primeru. Izenačenost variant pri kriteriju tehnične značilnosti je pri končni izbiri v ospredje postavila kriterij čene, ki bistveno vpliva na končno očeno. Zavedati se je potrebnoi, da bi vsakršna sprememba utežitev kriterijev lahko bistveno vplivala na končni rezultat. V primeru spremembe čen na trgu, bi se odločitev in končna očena med variantami še bolj zaostrila in izenačila. Povzetek S programskim orodjem DEXi za večparametrski odločitveni model je moč enostavno rešiti vsakdanji problem pri izbiri nakupa novega viličarja. Kateri viličar je najboljša rešitev za naše potrebe in zahteve? Enostavna razčlenitev kriterijev, opredelitev različnih variant in njihovo vrednotenje poda rešitev izbire med njimi najboljšega. S kakovostno raziskavo in primerjavo lahko uspešno nastopimo pred vodstvenim managementu za izbiro in nakup novega viličarja, katerega s pomočjo večparametrskega odločitvenega modela določimo kot najboljšo izbiro. Hitro pročesiranje podatkov in odločanje je lahko v kriznih trenutkih odločitvenega pomena. S hitrim in natančnim izborom najboljše variante vsekakor prihranimo del finančnih sredstev. Poglavje 13 GNUCASH - finančno načrtovanje Osnovni pojmi računovodstva Obvladovanje denarnih tokov Primer: vpliv investičij za nakup sodobnega viličarja 13.1 Teoretično ozadje Logistika kot dejavnost se ukvarja z upravljanjem različnih tokov (materialni, informačijski in finančni) od virov do porabnikov tako znotraj podjetij kot med podjetji. Glavna naloga je zajem fizičnega toka materiala in toka informačij od dobavitelja, preko proizvajalča in trgovča do končnega potrošnika. Cilj logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve, na pravem mestu ob pravem času, v zadostni količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno pogodbo [60]. Celovito obvladovanje oskrbne verige, v našem primeru pročesov transporta (dostave) in skladiščenja zahteva učinkovito načrtovanje in kasnejše izvajanje. Za doseganje visokega nivoja učinkovitosti oskrbne verige je med drugim potrebno upoštevati tudi finančni vidik. Finančno načrtovanje po Simonetiju [101] je v širšem pomenu: • načrtovanje dobička; • kratkoročno finančno načrtovanje (načrtovanje denarnih tokov); • dolgoročno finančno načrtovanje (1 leto in več). Eden izmed vzrok za slabo poslovanje mnogih podjetij je prav slabo finančno načrtovanje. Bistvenega pomena za obstoj in nadaljnjo uspešno poslovanje podjetja je kakovostno finančno načrtovanje, kar pomeni sprotni nadzor nad dogajanjem in možnost hitrega ukrepanja ob velikih odstopanjih od načrtovanega. V primeru pozitivnega poslovanja in doseganja odličnih rezultatov podjetja, imajo od tega korist vsi poslovni pročesi, med drugim tudi logistika. Dobiček omogoča investičije v nakup sodobne tehnologije in opreme, to omogoča dvig konkurenčnosti podjetja, nivoja storitev, povišanje pretočnosti materialnih tokov, učinkovitosti izvajanja aktivnosti itd. Primer: Investičija v nakup sodobnega viličarja za potrebe skladiščnih manipulačij omogoča učinkovito in uspešno obvladovanje materialnih tokov v fazi skladiščenja, kar se izkaže predvsem na področju obvladovanja stroškov (manj izgub in poškodb blaga, večja pretočnost, krajši čas manipulačij, avtomatiziranost pročesov) in humanizačiji dela (lažje delo, uporaba mehanizačije). Za doseganje vseh zastavljenih čiljev, med katere uvrščamo tudi investičijo v nakup sodobnega viličarja, potrebujemo odlično finančno orodje za načrtovanje, izvajanje in kontrolo vseh denarnih tokov. Z obvladovanjem denarnih tokov je prihranek toliko bolj verjeten in kaj hitro lahko ugotovimo ali naše finančno poslovanje prenese investičijo v nakupu novega viličarja. Uporaba enostavnega računovodstva z integračijo računa za kredit za investičijo nakupa novega viličarja omogoča splošen pregled in prikaz finančnega poslovanja v manj zahtevnem okolju. Na trgu najdemo številna odlična brezplačna oz. odprtokodna finančna orodja za obvladovanje denarnih tokov (računovodstvo), predvsem manjših podjetij in organizačij. Eden izmed njih je tudi odprtokodni in brezplačni GnuCash, ki je namenjen za vodenje osebnih računov in računov manjših podjetij [20]. 13.1.1 Finančno načrtovanje Vsakdo, ki se pri svojem delu srečuje s finančami, se srečuje tudi z različnimi zahtevami, problemi in ovirami, ki izhajajo iz narave dela in okolja poslovanja. Razumljivo in pričakovano je, da želimo poiskati tem bolj enostavne rešitve, ki zagotavljajo kakovost poslovanja in storitev. Dobrodošel pripomoček pri poslovanju malih podjetij in samostojnih podjetnikov je poznavanje osnovnih znanj in veščin računovodstva ter programskih orodij, ki omogočajo kakovostno poslovanje [12]. Vodenje računovodskih evidenč in redno oddajanje zahtevanih poročil je zgolj platforma za odličnost poslovanja. Vodenje računovodskih knjig predpisuje in terja država. Pravna podlaga za vodenje knjigovodstva izhaja iz številnih zakonov: Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o davčnem postopku, Zakon o računovodstvu in Slovenski računovodski standardi [103]. Končepti računovodstva Za lažje poznavanje in uporabo finančnih programskih orodij je potrebno osnovno znanje računovodstva, ki zajema poznavanje petih osnovnih pojmov [86]: • Sredstva - vse kar imamo v lasti (si lastimo); • Obveznosti - vse kar smo dolžni (dolgujemo); • Lastniški kapital - skupna neto vrednost; • Prihodek - povečuje znesek na računu; • Odhodki - znižujejo znesek na računu. Vse finančne zadeve preprosto kategoriziramo v pet skupin. Primer: Znesek na bančnem računu so sredstva, hipoteka je obveznost, plača je prihodek, nakup viličarja je odhodek itd. Slika 13.1: Računovodska enačba Računovodska enačba Lastniški kapital je definiran s sredstvi in obveznostmi. Neto vrednost izračunamo tako, da od sredstev odštejemo obveznosti. Sredstva - Obveznosti= Lastniški kapital Lastniški kapital lahko povišamo s prihodki in zmanjšamo z odhodki, kar nazorno prikazuje primer. Ob prejemu plačila postanemo bogatejši in ob poravnavi računa za nakupu viličarja revnejši. To opisuje naslednja enačba: Sredstva - Obveznosti = Lastniški kapital + (Prihodki - Odhodki) Grafični prikaz razmerij med petimi osnovnimi pojmi prikazuje Slika 13.1. Neto vrednost (lastniški kapital) se poviša s prihodki in zniža z odhodki. Puščiča prikazuje smer vrednosti. Računovodska enačba je temelj dvostavnega računovodstva. Vsaka sprememba pri enem računu vpliva na ravnovesje enačbe, zato mora biti drugi račun kot proti utež za uravnavanje ravnovesja. Takšen končept je znan kot "prinčip ravnovesja" in je pomemben za nadaljnjo razumevanje GnuCash in ostalih podobnih finančnih programskih orodij. Pri uporabi GnuCash vedno uporabljamo vsaj dva ali več računov, katere je potrebno uravnovesiti [86]. Dvostopno računovodstvo vključuje zapis vsake transakčije v glavni knjigi, nadalje kopiranje dela transakčije v ločenih knjigah imenovani dnevniki. V dvostopnem računovodstvu je transakčija izmenjava med najmanj dvema računoma. Ta metoda preprečuje napake in omogoča izslediti napako pri vnosu. Pri vnosu podatkov je potrebno ločiti račun od transakcij. Koncept dvostavnega računovodstva omogoča sledljivost denarja (od kod je prišel in kam gre) [86]. Za izvedbo primera potrebujemo osnovno znanje računovodstva, poznavanje vseh osnovnih petih pojmov in njihove zakonitosti. Prikaz enostavnega vodenja računovodstva zajema manjše število transakčij različnih prihodkov in odhodkov ter vpliv investičije v nakup sodobnega viličarja. 13.2 O programskem orodju Programsko orodje GnuCash (Slika 13.2) je odprtokodno in brezplačno orodje namenjeno vsem uporabnikom za pomoč na področju računovodstva oz. za vodenje računov [25] [56] in [59]. GnuCash uporablja GPL ličenčo in je del projekta GNU. Deluje na Linux, OpenBSD, FreeBSD, Solaris, Mač OS X, Unix in Mičrosoft Windows (z GnuCash verzijo 2.1.x od 14.04.2007 dalje) [59]. Primeren je za vodenje osebnih računov in računov v manjših podjetjih in organizačijah. Uporaben je za dvostavno knjigovodstvo v manjših podjetjih kot podpora pri vodenju prejetih in izdanih faktur [108] in [13]. Določene funkčije omogočajo, da vodimo evidenčo strank (dobavitelj, kupeč), zaposlenih in različnih računov - izdajanje računov, kot tudi terjatev in obveznosti. S podporo za OFX DirečtConnečt in HBCI lahko GnuCash komuničira tudi z banko (v kolikor podpira določene standarde). Vse končne rezultate je možno ekstrahirati, tudi poročila in grafe. Prehod na GnuCash iz druge računovodske programske opreme je enostaven, saj omogoča uvoz dokumentov iz programov kot sta Quičken in Mičrosoft Money. Dostopen je v 29 tujih jezikih (slovenske različiče ni) [13] in [14]. Cilji programske opreme GnuCash so [15]: • zagotoviti odprtokodno finančno orodje; • enostavna uporaba; • razčlenitev aktivnosti-model-pregled-kontrolor; • finančni motor z mnogimi funkčijami; • modularnost, prilagodljivost; • spletni pregledovalnik finančnih podatkov; • prihodnost: e-denarniča, e-plačevanje računov. Programsko orodje je namenjeno predvsem za: Language: English | Deutsch | Espafiol | Francais | Italiano | B^iS | Nederlarids | Norsk Bokmal | Portugues Download GnuCash 2.2.9 .Jjj^ Linux Source | Via distribution % Microsoft Windows XP/Vista/7 Mac OS X Intel | Power PC | Readme More downloads (Source, Development,...) Slika 13.2: Spletna stran GnuCash • osnovno računovodstvo; • osebno računovodstvo; • osebno e-poslovanje; • e-nakupe in e-plačevanje računov; • računovodstvo v manjših podjetjih. Prednosti programskega orodja GnuCash: • preprosta uporaba; • interoperabilnost; • možnost nadgradnje; • brezplačno programsko orodje; • široka paleta pomoči. Slabosti programskega orodja GnuCash: • omejitev možnosti in dodatnih funkčij, v primerjavi s plačljivimi programskimi orodji; • okrnjena poročila (grafični prikaz); • uvoz starih datotek. Dovvnload GnuCash Stable release (2.2.9) A stable release is a version of GnuCash that is weil iested and considered appropriate for every day use. The latest stable release of GnuCash rs 2.2.9. Choose the download for your operating system below. Installers . GnuCash 2.2.9 for Microsoft Windows XP/Vista/7 . GnuCash 2.2.9 for Mac OS X Intel I Power PC I Readme Linux Most finux dlstributlons come bundfed with a version of GnuCash, though If s not atways the most recent version and it may not have b recommended to use the GnuCash version that comes with your distribution. Below are ways to instali GnuCash on some of fhe more popular disthbutions: • Fedora: Fedora users can instali GnuCash through System--Administration->Add/Remove Software (Gnome) or Applications- • Mandriva: Mandriva users can instali GnuCash through the Softvvare Management in the Mandrlva Lmux Control Center. * Redhat/Centos: Redhat and CentOS don't have GnuCash intheir repositories by default. it can be installed however from the I configuring this additiona! softvvare reposštory for your setup, see EpePs wiki paae * Ubuntu: Ubuntu 9.10 users can instali GnuCash through the Softvvare Center (in the Applications menu). This vvlll Instali GnuCa Applications menu. Source code • bzip2 compressed tarball for GnuCash 2.2.9 . USA Mirror * Eurgpean Mirror Unstable/Development release (2.3.14) Unstable (development) releases are for testing purposes oniy. They contain the newest features and improvements, but may also co releases for everyday use. Slika 13.3: Namestitev programskega orodja GnuCash Prenos in namestitev Programsko orodje je dostopno na spletnem mestu GnuCash [11], kjer pod razdelkom Download, kot prikazuje Slika 13.3, izberemo stabilno verzijo glede na operačijski sistem, ki ga uporabljamo (Mičrosoft Windows, Ubuntu). Po prenosu izvedemo še namestitev programskega orodja. V kolikor uporabljamo Ubuntu operačijski sistem, je namestitev programskega orodja preprostejša, z uporabo Synaptič orodja enostavno poiščemo, prenesemo in namestimo programsko orodje GnuCash. Navodila za prenos in namestitev najdemo v uvodnem poglavju "Kako dostopati do programskih orodij?" Nastavitve Pred pričetkom dela s programom GnuCash s pomočjo čarovnika uredimo nastavitve za nadaljnjo uporabo (Slika 13.4). Izberemo denarno valuto in vrsto računa, ki ga želimo uporabljati. Na izbiro je več kot 30 različnih denarnih valut in 16 različnih računov, katere lahko odvisno od naših potreb in želja poljubno New Account Hierarchy Setup Choose Currency Slika 13.4: Nastavitve kombiniramo. Ko kreiramo in izberemo račune, pričnemo z delom. Prvi korak je vnos podatkov oz. transakčij. Podatke je možno uvoziti ali jih samostojno kreirati pod razdelki računov (Slika 13.5). Uvažanje podatkovnih datotek Programsko orodje GnuCash omogoča uvažanje in branje QIF (Quicken Interchange Format), kar omogoča večjo integračijo z drugimi plačljivimi programi in kakovostnejše delo v kolikor imamo že ustvarjene datoteke ali jih uvažamo od drugod. QIF je odprta spečifikačija za branje in pisanje finančnih dokumentov. GnuCash omogoča uvoz podatkovnih datotek tipa MT942, MT940, DTAUS in OFX/QFX (naslednik QIF datotek). QIF datoteke uvažamo s klikom na File, nadalje Import, kot prikazuje Slika 13.6. Slika 13.5: Kreiranje in vnos podatkov Edit View Actions Business Reports Tools Windows JHe New ■ Open m Nem m Delete ' Import QIF.„ H Save 0 Save As,. Ctrl+S Shift+Ctrl+S Pri nt,,, Esport Ctrl+P t 12" Properties Alt+Return Import OFX/QFX... Replay GnuCash ,log file,,. Import MT940 Import MT942 *i Import DTAUS Import DTAUS and sendL p en se p en se set fset nk ome interesi Vehicle Loan Interest Assets Current Assets Checking Account Income Equity eL 1 Nakup viličarja 2 učni primer 2 3 Učni primer 4 Dejan_Poizkus l Close i Quit - s Equity Ctrl+W Ctrl+oJ' Equity Slika 13.6: Uvoz datotek Slika 13.7: Izvoz podatkovnih datotek Slika 13.8: Orodja - 1. del Izvažanje podatkovnih datotek Programsko orodje GnuCash omogoča izvažanje računov in ostalih podatkovnih dokumentov (Slika 13.7). Podatkovni dokumenti so računi in dokumenti (dobavniča, stranka, zaposleni). Dodatne funkcije in orodja programa GnuCash Programsko orodje GnuCash poleg omenjenih funkčij in orodij, katere predstavimo v nadaljevanju, ponuja še različna orodja in funkčije: 1. Orodja v razdelku Tools v menijski vrstiči: e-poslovanje, e-bančništvo (uvoz/izvoz podatkov podjetje-banka), finančni računalnik (izračun kredita, obresti in števila pologov), glavna knjiga itd. (Slika 13.8 in Slika 13.9). 2. Orodja v razdelku Reports v menijski vrstiči: sredstva in obveznosti Ctd * - General Ledger File Edit ¥iew Transacticn Actions Business Reports Windows Help g Save Close 0 9 + Duplicate Delete Enter Online Banking Setup.. C Priče Editor f^ Accounts ^ Income ^ Expenses f^ Interest ffi Vet Date Num Description Financial Calculator Close Boole General Ledger :le Lear Slika 13.9: Orodja - 2. del Slika 13.10: Poročila (glavna knjiga, grafi, portofolijo, bilanca stanja); poslovanje (porocilo o zaposlenih, poročilo o stranki, dobavnica); prihodki in odhodki (izkaz poslovnega izida, grafi, denarni tok); davki; transakčije (Slika 13.10). 3. Orodja v razdelku Business v menijski vrstiči: stranka (kreiranje, urejanje, iskanje podatkov); prodajalec (kreiranje, urejanje, iskanje podatkov); zaposleni (kreiranje, urejanje, iskanje podatkov) in urejevalnik (davki, pogoji). 4. Orodja v razdelku Help v menijski vrstici: dodatna pojasnila in pomoc pri kreiranju racunov, razložitev dolocenih financnih izrazov, transakcij in osnovnih konceptov (Slika 13.11). Dodatna pomoc za uporabo programskega orodja GnuCash: • Uporaba GnuCash 1 • Uporaba GnuCash 2 Slika 13.11: Pomoč Problem Vpliv investicije v nakup sodobnega viličarja na finančno poslovanje. Doseganje učinkovitosti in pretočnosti materialnega toka je odvisno od celotnega delovanja sistema oskrbne verige. Časovne zamude v fazi skladiščenja bistveno vplivajo na celotno pretočnost in podaljšanje procesov v oskrbni verigi. Eden izmed vzrokov je lahko zastarela tehnologija oz. uporaba zastarelih transportnih sredstev. Hitro ukrepanje in investicija v nakup sodobne tehnologija (v našem primeru sodobni in ekološko sprejemljiv vilicar), ponudita uporabniku možnost optimizacije poslovanja, dosego višje pretocnosti materialnega toka in zmanjšanje stroškov (gorivo, cas in število manipulacij). Investicija v nakup sodobnega vilicarja lahko za manjša podjetja ali organizacije predstavlja nepremostljivo oviro. Tržne cene sodobnih vilicarjev se gibljejo od 20.000 € dalje. Takšna investicija predstavlja kratkorocno ogromen odhodek oz. strošek, katerega dolgorocno vsekakor izkoristimo in povrnemo v obliki optimizacije poslovanja in zmanjšanja stroškov. Vsaka investicija v nakup premicnine predstavlja v prvem koraku strošek oz. odhodek, ki ga moramo pokriti z drugimi sredstvi, najpogosteje z bancnim kritje z najemom kredita ali leasinga. V drugem koraku je ta premicnina naš lastniški kapital s katerim je možno najeti dodatne bancne krediti, za katere potrebujemo kritje v obliki nepremicnin ali premicnin. Investicija v nakup sodobnega vilicarja vsekakor ni strošek v njegovem celotnem življenjskem ciklu, saj nam po poplacilu obveznosti kredita ta ista premicnina ostane v lasti in nastopa v funkciji lastniškega kapitala. Vpliv investicije v višini 20.000 € na finančno poslovanje podjetja? 13.3 Uporaba V nadaljevanju predstavimo primer poslovanja podjetja OpenStorage, njihove denarne tokove in transakcije. Poleg tega predstavimo še vpliv investicije v nakup sodobnega viličarja na poslovanje podjetja. Po namestitvi programskega orodja GnuCash in izbiri računov pričnemo z delom. Za pričetek dela je potrebno odpreti nov dokument (Slika 13.12 in Slika 13.13) in izbrati denarno valuto in vrsto računa. V našem primeru izberemo denarno valuto evro (€) in račun za enostavno računovodstvo s kombinačijo posojila za avto. Z enostavnim računovodstvom prikažemo splošne transakčije, kot npr. transakčije prihodkov in odhodkov. Račun Car Loan služi kot račun za posojilo za investičijo v nakup sodobnega viličarja. Račun A Simple Chekbook uporabimo za prikaz osnovnih transakčij prihodkov, odhodkov, lastniškega kapitala itd. Slika 13.12: Zagon programa GnuCash Slika 13.13: Nov dokument Slika 13.14: Glavna stran 4 Accounts | jsl Income ^ Expenses jfgj Interest VehicIeLoanInterest (jj^ VehideLoan ^ Checking Account ^ Current Assets ^ Loans ^ General Date Num Description Transfer R Charge Income Balance 10.07.2010 5001 Prihodek l_prodaja voz Imbalance-EUR n 700.000,00 700.000,00 11.07.2010 5002 Prihodek 2_prodaja voz Imbalance-EUR n 70.000,00 770.000,00 11.07.2010 5003 Prihodek 3_prodaja voz Imbalance-EUR n 800.000,00 1,570.000,00 14.07.2010 5004 Prihodek 4_prodaja voz Imbalance-EUR n 140.000,00 1,710.000,00 18.07.2010 5005 Prihodek 5_prodaja voz Imbalance-EUR n 20.000,00 1,730.000,00 17.08.2010 1 Transfer n Chorge Income Bolonce Slika 13.15: Prihodki Po nastavitvah se v GnuCash pojavi glavna stran (Slika 13.14), kjer pričnemo z vnosom podatkov (transakcij, zneskov itd.). Podatke lahko uvozimo ali samostojno kreiramo. Za vsak račun kreiramo ali uvozimo podatke. Podatke pridobimo z ovrednotenjem vhodnih količin, ki jih pridobimo s pomočjo simulacije dogajanja. Tako so stroški komponent ovrednoteni s ceno in vhodno količino za obdobje 5 dni. Prihodki od prodaje so ovrednoteni s proizvodno količino vozil in dobičkom od prodaje vsakega vozila. Zaradi lažjega sledenja transakčij je potrebno natančno vnašati podatke (datum) in določiti identifikačijske številke transakčij (številka). Transakčije še opišemo in določimo vrsto transakčij (prenos in transfer računov). Prihodke sestavlja 5 različnih prihodkov od prodaje vozil v skupnem znesku 1.730.000 €, ki jih prejmemo kot nadomestilo za opravljeno dejavnost (transport, dostava, skladiščenje) v pročesu oskrbne verige (Slika 13.15). Odhodke sestavljajo plačila komponent, ki so ovrednotena z nabavno čeno in vhodno količino; mesečni stroški (voda, komunala, elektrika); izplačilo plač zaposlenim v oddelku skladišča in transporta; ostali stroški (režijski, vzdrževanje). Vsi odhodki znašajo1.682.500 €. K temu prištejemo še plačilo Slika 13.16: Odhodki Vehicie Loan ^ Checking Account | Trial Balance | Account Summary | Hello, World frrr? Opening Balances ^ Equity J Cash F Slika 13.17: Najem posojila obresti za najem posojila, ki znašajo 1.500 €. Skupni znesek odhodkov je tako enak 1.684.000 € (Slika 13.16). Najem posojila za investicijo v nakup sodobnega vilicarja opredelimo in umestimo v obveznosti, saj najem posojila predstavlja obveznost vrnitve sredstev. Znesek posojila znaša 20.000 € in v danem primeru poveCa višino lastniškega kapitala (Slika 13.17). Za sredstva, med katera spada banCni raCun, doloCimosredstva, ki smo jih prejeli in jih hranimo na banCnem raCunu. Skupni znesek sredstev znaša 29.500 €. Sredstva imajo v lastniškem kapitalu pozitivni predznak, ko od njih odštejemo obveznosti, dobimo vrednost lastniškega kapitala (Slika 13.18). Obveznosti in sredstva predstavljajo lastniški kapital, kateremu dodamo še razliko med prihodki in odhodki. Razlika med sredstvi in obveznostmi znaša v našem primeru 49.500 € (Slika 13.19). Pregled vseh raCunov poda naslednjo sliko (glej Sliko 13.20): Accounts Income Expenses Interest Vehicie Loan Interest Vehicie Loan Checking Account Curr 1 Date Mu m Description Transfer R Deposit Withefrawal Balance 20.07.2010 6001 Državna pomoč Equity:Opening Balances n 4.500,00 4.500,00 20.07.2010 6002 Stanje na računu Equity:Opening Balances n 10.000,00 14.500,00 20.07.2010 6003 Posojilo Equity:Opening Balances n 15.000,00 29.500,00 22,Q7,2Q10| 0 Num Description ^rcriifer n Deposit Withdra wa i Balance Slika 13.18: Sredstva Vehicie Loan ^ Checking Account Trial Balance j Account Summary | Hello, World Opening Balances Equity Cash Fl low Date Num Description Tra n sfer R Decrease Increase Balance 20.06.2010 1001 Nakup viličarja Li a b i 1 iti es: Loan s: Veh i c 1 e Loan n 20.000,00 20.000,00 20.07.2010 6001 Državna pomoč 2ts:Current Assets:Checking Account n 4.500,00 24.500,00 20.07.2010 6002 Stanje na računu stsCurrent Assets:Checking Account n 10.000,00 34.500,00 20.07.2010 6003 Posojilo 2ts: C u rre nt As sets: Ch ec ki n g Ac c ou nt n 15.000,00 49.500,00 18.Q8.2Q10| 0 Num Description Transfer n Decreose Increase - - a Slika 13.19: Lastniški kapital • višina obveznosti, kamor umestimo posojilo za nakup vilicarja, znaša 20.000 e, • višina odhodka, kamor umestimo vse odhodke oz. stroške, znaša 1.684.000 e, • višina sredstev, kamor umestimo stanje zneska na bančnem računu, znaša 29.500 e, • višina prihodkov, kamor umestimo vse prihodke, znaša 1.730.000 e, • višina lastniškega kapitala, kjer obveznosti odštejemo od sredstev, znaša 49.500 e. File Edit View Actions Business Reports lools Windows Help S Save M s a Close Open Edit New Delete 4 j Accounts Account Name B as Loans ž Vehicle Loan Expenses Interest Vehicle Loan Interest Checking Account I ^ Expei Type Liabilit/ Liabilit/ Liability Expense Expense S M Interest Vehicle Loan Interest Expense | ^ AssetH Asset B ^ Current Assets Asset Checking Account Bank Income Equity Equity Bank | ^ Income Equity | M Opening Balances ( Imbalance-EUR 4 Description Liabilities Loans Vehicle Loan Expenses Interest Vehicle Loan Interest Assets Current Assets Checking Account Income Equity Opening Balances 4 Commodity 4 Euro Euro Euro Euro Euro Euro Euro Euro Euro Euro Euro Euro Euro Balance 4 Total # 0,00 € | -20.000,00 11 0,00 € -20.000,00 € -20.000,00 € -20.000,00 € 0,00 € | 1,684.000,00T| 1.682.500,00 € 1,684.000,00 € 1.500,00 € 1.500,00 € 0,00 € | 29.500,00 € | 0,00 € 29.500,00 € 29.500,00 € 29.500,00 € 1.730.000,00 € | 1,730.000,QoT| 0,00 € | 49.500,00T| 49.500,00 € 49.500,00 € 46.000,00 € | 46.000,00 fl €, Grand Total: Assets: 95.500,00 € Profits: 46.000,00 € ki Slika 13.20: Pregled računov Iz slednjega sklepamo: • podjetje posluje z dobičkom, ki znaša 46.000 €, • višina skupnih sredstev, sestavljena iz dobička in lastniškega kapitala, znaša 95.500 €, • investičija v nakup sodobnega viličarja (najem posojila) poviša lastniški kapital. S programskim orodjem GnuCash lahko pripravimo in izvozimo različna poročila glede na naše potrebe in želje [24]. S klikom na Reports v menijski vrstiči izbiramo med različnimi vrstami poročil. Za prikaz denarnih tokov izberemo v menijski vrstiči razdelek Reports, nadalje Income and Expense in nadalje Cash Flow (Slika 13.21). Najpomembnejše je sprotno pregledovanje in vodenje glavne knjige, kamor beležimo vse transakčije z vsemi potrebni podatki za določeno obdobje. Poročilo glavne knjige se nahaja v razdelku menijske vrstiče Reports, nadalje Assets and Liabilities in nadalje General Ledger (Slika 13.22). File Edit View Acticns Reports | Tool s Windows Help m Save Close Back Budget Repcrt Cash Flow Equity E Assets Bi Liabilities ► Rllsinp':'; ► "L' Cash Flow - 01.01.2010 to 31 Selected Accounts Income Si Expense Sample fii Custom S Account Summary Tax Rep o rt SiTXF btport Transaction Rep o rt Assets As s ets: Current Assets and selected subaccounts Inibalance-EUR Money into selected accounts comesfrom Equity:Opening Balance;; 29,500,00 € Income 1,730,000,00 € Mone/In 1.759.500,00 € Stop Add Repcrt n Expor §udciet Recgit Equity Statement Expense Barchart Btpense Piechart Expensesvs, Day of Week Income &. Expense Chart Income Barchart Income Piechart Income Statement Income ys. Day of Week Trial Balance lrnar Money out of selected accounts goesto bpensesilnterest 1,682,500,00 € Expenses:Interest:V'ehicle Lcan Interest 1,500,00 € MoneyOut 1 .&84.000,00 € Difference 75.500,00 € Slika 13.21: Izbira poročila denarnega toka File Edit Vievv Actions Business I S Save u Close ^ | Assets OverTime BudgetReport [c Transaction Rep o rt From 01.01.2010 To 31.12.2C Date Description Opening Balances 20.06.2010 Na kup vi I i carja Total For Opening Balances Vehicle Loan 20.06.2010 Nakup viličarja Total For Vehicle Loan Income 10.07.2010 P ri h od ek l_prod aj a vozi I Total For Income Imbalance-EUR 10.07.2010 P ri h od ek l_prod aj a vozi I Tools Windowi Help Assets Sl Liabilities Business Income & Expense Sample & Custom Account Summary Iax Report &TXF Export Transaction Report 1 Debit Advanced Portfolio Asset Barchart Asset Piechart Average Balance Balance Sheet fipnprfll Imimfll_ Generaf Ledger Investment Portfolio Liability Barchart Lia bi I ity Piechart NetVVorth Barchart Priče Scatterplot ♦i Export Options I Prir Balance Account Summary Hellc 20.000.00 i 20.000,00 € -20.000,00 € 700.000,00 € Slika 13.22: Glavna knjiga File Edit View Actions Business Reports Help S u Save Close Back Forwarc Reload Stop | i Balance Sheet Assets Assets O ver Tirne Budg Equity Stati Cash Flaw - 01.01.2010 to 31.12.2010 Selected Accounts • Assets • As sets: Current Assets and selected subaccounts • Imbalance-EUR Slika 13.23: Osveževanje podatkov Osveževanje in posodabljanje podatkov se izvaja samodejno ali s klikom na Reload v orodni vrstici programa. Samodejno osveževanje podatkov poskrbi za finančno natančnost pri vsakokratnem dodajanju oz. popravljanju računov (Slika 13.23). Povzetek Poslovna učinkovitost, kamor uvrščamo vse logistične procese (transport, skladiščenje...), je v veliki meri odvisna od finančnega načrtovanja, izvajanja in kontroliranja. V številnih primerih je kapital gonilna sila razvoja in napredka in presežki izraženi v kapitalu omogočajo dolgoročni razvoj podjetja ali organizačije. Pravilno in strateško usmerjanje presežkov v razvoj in posodabljanje obstoječih sistemov in opreme zagotavljajo obstoj podjetja in povrnitev vsakega investiranega sredstva. Takšen način zahteva odlično poznavanje finančnih zakonitosti in področij (denarni tokovi, zakoni). (Če k osnovnemu znanju računovodstva dodamo še poznavanje in uporabo programskega orodja, govorimo o odlični kombinačiji učinkovitega in kakovostnega vodenja računa. Z uporabo finančnega orodja GnuCash prikažemo manjši segment vodenja osnovnih računov in vpliv investičije v nakup sodobnega viličarja na finančno poslovanje. Vsekakor je investičija v prvem koraku strošek oz. odhodek za podjetje, ampak v nadaljevanju predstavlja vir lastniškega kapitala, kakršna je npr. nepremičnina. Investiranje v sodobne tehnologije ima posreden vpliv na finančno poslovanje, saj dolgoročno zmanjšuje posamezne stroške poslovanja, v našem primeru transporta in manipulačij. Programsko orodje GnuCash je priporočljivo za uporabo in vodenje računov v manjših podjetjih ali manj zahtevnih okoljih, vsekakor pa je priporočljiv za vodenje osebnega računa [50]. Pri opisu programskega orodja GnuCash smo uporabili še dodatne vire in literaturo: [7] [16]. Poglavje 14 GPSS WORLD - simulacija "dogajanja" v skladišču Simulacijsko orodje Simulačija vhodnega in izhodnega toka materiala Primer: gibanje zalog materiala 14.1 Teoretično ozadje Simuliranje resničnega življenja je že od nekdaj želja mnogih. Življenje kot tako pa je prečej kompleksen sistem in kadar za reševanje podobnih kompleksnih sistemov ni dostopnih matematičnih modelov (prezahtevni matematični modeli), se za reševanje tovrstnih problemov najpogosteje uporabljajo računalniške simulačije. Informačijsko podprte simulačije realnih problemov omogočajo predstavitev obnašanja kompleksnega sistema. Njihov primarni čilj je prikaz obnašanja sistema iz resničnega življenja ali hipotetične situačije s spreminjanjem različnih parametrov. Simulačije izvajamo predvsem s podporo sodobne informačijske tehnologije. Računalniške simulačije uporabljamo predvsem za dinamične, diskretne in stohastične pročese [73]. Prav tako tudi za zvezne in hibridne pročese [62]. Dinamični pročesi so pročesi povezani s časovnim potekom, diskretni pročesi so pročesi razdeljeni na večje število časovnih intervalov, stohastični pročesi pa vnašajo negotovost in tveganje v obnašanje sistema. Namen simulačije je generiranje naključnih dogodkov s predhodno konkretizačijo vhodnih podatkov in parametrov, s čimer se približamo dejanskemu stanju iz resničnega sveta. Verodostojnost in točnost izhodnih podatkov zagotovimo z natančno konkretizačijo (približanje realnosti) vhodnih podatkov, na katerih temelji čelotna simulačija. Uporaba simulačijskih orodij je v zadnjih letih silovito porasla, predvsem zaradi želje po kvalitetnem reševanju in prikazu problemov [73]. Simulačijska orodja so praktično uporabna v vsakem okolju, to pa zagotavlja napredek na področju informačijske tehnologije. Področja, kjer uporabljamo simulačije so finanče, medičina in druga področja med katera uvrstimo tudi logistiko, promet [73]. Obstaja več vrst simulačij, katere razlikujemo na osnovi: • kriterijev, ki jih uporabimo za modeliranje določenega vidika realnega sveta (z drugimi besedami teorija in predpostavke, ki jih uporabimo za predstavitev delovnih pročesov v podjetju, za predstavitev notranje strukture čeliče ali nekega naravnega sistema...); • postopka simulačije, ki ga uporabimo za predstavitev dinamike realnega sveta. Simulačije delimo glede na stanje sistema (diskretne (število programov v sistemu) in zvezne (temperatura)) in na čas (diskretne (dnevni tečaji delnič) in zvezne (število zahtev v čakalni vrsti)). V praksi poznamo več vrst simulačij, ki se razlikujejo predvsem na podlagi uporabe v različnih okoljih, kot npr. simulačije letov, simulačije vožnje vozila, simulačije pročesov [52]. Pri računalniških simulačijah navadno uporabljajo simulačije na osnovi diskretnih dogodkov in zveznega časa. S simulačijo pročesov v izbranem podjetju ponazorimo tok dogodkov in predvidimo morebitne probleme, ki se lahko pojavijo tekom simuliranja izbranega modela. Tako lahko npr. simuliramo tok vhodnega in izhodnega blaga, gibanje zaloge blaga, morebitne čakalne vrste itd. Eden izmed prvih simulačijskih jezikov, ki omogoča simulačije sistema strežbe je GPSS (General Purpose Simulation Systems) jezik, katerega so razvili v IBM v začetku 60-tih let prejšnjega stoletja [74] [104] [73] [34]. Izgradnja sistema temelji na kopiranju spečifičnih statističnih podatkov (intenziteta prometa, povprečno število čakajočih v vrsti) brez grafične ponazoritve simulačije. Kakovost in odličnost simulačije je odvisna od simulačijskega orodja, pri čemer odločilno vlogo igrajo finanče. Različna plačljiva simulačijska orodja ponujajo najsodobnejše možnosti priprave in izdelave simulačij. Za osnovne potrebe simuliranja dogodkov enostavnih primerov so uporabni že preprosti in prosto dostopni programi, kot so GPSS World, WebGPSS, SimPy itd. V nadaljevanju bomo predstavili uporabo simulačijskega orodja GPSS World. Računalniške simulačije opisujejo operačije simulačij. Mnogo računalniških simulačij ima grafično podlago in preprosto statistično analizo in obdelavo podatkov. Pomemben del računalniški simulačij diskretnih dogodkov je generiranje naključnih kombinačij in števil, ki izhajajo iz verjetnostne porazdelitve. Primeri programske opreme za diskretne dogodke so AutoMod, Arena, GPSS, Plant Simulation in Simula. Primeri programske opreme za zvezne dogodke so DYNAMO, SimApp, Simgua in VisSim. Primeri programske opreme za "mešane" so AnyLogič, Modeliča, Saber, SeSAm Multiagent simulator and graphičal modelling environment in Simulink [62]. 14.2 O programskem orodju Simulačijsko orodje GPSS World je bilo sprva namenjeno predvsem za zagotavljanje kakovostnih odgovorov na vprašanje "Kaj če?«. GPSS World ohranja transparentnost in vodljivost sistema. Zasnovan je na način zagotavljanja hitrih in zanesljivih odgovorov. V skladu s temi čilji je stiliziran in priporočljiv za uporabo, vendar samo simulačijsko orodje ne zagotavlja grafične ponazoritve pročesa simulačije [73] [34]. Z uporabo GPPS World simulačijskega orodja je mogoče predvideti učinke modeliranja in izbire realnega kompleksnega sistema. Gre za čelovito orodje za modeliranje, ki obsega diskretne in zvezne funkčije računalniške simulačije, z visoko stopnjo interaktivnosti in vizualizačije. Uporabniki lahko pričakujejo Computer Simulation Our GPSS VVorld0" line of simuiatiori products has successfully served thousarids of users. Let us teli you about them. Simulation is Predictive Power! We, at Minuteman Softsvare, Kave been providing quality simulation software to professionals around the world for over 20 years. Our customers have saved millions of dollars by optimizing their systems according to simulation results. How about you? Want to see farther into the future? Dowriload a GPSS World Simulation Environment and give it a try! There are lots of examples to get vou started. (The download file is around 5 MB in size). Slika 14.1: Spletna stran GPSS World hitre odgovore, brez nepotrebne predhodne priprave vizualizacije problema. Idealno je za tiste, ki potrebujejo hitre rešitve v kratkem Času (Slika 14.1) [34]. Prenos in namestitev Simulacijsko orodje GPPS World je izdelano za Windows okolje, vendar programsko orodje Wine omogoča uporabo tudi v Ubuntu. Dostopen na spletni strani GPSS, kjer izbiramo med različnimi licenciranimi verzijami. Študentska verzija je brezplacna in prosto dostopna, od placljivih verzij se razlikuje le v številu možnih blokov in hitrosti procesiranja. Izbrano študentsko verzijo namestimo s klikom na General Information in nadalje v razdelku Downloads, kjer s klikom na GPSS World Student Version pricnemo s prenosom programskega orodja (Slika 14.2). Osnovno znanje za uporabo simulačijskega orodja GPSS World Za uporabo simulacijskega orodja GPSS World priporocamo znanje iz podrociij: operacijskih raziskav, optimizacijskih metod, splošnih matematicnih metod, osnov programiranja. Osnovne značilnosti simulačijskega orodja GPSS World Simulacijsko orodje GPSS World je odlicno za uporabo simuliranja izbranega modela, natancneje predvideva odziv kompleksnih sistemov. Orodje temelji na GPSS simulacijskem jeziku. Omogoca enostavne simulacije vseh vrst strežnih sistemov in mrež. GPSS World ima vgrajen program za izpis dolocenih statisticnih podatkov (izkorišcenost strežnika, intenzivnost prometa, povprecno Downloads Slika 14.2: Prenos programskega orodja GPSS World število čakajočih v vrsti, povprečni strežni čas, povprečni čas čakanja v vrsti itd.) [110]. Diskretne dogodke, ki jih simuliramo v GPSS World, predstavimo z bločnim diagramom, v katerem bloki predstavljajo neke aktivnosti. V modelih srečujemo različne elemente, statične in dinamične [73]: • dinamični elementi so: prečkanje vozil skozi križišče in stranke, ki prihajajo k frizerju in • statični elementi: križišče, ki ga vozila prevozijo, pristajalne steze, frizer. Dinamični elementi se imenujejo transakčije. Statični elementi so predstavljeni z bloki (izvor transakčij, domena transakčij, prostor za čakanje transakčij). Same transakčije z bločnim diagramom ne moremo prikazati, zato simulačijski projekt zahteva nekaj korakov [110]. Poleg modeliranja in zbiranja podatkov še testiranje in verifičiranje, simulačije, analize in rezultiranje. GPSS World ima zmogljivost prikazati vsakega od teh korakov, pri čemer je simulačija sestavljena iz blokov in transakčij. Bloki so postaje, preko katerih potujejo transakčije. Transakčije pa predstavljajo elementarne delče, ki se gibljejo od postaje (bloka) do postaje (bloka) po v naprej določenem vrstnem redu. Prednosti pred drugimi konkurenti (simulatorji) (povzeto po [110]): • lahko se ga je naučiti (ne potrebujemo predznanja o programiranju); • ni nepotrebnega dela z definiranjem izpisa in • program GPSS je najkrajši v primerjavi z drugimi jeziki. Ima tudi nekaj slabosti: • simulačijski čas je daljši kot pri drugih simulatorjih in • če je problem težko rešiti v GPSS, je potrebno uporabiti drug jezik. Transakčije Izvršijo določeno nalogo v modelu; ko končajo svojo nalogo, zapustijo sistem in se uničijo. Bloki So namenjeni za opis premikov transakčij skozi sistem. Predstavljaj spečifično akčijo oz. dogodek, ki se pojavi v sistemu. Bloki, ki se najpogosteje uporabljajo: Generate, Terminate, Advanče, Release, Size, Enter, Leave, Test, Transfer. Resursi So statične entitete, ki ne morejo zapustiti sistema in jih ne moremo uničiti. Uporabljajo jih transakčije. GPSS ima dva tipa resursov: Fačility in Storage. Krmilni stavki Definirajo entitete, se uporabljajo v modelu ter upravljajo in vodijo izvršitev blokovnih stavkov v modelu. SNA Standardni numerični atributi so funkčije, ki zagotovljajo informačije o entitetah in izvršujejo določen tip kalkulačije. Blokovni diagram Diagram, v katerem so glavni deli ali funkčije prikazani s povezavami med bloki, kar predstavlja relačije in odnose med bloki. Tabela 14.1: Osnovni elementi za simulačijo v GPSS Vir: prirejeno po [35] Problem 1 V izbranem primeru želimo simulirati materialni tok treh različnih komponent: pnevmatik, platišč in vijakov v oskrbni verigi, ki povezuje različne subjekte (dobavitelj, prevoznik, kupeč itd.) in aktivnosti (dostava, prevzem, skladiščenje, odprema itd.). Sistematično planiranje oskrbne verige v fazi izvedbe dostave in skladiščenja potrebnih komponent zagotavlja učinkovitost in visoko stopnjo odzivnosti vseh subjektov v oskrbni verigi, kar rezultira v večjo pretočnostimaterialnega toka. Pretočnost materialnega toka je pomembna z dveh vidikov, ekonomskega in tehničnega. Ob predpostavljanju, da je pretočnost materiala nizka, pomeni, da imamo visoke stroške zaradi zamud, izgub itd. Upoštevanje načela odprave nepotrebnih stroškov zahteva investičijo v reorganizačijo in optimizačijo dela. Pri tem je pomemben tehnični vidik, torej kako in s čim doseči višjo pretočnost materialnega toka. Ena izmed možnosti je uporaba različnih simulačijskih orodij za izdelavo različnih sčenarijev in modelov. Simuliranje materialnega toka treh različnih komponent, na vhodni strani modela. Simuliranje dostave, ki se izvrši s tremi različnimi prevoznimi sredstvi, in sičer platišča s tovornjakom, pnevmatike z vlakom in vijaki s kombijem in na izhodni strani odpreme komponent z vmesno fazo skladiščenja. Izvedemo jo s pomočjo simulačijskega orodja GPSS World in hkrati preverimo oz. izdelamo različne sčenarije s spreminjanjem vhodnih podatkov (časovni interval dostave, kapačitete skladišča, količina dostavljenih komponent, manipulačijski čas itd.) z uporabo "Kaj če?" analize. S simulačijo materialnega toka v časovnem intervalu 7200 minut oz. 5 delovnih dni (24 urni delovnik) skušamo identifičirati: • izkoriščenost skladiščnih kapačitet; • čakalne vrste na vhodni in izhodni strani skladiščnega pročesa; • interna pretočnost materiala (skladiščenje, prevzem in odprema); • gibanje zalog; • optimalne naročilne količine. S spreminjanjem vhodnih podatkov poizkusimo dobiti najoptimalnejši sčenarij, to pomeni najkrajši časi (čakalnih vrst, odpreme, manipulačij), izkoriščenost skladiščnih kapačitet, enakomernost dostavljenih količin treh komponent itd. (Časovne zamude pri dostavi, manipulačiji ali prezasedenosti skladiščnih kapačitet ene komponente, bodisi vijakov ali pnevmatike, povzročijo podaljšanje časa prevzema, čakalne vrste, zastoje pri odpremi itd. Reševanje in določitev najoptimalnejšega scenarija je težaven in dolgotrajen proces, pri čemer upoštevamo številne dejavnike, ki vplivajo na izvajanje procesov in podprocesov. Z uporabo programskih orodij je to enostavno, a prihaja do razlik pri rezultatih, ki jih dobimo z analiticnim reševanjem in reševanjem s pomocjo programskih simulacijskih orodij. Analitičen izračun časovnih intervalov prihodov dostave komponent Izhajamo iz dejstva, da želimo v izbranem proizvodnem obdobju, ki znaša 7200 minut ali 5 dni proizvesti 770 vozil, pri cemer 1 vozilo potrebuje 4 platišca, 4 pnevmatike in 16 vijakov. Pri tem potrebujemo naslednjo kolicino komponent, glej Tabelo 14.2. Narocene kolicine komponent je potrebno še transportirati od dobavitelja do našega skladišca. Transport izvajamo s tremi razlicnimi prevoznimi sredstvi. Vsako izmed njih ima doloceno zmogljivost oz. kapaciteto, ki jo lahko prepelje. Kapaciteta prevoznih sredstev je predstavljena v Tabeli 14.3. S podanimi podatki izracunamo potrebno število in casovni interval dostav v dolocenem obdobju. Izracun v Tabeli 14.4. Z izracunom potrebnih intervalov dostave komponent lahko sklepamo pogodbe z našimi dobavitelji, pri cemer upoštevamo, da dobavitelj in njegov prevoznik upoštevata dogovorjene casovne roke dostave komponent, da se izognemo tveganjem zastoja proizvodnega procesa ali kopicenja zalog. Pri dolocitvi intervalov dostave moramo vsekakor upoštevati nacelo fleksibilnosti in prožnosti dostave in dodati k dogovorjenim casovnim rokom dolocen odstotek standardnega odklona (+/- minute). Manjši je odstotek standardnega odklona, manjša je prožnost in fleksibilnost dostave, pri cemer obstaja vecje tveganje in verjetnost, da pride do zamud pri dostavi. Nasprotno je ob vecjem odstotku standardnega odklona. Kakšen naj bo ta odstotek in kako bo vplival na celoten proces oskrbne verige, je naslednji zahteven in dolgotrajen korak analiticnega reševanja. Z uporabo programskega orodja GPSS World je ta naloga enostavnejša in hitreje rešljiva. Platišča 770 vozil x 4 kos x 5 dni = 15.400 kos Pnevmatike 770 vozil x 4 kos x 5 dni = 15.400 kos Vijaki 770 vozil x 16 kos x 5 dni = 61.600 kos Tabela 14.2: Analitičen izračun časovnih intervalov Tovornjak (platišča) 390 kos Vlak (pnevmatike) 800 kos Kombi (vijaki) 1.450 kos Tabela 14.3: Kapačitete prevoznega sredstva Število Število Interval Interval dostav dostav dostave dostave (5 dni) (1 dan) (ura) (minute) Platišča 39,48 7,896 3,03 181,8 Pnevmatika 19,25 3,85 6,23 373,8 Vijaki 42,48 8,496 2,82 169,2 Tabela 14.4: Kapačitete prevoznega sredstva Izračuni Število dostav Obdobje 5 dni 15.400 kos / 390 kos = 39,48 15.400 kos / 800 kos = 19,25 61.60® kos / 1.450 kos = 42,48 Obdobje 1 dan 39,48 / 5 = 7,896 19,25 / 5 = 3,85 42,48 / 5 = 8,496 Interval dostav Ure 24 ur / 7,896 = 3,03 ure 24 ur / 3,85 = 6,23 ure 24 ur / 8,496 =2,82 ure Minute 3,03 * 60 = 181,8 6,23 * 60 = 373,8 2,82 * 60 = 169,2 14.3 Uporaba Simulacije razlicnih scenarijev izvedemo v simulacijskem orodju GPSS World, kjer predhodno pripravimo potreben simulacijski model oz. program (dodan v Prilogi) z vnosom izbranih podatkov in njihovo modifikacijo. Cilj simulacije je doseci vse prej omenjene predpostavke, cim krajši casi, cim vecja izkorišcenost skladišcnih kapacitet itd. Blokovni diagram Zacetek simulacije temelji na pripravi blokovnega diagrama, s katerim ponazorimo potek procesov ter njihovih medsebojnih povezav in odnosov. Blokovni diagram je hkrati tudi arhitektura simulacijskega modela. Uporaba podobnega simulacijskega orodja WebGPSS temelji na izdelavi blokovnega diagrama (Slika 14.3) [55]. Tekstovna datoteka Simulacijski model in vhodne podatke predhodno pripravimo v obliki tekstovne datoteke v beležnici (Notepad) in jih kasneje klicemo v GPSS World. Tekstovna datoteka s simulacijskim modelom mora vsebovati s smiselno urejene bloke in transakcije (bistveni element GPPS so transakcije, ki v modelu izvršijo doloceno nalogo in lahko imajo enega ali vec atributov), tekstovna datoteka z vhodnimi Slika 14.3: Primer blokovnega diagrama za izbrano simulačijo fifc} GPSS World - warehouse File Edit Search View Command Window Help .□JMlhJ alTluffl HI warehou£e * * Avtor: BJ; Laboratorij za informatiko; FL * Verzija: 19. 3. 2009 * Opozorilo: * - Tekstovna datoteka (glej INCLUDE) mora imati vrstico v DOS formatu (CRLF) * - UX sistemi imajo samo LF * - MA.C sistemi imaj o samo CR * INCLUDE rrwareha-aseDefinitians. txt" INCLUDE "varehause.txt" Slika 14.4: Kličanje tekstovnih datotek v GPSS podatki pa vhodne podatke kot so skladiščna kapačiteta, časovni intervali. GPSS kliče vse izbrane tekstovne datoteke in izvede simulačijo na podlagi podanega simulačijskega modela in podatkov (Slika 14.4). GPSS omogoča izpis izhodnih podatkov v obliki poročila, pridobljene podatke pa lahko poljubno urejamo in uporabljamo za nadaljnje raziskave, analize in grafične ponazoritve. Izdelava simulačijskega modela Simulačijski model je sestavljen iz 14 osnovnih blokov in stavkov, ki skupaj tvorijo kombinačijo čelotne simulačije iz 56 blokov. Simulačija je sestavljena iz simulačijskega modela in vhodnih podatkov. Oba dela simulačije sta kreirana v tekstovni datoteki in sta "kličana" v začetni model, kreiran v programskem orodju GPSS World. Za simulačijski model uporabimo bloke in stavke, ki so obrazloženi v Tabeli 14.5 (prirejeno po [35]. GENERATE Blok GENERATE kreira transakčijo in jih vnaša v model. SAVEVALUE Blok SAVEVALUE shranjuje vrednosti. ENTER Blok ENTER simulira vstop transakčije v "storage". TERMINATE Blok TERMINATE uniči transakčije, ko zapustijo model. QUEUE Blok QUEUE omogoča vstop transakčije v vrsto za statistiko. TEST Blok TEST dovoljuje in prepoveduje nadaljevanje poti transakčije preko bloka. ADVANCE Blok ADVANCE pomeni čas zadrževanja transakčije, uporabljamo ga za simulačijo zakasnitve transakčije. DEPART Blok DEPART pomeni, da je transakčija zapustila vrsto. TABULATE S TABLE izvršimo izračun tabele z vstopom transakčije v blok TABULATE. TABLE S stavkom TABLE definiramo tabelo. LEAVE Blok LEAVE simulira izstop transakčije iz "storage". START START je krmilni stavek, ki ga uporabimo za iničializačijo simulačije. STORAGE STORAGE je definičijski blok, kateremu določimo kapačiteto. EQU Številčno izražena vrednost. Tabela 14.5: Bloki in stavki SIMULACIJSKI MODEL (del) GENERATE SAVEVALUE ENTER ENTER ENTER TERMINATE ,,,1 TrafficLight,Green StoRim,StartNoRim StoTire,StartNoTire StoScrew,StartNoScrew *** Rim section begin ********* * Input to warehouse :: rims GENERATE QUEUE TEST GE TEST E SAVEVALUE ENTER ADVANCE SAVEVALUE DEPART TERMINATE * Otput from warehouse :: rims GENERATE TABULATE TEST GE LEAVE TERMINATE RimStorageEmpty TERMINATE InRimTimeMean,InRimTimeRange QueueInWarehouse,1 R$StoRim,InCapVehRim X$TrafficLight,Green TrafficLight,Red StoRim,InCapVehRim InVehManipulRim,InVehManipulRimRange TrafficLight,Green QueueInWarehouse,1 OutRimTimeMean,OutRimTimeRange TableRim S$StoRim,OutCapVehRim,RimStorageEmpty StoRim,OutCapVehRim Rim section end ******************************************** Tire section begin ***************************************** Input to warehouse :: tire GENERATE InTireTimeMean,InTireTimeRange QUEUE QueueInWarehouse,1 TEST GE R$StoTire,InCapVehTire SAVEVALUE DEPART TEST E SAVEVALUE ENTER ADVANCE X$TrafficLight,Green TrafficLight,Red StoTire,InCapVehTire InVehManipulTire,InVehManipulTireRange TrafficLight,Green QueueInWarehouse,1 TERMINATE Otput from warehouse :: tire GENERATE TABULATE TEST GE LEAVE OutTireTimeMean,OutTireTimeRange TableTire S$StoTire,OutCapVehTire,TireStorageEmpty StoTire,OutCapVehTire TERMINATE TireStorageEmpty TERMINATE *** Tire section end ****** Obrazložitev modela Problem distribucije in skladišcenja treh razlicnih komponent oblikujemo v simulacijski model. Simulacijski model generira transakcije v obdobju 7200 minut, le te potujejo po vnaprej izbrani poti, kar pomeni, da obišcejo vse bloke, ki jih uporabimo v našem simulacijskem modelu. Simulacija se pricne s kreiranjem zacetnega stanja zalog v skladišcih in proste cakalne vrste. Sledi generiranje transakcij prihodov dostavnih prevoznih sredstev v dolocenih casovnih intervalih. V danem primeru je transakcija prihod dostavnega vozila, ki se postavi v cakalno vrsto za razkladanje komponent. Pri tem preverimo cakalno vrsto, ali je kakšno prevozno sredstvo pred njim in stanje zaloge v skladišcu, saj mora v primeru zasedenosti skladišcnih kapacitet prevozno sredstvo pocakati na zmanjšanje skladišcnih enot (odprema) in posledicno na razkladanje. Po razkladanju sledi manipulacija in skladišcenje komponent. Odpremni casi in odpremne kolicine so doloceni s casovnimi interval. Vilicar ob prihodu v skladišce preveri razpoložljivost skladišcnih enot. V kolikor ni zadosti skladišcnih enot, caka na dostavo novih enot. Simulacijski model je enak za vse tri komponente, katere medsebojno vplivajo na cakalno vrsto pri dostavi komponent. Porazdelitev gibanja zalog zapisujemo v tabelo, s katero lahko ugotovimo pogostost praznega ali polnega skladišča. K tem podatkom lahko dodamo še finančni vidik in finančno izkoriščenost skladišča. OBRAZLOŽITEV SIMULACIJSKEGA MODELA Začetno stanje v skladišču GENERATE SAVEVALUE ENTER ENTER ENTER TERMINATE generiramo transakcije začetnega stanja v skladišču, je 1 shranimo vrednosti, če je »Green« je 1, »Red« je 0 začetno stanje v skladišču platišč (»storage«) začetno stanje v skladišču pnevmatik (»storage«) začetno stanje v skladišču vijakov (»storage«) transakcija zapusti model limit Skladišče platišč Prihod GENERATE QUEUE TEST GE TEST E SAVEVALUE ENTER ADVANCE SAVEVALUE DEPART generiramo transakcije prihodov v skladišče platišč po časovnih intervalih vstop transakcije v čakalno vrsto preverimo skladiščne kapacitete ali vhodne količine presegajo skladiščne kapacitete preverimo, če skladiščne kapacitete dovoljujejo skladiščenje, če dovoljujejo, se transakcija nadaljuje če skladiščne kapacitete ne dovoljujejo skladiščenja (so polno zasedene), gre transakcija v čakalno vrsto in stoji. Shranimo vrednosti dobavna količina vstopi v skladišče (transakcija vstopi »storage«) trajanje transakcije oz. manipulacij s platišči shranimo vrednosti transakcija zapusti čakalno vrsto in sprosti mesto za naslednjo transakcijo Odhod GENERATE TABULATE TEST GE LEAVE generiranje transakcije odhodov platišč iz skladišča v proizvodnjo po časovnih intervalih zapis transakcije v tabelo preverimo stanje skladiščnih kapacitet izstop transakcije iz »storage« v TERMINATE - transakcija zapusti model TERMINATE - če je »storage« prazen, transakcija čaka Skladišče pnevmatik Prihod GENERATE QUEUE TEST GE TEST E SAVEVALUE ENTER ADVANCE SAVEVALUE DEPART generiramo transakcije prihodov pnevmatik v skladišče po časovnih intervalih vstop transakcije v čakalno vrsto preverimo skladiščne kapacitete ali vhodne količine presegajo skladiščne kapacitete če skladiščne kapacitete dovoljujejo skladiščenje, se transakcija nadaljuje preverimo, če skladiščne kapacitete dovoljuje skladiščenje, če dovoljujejo, se transakcija nadaljuje dobavna količina vstopi v skladišče (transakcija vstopi v »storage«) trajanje transakcije oz. manipulacij s platišči shranimo vrednosti transakcija zapusti čakalno vrsto in sprosti mesto za naslednjo transakcijo Odhod GENERATE TABULATE TEST GE LEAVE TERMINATE TERMINATE generiranje transakcije odhodov pnevmatik iz skladišča v proizvodnjo po časovnih intervalih zapis transakcije v tabelo preverimo stanje skladiščnih kapacitet izstop transakcije iz »storage« transakcija uspešno zapusti model če je »storage« prazen, transakcija čaka Skladišče vijakov Prihod GENERATE QUEUE TEST TEST E SAVEVALUE ENTER generiramo transakcije prihodov vijakov v skladišče po časovnih intervalih vstop transakcije v čakalno vrsto preverimo skladiščne kapacitete ali vhodne količine presegajo skladiščne kapacitete preverimo, če skladiščne kapacitete dovoljuje skladiščenje, če dovoljujejo, se transakcija nadaljuje če skladiščne kapacitete ne dovoljujejo skladiščenja (so polno zasedene), gre transakcija v čakalno vrsto in stoji. Shranimo vrednosti. dobavna količina vstopi v skladišče (transakcija vstopi ADVANCE SAVEVALUE DEPART v »storage«) trajanje transakcije oz. manipulacij s platišči shranimo vrednosti transakcija zapusti čakalno vrsto in sprosti mesto za naslednjo transakcijo Odhod GENERATE TABULATE TEST GE LEAVE TERMINATE TERMINATE generiranje transakcije odhodov vijakov iz skladišča v proizvodnjo po časovnih intervalih zapis transakcije v tabelo preverimo stanje skladiščnih kapacitet izstop transakcije iz »storage« transakcija zapusti model če je »storage« prazen, transakcija čaka Simulacija generiranje transakcij za določeno obdobje trajanja simulacije zmanjšanje števca transakcij za 1 začetek simulacije GENERATE TERMINATE START Vhodni podatki Izbrane vhodne podatke opredelimo na osnovi lastnih izkušenj in izračunov trajanja manipulačij, kapačitet prevoznih sredstev itd. Izbrani podatki so za nas najoptimalnejši in se dokaj približajo dejanskemu stanju realnih pročesov. Vhodne podatke je potrebno vnesti in urediti v izbrani tekstovni datoteki, ki vsebuje podatke za model in kasnejšo simulačijo (Slika 14.5). Le te lahko poljubno spreminjamo. Za trajanje simulačije določimo čas 7200 minut. Izhodne podatke porazdelitve gibanja zalog zapisujemo v tabelo z lastnostmi [19,19,100] za platišča in pnevmatike in [79,79,100] za vijake. VHODNI PODATKI * Time is in minutes StoRim StoTire StoScrew STORAGE 800 STORAGE 800 STORAGE 2600 Warehouse storage capacity for rims Warehouse storage capacity for tires Warehouse storage capacity for screws ; Frequency distribution table for rims, tires and screws TableRim TABLE S$StoRim,19,19,100 TableTire TABLE S$StoTire,19,19,100 TableScrew TABLE S$StoScrew,79,79,100 ; Initial number of items in the warehouse (at the start time of simulation) StartNoRim EQU 200 StartNoTire EQU 200 StartNoScrew EQU 800 ; Mean arrival time for rims, tires and screws InRimTimeMean EQU 180 InTireTimeMean EQU 360 InScrewTimeMean EQU 170 ; Arrival_time = (InXXTimeMean-InXXTimeRange..InXXTimeMean+InXXTimeRange) ; XX = {Rim, Tire, Screw} InRimTimeRange EQU 10 InTireTimeRange EQU 20 InScrewTimeRange EQU 10 ; Capacity of one input vehicle carrying rims, tires and screws InCapVehRim EQU 390 InCapVehTire EQU 800 InCapVehScrew EQU 1450 ; Vehicle upload manipulation time for rims, tires and screws InVehManipulRim EQU 6 InVehManipulTire EQU 6 InVehManipulScrew EQU 6 ; Mean depart time for rims, tires and screws OutRimTimeMean EQU 8 OutTireTimeMean EQU 8 OutScrewTimeMean EQU 8 ; Departure_time = (OutXXTimeMean-OutXXTimeRange..OutXXTimeMean+OutXXTimeRange) ; XX = {Rim, Tire, Screw} OutRimTimeRange EQU 1 OutTireTimeRange EQU 1 OutScrewTimeRange EQU 1 ; Capacity of one input vehicle carrying rims, tires and screws OutCapVehRim EQU 20 OutCapVehTire EQU 20 OutCapVehScrew EQU 80 ; unloading manipulation time for rims, tires and screws InVehManipulRim EQU 6 InVehManipulTire EQU 6 InVehManipulScrew EQU 6 ; Unloading_time = unloading manipulation time for rims, tires and screws InVehManipulRimRange EQU 0 InVehManipulTireRange EQU 0 InVehManipulScrewRange EQU 0 Green Red EQU EQU Boolean value for green is 1 Boolean value for red is 0 SimDur EQU 7200 Simulation duration in minutes Simulačijski model Pred zagonom simulačije je potrebno urediti tekstovne datoteke z vhodnimi podatki, katere kasneje kličemo v GPSS. V GPSS napišemo program za kličanje ustreznih tekstovnih datotek. Simulačijo izvršimo v simulačijskem orodju GPSS World s klikom na Command in Create Simulation (Slika 14.6, Slika 14.7 in Slika 14.8). Analiza izhodnih podatkov Iskanje najboljšega sčenarija, torej čim višja izkoriščenost skladiščnih kapačitet, enakomerne dostavne količine, čim krajše čakalne vrste, čim višja pretočnost itd. se zaključi s primerjavo večjega števila različnih sčenarijev. Simulačija na podlagi upoštevanje izbranih vhodnih podatkov poda rezultate, katerih pomen je obrazložen v 14.6: l.Informacije o simulaciij (Tabela 14.6) in Slika 14.9) V danem primeru se je simulačija pričela ob vrednosti 0 in zaključila ob vrednosti 7200 - trajala je natanko 7200 minut. Simulačija se izvrši čez 56 blokov, ki smo jih uredili v tekstovni datoteki, katero kličemo v simulačijskem modelu. V simulačijskem modelu uporabimo vrednost Storages 3, kar pomeni, da imamo 3 simulačijska "skladišča", ki prikazujejo v našem primeru skladišča treh različnih komponent. 2. Imenovanje in vrednosti blokov (Tabela 14.7) Vsakemu izbranemu imenu, določenemu v tekstovni datoteki, GPSS World določi ime izraženo v številski vrednosti, saj simulačijsko orodje GPSS World operira samo s številčno izraženimi vrednostmi in ne z besedami (Slika 14.10). Osnovni podatki PODJETJE OpenStorage DOSTAVA Časovni interval dostave 7200 minut - 120 ur = 5 dni Frekvenca dostave Urejena z naključno porazdelitvijo Komponente Sredstvo PREHODI Interval Odstopa nje +f- Platišča Tovornjak 180 min 10 min Pnevmatika Vlak 3 SO min 20 min Vijak Kombi 170 min 10 min ODPREMA Komponente Količina ODHODI Interval Odstopa nje +f- Platišča 20 kosov S min 1 min Pnevmatika 20 kosov S min 1 min Vijak SO kosov S min 1 min Opomba: skupaj sestavlja 5 avtomobilov MANIPULACIJE Praznjenje viličarja v proizvodnji Polnjenje viličarja pri prevzemu Trajanje Odstopanje +/- Trajanje Platišča 6 min 0 min 6 min Pnevmatika S min 0 min 6 min Vijak 6 min 0 min 6 min Skladiščne kapacitete mas Začetno stanje ob simulaciji Platišča 800 kosov 200 kosov Pnevmatika 800 kosov 200 kosov Vijak 2600 kosov 800 kosov KAPACITETA prevoznega sredstva Optimalno Investicija Cena viličarja Tovornjak 390 kosovplatišča Nakup viličaija 20.000 € Vlak 800 kosov ■pnevmatik a Kombi 1450 kosov/vijakov Slika 14.5: Osnovni podatki Slika 14.6: Kako odpremo datoteko Slika 14.7: Zagon datoteke v GPSS START - END TIME trajanje simulacije BLOCKS število blokov STORAGES število skladišc Tabela 14.6: Informacije o simulaciji GPSS World - warebouse File Edit Search View Command | Window Help □le? S 1 tel® Create Slmulation Ctrf+Alt+S Retranslate Ctrl+Alt+R _J warehouse Repeat Last Command Ctrt+Alt+L 1 1 Avtor- BJ; Lat CONDUCT Verzija: 13. I * START * Opozorilo: STEPI Ctrl+Alt+1 * - Tek3t.ovna dč HALI Ctrl + Alt+K * - UX 3i3terr.i * — Mir oi ur tiTiii CONTTNUE Ctrl-t-Alt-t- C Slika 14.8: Zagon simulačije 5TAJIT TIME 0.000 END TIME 7200.000 BLOCKS 56 FACILITIE5 0 5TORAGE5 3 Slika 14.9: Transakčije NAME izbrana imena v simulačijskem modelu VALUE številčno izražena vrednost izbranega imena Tabela 14.7: Imenovanje in vrednosti blokov STARTN05 C REW 300.000 1 STARTNO!IRS 200. .000 1 STORIM 10000, .000 | STOSCREM 10002, .000 | Slika 14.10: Določitev številčno izražene vrednosti imena za operiranje transakčij v izbrani simulačiji Številčno izraženo ime se začne s številom 10.000 in dalje. V kolikor smo sami določili vrednosti, le te ostanejo nespremenjene. DOLOČITEV VREDNOSTI NAME VALUE GREEN 1. 000 INCAPVEHRIM 390. 000 INCAPVEHSCREW 1450. 000 INCAPVEHTIRE 800. 000 INRIMTIMEMEAN 180. 000 INRIMTIMERANGE 10. 000 INSCREWTIMEMEAN 170. 000 INSCREWTIMERANGE 10. 000 INTIRETIMEMEAN 360. 000 INTIRETIMERANGE 20. 000 INVEHMANIPULRIM 6. 000 INVEHMANIPULRIMRANGE 0 INVEHMANIPULSCREW 6. 000 INVEHMANIPULSCREWRANGE 0 INVEHMANIPULTIRE 6. 000 INVEHMANIPULTIRERANGE 0 OUTCAPVEHRIM 20. 000 OUTCAPVEHSCREW 80. 000 OUTCAPVEHTIRE 20. 000 OUTRIMTIMEMEAN 8. 000 OUTRIMTIMERANGE 1. 000 OUTSCREWTIMEMEAN 8. 000 OUTSCREWTIMERANGE 1. 000 OUTTIRETIMEMEAN 8. 000 OUTTIRETIMERANGE 1. 000 QUEUEINWAREHOUSE 10037. 000 RED 0 RIMSTORAGEEMPTY 22. 000 SCREWSTORAGEEMPTY 54. 000 SIMDUR 7200. 000 STARTNORIM 200. 000 STARTNOSCREW 800. 000 STARTNOTIRE 200. 000 STORIM 10000. 000 STOSCREW 10002. 000 STOTIRE 10001. 000 TABLERIM 10003. 000 TABLESCREW 10005. 000 TABLETIRE 10004. 000 TIRESTORAGEEMPTY 38. 000 TRAFFICLIGHT 10036.000 3. Potek simulacije Simuliranje izbranega modela se izvrši z bloki in stavki, ki transakcije "vodijo" skozi izbrani simulacijski model. V praksi to pomeni, da ima neka transakcija svoj zacetek in konec. V našem primeru je zacetek kreiranje prihodov dostavnih prevoznih sredstev v skladišce, kjer se postavijo v cakalno vrsto za razkladanje komponent. Po razkladanju sledi manipulacija komponent v izbrano skladišce, odvisno od komponente, kjer sledi po skladišcnem procesu odprema komponent v proizvodno linijo. Pri odpremi preverimo kolikokrat se zgodi, da imamo na zalogi premajhno število skladišcnih enot, saj v tem primeru pride do zastoja odpreme in cakanja na dostavo novih komponent. POTEK SIMULACIJE LABEL LOC BLOCK TYPE ENTRY COUNT CURRENT COUNT RETRY 1 GENERATE 2 SAVEVALUE 3 ENTER 4 ENTER 5 ENTER 6 TERMINATE 7 GENERATE 8 QUEUE 9 TEST 10 TEST 11 SAVEVALUE 12 ENTER 13 ADVANCE 14 SAVEVALUE 15 DEPART 16 TERMINATE 17 GENERATE 18 TABULATE 19 TEST 20 LEAVE 21 TERMINATE 39 39 39 39 39 39 39 39 39 39 900 900 900 769 769 131 19 19 19 19 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 RIMSTORAGEEMPTY 22 TERMINATE 23 GENERATE 24 QUEUE 25 TEST 26 TEST 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 TIRESTORAGEEMPTY 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 SCREWSTORAGEEMPTY 54 55 56 SAVEVALUE 19 0 0 ENTER 19 0 0 ADVANCE 19 0 0 SAVEVALUE 19 0 0 DEPART 19 0 0 TERMINATE 19 0 0 GENERATE 901 0 0 TABULATE 901 0 0 TEST 901 0 0 LEAVE 770 0 0 TERMINATE 770 0 0 TERMINATE 131 0 0 GENERATE 42 0 0 QUEUE 42 0 0 TEST 42 0 0 TEST 42 0 0 SAVEVALUE 42 0 0 ENTER 42 0 0 ADVANCE 42 0 0 SAVEVALUE 42 0 0 DEPART 42 0 0 TERMINATE 42 0 0 GENERATE 902 0 0 TABULATE 902 0 0 TEST 902 0 0 LEAVE 759 0 0 TERMINATE 759 0 0 TERMINATE 143 0 0 GENERATE 1 0 0 TERMINATE 1 0 0 Platišča Št. Število dostav 39 Število prihodov vilicarjev v skladišce 900 Število odpreme brez cakanja na skladišcne enote 769 Število odpreme s cakanjem na skladišcne enote (zastoj) 131 Tabela 14.8: Analiza poteka simulacije Pnevmatike Št. Število dostav 19 Število prihodov vilicarjev v skladišce 901 Število odpreme brez cakanja na skladišcne enote 770 Število odpreme s cakanjem na skladišcne enote (zastoj) 131 Tabela 14.9: Analiza poteka simulacije 4. Analiza poteka simulacije (Tabela 14.8, Tabela 14.9, Tabela 14.10 in Tabela 14.11) Rezultati razkrivajo slabost celotnega procesa, saj se v vseh treh primerih dogodi zastoj pri odpremi, zaradi premajhnih kolicin skladišcnih enot. Ce bi strošek zastoja (čakanje vilicarja, zastoj proizvodnje itd.) ovrednotili s 50 €, bi strošek vseh zastojev znašal 20.250 € (405 zastojev x 50 € strošek zastoja). Odprava zastojev pri odpremi ni tako enostavna naloga, saj je potrebno upoštevati integracijo celotne verige in procesov, kateri integralno vplivajo na celoten sistem. V kolikor bi povecali skladišcne prostore in neposredno skladišcne kapacitete, kar zahteva dolocene financne investicije, bi prišlo do pojava povecanja neizkorišcenosti skladišcnih kapacitet in nesmotrnosti Vijaki Št. Število dostav 42 Število prihodov vilicarjev v skladišce 902 Število odpreme brez cakanja na skladišcne enote 759 Število odpreme s cakanjem na skladišcne enote (zastoj) 143 Tabela 14.10: Analiza poteka simulacije Skupaj Št. Število dostav 101 Število prihodov viličarjev v skladišče 2703 Število odpreme brez čakanja na skladiščne enote 2298 Število odpreme s čakanjem na skladiščne enote (zastoj) 405 Tabela 14.11: Analiza poteka simulacije MAX maksimalno število čakajočih CONT. trenutno število čakajočih v čakalni vrsti ob zaključku simulačije ENTRY število vhodov ENTRY (0) število vhodov brez čakanja AVE. CONT. povprečno število čakajočih v čakalni vrsti AVE. TIME povprečni čas čakanja v čakalni vrsti AVE. (-0) povprečni čas transakčij brez čakanja v vrsti Tabela 14.12: (Čakalne vrste povečanja skladiščnih kapacitet. V kolikor pa zmanjšamo odpremne količine, vplivamo na proizvodni pročes in upočasnitev le te, kar zopet vpliva na finančno poslovanje in posledično izgubo tržišča. 4. Čakalne vrste (Tabela 14.12) V primeru s simulačijo 100-tih vhodov vozil dobimo čakalno vrsto v skladišču, katere maksimalno število čakajočih vozil znaša 2. Postrežb brez čakanja oz. nultih čakalnih vrst vozil ni, kar pripišemo dejstvu, da je potrebno vsako prevozno sredstvo razložiti. Ob zaključku simulačije ni nobenega vozila v čakalni vrsti pri prevzemu v skladišču. Povprečni čas čakanja vozil v čakalni vrsti znaša 6.1 minute. V povprečju v čakalni vrsti stoji 0,086 vozil. Povprečni čas transakčij v nulti čakalni vrst enak 6.1 minute, saj nimamo vhodov brez QUEOE MHX CONT. ENTRT ENTRY (O) AVE. CONT. AVE. TIME AVE. (-0} RETRY Slika 14.11: (Čakalne vrste Naziv CAP kapačiteta skladišča REM število neuporabljenih skladiščnih enot ob konču simulačije MIN minimalno število izdelkov v skladišče MAX maksimalno število izdelkov v skladišču ENTRIES število izdelkov, ki so prišli v skladišče AVL skladiščni prostor na voljo (1 na voljo / 2 ni na voljo) AVE.C. povprečni čas skladiščenja UTIL. izkoriščenost skladiščnih kapačitet Tabela 14.13: Skladišče STORAGE STORIM STOTIRE STOSCREN CAF. REM. MIN. MAK. 300 770 300 300 2600 1620 400 300 1520 ENTRIES AVL. 15410 AVE.C. UTIL. RETRY DELAY 172.232 0.215 0 0 15400 61700 339.069 0.424 633.023 0.245 Slika 14.12: Pročes skladiščenja čakanja na postrežbo. V takšnem primeru je povprečni čas čakanja v vrsti enak povprečnemu času transakčij oziroma "čakanja" v nultih čakalnih vrstah (Slika 14.11). 5. Skladišče (Tabela 14.13) Za naš simulačijski model določimo 3 skladišča Storages. Vsako izmed njih predstavlja ločeno skladišče za določeno komponento. Kapačitete skladišč so različne, le te določimo v tekstovni datoteki za vhodne podatke simulačije (Slika 14.12). Skladišče platišč Za skladišče platišč določimo kapačiteto 800 kosov. Simulačija prikaže, da je v skladišču maksimalno 400 kosov platišč in minimalno 0 kosov. Ob zaključku simulačije je neizkoriščenih 770 skladiščnih enot oziroma 30 skladiščnih enot na zalogi. V čeloti v skladišče prejmemo 15.410 kosov platišč, v povprečju to znaša 172,23 kosov. Izkoriščenost skladiščnih kapačitet znaša 21,5 %. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je neizkoriščenost skladiščnih kapačitet prečejšna, saj imamo ob maksimalnem številu kosov v skladišču le 50 % izkoriščenost skladiščnih kapačitet ali 400 prostih skladiščnih enot. Možen vzrok za takšno stanje je višja pretočnost, ki je rezultat optimalne razporeditve prihodov, količin, manipulacijskega casa itd. (glej Sliko 14.12). Skladišče pnevmatik Za skladišce pnevmatik doloamo kapaciteto 800 kosov. Simulacija pokaže, da je v skladišcu maksimalno število pnevmatik 800 kosov in minimalno 0. Ob zakljucku simulacije je neizkorišcenih 800 skladišcnih enot oz.skladišcnih enot ni na zalogi. V celoti v skladišce prejmemo 15.400 kosov pnevmatik, kar v povprecju znaša 339,06 kosov. Izkorišcenost skladišcnih kapacitet je 42,4 %. Na podlagi tega sklepamo, da je skladišce nekajkrat v celoti polno in izkorišceno. Glede na povprecje skladišcnih enot pa lahko trdimo, da je neizkorišcenost skladišcnih kapacitet precejšnja. Prav tako je skladišce nekajkrat prazno, kar prica podatek, da je skladišce ob koncu simulacije prazno. Vzrok za takšno stanje je višja pretocnost, ki je rezultat optimalne razporeditve prihodov, kolicin in manipulacijskega casa (glej Sliko 14.12). Skladišče vijakov Za skladišce vijakov doloamo kapaciteto 2.600 kosov. Simulacija pokaže, da je možno skladišciti maksimalno 1.520 kosov in minimalno 0 kosov vijakov. Ob zakljucku simulacije je neizkorišcenih 1.620 skladišcnih enot oz. 980 skladišcnih enot na zalogi. V celoti prejmemo v skladišce 61.700 kosov vijakov, v povprecju to znaša 638,02 kosov. Izkorišcenost skladišcnih kapacitet je 24,5 %. Na podlagi tega sklepamo, da je neizkorišcenost skladišcnih kapacitet precejšna, saj je ob maksimalnem številu kosov le 58,4 % izkorišcenost skladišcnih kapacitet oz. 1.080 prostih skladišcnih enot. Možen vzrok za takšno stanje je višja pretocnost, kije rezultat optimalne razporeditve prihodov, kolicin in manipulacijskega casa. Ob vsem tem lahko zmanjšamo skladišcne kapacitete za skladišcenje platišc in vijakov na maksimalno število skladišcenih kosov z upoštevanjem dolocene stopnje rezerve, da ne vplivamo na spremembe v obnašanju celotnega modela. V primeru skladišcenja pnevmatik lahko razmislimo o povecanju kapacitet, predvsem zaradi upoštevanja dejstva varnostnih zalog in izkljuatve tveganja zastoja proizvodne linije. V skladišce platišc je v casu 7.200 minut prispelo 15.410 kosov platišc, kar pomeni zagotoviti proizvodnje 3.852 vozil v enakem obdobju, kar na dnevni ravni predstavlja zagotovitev proizvodnje 770 vozil (glej Sliko 14.12). Računski prikaz simulacije skladišča platišč Št. prihodov: Trajanje simulacije: 15.410 kosov 7200 minut = 120 ur = 5 dni Št. vozil, ki jih oskrbimo (SKUPAJ):\ 15.410 platišč / 4 platišča (komplet) = 3.852 vozil Št. vozil, ki jih oskrbimo (DAN): 3.852 vozil / 5 dni = 770 vozil Št. vozil, ki jih oskrbimo (URA): 770 vozil / 24 ur = 32 vozil 6. Gibanje zalog (Tabela 14.14) Prikaz porazdelitve oz. gibanje zalog omogočimo z blokom Tabulate, ki zapisuje vrednosti v tabelo (frekvenčo in komulativo gibanja zaloge). Vrednost zalog se zapiše vsakič, ko prispe viličar po komponente za odpremo v proizvodno linijo. V našem primeru je povprečno 179,32 kosov platišč s standardnim odklonom 126,33 kosov. Najpogosteje, kar 131-krat je v skladišču količina platišč med 0 in 19, kar pomeni, da se prav tolikokrat dogodi zastoj, zaradi premajhnih skladiščnih količin. Imamo še povprečno 347,05 kosov pnevmatik s standardnim odklonom 257,96 kosov in 676,93 kosov vijakov s standardnim odklonom 475,6 kosov. Podatki porazdelitve gibanja skladiščnih kapačitet razkrivajo tudi zanimivost, da se v vseh treh primerih, torej skladiščih vseh treh komponent, največkrat pojavi zasedenost skladiščnih kapačitet med 0 in 19 kosi, kar pomeni zastoj. V primeru skladišča pnevmatik se dogodi, da imamo kar 19-krat maksimalno izkoriščene skladiščne kapačitete, kar pomeni zastoj pri dostavi, saj je dostavljene komponente nemogoče uskladiščiti ob maksimalno izkoriščenih skladiščnih kapačitetah. PORAZDELITEV GIBANJA ZALOG TABLE MEAN STD.DEV. RANGE RETRY FREQUENCY CUM.% TABLERIM 179.322 126.339 0 19.000 38.000 57.000 76.000 95.000 114.000 133.000 19.000 38.000 57.000 76.000 95.000 114.000 133.000 152.000 131 14.56 39 18.89 40 23.33 40 27.78 40 32.22 40 36.67 40 41.11 40 45.56 TABLETIRE 347.059 152. .000 - 171. 000 40 50. 00 171. .000 - 190. 000 40 54. 44 190. 000 - 209. 000 20 56. 67 209. 000 - 228. 000 39 61. 00 228. 000 - 247. 000 39 65. 33 247. 000 - 266. 000 39 69. 67 266. 000 - 285. 000 39 74. 00 285. 000 - 304. 000 39 78. 33 304. 000 - 323. 000 39 82. 67 323. 000 - 342. 000 39 87. 00 342. 000 - 361. 000 39 91. 33 361. 000 - 380. 000 39 95. 67 380. 000 - 399. 000 20 97. 89 399. 000 - 418. 000 19 100. 00 968 0 _ - 19. 000 131 14. 54 19. 000 - 38. 000 20 16. 76 38. 000 - 57. 000 20 18. 98 57. 000 - 76. 000 20 21. 20 76. 000 - 95. 000 20 23. 42 95. 000 - 114. 000 20 25. 64 114. 000 - 133. 000 20 27. 86 133. 000 - 152. 000 20 30. 08 152. 000 - 171. 000 20 32. 30 171. 000 - 190. 000 20 34. 52 190. 000 - 209. 000 20 36. 74 209. 000 - 228. 000 19 38. 85 228. 000 - 247. 000 19 40. 95 247. 000 - 266. 000 19 43. 06 266. 000 - 285. 000 19 45. 17 285. 000 - 304. 000 19 47. 28 304. 000 - 323. 000 19 49. 39 323. 000 - 342. 000 19 51. 50 342. 000 - 361. 000 19 53. 61 361. 000 - 380. 000 19 55. 72 380. 000 - 399. 000 0 55. 72 399. 000 - 418. 000 19 57. 82 418. 000 - 437. 000 19 59. 93 437. 000 - 456. 000 19 62. 04 456. 000 - 475. 000 19 64. 15 475. 000 - 494. 000 19 66. 26 494. 000 - 513. 000 19 68. 37 513. 000 - 532. 000 19 70. 48 532. 000 - 551. 000 19 72. 59 551. 000 - 570. 000 19 74. 69 570. 000 - 589. 000 19 76. 80 589. 000 - 608. 000 19 78. 91 608. 000 - 627. 000 19 81. 02 627. 000 - 646. 000 19 83. 13 TABLESCREW 676.929 646. .000 - 665. 000 19 85. 24 665. .000 - 684. 000 19 87. 35 684. 000 - 703. 000 19 89. 46 703. 000 - 722. 000 19 91. 56 722. 000 - 741. 000 19 93. 67 741. 000 - 760. 000 19 95. 78 760. 000 - 779. 000 0 95. 78 779. 000 - 798. 000 19 97. 89 798. 000 - 817. 000 19 100. 00 600 0 _ - 79. 000 143 15. 85 79. 000 - 158. 000 42 20. 51 158. 000 - 237. 000 42 25. 17 237. 000 - 316. 000 42 29. 82 316. 000 - 395. 000 42 34. 48 395. 000 - 474. 000 42 39. 14 474. 000 - 553. 000 42 43. 79 553. 000 - 632. 000 42 48. 45 632. 000 - 711. 000 42 53. 10 711. 000 - 790. 000 42 57. 76 790. 000 - 869. 000 37 61. 86 869. 000 - 948. 000 41 66. 41 948. 000 - 1027. 000 41 70. 95 1027. 000 - 1106. 000 42 75. 61 1106. 000 - 1185. 000 42 80. 27 1185. 000 - 1264. 000 42 84. 92 1264. 000 - 1343. 000 42 89. 58 1343. 000 - 1422. 000 42 94. 24 1422. 000 - 1501. 000 42 98. 89 1501. 000 - 1580. 000 10 100. 00 MEAN povprečje števila izdelkov v skladišču STD.DEV. standardni odklon povprečja izdelkov v skladišču RANGE interval skladiščenih izdelkov FREQUENCY frekvenča pojava določenega intervala skladiščenih izdelkov CUM.% kumulativa frekvenče Tabela 14.14: Gibanje zalog Window Help 9 Cascade Tile Simulation Window t Elocks Window T r ✓ Simulation Snapshot ► Enpression Windt>w Facilities Window Logicsvvitches Window Matrix Window... Plot Window... CJueues Window Saveva 1 u es Wi n d ow Štora g es Window Table Window 1 warehouse 2 warehouse.a4.sim - JOURNAL 1 warehouse,84.1 - REPORT Slika 14.13: Izbira pogleda porocila S spreminjanjem vhodnih podatkov, lahko tabeli poljubno določimo intervale. V kolikor želimo zelo natančno izvedeti, kako se gibajo zaloge in njihov finančni vidik, v vhodnih podatkih nastavimo za tabelo naslednje intervale: [1,1,1000], in sicer v vrstici TableRim TABLE S$StoRim,1,1,1000. Izhodne podatke je možno izvoziti v kopiji teksta izbrane tekstovne datoteke (.txt) ali poročila (.gpr) za kasnejše dodatne analize in grafične ponazoritve (v našem primeru porazdelitev gibanja zalog v skladiščnih prostorih in stroškovni vidik izkoriščenosti skladiščnih kapačitet). Poročilo simulačije prikažemo v različnih oknih s klikom na Window v orodni vrsti, kjer tudi izbiramo med različnimi prikazi poročila (Slika 14.13). Za grafičen prikaz porazdelitve gibanja zalog in stroškov zalog platišč (Slika 14.14) uporabimo OO (OpenOffiče.org) Pregledničo, kamor prenesemo in uredimo dobljene podatke. S pomočjo grafičnega prikaza je tudi razumevanje rezultatov enostavnejše in preglednejše. Tabela Platišča Interval Pogostost Stro šek z a sto ja € Stro šek s kla d išče nja € Povprečje stroškov skladiščenja 0 19 131 65 500,00 € 19 3S 39 665,00 € 1.330,00 € 997,50 £ 33 57 40 1.330,00 € 1.995,00 € 1.662,50 £ 57 76 40 1.995,00 € 2.660,00 € 2.327,50 € 76 95 40 2.660,00 € 3.325,00 £ 2.992,50 £ 95 114 40 3.325,00 € 3.990.00 € 3.657,50 £ 114 133 40 3.990,00 € 4.655,00 € 4.322,50 £ 133 152 40 4.655,00 € 5.320,00 £ 4.937,50 £ 152 171 40 5.320,00 € 5.935,00 € 5.652,50 £ 171 190 40 5.9S5.00 € 6.650,00 € 6.317,50 £ 19(1 209 20 6.650,00 € 7.315,00 £ 6.932,50 £ 209 228 39 7.315,00 € 7.930.00€ 7.647,50 £ 22B 247 39 7.9BO.OO € S.645,00 £ S. 312,50 £ 2+7 266 39 3.645,00 € 9.310.OO £ B. 977,50 £ 26« 235 39 9.310,00 € 9.975,00 € 9.642,50 £ 2S5 304 39 9.975,00 € 10.640,00 1 10.307,50 € 304 323 39 10.640.00 £ 11.305,00 £ 10.972,50 £ 323 342 39 11.305,00 € 11.970,00 € 11.637,50 € 342 361 39 11.970.00 € 12.635,00 € 12.302,50 € 361 330 39 12.635,00 £ 13.300,00 £ 12.967,50 £ 380 399 20 13.300.00 € 13.96500 € 13.632,50 € 399 410 19 13.965,00 € 14.630,00 € 14.297,50 € KO ioo Platišča: 80 00 v I Fsg(Kt!5t -1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1— 2SS2£0€ S.&HB€ S,112,» € W.572.H) E f3B32^0€ 1.802.506 «22.53 € e.3B250€ S.642506 f2.302.5a€ Slika 14.14: Grafični prikaz stroškov skladiščenja platišč Problem 2 Vpliv investicije v nakup sodobnega viličarja na finančno poslovanje. S preizkušanjem različnih kombinacij in spreminjanjem vhodnih podatkov v obstojecem simulacijskem modelu dobimo najboljšo varianto, ki ustreza izbranim parametrom in željam. To pomeni, da dobimo najkrajše čakalne vrste, čim višjo pretočnost na vhodni in izhodni strani skladiščnega procesa in čim višjo izkoriščenost skladiščnih kapacitet. Malce obrnimo zgodbo. Ne iščemo najboljše variante s spreminjanjem vseh vhodnih podatkov, temveč na podlagi potreb proizvodnje poiščemo najoptimalnejšo nabavno količino (dostavo), kar pomeni najoptimalnejše dobavne količine in časovne intervale prihodov dostave treh različnih komponent s tremi različnimi transportnimi sredstvi. Da se izognemo zastojem v skladišču pri odpremi komponent v proizvodni proces, zaradi premajhnih količin skladiščnih enot, moramo poiskati optimalno dostavo. Na podlagi predvidene proizvodnje količin naročimo optimalne količine treh komponent z upoštevanjem intervalov prihodov dostave. Ureditev dostave je pomembna predvsem zaradi pogodbenih obveznosti, ki jih morata upoštevati obe stranki, tako podjetje (skladišče) kot dobavitelj (s sodelovanjem prevoznika). Obe stranki morata izpolniti v pogodbi določene obveznosti - skladišče je dolžno dostavljene komponente v določenem roku plačati, dobavitelj pa je dolžan naročene komponente v dogovorjenem roku dostaviti (ura dostave, naročene količine, nepoškodovano komponente). Ob neupoštevanju dogovorjenih dostavnih časov dobavitelja (zamude pri dostavi), lahko naše podjetje zahteva povrnitev nastale škode, zaradi zastoja proizvodnega procesa, ki je posledica zamude pri dostavi naročenih količin. Takšna tveganja je potrebno vedno pogodbeno zavarovati. Da bi izključili takšna in drugačna tveganja, je v interesu obeh strank poiskati optimalne dostavne pogoje. V danem primeru spreminjamo samo vhodne podatke za intervale prihodov treh različnih prevoznih sredstev in naročene količine. Tudi optimalne naroče količine imajo omejitve. Naročene količine je potrebno enkratno dostaviti z enim prevoznim sredstvom in zmogljivostjo slednjega, saj lahko vsako prevozno sredstvo pripelje maksimalno število kosov določenega izdelka, kar je v našem primeru enako optimalni količini. Zgradba modela temelji na fiksiranju podatkov (odpremni časi in količine, manipulacijski čas, kapacitete prevoznih sredstev (maksimalna izkoriščenost), skladiščne kapacitete in začetno stanje v skladišču) in spreminjanju podatkov (intervali prihodov)(glej Sliko 14.15). Sestava pogodbe in plačilo za opravljeno storitev je odvisna od določitve prihodov (vnaprej dogovorjeni intervali prihodov z dodatkom plačila zamud pri dostavi). Osnovni podatki PODJETJE OpenStorage DOSTAVA Časovni interval dostave 7200 minut = 120 ur = 5 dni Frekvenca dostave Urejena z naključno porazdelitvij o Komponente Sredstvo PRIHODI Interval Odstopa nje +/- Platišča Tovornjak 180 min 10 min Pnevmatika Vlak 360 min 20 min Vijak Kombi 170 min 10 min ODPREMA Komponente Količina ODHODI Interval Odstopa nje +/- Platišča 20 kosov 8 min 1 min Pnevmatika 20 kosov 8 min 1 min Vijak 80 kosov 8 min 1 min Opomba: skupaj sestavlja 5 avtomobilov MANIPULACIJE Praznjenje viličarja v proizv odnji Polnjenje viličarja pri prevzemu Trajanje Odstopanje +/- Trajanje Platišča 6 min 0 min 6 min Pnevmatika 6 min 0 min 6 min Vijak 6 min 0 min 6 min Skladiščne kapacitete max Začetno stanje ob simulaciji Platišča 800 kosov 200 kosov Pnevmatika 800 kosov 200 kosov Vijak 2600 kosov 800 kosov KAPACITETA prevoznega sredstva Optimalno Investicija Cena viličarja Tovcrnjak 390 kosov'platišča Nakup viličarja 20.000 € Vlak 800 kosov/pnevmatik a Kombi 1450 kosov/vijakov Slika 14.15: Osnovni podatki Variabilni podatki v Tabeli 14.15 V nadaljevanju simuliramo dve različni situaciji, ki se lahko pojavita v procesu transporta komponent od dobavitelja do našega skladišča. Simuliranje dveh različnih situacij izvedemo s spreminjanjem variabilnih podatkov, pri čemer ostalih podatkov ne spremenimo. Primerjamo jih z obstoječim modelom (najoptimalnejši model), modeliranih v prvem delu. Situačije: • situačija 1: sprememba standardnega odklona intervala dostave pnevmatik z vlakom in • situačija 2: sprememba intervalnega časa dostave platišč s tovornjakom. Kaj se zgodi, če povečamo standardni odklon intervala dostave? V nadaljevanju preverimo tri pomembne dejavnike, ki vplivajo na izvajanje PRIHOD interval stand. odklon +/- Platišča 180 min 10 min Pnevmatike 360 min 20 min Vijaki 170 min 10 min Tabela 14.15: Variabilni podatki Spremembe Vpliv na (Čakalne vrste povečanje čakalne vrste, zastoji, število vhodov itd. Vhodne količine komponent enakomernost vhodnih količin Porazdelitev gibanja zalog stroškovni vidik izkoriščenosti skladiščnih kapačitet Tabela 14.16: Zanima nas proizvodnega pročesa in stroškovno analizo posledič, ki se dogodijo v danih razmerah. Pogledamo stanje vhodnih količin izbrane komponente, ki jo transportiramo z vlakom, gibanje zalog (porazdelitev) in čakalne vrste. Vsi trije dejavnike vplivajo na osnovno funkčijo skladiščenja, to je zagotavljanje nemotenega proizvodnega pročesa in izločitev nihanja dobave komponent. Zanima nas (Tabela 14.16): Podatki (Tabela 14.17): Situacija 1: Sprememba standardnega odklona intervala dostave pnevmatik z vlakom Velika časovna nihanja v železniškem transportu (transporta pnevmatik z vlakom), nas prisilijo, da povečamo standardni odklon intervala dostave za 10 Platišča 35 € Pnevmatike 60 € Vijaki 3 € Avtomobil 3.000 € Zastoj proizvodnje 50 € Tabela 14.17: Podatki PRIHOD interval stand. odklon +/- Platišča 180 min 10 min Pnevmatike 360 min 30 min Vijaki 170 min 10 min Tabela 14.18: Sprememba variabilnih podatkov lr»Ri mTi meMean EQU 180 lnri reTimeMean EQU 360 IrtSrr ev.Ti meMean EQU 170 Ftlll m fcnTi reTimeRanae Equ 30 1 Insctevm meRange EQU 15 Mean arrival time for rim5 Mean arrival time for tires Mean arrival time for screw: Arri val_ti me Arri val_ti me Arn"val_ti me Slika 14.16: Sprememba standardnega odklona za dostavo pnevmatik minut (iz 20 na 30 minut), kar pomeni, da dobavitelj dostavlja pnevmatike vsakih 360 minut z upoštevanjem standardnega odklona intervala +/- 30 minut. S tem zagotovimo večjo fleksibilnost in prožnost dostave komponent ter izločimo pogodbena tveganja pri dostavnih zamudah. V kolikor bi standardni odklon zmanjšali, na primer na 10 minut, bi to pomenilo povečanje tveganja zamude pri dostavi, saj so v železniškem transportu, zaradi organizačije dela in slabe infrastrukture velika časovna nihanja in zamude (glej Sliko 14.16. Sprememba variabilnih podatkovi (Situacija 1) (Tabela 14.18) V tekstovni datoteki za vhodne podatke spremenimo standardni odklon intervala dostave pnevmatik. Povečamo ga iz +/- 20 minut na +/- 30 minut. Simulačijo ponovno poženemo in preverimo spremembe. Analiza izhodnih podatkov Nove ugotovitve simulacije primerjamo z obstoječim modelom simulacije: 1. Čakalne vrste S povečanjem standardnega odklona za 10 minut, so spremembe pri čakalnih vrstah v primerjavi z obstoječim modelom malenkostne in zanemarljive. Število čakajočih v vrsti se ne spremeni, prav tako se ne spremeni čas čakajočih v vrsti in povprečno število čakajočih, spremeni se samo število vhodov, in sičer za 1 % (Slika 14.17. 2. Vhodne količine komponent Vhodne količine treh komponent razkrivajo neenakomernost in pojav kopičenja zalog v skladišču pnevmatik. Vhodne količine platišč in vijakov so v QUEUE GUEUEINWARE :iOUS E MAX CONI. ENIRY ENIRY(OJ AVE.CONI. AVE.TIME 2 0 101 0 0.035 6.064 6.064 AVE . (—0 J- RETRY 6.064 0 Slika 14.17: (Čakalne vrste za Situačijo 1 STORAGE STORIM SIOTIRE 300 790 0 400 15410 1 171.559 0.214 0 0 300 40 0 300 16200 1 339.240 0.424 0 0 2600 2100 0 1520 61700 1 647.439 0.249 0 0 CAF. REM. MIN. MAX. ENTRIE5 AVL. AVE. C. UTIL. REIRY DELAY SIOSCREW Slika 14.18: Vhodne količine komponent za Situačijo 1 primerjavi z obstoječim modelom ostale nespremenjene in zato ne potrebujemo modifikačije proizvodnega pročesa, saj zagotavljamo zadostno količino vseh komponent za proizvodnjo 770 vozil. Ostaja pa kar 800 kosov neizkoriščenih zalog pnevmatik, nadaljevanje takšnega trenda pomeni zasičenost skladiščnih kapačitet in zastoj pri uskladiščenju komponent, kar prikazuje Slika 14.18. Skladišče pnevmatik v obstoječem stanju kar 19-krat doseže maksimalno izkoriščenost skladiščnih kapačitet, z dodatnim kopičenjem zalog bi to številko samo še povečevali. V kolikor se nadaljuje trend kopičenja zalog, te predstavljalo za izbrano obdobje strošek v višini 48.000 €, kar predstavlja 4,9 % vrednosti dobavljene količine komponent oziroma 5,2 % vrednosti potrebnih količin komponent za izbrano proizvodno količino. Izračuni Število dodatnih zalog x vrednost komponente = strošek dodatnih zalog 800 kosov x 60 € = 48.000 € Strošek dodatnih zalog / vrednost dobavljene količine x 100 = delež dodatnih zalog na dobavljene količine 48.000 € / 16.200 kosov x 60 € x 100 = 4,9 \% Strošek dodatnih zalog / vrednost potrebnih količin x 100 = 48.000 € / 15.400 x 60 € x 100 = 5,2 \% Strošek kopičenja zalog je za podjetje nepotreben in nepričakovan strošek, ki ga je potrebno v najkrajšem možnem času odpraviti ali vsaj zmanjšati, z upoštevanjem vidika zmanjšanja tveganja morebitnega zastoja proizvodne linije. 3. Porazdelitev gibanja zalog S povečanjem standardnega odklona za 10 minut, so spremembe pri porazdelitvi gibanja zalog malenkostne, prav tako so malenkostni tudi stroški. Pri odpremi zmanjšamo število zastojev v skladišču platišč za 1, v skladišču vijakov za 10, v skladišču pnevmatik pa jih povečamo za 1. Omenimo lahko tudi minimalno povečanje maksimalne izkoriščenosti skladiščnih kapačitet za pnevmatike. PORAZDELITEV GIBANJA ZALOG ZA SITUACIJO 1 TABLE TABLERIM MEAN STD.DEV. 179.344 126.311 RANGE TABLETIRE 347.655 258.639 19.000 38.000 57.000 76.000 RETRY FREQUENCY CUM.% 0 _ - 19. 000 130 14. 44 19. .000 - 38. 000 40 18. 89 38. 000 - 57. 000 40 23. 33 57. 000 - 76. 000 40 27. 78 76. 000 - 95. 000 40 32. 22 95. 000 - 114. 000 40 36. 67 114. 000 - 133. 000 40 41. 11 133. 000 - 152. 000 40 45. 56 152. 000 - 171. 000 40 50. 00 171. 000 - 190. 000 40 54. 44 190. 000 - 209. 000 20 56. 67 209. 000 - 228. 000 39 61. 00 228. 000 - 247. 000 39 65. 33 247. 000 - 266. 000 39 69. 67 266. 000 - 285. 000 39 74. 00 285. 000 - 304. 000 39 78. 33 304. 000 - 323. 000 39 82. 67 323. 000 - 342. 000 39 87. 00 342. 000 - 361. 000 39 91. 33 361. 000 - 380. 000 39 95. 67 380. 000 - 399. 000 20 97. 89 399. 000 - 418. 000 19 100. 00 19.000 38.00® 57.000 76.000 95.000 132 20 20 20 20 14.60 16.81 19.03 21.24 23.45 0 95. .000 - 114. 000 20 25. 66 114. .000 - 133. 000 20 27. 88 133. 000 - 152. 000 20 30. 09 152. 000 - 171. 000 20 32. 30 171. 000 - 190. 000 20 34. 51 190. 000 - 209. 000 20 36. 73 209. 000 - 228. 000 19 38. 83 228. 000 - 247. 000 19 40. 93 247. 000 - 266. 000 19 43. 03 266. 000 - 285. 000 19 45. 13 285. 000 - 304. 000 19 47. 23 304. 000 - 323. 000 19 49. 34 323. 000 - 342. 000 19 51. 44 342. 000 - 361. 000 19 53. 54 361. 000 - 380. 000 19 55. 64 380. 000 - 399. 000 0 55. 64 399. 000 - 418. 000 19 57. 74 418. 000 - 437. 000 19 59. 85 437. 000 - 456. 000 19 61. 95 456. 000 - 475. 000 19 64. 05 475. 000 - 494. 000 19 66. 15 494. 000 - 513. 000 19 68. 25 513. 000 - 532. 000 19 70. 35 532. 000 - 551. 000 19 72. 46 551. 000 - 570. 000 19 74. 56 570. 000 - 589. 000 19 76. 66 589. 000 - 608. 000 19 78. 76 608. 000 - 627. 000 19 80. 86 627. 000 - 646. 000 19 82. 96 646. 000 - 665. 000 19 85. 07 665. 000 - 684. 000 19 87. 17 684. 000 - 703. 000 19 89. 27 703. 000 - 722. 000 19 91. 37 722. 000 - 741. 000 19 93. 47 741. 000 - 760. 000 19 95. 58 760. 000 - 779. 000 0 95. 58 779. 000 - 798. 000 20 97. 79 798. 000 - 817. 000 20 100. 00 TABLESCREW 684.621 472.159 0 _ - 79. 000 133 14. 81 79. 000 - 158. 000 42 19. 49 158. 000 - 237. 000 42 24. 16 237. 000 - 316. 000 42 28. 84 316. 000 - 395. 000 42 33. 52 395. 000 - 474. 000 42 38. 20 474. 000 - 553. 000 42 42. 87 553. 000 - 632. 000 43 47. 66 632. 000 - 711. 000 43 52. 45 711. 000 - 790. 000 43 57. 24 790. .000 - 869. 000 38 61. 47 869. .000 - 948. 000 42 66. 15 948. 000 - 1027. 000 42 70. 82 1027. 000 - 1106. 000 42 75. 50 1106. 000 - 1185. 000 42 80. 18 1185. 000 - 1264. 000 42 84. 86 1264. 000 - 1343. 000 42 89. 53 1343. 000 - 1422. 000 42 94. 21 1422. 000 - 1501. 000 42 98. 89 1501. 000 - 1580. 000 10 100. 00 PRIHOD interval stand. odklon +/- Platišca 240 min 10 min Pnevmatike 360 min 20 min Vijaki 170 min 10 min Tabela 14.19: Sprememba variabilnih podatkov Stroškovni vidik izkoriščenosti skladiščnih kapacitet izdelamo v OOo (Preglednica), kamor kopiramo in nato uredimo podatke porazdelitve gibanja zalog. Vsako komponento in zastoj opredelimo s ceno (Slika 14.19). Stroškovna analiza obeh modelov, obstoječega modela in Situacije 1, pokaže, da so razlike pri porazdelitve zalog malenkostne, stroški, ki nastanejo v obeh modelih, pa se razlikujejo za 47.500 €. Kljub temu, da smo z 10 minutno spremembo standardnega odklona intervala dostave pnevmatik dosegli zmanjšanje števila zastojev in z njimi povezanimi stroški, smo na drug strani povišali stroške dodatnih zalog v višini 48.000 € (Slika 14.20). Situacija 2: Sprememba intervalnega časa dostave platišč s tovornjakom V podjetju se odlocimo, da spremenimo intervalni cas dostave platišc, in sicer iz dosedanjih 180 minut na 240 minut, kar pomeni, da povecamo dostavni cas za 60 minut (Slika 14.21). V najboljšem primeru imamo lahko tako namesto 8 dostav samo 6 dostav na dan. Kaj se zgodi v primeru spremembe intervalnega casa dostave platišc? Kako se obnaša celotna veriga? Sprememba variabilnih podatkovi (Situacija 2) (Tabela 14.19) Analiza izhodnih podatkov Simulacija poda naslednje ugotovitve (v primerjavi z obstojecim modelom simulacije): 1. Čakalne vrste S povecanjem intervalnega casa iz 180 na 240 minut, so spremembe precejšnje. V primerjavi z obstojecim modelom se število vhodov zmanjša za 10 % oz. 10. V povprecju je še manjše število cakajocih. Povprecni cas cakajocih se bistveno ne spremeni, prav tako se ne spremeni tudi maksimalno število cakajocih v vrsti za razkladanje (Slika 14.22). 2. Vhodne količine komponent Vhodne kolicine treh komponent razkrivajo neenakomernost in primanjkljaj zalog v skladišcu platišc (Slika 14.23). Zaradi tega se pojavi zastoj proizvodne Tabela Platišča Interval Pogostost Stro š ek z a stoja € Stro šek skla d išče n ja € Povprečje stroškov skladiščenja 0 19 130 6.500,00 € 19 36 40 665,00 € 1.330,00 € 997,50 € 36 57 40 1.330,00 € 1.995,00 € 1.662,50 € 57 76 40 1.995,00 € 2.660,00 € 2.327,50 € 76 95 40 2.660,00 € 3.325,00 € 2.992,50 € 95 114 40 3.325,00 € 3.990,00 € 3.657,50 € 114 133 40 3.990,00 € 4.655,00 € 4.322,50 € 133 152 40 4.655,00 € 5.320,00 € 4.967,50 € 152 171 40 5.320,00 € 5.935,00 € 5.652,50 € 171 190 40 5.935,00 € 6.650,00 € 6.317,50 € 190 209 20 6.650,00 € 7.315,00 € 6.932,50 € 209 22S 39 7.315,00 € 7.9EO,00€ 7.647,50 € 22S 247 39 7.930,00 € 8.645,00 € 6.312,50 € 247 256 39 £.645,00 € 9.31 C,00 € 6.977,50 € 266 265 39 9.310,00 € 9.975,00 € 9.642,50 € 2S5 304 39 9.975,00 € 10.640,00 € 10.307,50 € 304 323 39 10.640,00 € 11.305,00 € 10.972,50 € 323 342 39 11.305,00 € 11.970,00 € 11.637,50 € 342 361 39 11.970,00 € 12.635,00 € 12.302,50 € 361 360 39 12.635,00 € 13.300,00 € 12.967,50 € 360 399 20 13.300,00 € 13.965,00 € 13.632,50 € 399 416 19 13.965,001 14.630,00 € 14.297,50 € Plelišča V X 2S82&3€. 8.31238 E ra.3J2,a}£ 13M2,M€ 1682 6») i 4.322^0 6 eSS2,50€ S.642MS 12J02.ME 1 fegoitit Slika 14.19: Stroški skladiščenja platišč za Situacijo 1 Obstoječ model Situacija 1 Komponenta Interval Pogost. Povp. strošek Interval Pogost. Povp. strošek Platišča Zastoj 131 50 6 Zastoj 130 50 6 190-209 20 6.982 € 190-209 20 6.982 6 399A1S 19 14.297 € 399^18 19 14.2976 Pnevmatike Zastoj 131 50 e Zastoj 132 50 6 399^18 19 24.5106 399^18 19 24.5106 798-817 19 48.450 € 798-817 20 48.450 6 Vijaki Zastoj 143 50 € Zastoj 133 50 6 790-869 37 2.488 € 790-869 38 2.488 6 1501-1580 10 4.621 e 1501-1580 10 4.6216 Obstoječi model Zastoj 405 50 € 20.2506 Zaloge 06 06 06 Skupaj 20.2506 Situacija 1 Zastoj 395 50 € 19.7506 Zaloge 800 60 e 48.0006 Skupaj 67.7506 Slika 14.20: Spremembe pri intervalih porazdelitve gibanja zalog - Situacija 1 Slika 14.21: Sprememba intervalnega casa za dostavo platišc QUEUE QUEUEINWA£EHOUSE HflX CDNT. ENTRY ENTRY(0) AVE.COHT. AVE.TIME 2 0 90 0 0.077 6.125 AVE.(-0} RETEY 6.125 0 Slika 14.22: (Čakalne vrste za Situacijo 2 STORAGE STORIM STOTIRE 300 790 0 400 II5I0 1 123.630 0.161 0 0 300 640 0 300 15400 1 340.722 0.426 0 0 2600 1700 0 1520 61700 1 641.669 0.247 0 0 CA F. REM. MIN. MaX. ENTRIE5 AVL. AVE. C. UTIL. R£IRY DELaT STOSCREM Slika 14.23: Vhodne kolicine komponent za Situacijo 2 linije, ki predstavlja (za podjetje) precejšnje stroške. Strošek zastoja proizvodne linije lahko opredelimo z izgubo cistega dobicka na proizvedeno vozilo, v danem primeru znaša 3.000 €. Z danimi vhodnimi kolicinami zagotovimo proizvodnjo v obsegu 575 vozil na dan, kar je 195 vozil manj oz. 25 %. Izguba cistega dobicka zaradi zmanjšanja proizvodnje znaša kar 585.000 €. Izračuni Zmanjšano število vozil x vrednost izgube čistega dobička na vozilo = celotna vrednost izgube 195 vozil x 3.000 € = 585.000 € Obstoječe število proizvedenih vozil / število proizvedenih vozil v Situaciji 2 x 100 = delež zmanjšanja proizvodnje vozil 770 vozil / 575 vozil x 100 = 25 \% Število dodatnih pnevmatik x vrednost komponente = strošek dodatnih zalog 3.900 kosov x 35 € = 136.500 € Število dodatnih vijakov x vrednost komponente = strošek dodatnih zalog 15.560 kosov x 3 € = 46.980 € V primeru premajhnih količin ene komponente zmanjšamo in prilagodimo proizvodno kapaciteto na spodnjo mejo oziroma na najnižjo vhodno količino (vhodna količina platišč). Ob tem se pojavita dva scenarija: • izguba tržišča in dobička, zaradi zmanjšanja proizvodnih količin in nezadostitve tržišča in • kopičenje zalog drugih dveh komponent, v primeru, ko proizvodna količina zadosti potrebam tržišča. Potrebno je analizirati oba sčenarija. V 1. sčenariju vrednost izgube dobička, zaradi nezadostitve tržišča v izbranem obdobju, znaša 585.000 €. V 2. sčenariju strošek kopičenja zalog drugih dveh komponent znaša 136.500 € za pnevmatike in 46.980 € za vijake. Skupaj torej 183.480 €. Tem vrednostim moramo prišteti še stroške zastojev, ki nastanejo zaradi nezadostnih količin ob prispetju viličarja. 3. Porazdelitev gibanja zalog S povečanjem intervala dostave platišč za 60 minut so spremembe pri porazdelitvi gibanja zalog prečejšnje, kar se pozna tudi pri vhodnih količinah iste komponente. Zmanjšanje vhodne količine platišč neposredno vpliva na spremembo porazdelitve gibanja zalog.Dogodi se zastoj pri odpremi platišč (329-krat), kar predstavlja strošek v višini 16.450€. Prav tako povzroči 3 zastoje več pri odpremi pnevmatik. Pri odpremi vijakov se število zastojev zmanjša za 1. Porazdelitve gibanja zalog platišč se bistveno spreminja glede na obstoječe stanje, predvsem na račun spremenjenih vhodnih količin. PORAZDELITEV GIBANJA ZALOG ZA SITUACIJO 2 TABLE TABLERIM MEAN STD.DEV. 134.314 132.790 RANGE 19.000 38.000 57.000 76.000 95.000 114.000 133.000 152.000 171.000 190.000 209.000 228.000 247.000 266.000 285.000 304.000 323.000 342.000 361.000 380.000 399.000 TABLETIRE 348.192 258.287 19.000 38.000 57.000 76.000 95.000 114.000 133.000 152.000 171.000 190.000 209.000 228.000 247.000 266.000 285.000 304.000 323.000 342.000 361.000 380.000 19.000 38.000 57.000 76.000 95.000 114.000 133.000 152.000 171.000 190.000 209.000 228.000 247.000 266.000 285.000 304.000 323.000 342.000 361.000 380.000 399.000 418.000 19.000 38.000 57.000 76.000 95.000 114.000 133.000 152.000 171.000 190.000 209.000 228.000 247.000 266.000 285.000 304.000 323.000 342.000 361.000 380.000 399.000 RETRY FREQUENCY CUM.% 0 329 36.39 30 39.71 30 43.03 30 46.35 30 49.67 30 52.99 30 56.31 30 59.62 30 62.94 30 66.26 15 67.92 29 71.13 29 74.34 29 77.54 29 80.75 29 83.96 29 87.17 29 90.38 29 93.58 29 96.79 15 98.45 14 100.00 0 134 19 19 19 19 19 19 19 19 20 20 19 19 19 19 19 19 19 19 19 0 14.96 17.08 19.20 21.32 23.44 25.56 27.68 29.80 31.92 34.15 36.38 38.50 40.63 42.75 44.87 46.99 49.11 51.23 53.35 55.47 55.47 399.00® 418.000 437.000 456.000 475.000 494.000 513.000 532.000 551.000 570.000 589.000 608.000 627.000 646.000 665.000 684.000 703.000 722.000 741.000 760.000 779.000 798.000 TABLESCREW 678.137 475.006 418.000 437.000 456.000 475.000 494.000 513.000 532.000 551.000 570.000 589.000 608.000 627.000 646.000 665.000 684.000 703.000 722.000 741.000 760.000 779.000 798.000 817.000 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 0 19 19 57.59 59.71 61.83 63.95 66.07 68.19 70.31 72.43 74.55 76.67 78.79 80.92 83.04 85.16 87.28 89.40 91.52 93.64 95.76 95.76 97.88 100.00 _ - 79. 000 142 15. 74 79. .000 - 158. 000 42 20. 40 158. 000 - 237. 000 42 25. 06 237. 000 - 316. 000 42 29. 71 316. 000 - 395. 000 42 34. 37 395. 000 - 474. 000 42 39. 02 474. 000 - 553. 000 42 43. 68 553. 000 - 632. 000 42 48. 34 632. 000 - 711. 000 42 52. 99 711. 000 - 790. 000 42 57. 65 790. 000 - 869. 000 37 61. 75 869. 000 - 948. 000 41 66. 30 948. 000 - 1027. 000 42 70. 95 1027. 000 - 1106. 000 42 75. 61 1106. 000 - 1185. 000 42 80. 27 1185. 000 - 1264. 000 42 84. 92 1264. 000 - 1343. 000 42 89. 58 1343. 000 - 1422. 000 42 94. 24 1422. 000 - 1501. 000 42 98. 89 1501. 000 - 1580. 000 10 100. 00 0 Stroškovna analiza obeh modelov, obstoječega modela in Situacije 2 pokaže da so razlike pri porazdelitve zalog precejšnje. Stroški, ki nastanejo v obeh modelih, se v 1. scenariju razlikuje za 595.000€. V 2. scenariju pa za 146.500 €. V 1.scenariju je višina stroškov odvisna od izgube dobicka in zastojev pri odpremi, torej zmanjšanja proizvodne kolicine in posledicno manjše prodaje ob nespremenjenih potrebah tržišca. V 2. scenariju pa je višina stroškov odvisna od prekomernih zalog oz. od kopicenja zalog in zastojev pri odpremi. Poleg tega je 2. scenarij pogojen z zadovoljitvijo trga - ce proizvedena kolicina vozil zadovolji potrebe tržišca, predstavlja kopicenje zalog dodaten strošek. Vse to prikazuje Slika 14.25. Povzetek S simulacijskim orodjem GPSS World simuliramo materialni tok dostave, skladiščenja in odpreme treh razlicnih komponent, ki jih dostavimo s tremi razliCnimi prevoznimi sredstvi. Vsaka komponenta se skladišči ločeno, v lastnem skladišču. Optimiranje časov prihodov, odpreme, manipulacij, količin itd. vpliva na višanje pretočnosti materialnega toka skozi čelotno oskrbno verigo, kar vpliva na manjše čakalne vrste, višje količine dostavljenih komponent, nizko izkoriščenost skladiščnih kapačitet itd. Tako lahko s simuliranjem različnih sčenarijev (različni vhodni podatki) poiščemo najboljši sčenarij, ki ustreza določenim kriterijem in analiziramo bodoče obnašanje sistema ob predpostavki "kaj če". V primeru spremembe enega od vhodnih podatkov (čas prihoda prevoznega sredstva, količina dostavljene komponente, manipulačijski čas) lahko v "trenutku« analiziramo kaj se zgodi in ob tem identifičiramo morebitne sčenarije kot so daljše čakalne vrste in manjše dostavljene količine določene komponente. V nadaljevanju s spreminjanjem časov prihodov dostavnih vozil prikažemo, kako vplivajo zamude pri dostavi komponent na čelotni nadaljnji pročes. Kaj se zgodi, ko zamudi dostava pnevmatik z vlakom? Kakšne stroške imamo pri zastoju proizvodne linije in kolikšni so stroški zalog v primeru polnega skladišča? Simulačijsko orodje GPSS World je zelo praktično in uporabno za simuliranje dogodkov. Z "kaj če" analizo in simulačijo dogajanja identifičiramo dogodke, katere želimo izključiti, saj za nas predstavljajo določeno tveganje (zastoji, stroški zalog itd.). Tabela Platišča Interval Pogostost Strošek zastoja € Strošek skladiščenja € Povprečje stroškov skladiščenja d 19 329 164.500,00 € 19 3E 30 665,00€ 1.330,00 € 997,50 € 33 57 30 1.330,00 € 1.995.00 € 1.662,50 € 57 76 30 1.995,00 € 2.660.00 € 2.327,50 € 76 95 30 2.660,00 € 3.325,00 € 2.992,50 € 9E 114 30 3.325,00 € 3.990.00 € 3.657,50 € 114 133 30 3.990,00 € 4.655,00 € 4.322,50 € 133 152 30 4.655,00 € 5.320,00 € 4.937,50 € 152 171 30 5.320,00 € 5.935.00 ? 5.652,50 € 171 190 30 5.955,00 € 6.650,00 € 6.317,50 € 190 209 15 6.650,00 € 7.315,00 € 6.932,50 € 209 223 29 7.315,00 € 7.530.00 ? 7.647,50 € 223 247 29 7.930,00 € 6.645,00 € S. 312,50 € 247 266 29 6.645,00 € 9.31 C.00 € 3.977,50 € 266 235 29 9.310,00 € 9.975,00 ? 9.642,50 € 2S5 304 29 9.975,00 € 10.640,00 € 10.307,50 € 304 323 29 10.640,00 € 11.305,00 10.972,50 € 323 342 29 11.305,00 € 11.970,00 € 11.637,50 € 342 361 29 11.970,00 € 12.635,00? 12.302,50 € 361 330 29 12.635,00 € 13.300,00 € 12.867,50 € 330 399 15 13.300.00 € 13.965,00 € 13.632,50 € 399 41E 14 13.965,00 € 14.630,00? 14.297,50 € C -1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-T 2SS2.50 € S.6S2,M€ 83I2.B € 10.372,» € fifi32^0€ 432260 € 5.S«.50€ 1230263 € Slika 14.24: Strošek skladiščenja platišc za Situacijo 2 Obstoječ model Situacija 2 Komponenta Interval Pogost. Povp. strošek Interval Pogost. Povp. strošek Platišča Zastoj 131 50 6 Zastoj 329 50 e 190-209 20 6.982 € 190-209 15 6.982 € 399-418 19 14.297 € 399^18 14 14.297 € Pnevmatike Zastoj 131 50 € Zastoj 134 so e 399^118 19 24.510 € 399^18 19 24.510€ 798-817 19 48.450 € 798-817 19 48.450 e Vij aki Zastoj 143 so e Zastoj 142 so e 790-869 37 2.488 € 790-869 37 2.488 € 1501-1580 10 4.621 € 1501-1580 10 4.621 e Obstoječi model Zastoj 405 500 € 20.250 € Zal ose oe oe oe Skupaj 20.250 e Situacija 2 Dva scenarija Zastoj 605 50 € 30.250€ Scenarij 1 Izpad proizvodnje 195 3.000 € 585.000 € Scenarij 2 Zaloge Obe komponente 136.500€ Scenarij 1 Skupaj 615.250€ Scenarij 2 Skupaj 166.750 € Slika 14.25: Spremembe pri intervalih porazdelitve gibanja zalog - Situacija 2 Poglavje 15 SCILAB - numericno reševanje in analiziranje podatkov Numericno reševanje problemov s programiranjem Kvantitativne metode napovedovanja Primer: napoved prodaje vozil 15.1 Teoretično ozadje 15.1.1 Napovedovanje povpraševanja Z napovedovanjem ocenjujemo verjetne razvoje v prihodnosti. Planiranje ne oznanja samo verjetnega, ampak na osnovi verjetnega postavlja tisto, kar je zaželeno. Pogosto se s pojmom "napovedovanje povpraševanja" pojavljata dva pojma, in sicer napovedovanje in predvidevanje. Pri cemer naj bi pojem "napovedovanje" ustrezal angleškemu izrazu forecasting, "predvidevanje" pa izrazu prognosis. Po pregledu razlicne literature ugotavljamo, da avtorji skoraj povsod govorijo o obeh izrazih, kot o enem samem. Glede na casovni horizont za katerega napovedujemo povpraševanja locimo dolgorocno, srednjerocno in kratkorocno napovedovanje. Za dolgorocno napovedovanje je znacilno, da poteka daljše casovno obdobje in se praviloma izvaja za skupine proizvodov. Na podlagi tega napovedovanja se odlocamo o fiksnih zmogljivostih. Srednjerocno napovedovanje je napovedovanje, ki zavzema obdobje nekje od 6 do 18 mesecev. Na podlagi tega poskušamo ugotoviti predvsem sezonska nihanja na ravni skupin proizvodov, katerim nato prilagajamo proizvodnjo. Kratkorocno napovedovanje se izvaja za obdobje od nekaj tednov pa do nekaj mesecev in služi (predvsem) kot osnova operativnemu planiranju. Glede na dani problem se odlocimo za vrsto in temu primerno metodo napovedovanja. Metode v osnovi delimo na dve skupin, in sicer: kvalitativne in kvantitativne. Za kvalitativne metode je znacilno, da so obicajno subjektivne narave. Kvantitativne metode napovedovanja povpraševanja temeljijo na podatkih iz preteklosti in statisticnih orodjih. Med kvantitativne metode uvršcamo dva kljucna pristopa. Prvi pristop so t.i. ekstrapolacijske metode, ki predpostavljajo, da je gibanje nekega pojava prvenstveno funkcija casa. Drugi pristop, imenovan vzrocne metode temelji na predpostavki, da je gibanje nekega pojava v korelaciji z mnogimi zunanjimi faktorji, izmed katerih je eden lahko tudi cas. Kvalitativne metode so uporabne predvsem za dolgorocne napovedi ali pa za napovedi, ko nimamo na voljo dovolj podatkov o preteklem gibanju pojavov. V to vrsto uvršcamo Delfi metodo, ki jo uporabljamo za dolgorocno napovedovanje, oceno menagementa osebja, oceno prodajnega osebja, anketiranje, tržne raziskave ipd. 15.1.2 Kvantitativne metode napovedovanja V izbranem primeru se osredotocimo na kvantitativne metode napovedovanja, ki kot osnovo napovedi, uporabljajo matematicne modele, ki so zasnovani na podatkih iz preteklosti. Te metode temeljijo na predpostavki, da gibanja v prihodnosti lahko predvidimo na podlagi gibanj v preteklosti. Govorimo o treh najpogosteje uporabljenih metodah, katere v nadaljevanju prikažemo na konkretnem primeru: • Regresija meri odvisnost dveh sluCajnih spremenljivk - kakšen vpliv ima ena na drugo. Linearna regresija je metoda, s katero ob znani spremenljivki X napovemo, koliko bo Y. Y je odvisna spremenljivka, X pa neodvisna (imenovana tudi prediktor). • Holtova linearna metoda se imenuje po statistiku Holtu. Metoda uporablja dva faktorja glajenja - Alfa, ki predstavlja eksponentno glajenje in Beta, ki predstavlja trend v opazovanem obdobju. Obe konstanti se nahajata v razponu med 0 in 1. Praksa je pokazala, da mora biti vrednost Beta manjša od Alfe, Beta v razponu od 0,005 in 0,2 ter Alfa med 0,02 in 0,5. • Brownova metoda eksponentnega glajenja je metoda pri kateri se upoštevajo vsi podatki, ki so na voljo, pri Cemer se starejšim podatkom dodeli nižja utež. Gre za enokoraCno metodo napovedovanja, kjer tvorimo napoved za en korak naprej v Časovnem horizontu. Uporablja se v primerih, ko pri meritvah povpraševanja ni zaznati kakšnega spreminjanja trenda, niti ne cikličnih in sezonskih nihanj. 15.2 O programskem orodju Scilab je programsko orodje za računanje numeričnih funkcij. Uporabno je za racunanje z raznimi oblikami matematicnih zapisov in struktur z vsemi znanimi oblikami števil (z matrikami, polinomi, objekti ipd.). Z danim orodjem analiziramo linearne in nelinearne dinamicne sisteme. Programsko orodje uporabimo kot pripomocek za numericno optimizacijo, kot sta npr. linearno in nelinearno programiranje. Razvili so ga na inštitutu INRIA v Franciji in je prosto odprto orodje. Prepoznava funkcije kot podatkovne objekte, z njimi racuna ali jih pretvori v druge podatkovne objekte. Funkcijo, ki je definirana znotraj Scilaba, lahko uporabljamo tudi kot vhodni ali izhodni argument druge funkcije. Podpira znakovne nize podatkovnega tipa, kar v posebnih pogojih omogoca sprotno tvorjenje funkcij. Nekatere izmed možnosti Scilab so še: 2D in 3D grafika, animacija; polinomi, racionalne funkcije; linearna algebra, razpršene matrike; simulacija; statistika in mnoga druga podrocja. Deluje na številnih operacijskih sistemih (Unix, Linux, Windows ipd.). Vsebuje izvorno kodo, on-line pomoc in angleški uporabniški vodnik. Sci iabf" rt-Mrt H | »tTl | pn^MH | H^M-n | v.llimAM | piCfKa | tducMfoc Dovnload Scilab | Ki tm h : * X V\ \ g-^L \ ■ Sci* i J E-Hu 1 lu -dMrtu* " ■ iVU a Mm * Se*** 1 CCmO, 1 7 H Slika 15.1: Uradna spletna stran Scilab Prenos in namestitev Programsko orodje Scilab namestimo na razlicne nacine, odvisno od operacijskega sistema, ki ga uporabljamo. V okolju Windows programsko orodje namestimo iz uradne spletne strani Scilab [46] in ga nato brezplacno uporabljamo na lastnem racunalniku, pri cemer moramo upoštevati avtorske pravice. V operacijskem okolju Ubuntu programsko orodje namestimo po dveh razlicnih poteh, ki smo jih predhodno že opisali. Najenostavneje to naredimo z uporabo Synaptic orodja, kjer programsko orodje enostavno poišcemo, prenesemo in namestimo. Namešcen program nato odpremo v menijski vrstici v razdelku Programiranje (glej Sliko 15.2). Program zaženemo z dvoklikom na ikono programa, pri cemer se odpreta dve okni. V konzolnem oknu (v nadaljevanju osnovno okno) se izvaja pomožni program Scilab, ki mora biti ves cas dostopen. V drugem oknu se prikaže vnosna vrstica, pred katero je zapisan simbol ^ (glej Sliko 15.3). Osnove za delo s programskim orodjem so predstavljene v Introduction v razdelku Scilab Demostration. Ob zagonu programskega orodja se prikaže osnovno okno z zapisom menijske in orodne vrstice (glej Sliko 15.4). Menijska vrstica je sestavljena iz 6 razdelkov. Razdelek Datoteka (File) omogoca zagon skriptne datoteke (Execute), odpretje že shranjene datoteke (Open a file), naložitev shranjene spremenljivke (Load environment), shranitev Slika 15.2: Odpiranje programskega orodja v Ubuntu spremenljivke (Save environment), spremembo delovne mape (Change current directory), izpis delovne mape (Display current directory), tiskanje zapisanega programa (Print) in izhod iz programa (Quit). Razdelek Uredi (Edit) omogoCa urejanje standardnih možnosti: rezanje (Cut), kopiranje (Copy), lepljenje podatkov iz drugih dokumentov (Paste) ipd. Razdelek Preferences ponuja oblikovne možnosti - poljubno lahko nastavimo barvo ozadja (Colors), velikost in vrsto pisave (Font). V primeru, ko imamo v okencu doloCene podatke, ki jih ne potrebujemo veC, jih enostavno pobrišemo s Clear History (glej Sliko 15.5). Razdelek Kontrola (Control) vsebuje doloCena kontrolna orodja in ponuja možnosti, kot so Resume (omogoCa izvajanje programa po premoru), Abort (preneha z izvajanjem trenutnega programa) in Interupt (prekine izvajanje trenutnega programa). Razdelek Aplikacija (Application) je pomemben predvsem zaradi možnosti Editor, s katero odpremo novo okno za pisanje programa, ki ga nato shranimo in izvozimo v osnovno programsko okno (glej Sliko15.6). Slika15.7 prikazuje okno, ki je namenjeno zapisu programa, za izvoz v osnovno okno. Razdelek Xcos uporabljamo za risanje blokovnih shem. Na voljo je veCje število blokovnih shem ter prazno okno, namenjeno oblikovanju le teh (glej Sliko 15.8). Slika 15.3: Zagon programa Slika 15.4: Menijska in orodna vrstica v Scilabu Slika 15.5: Menijska vrstica - 1. del Controt Applied Applications j ? Resume Editor Abort Xcos Interrupt Module manager - ATOMS Slika 15.6: Menijska vrstica - 2. del Slika 15.7: Okno za zapis programa Slika 15.8: Razdelek Xcos Ena izmed znacilnih vrst blokov so bloki linearnih gradnikov, ki predstavljajo gradnike za opis linearnih dinamicnih sistemov. Nekateri izmed pomembnejših blokov linearnih gradnikov: • Sum (seštevalnik) - blok, ki na izhodu da vsoto vseh vhodov. Bloku lahko dolocimo poljubno število vhodov, njihove uteži in njihov predznak. Poleg osnovnega bloka pravokotne oblike obstaja tudi inacica okrogle oblike. Pri slednji ne moremo spreminjati predznaka in uteži vhodov. • Integrator - izhod tega gradnika je integral vhoda. • Numerator/Denominator (num(s)/den(s)) - blok za predstavitev prenosne funkcijo. • Gain (ojacevalnik) uporabimo kadar moramo funkcijo množiti s konstanto. Na izhodu tako dobimo vhod z ojacenjem, ki ga dolocimo. Uporabniki lahko v programskem orodju uporabljamo razdelek Pomoč (?), ki omogoca pogled v opis posameznih blokov in ostalih funkcij s podrobnejšim opisom. Razdelek ? omogoca pomoc pri uporabi programa (Sčilab Help). Sčilab Demonstration nudi možnost ogleda že izdelanih primerov programa. Dostopamo lahko tudi do njihove spletne strani (Web links), (About Sčilab) pove vec o programu. Preverimo lahko ali smo pravilno postavili blok, je potrebna kakršnakoli sprememba ipd. (glej Sliko 15.9). Slika 15.10 prikazuje menijsko vrstico z vsemi vsebovanimi razdelki. Sčilab Demonstrations prikazuje nekaj izmed že zapisanih programov z rešitvami. Le-te lahko preoblikujemo glede na izbran problem in jih smiselno uporabimo (glej Sliko 15.11). Orodno vrstico sestavlja 12 ikon. Glej Tabelo 15.1 in Sliko 15.12. Scilab prepozna veliko podatkovnih tipov. Skalarni objekti so konstante, polinomi, znakovni nizi in racionalna števila. Spremenljivke in osnovne računske operacije Programsko orodje je obcutljivo na velike in male crke - b in B sta dve razlicni spremenljivki. V kolikor želimo izpis neke spremenljivke v matricni obliki, vpišemo ime pod katerim je shranjena. Na zacetku spremenljivkama b in B dolocimo vrednosti ter za vsakim zapisom navedemo znak;, ki pomeni neizpis rezultata. (Že znaka ni, se rezultati izpišejo. S simbolom // oznaamo komentarje. Slika 15.9: Razdelek Pomoc Scilab Help < > aa n & Scilab Demonstrations * ^ Ml* i. - . Web links > » ± 'Jt»r» 1 ,. . fttSJ&JfrA tnVV« ■ , vuviih*« About Scilab... . {SS ■ , CMtShOirl ■ 1 1 VMAAiMn . ^ fM , Slika 15.10: Menijska vrstica - 3. del Slika 15.11: Demo programi Slika 15.12: Orodna vrstiCa Ikone orodne vrstice 1 Odpiranje okenca za zapis programa 2 Shranjevanje dokumenta 3,4,5 Orodja za rezanje, kopiranje in lepljenje dokumentov 6 Spreminjanje delovne mape 7 Spreminjanje oblike in velikosti pisave 8 Tiskanje dokumenta 9 Namestitev posameznih modulov 10 Xcos za risanje blokovnih shem 11 Demo programi 12 Pomoc Tabela 15.1: Ikone orodne vrstice Matrike Za vpisovanje matrik ali vektorjev upoštevamo nekaj osnovnih pravil. V vrstico matrike ali vektorja vpišemo število z vmesnim presledkom ali vejico. V novo vrstico matrike ali vektorja se pomaknemo s podpičjem ter celoten zapis matrike obdelamo z oglatimi oklepaji. Ko definiramo matriko, jo Scilab shrani pod oznako, s katero smo jo poimenovali in jo z vpisom oznake kadarkoli priklicemo - v danem primeru velika tiskana crka D. Zapis spremenljivk in matrik -->a=1 a = 1. -->A=2 A = 2. -->a+A ans = 3. -->D=[16 3 2 1 -->5 10 11 8 -->9 6 7 12 -->4 15 15 1] D = 16. 3. 2. i—1 5. 1®. 11. 8. 9. 6. 7. 12 4. 15. 1—1 1. Funkcije Scilab ima veliko število vgrajenih funkcij: srqt, sin, exp ipd. Nekatere izmed vgrajenih funkcij so osnovne (sum, prod, sqrt, diag, cos, max, round, sign, fft), urejevalne (sort, gsort, find), za posebne matrike (zeros, eye, ones, matrix, empty), linearna algebra (det, inv, gr...), nizi znakov (string, part, evstr...), diferencialne enaCbe (ode, dassl, dassrt, odedc) itd. Grafi S Scilab izrišemo številne grafe matrik, vektorjev in drugih funkcij v 2D in 3D, na razlicne nacine in v obliki animiranega filma. Odprtih imamo lahko vec graficnih oken hkrati, vendar je v vsakem trenutku lahko aktivno le eno okno 15.13. Programiranje v Scilab Pogosto se v praksi srecujemo s problemi, ki jih ne moremo razrešiti na enostaven nacin, saj je predhodno potrebno zapisati dolocen racunalniki program oz. model. Za izdelavo modela v programskem orodju Scilab je potrebna pripravljenost za raziskovanje. S pomocjo uporabe dodatnih prirocnikov danega programa je programiranje veliko enostavneje. >y=sin(x); >plot2d(x,y) Slika 15.13: Graf funkcije narisan v Scilab Leto Nakup novih osebnih vozil Leto Nakup novih osebnih vozil 1999 77.217 2005 60.531 2000 55.120 2006 59.885 2001 52.316 2007 67.791 2002 50.859 2008 71.037 2003 59.881 2009 57.391 2004 62.697 Tabela 15.2: Statisticni podatki prodaje v obdobju 1999-2009 Problem Podjetje OpenStorage se ukvarja s skladiščenjem treh vrst komponent (pnevmatik, platišč in vijakov), namenjenih za izdelavo osebnega avtomobila. Na podlagi zbranih podatkov o nakupu v preteklih 11 letih izvedemo napoved prodaje avtomobilov za obdobje prihodnih 5 let. Ob zapisu danega programa in dobljenih rezultatih bomo preverimo ali je izbrana metoda pravilna oz. ali jo je za nadaljnjo delo potrebno spremeniti. Statistični podatki prodaje v obdobju 1999-2009 so podane v Tabeli 15.2. Problem poskušamo rešiti na podlagi izdelanega modela linearne regresije, Holt in Brown metode. Dani program, že zapisan v programskem orodju Sčilab pridobimo iz učnega gradiva dr. Dejana Dragana [77], ki program uporablja, kot študijsko gradivo na fakulteti. 15.3 Uporaba Za razrešitev danega problema je v prvi fazi potreben zapis modela v Scilab. Prikažemo problem in njegovo rešitev na že izdelanih programih z Holt metodo (holt.sce), Brown metodo (brown.sce) in linearno regresijo (regresija.sce). Program je prikazan v Prilogi [77]. Matematicen model lahko zapišemo tudi sami, vendar je potrebno vložiti precej casa in truda. Na takšen naan izvedemo marsikatero optimizacijo in napovedovanje. Zapisani programi delujejo znotraj skupnega programa imenovanega forecast_main, ki ga dopolnimo z izbranimi podatki. V Scilab odpremo osnovno oknu in v razdelku File izberemo možnost Open a file. Izberemo program npr. z Brown metodo in ga s klikom na razdelek Open odpremo v novem oknu (glej Sliko 15.14). Ko je program odprt, ga je potrebno izvoziti v osnovno okno, kar storimo Slika 15.14: Odpiranje datoteke tako, da v meniju Execute izberemo možnost Excute File Into Scilab. Postopek izvedemo še za vse ostale tri datoteke. Zapis programa // // brown.m // // function brown(d,alfa) fakt = 5; N = length(d); t = [1:1:N]; // izhodi prediktor-filtra (projekcija prihodnosti za en korak naprej - napoved kolicine za cas t+1 ob casu t): // (relevantno je k = 2:N) p = []; p(1) = d(1) p(2) = d(1) for k=3:N p(k) = alfa*d(k-1) + (1-alfa)*p(k-1) end; Pozorni moramo biti predvsem pri datoteki forecast_main, kjer v program vstavimo podatke. V izbranem primeru vstavimo podatke namišljenega podjetja, ki se ukvarja s skladišcenjem komponent za izdelavo avtomobilov. Podatki prikazujejo število prodanih vozil v letih od 1999 do 2009. Ko izvozimo vse datoteke v osnovno okno zapišemo pogoj forecast_main ter pritisnemo Enter. Klicanje programa -->exec('C:\Users\Lab4\Desktop\ULS\brown.sce', -1) -->exec('C:\Users\Lab4\Desktop\ULS\holt.sce', -1) -->exec('C:\Users\Lab4\Desktop\ULS\regresija.sce', -1) -->exec('C:\Users\Lab4\Desktop\ULS\forecast_main.sce', -1) -->forecast_main Program vpraša kako naj izvede povpraševanje: rocno (vpis naših podatkov), po "defoultu" (sam izbere vrednosti). Odlocimo se za rocno povpraševanje. Ko program vpraša po podatkih, zapišemo podatke, ki so na voljo (prodaja novih avtomobilov od leta 1999 do 2009). Program vpraša še po metodi po kateri se bo izvedlo povpraševanje. Izberemo regresijsko metodo (lahko pa se odlocimo za katero izmed preostalih) in dolocimo za koliko let izvajamo predikcijo. V danem primeru izberemo vrednost 5, ki pomeni predikcijo za naslednjih 5 let. Povprasevanje rocno (1), default(2), nakljucno (3)1 povprasevanje d= ? npr. [7 9 12 14 12 30 8 12 14 15 25 40][77217 55120 52316 50859 59881 62697 60531 59885 67791 71037 57391] regresija, mnk(1)/brown(2)/holt(3)1 Za koliko let predikcija =5 Ob vnosu izbranih podatkov za prikaz rezultatov, pritisnemo tipko Enter (glej Sliko 15.15). Program vpraša ali nadaljuje z izpisom rezultatov, za potrditev pritisnemo na tipko Y. d_s= 61338.636 mean_t_d= 370728.64 mean_t_t= 46. clen1= clen2= 370728.64 368031.82 Slika 15.15: Izpis rezultatov Razlaga rezultatov: d - število podatkov = 77217 55120 52316 50859 59881 62697 60531 59885 67791 71037 57391 t_s - povprečen cas = 6 "=h l t d_s - povprečna vrednost = 61338,636 1 d" = mL d(t)) N mean_t_d = 370728,64 - ce bi racunali analiticno je to vrednost N Lt2 •d(t) mean_t_t = 46 - ce bi racunali analiticno je to vrednost 1 L N clen1 =370728,64 clen2 = 368031,82 - ce bi racunali analiticno je to vrednost f • d" clen3 = mean_t_t = 46 clen4 = 36 - ce bi racunali analiticno je to vrednost t"2 a = 269,68182 - ce bi racunali analiticno je to vrednost parametra N £ t • d(t) - t • d a = t2 -1"2 b = 59729,545 - ce bi racunali analiticno je to vrednost parametra b = d - a • t d_o - ocena modela za prvih 11 let = 59990,27 60259,909 60529,591... 61878 e - izracunani pogreški za prvih 1 let = 17226,773 -5139,9091 -8213,5909... -5296,0455 e_sr = 1,984D-12 VAR - varianca = 63203478 1 VAR(e) = N—fl>(t)) - e]2 N- 1 stde - standardni odklon = 7950,0615 STD(e) = V VAR(e) d_o_pred - napoved povpraševanja za naslednjih 5 let = 62956,727 63226, 409. . . 64035,455 d_o_pred_zg - najvecje predvideno povpraševanje = 78856,85 79126,532... 79935,578 (ce upoštevamo 2-kratno standardno deviacijo) d_o_pred_sp - najmanjše predvideno povpraševanje = 47056,604 47326,286. . . 48135,332 (ce upoštevamo 2-kratno standardno deviacijo) Rezultati (Scilab izpis) clen3= 46. clen4= 36. a= 269.68182 b= 59720.545 d_o= column 1 to 4 59990.227 60259.909 column 5 to 8 61068.955 61338.636 column 9 to 11 62147.682 62417.364 60529.591 60799.273 61608.318 61878. 62687.045 e= column 1 to 4 17226.773 - 5139.9091 column 5 to 9 - 1187.9545 column 10 to 11 8619.6364 - 5296.0455 - 8213.5909 - 9940.2727 1358.3636 - 1077.3182 - 1993. 5643.3182 e_sr= 1.984D-12 VAR= 63203478. stde= 7950.0615 d_o_pred= column 1 to 4 62956.727 column 5 64035.455 d_o_pred_zg= column 1 to 4 78856.85 column 5 79935.578 d_o_pred_sp= column 1 to 4 47056.604 column 5 48135.332 63226.409 63496.091 63765.773 79126.532 79396.214 79665.896 47326.286 47595.968 47865.65 Izracun pogreška podaja vrednosti odstopanja od linije regresijske premice, uporabimo pa tudi izracun standardne deviacije (STD), s pomocjo katere Slika 15.16: Povpraševanje za sedanje obdobje izračunamo povprečni odklon tako, da dobimo minimalno in maksimalno vrednost napovedi posameznega leta. Program izriše dva grafa. Slika 15.16prikazuje graf povpraševanja za sedanje obdobje, na podlagi podatkov iz preteklih obdobij. Sledi graf, ki prikazuje povpraševanje (modra barva), oceno modela d_m (rdeča barva) ter predikcijo z upoštevanjem 2-kratnega standardnega odklona (črna barva), za naslednjih 5 let (glej Sliko 15.17). Iz grafa je razvidno, da se ocena modela razlikuje od realnih podatkov, zato kot primer prikažemo še rezultate, ki ji dobimo z uporabo Holt metode. Rezultati te metode prikažejo še večje odstopanje, kar pomeni, da je za dani primer metoda še manj primerna kot linearna regresija (glej Sliko 15.18). S Sčilab prikažemo model napovedovanja povpraševanja nakupa novih vozil za naslednjih 5 let, pri čemer upoštevamo podatke preteklih 11 let. Iz rezultatov je razvidno, da je model linearne regresije primernejši od Holt metode, čeprav menimo, da nihče izmed njiju ni optimalen. Za reševanje kompleksnejših Slika 15.17: Povpraševanje, model in predikcija z upoštevanjem standardnega odklona - regresija Slika 15.18: Povpraševanje, model in predikcija z upoštevanjem standardnega odklona - Holt problemov je vsekakor potrebno poglobljeno reševanje problema s pomocjo razlicnih prirocnikov, navodil in dodatne literature. Preuciti in zapisati je potrebno model za nelinearne modele znacilne v praksi. Potrebno je zapisati pogoje, ki bodo to tudi izpolnjevali. Povzetek Scilab je programsko orodje za računanje numeričnih funkcij. Uporabljamo ga za racunanje z raznimi oblikami matematicnih zapisov in struktur. Z danim programom lahko analiziramo linearne in nelinearne dinamicne sisteme. Prav tako programsko orodje uporabimo kot pripomocek za numericno optimizacijo, kot sta linearno in nelinearno programiranje. S pomocjo izdelanega modela in zbranih statisticnih podatkov preteklih 11 let, prikažemo model napovedovanja prodaje vozil prihodnjih 5 let. Pridobimo že izdelan program linearnega napovedovanja. Mnogokrat je za razrešitev kompleksnejših problemov potrebno izdelati samostojen program, vendar je samo programiranje zahtevno in vkljucuje bistveno vec casa in truda. S to vrstnimi programi si lahko pomagamo pri reševanju številnih problemo,v tako v praksi, kakor pri študiju. V praksi je poznan pladjiv program Matlab, ki vsebuje podobne funkcije kakor Scilab. Za namene študija je Scilab dovolj zanesljiv, da se naucimo osnove programiranja in reševanja dolocenih logisticnih problemov. Pri opisu programskega orodja Scilab smo uporabili še dodatne vire in literaturo: [105] [82] [10] [98] [81] [47] [48] [106] [78]. Poglavje 16 OOo PREGLEDNICA - gibanje zalog Elektronska preglednica Preglednica gibanja zalog Primer: izračun zasedenosti zalog in stroškov 16.1 Teoreticno ozadje 16.1.1 Elektronske preglednice Kadar govorimo o elektronskih preglednicah, v prvi meri mislimo na prikaz podatkov, tako v obliki tabele kot tudi v graficni obliki. Tabela na prvi pogled ni nic drugacna od tabel, narisanih v urejevalnikih besedil, kamor vnesemo podatke in jo poljubno oblikujemo. Popravljanje tabel v urejevalniku besedil je zamudno delo, saj je potrebno vsako stvar popraviti rocno - tu se pokaže prednost t.i. elektronskih preglednic. Ne le prikazovanje podatkov, ampak tudi sortiranje in filtriranje, kar pomeni, da prikažemo zgolj tiste podatke, ki izpolnjujejo dolocene pogoje. Med številskimi podatki izvajamo racunske operacije - od najbolj osnovnih, kot so seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, do izredno zapletenih izracunov po formulah. (Že spremenimo vhodne podatke, se samodejno spremenijo tudi izracunani podatki, kar prihrani veliko casa. V navadni tabeli moramo vse vrednosti izracunati rocno in jih ponovno vnesti v tabelo. Elektronske preglednice uporabljamo za tri poglavitne namene: delo s raznoraznimi seznami (npr. seznam ljudi, storitev, predmetov, izmerjenih vrednosti, razni imeniki, naslovi, datumi, ceniki in podobno); manipuliranje, racunanje s številskimi podatki, prikaz koncnih vrednosti v tabeli, analiziranje podatkov in rezultatov; prikaz z grafi in diagrami. 16.2 O programskem orodju OOo Preglednica (v nadaljevanju Preglednica) je programsko orodje, namenjeno urejanju razlicnih podatkov. Zacetniki ga spoznavajo kot intuitivnega in enostavnega za ucenje. Vsi, ki se profesionalno ukvarjajo z oblikovanjem podatkov najdejo številen nabor naprednih funkcij. Na voljo so formule za izracun zneska skupne prodaje, za izracun dobicka, za množico statisticnih spremljanj, za izracun sedanje ali prihodnje vrednosti prodaje ipd. Omogoca izdelavo raznovrstnih grafikonov, ki jih pozneje uporabimo v drugem pisarniškem paketu OOo, kot je Writer ali Impress. Preglednica omogoca povezavo na katero izmed drugih zbirk podatkov, ki prav tako temeljijo na odprti kodi (npr. MySQL). Preglednice lahko shranimo v zapisu OpenDocument (odf.) format - novi mednarodni standard za pisarniške dokumente. Zapis temelji na XML, kar pomeni, da nismo omejeni zgolj na izbrano programsko orodje, saj lahko svoje preglednice uporabljamo v vsakem programskem orodju, ki podpira standard OpenDocument. Uporabimo lahko tudi preglednice shranjene v Microsoft Excel, ki jih enostavno prenesemo v OOo oz. jih že Slika 16.1: Prenos programskega paketa OOo prej shranimo kot OpenDocument. Če želimo zgolj vpogled v naše rezultate, uporabimo Portable Document Format (.pdf). Prenos in namestitev Preglednica je del programskega paketa OOo, ki med drugimi ponuja delo z dokumenti z besedilom, risanjem, zbiranjem podatkov, formulami itd. Programski paket OOo prenesemo s spletne strani OOo [38] in klikom na Prenesite OOo 3.2.1 (Slika 16.1). Ko iz spletnega mesta namestimo OOo se prikažejo možnosti izbire med posameznimi programi. Izberemo program Preglednica (glej Sliko 16.2). Odpre se nova preglednica (Slika 16.3), ki jo programsko orodje poimenuje Neimenovana 1, mi pa jo lahko ustrezno preimenujemo. Preglednico lahko zaženemo tudi iz menija Start ^ OpenOffice. Na prvi pogled je preglednica podobna Microsoft Excel. Vrstice Naslovna vrstica se nahaja najvišje v oknu OOo Preglednica (Calc). Prikazuje ime odprte datoteke, ki jo poljubno spreminjamo (glej Sliko 16.4). V menijski vrstici so meniji, iz katerih izbiramo ukaze, ki jih v Preglednici potrebujemo za delo (glej Sliko 16.5). Slika 16.2: Naslovna stran OOo Slika 16.3: Osnovno okno Neimenovano!?- OpenOffice.org Ca Slika 16.4: Naslovna vrstica Datoteka Uredi Pogled Vstavi Oblika Orodja Podatki Okno Pomoč Slika 16.5: Menijska vrstica V meniju Datoteka so ukazi, ki vplivajo na celoten dokument. Izbiramo med možnostmi izdelave novega dokumenta, zapiranjem ali odpiranjem obstojecega dokumenta, vnosom lastnosti dokumenta, shranjevanjem, izvozom ali pošiljanjem dokumenta, tiskanjem dokumenta ipd. V meniju Uredi se nahajajo ukazi, ki jih uporabljamo za preklic zadnjega dejanja, kopiranje in lepljenje iz odložišca, brisanje vsebine celic in delovnih listov, oblikovanje glave in noge ipd. Meni Pogled vsebuje ukaze za upravljanje videza okna (glej Sliko 16.6). V meniju Vstavi je omogoceno vstavljanje posameznih vrstic, stolpcev, imen celic in listov v preglednico, kakor tudi seznam kategorij in funkcij. Vstavimo lahko tudi posamezne slike iz že shranjenih datotek ali spleta, grafikone in ostale predmete. V meniju Oblika so možnosti za oblikovanje elementov, ki so trenutno v dokumentu. Meni Orodja vsebuje možnosti preverjanja besedila v celicah, doloatve jezika, spoja dokumenta, odkrivanje napak ipd. Od tu lahko preklicemo makre, posodobimo videz orodjarn, menijev, tipkovnic in osnovnih nastavitev programa (glej Sliko 16.7). Meni Podatki omogoca upravljanje s podatki v preglednici (obseg, izbira, filtriranje). Napredna tehnologija DataPilot povsem enostavno izvede uvoz surovih podatkov iz korporacijskih zbirk podatkov. Meni Okno omogoca odpretje, razdelitev ... programskega okna (glej Sliko 16.8). V menijski vrstici se nahaja še meni Pomoč, ki ponuja Pomoč za OOo (hiter dostop s tipko F1) in ostale podatke, ki nas v zvezi s programom zanimajo (podpora, registracija itd.) (glej Sliko 16.9). V standardni orodni vrstici se nahajajo gumbi za odpiranje, shranjevanje, tiskanje, izrezovanje, kopiranje, lepljenje itd. (glej Sliko 16.10). j uredi Pogled ^sta Mov i Qdpn Ctrl + O Nedavni dokumenti ► Pogled Vstavi Oblika 0[odj. mogoče razveljaviti Ni mogoče obnoviti Ctrli-Y Ponovi CtrH-ShifH-Y čarovniki ► Zapri Shrani Ctrl+S Shrani kot Ctrl+Shift+S Shrani ^se Izreki Ctrl+X Kopiraj Ctrl-t-C Prilepi C tri+V Posebno lepljenje _ .. Ctrl+Shift+V izberi vse C tri+A Ponovno naloži Različice ... Spremembe • Primerjaj dokument ... Najdi in namenjaj ... Ctrl + F Glave in noge ... IJVOli ... Uvozi V PDF PoJl)i Lastnost) ... Digitalni podpisi... Predlog^ » Zapolni • Izbrisi vsebino ... Delete izbrisi Celice Ctrl + -Delovni list ► Izbrisi ročni Erelom • Predogled v grskainiku Predogled strani natisni ,„ C tri+P Nastavitve tiskalnika ... Povezave ... □ Vjičnik Slika 5 povezavami Predmet t Uhod Ctrl-pO Vstavi Obiika Orodja P Navadno Predogled preloma stran Orodne yrs8ce Y Vrstica za formule y;VrsSca juiijs Stanje vnosne metode ■S itoip«v (n vn&c _ Poudarjanje vrednosti Ctrl+FE Viri podatkov _Krmar f4 F5 '_CelozaslonSkJ način Povečava ... FlL Slika 16.6: Menijska vrstiča - Datoteka, Uredi in Pogled t> Orodia Podatki Qkno Oblika Orodja Podatki O. ■ Rodni pičlem i £elke ... Ctrl+ + Vrstice SJorpCi Delovni list ... Delavni list iz datoteke ... Povezava z zunanjimi podatki ... Poseben znak ... Oblikovalna Oznaka i ~J Hipe r povezav a Funkcija ... Ctri+F2 $e?nam lunktlj imena > Komentar Slika Film In ivok Predmet Grafikon ... Plavajoči okvir Privzeto oblikovanje ctn+M Ce|i« ,„ Vrstita Stoipef Delovni Hjt Spo|i celice Ctri+1 Stran Obsegi tiskanja Znak. Odstavek Zamenjat velikost črk Slogi in oblikovanje Samgoblikovanje ... Pggoino oblikovanj .,. Zasidrai Poravnava Razporedi 0£rni Združi Grafjka Konjrolnik Obrazec ... Podatki Qkrco £omot Črkovanje ... jezik Detektiv Iskanje cilja ... tte^evalnlk ... scenariji ... F7 Dokument v skupno . ipopl dokumenj ... £aičitl doKument Vsebina celice Q galerija Pred^aiarnlk Makri Upravitelj razširitev . Nastavitve liltra ... Mofrosti jjamopopravkov Prilagodi ,.. Modrosti ... Slika 16.7: Menijska vrstica - Vstavi, Oblika in Orodja ^ Qkno Pomoč £>0l0či Obseg jrberi ob^c^ ftarvrsti... Filtriraj ► D&taForm... Ooiiic vsote Veiiavnost ... Pomoč Večkratne OptrjCljt ... Besedilo v stolpce ... Uskladitev ... Združi In orlii * DataPilot ► ^jovo okno Japri okno Ctrl + W □ Bedeli Zamrzni Q Stanje zalog na skladišču - drugi podatki.ods - OpenOMice.org Caic fj Neimenovano l - OpenOHice.oro Caic Osvjži obseg Slika 16.8: Menijska vrstica - Podatki, Okno Slika 16.9: Menijska vrstica Pomoc i - y g i a i* m » -k i +.. ■ s i h Slika 16.10: Standardna orodna vrstica I Ariah i z m ,j$ ^ aim - m, - m* Slika 16.11: Vrstica z orodji j - h \ De lov ni listi / Delovni list; 7 PeIo-rj | < Slika 16.12: Vrstica stanja Slika 16.13: Vnosna vrstica Vrstica z orodji je vrstica, kjer se nahajajo orodja, ki jih potrebujemo pri delu, glede na podatke v preglednici. Oblikujemo pisavo, spreminjamo velikost in oblike zapisanega besedila, poravnavo, zapis števila decimalnih mest, barve itd. (glej Sliko 16.11). Spodaj levo se nahaja vrstica stanja z možnostjo pogleda med posameznimi delovnimi listi (glej Sliko 16.12). Vnosna vrstica je vrstica, ki prikazuje natipkane podatke oznacene celice (podatke lahko poljubno vnašamo v celico ali v vnosno vrstico). Na levi strani vrstice so trije gumbi: (Čarovnik za funkcije, Vsota in Funkcija (glej Sliko 16.13). Problem S programskim orodjem OOo Preglednica izdelamo model s katerim izvedemo izračun stanja zalog v skladišcu. Pri tem tedensko vodimo stanje treh komponent (platišče, pnevmatika in vijak). Programsko orodje omogoča številne možnosti reševanja logističnih problemov, vendar se osredotočimo zgolj na en segment. Vhodni podatki za pregledničo so: začetno stanje zalog na skladišču; vrednost posameznega kosa polizdelka in kapačiteta skladišča (največja vrednost). Vsakdanje delo skladiščnika je, da sproti vpisuje vse prejeme in izdaje. Izdaje so označene z negativnimi vrednostmi, prejemi pa s pozitivnimi. Izračunati želimo: trenutno stanje zalog in njihovo vrednost; promet s polizdelki v trenutnem tednu in vrednost tega prometa ter zasedenost skladišča po posameznih polizdelkih. V primeru, ko se zaloge v skladiščih znižajo pod 8 %, je potrebno uporabnika na to dejstvo posebej opozoriti (z rdečo barvo). Prav tako je potrebno pravilno formatirati vse podatke (količine, denar in odstotke). V nadaljevanju prikažemo dano rešitev problema. Stanje zalog na skladišču - drugi podatki.ods - OpenOff1ce.org Cak Satoteka Uredi Pogled Vstavi Oblika Orodja Podatki Okno Pomoč ■ » a Id ii W ^^^ m X IDC - 4 4 zi 'J • 1 * i y i§ I aE) M £ = Sfanje zalog na skladišču (tedensko) 2 Seštevki 3 Datum Platišča Pnevmatike Vijaki 4 Cen a/kos 35,00 e eo.oo e 3,00 € 5 Zai. St. (kos) 200 200 800 6 12,05,2010 L -96 ■20 ■300 7 12.05.2010 -96 ■80 ■100 a 13.05.2010 204 393 0 3 13.05.2010 -96 ■200 880 10 13.05.2010 0 0 0 11 14,05,2010 284 303 100 Slika 16.14: Stanje zalog na skladišču 16.3 Uporaba Vnos podatkov Za dani problem si v Preglednici izrišemo tabelo. Zapišemo datumsko opredelitev stanja zalog v skladišču od 12. 05. 2010 do 14. 05. 2010. Zapišemo tudi začetno stanje platišč, pnevmatik in vijakov ter ceno (za kos) posamezne komponente (glej Sliko 16.14). Sledi matematičen izračun prometa in stanja posameznih komponent (glej Sliko 16.15). V Tabeli 16.1 je prikazan izračun posameznih vrednosti. Za izračun prometa in stanja pnevmatik ter vijakov izvedemo podoben postopek, le da upoštevamo druge vrednosti stolpčev in vrstič. Na konču izdelamo še seštevek prometa (v €) in stanja (v €), na sliki je označen z zeleno barvo. Izračunamo še zasedenost skladišča s posameznimi komponentami. Izveden izračun za platišča prikazuje Tabela 16.2 in Slika 16.16. Enako storimo za izračun zasedenosti skladišča s pnevmatikami in vijaki, le da spremenimo številke vrstič. Enostavneje izračun izvedemo s klikom na izračun, ki ga naredimo za platišča, nato pa z miško prvo vrednost prenesemo na isto raven vrstiče za pnevmatike in vijake. Na takšen način se izpišejo podatki za druge polizdelke. Iz predhodnih slik so razvidni različni formati podatkov. Primer formatiranja podatka za denarno vrednost (čeliča B4) prikazuje Slika 16.17. V meniju Oblika izberemo možnost Celice in kategorijo (valuta, število, Vrstica Naslov spremenljivke Opis Funkcija 16 vrstica Promet (kos) Izracunamo tako, da zapišemo vsoto platišc od 12. do 14. maja 2010. [=SUM:(B6:B11)] 17 vrstica Promet (€) Izracunamo tako, da prikažemo promet (kos), katerega pomnožimo s ceno za eno platišce. [=B16*B4] 18 vrstica Stanje (kos) Izracunamo tako, da seštejemo zacetno stanje platišc in promet za posamezen kos. [=B5+B16] 19 vrstica Stanje (€) Izracunamo tako, da pomnožimo stanje platišc s ceno za kos. [=B16*B4] Tabela 16.1: Izracun prometa in stanja posameznih komponent Vrstica Naslov spremenljivke Opis Funkcija 28 vrstica Kapaciteta Je podana. / 29 vrstica Zasedenost (%) Izracunamo tako, da stanje za kos pomnožimo s kapaciteto. [=B16*B28] 30 vrstica Vrednost celotne zasedenosti (€) Izracunamo tako, da kapaciteto pomnožimo s ceno za kos [=B28*B4] Tabela 16.2: Zasedenost skladišca s posameznimi komponentami Stan}e zalog na skladišču - drugi podatki.ods - OpenOffice.org CaEc Jatoteka Uredi P oni e d Vstavi Oblika Orodja Podatki Okno Pomoč i-StJl'!'^^ ^ « X © C 'i Ji + m i Q f Arial - S I u j) $ e - a - j K2S u J M L — A C E 1 Stanje zalog na skladišču (tedensko) 2 Seštevki 3 Datum Platišča Pnevmatike Vijaki 4 Cena/kos 35,00 € 60.00 4 3,00 4 5 Zač. St. (kos) 200 200 800 6 12.05.2010 ■95 ■20 ■300 7 12.05.2010 ■96 ■80 ■100 a 13.05.2010 284 393 0 9 13.05.2010 ■96 -200 830 10 13.05.2010 0 0 0 11 14.05.2010 2S4 393 100 12 13 14 15 16 Promet (kos) 2 SO 486 580 17 Promet (4) 9.«00,00 € 29.160,00 4 1.740,004 40. T00.00 € ia Stanje (kos) 460 686 1.380 19 Stanfe(4) 16.000,00 € 41.160,00 4 4.140,004 62.100,00 4 Slika 16.15: Izracun prometa in stanja posameznih komponent odstotek itd.) ter določimo obliko in možnosti (decimalna mesta in vodilne ničle). Določimo tudi zapis valute, enako storimo še za zapis številk ali katerih drugih kategorij. Z veljavnostjo vnosov delno preprečimo neveljavne vnose. V primeru platišč to pomeni, da je ob vnosu podatkov smiselno testirati vrednost vnosa, ki mora zadostiti naslednjima pogojema: ob razknjižbi izdelkov iz skladišča ne moremo izdati več blaga, kot ga je na zalogi in hkrati ob vknjižbi blaga na skladišče ne moremo sprejeti več blaga, kot je kapačiteta skladišča. Pravilo za veljavnost vpišemo v obrazeč, ki ga prikazuje Slika 16.18. Obrazeč prekličemo preko menija Podatki ^ Veljavnost. Na drugem zavihku tega obrazča vpišemo tekst, ki ga želimo izpisati uporabniku vsakič, ko vstopi v čeličo (Pomoc pri vnosu). Na tretjem zavihku vpišemo akčijo, ki se sproži ob napačnem vnosu s pripadajočim tekstom opozorila (Opozorilo o napaki). Akčije so prenehanje izvajanja vnosa, izpis nalepke in vrnitev v prejšnje stanje ali zgolj izpis informačij. Če želimo, da se ob izdaji iz skladišča upošteva pravilo, da ob enem platišču izdamo eno pnevmatiko in 5 vijakov (razmerje 1:1:5), vnosi pa so lahko poljubni, preračunamo in določimo še veljavnost pri pnevmatikah in platiščih. Ker gre pri vijakih za analogijo s pnevmatikami, si poglejmo le slednje. Najprej izračunamo vrednost v polju C6 (prvo polje za pnevmatike). V polje vpišemo formulo "=IF(B6 <0; B6;)", ki pove, da v primeru, daje v B6 negativno Stanje zalog na skladišču - drugi podatki.odš - OpenOffice.org Caic datoteka Uredi Pogled Vstavi Oblika Orodja Podatki Okrio Pomoč * 3> 0 e & v « „Or '4 Ž* + Bl B r y £ = 1 | Stanje zalog na skladišču (tedensko) ~3 Seštevki 3 Datum Platišča Pnevmatike Vijaki 4 Cena/kos 35,00 € 60,00 4 3,00 4 5 6 Zač. St. (kos) 12.05,2010 200 200 800 -96 -20 ■300 7 12.05.2010 -96 -60 ■100 B 13.05.2010 2 84 393 0 9 13.05.2010 -96 -200 880 10 13.05.2010 0 0 0 11 14.05.2010 284 393 <00 12 13 14 15 16 Promet (kos) 280 48 e 560 17 Promet (4) 9.800.00 e 29.160,004 1.740,00 4 40.700.00 4 IS Stanje (kos) 460 666 1.38 0 19 Stanje (4) 16.600,00 € 41.160,00 € 4.140,00 4 62.100.00 i 20 21 22 23 24 25 | Zasedenost skladišč 25 27 Platišča Pnevmatike Vijaki Kapaciteta I00| 2600] 29 Zasedenost (%) 60% 86% 53% 30 Vrednost celotne 28.000,00 4 48.000,004 T.800,00 4 83.800,004 31 Slika 16.16: Zasedenost skladišca s posameznimi komponentami m Stanje zalog na skladišču - c Datoteka Uredi Pogled Vstavi Orodja Podatki Okno i; 0 - B Id 11 2 ® Privzeto oblikovanje Ctrl+M | Arial | v. Vrstica s Stolpec Delovni list j < Spoji celica ► [*?■ i - j M L -A-1- 1 Stran / ■1 1 1 oblikuj cclkc Pil j. i Uciiui si^rdve P^ravnauj Otrobe. OzaDie Za£i*ta cenct O&UkJ Lcz-k Katc-qorna vie UIJOI abniiko dolflteni Odstotek V«luu Dfitiim Cm Znanstveno I -1?34 -1J34,1J -1 J34 -1 J34.1J -1.J34.1J -1.J34.1J sr TOIrtCUU &ec"melno mesto Vodilne utf re Koda fitlike i Standard rjtpanvna £»-jila dzfiaci rrj t-r: r- □ Laulo iiiotic \ il r slovtnski ^ £ona>(£vl Slika 16.17: Oblikovanje celic Slika 16.18: Določanje veljavnosti število (to je izdaja platišča), potem v obstoječe polje (to je C6) vpišemo vrednost iz B6. Sicer ne storimo nič drugega. Poleg tega napišemo še pogoj za veljavnost [=AND (AND (AND (C20>0; C27>C20); B6>0; C6>0)]. Sestavljen je iz treh pogojev, ki so: • AND (C20>0; C27>C20) s katerim testiramo ali so vnosi ali iznosi v okviru zalog in kapacitete skladišča. • AND (AND (C20>0; C27>C20); B6>0) - zgornjemu pogoju iz točke 1 dodamo pogoj, da lahko v čeličo vpisujemo le, če je vrednost B6 pozitivno število ali število 0. Ce je B6 negativno število, se v C6 vpiše pravilno negativno število, ki zagotavlja, da sta števili v B6 in C6 enaki (število pnevmatik je enako številu platišč). Vendar lahko v primeru, da je B6 pozitivno število, v okviru tega pogoja vpišemo v C6 tudi negativno število. Tega pa ne želimo, ker potem ne velja, da za vsako izdano platišče izdelamo eno pnevmatiko in obratno - za vsako izdano pnevmatiko izdamo eno platišče. To pomanjkljivost odpravimo s tretjim pogojem. • AND (AND (AND (C20>0; C27>C20); B6>0); C6>0) s katerim zagotavljamo, da smo v čeličo vpisali pozitivno število ali število 0. Z zadnjima dvema pogojema pri pnevmatikah onemogočimo kakršen koli vpis/iznos iz skladišča. Iznos, ki je mogoč, je že izračunan. Podobno ravnamo v primeru vijakov, le da v tem primeru upoštevamo v formuli faktor 5. To napravimo z naslednjim pogojem "=IF (B6 <0; 5*B6;)". Povzetek OOo je najnovejša različica osrednjega svetovnega brezplačnega in odprto-kodnega pisarniškega paketa, ki je na voljo, v številnih svetovnih jezikih, za vse pomembnejše operacijske sisteme. Vsebuje šest razlicnih modulov s katerimi lahko upravljamo. V izbranem primeru smo se osredotočili na Preglednico, katero uporabljamo za delo z računalniškimi tabelami ter s številnimi drugimi temami (vnos in spreminjanje podatkov, premikanje aktivne celice v preglednici, vstavljanje in brisanje vrstic, oblikovanje celic in podatkov, izdelava grafikonov, uporaba funkcij itd.). Z izbranim programskim orodjem smo prikazali enostaven problem izracuna zalog in zasedenosti komponent v skladišcu. S to vrstnimi programskimi orodji brezplacno in na enostaven nacin rešimo marsikateri logisticni problem. Pri opisu programskega orodja OOo Pregledniča smo uporabili še dodatne vire in literaturo: [72] [39]. Poglavje 17 PSPP - statistiCna analiza podatkov Vnos podatkov zbranih z anketnimi vprašalniki Izvajanje opisne statistike, testov ipd. Primer: statistiCna analiza zadovoljstva prevzema pnevmatik 17.1 Teoretično ozadje 17.1.1 Statistična analiza podatkov Statistična analiza podatkov je ena izmed pomembnih aktivnosti na vseh področjih raziskovanja. V podjetjih jo pogosto uporabljamo, kadar želimo analizirati določeno količino podatkov ali se morda osredotočiti zgolj na en vidik posameznega pročesa ipd. Običajno se izvaja na podlagi že zbranih podatkov oz. z zbiranjem podatkov z anketnimi vprašalniki. Najpogosteje se lotimo preučevanja podatkov z metodami srednjih vrednosti. Okrog reprezentativnih vrednosti spremenljivke se gostijo posamezne vrednosti enot populačije. Med najpogostejše srednje vrednosti uvrščamo aritmetično sredino, mediano ali središčničo ter modus ali gostiščničo. Sledijo mere variačij, med katere prištevamo variačijski razmik, variančo in standardni odklon. S tema dvema vrednostma opišemo značilnosti frekvenčne porazdelitve obravnavane spremenljivke. Za učinkovito analizo je smiselno uporabiti nekatere parametrične in nepa-rametrične teste. Pri preučevanju nekaterih kompleksnih pojavov upoštevamo veliko medsebojno odvisnih spremenljivk. Na voljo sta dve možnosti, in sičer multipla regresija in faktorska analiza. 17.2 O programskem orodju PSPP je programsko orodje za statistično analizo podatkov. Na videz je podobno plačljivemu programskemu orodju SPSS. Zavedati se je potrebno, da je programsko orodje PSPP del GNU GPL ličenče, torej ni omejitev za število primerov ali spremenljivk, ki jih uporabimo, ni dodatnih paketov za pridobitev "naprednih" funkčij ipd. Vse funkčije, ki jih PSPP podpira, so v jedru paketa. PSPP je še posebej namenjen statistikom, sočiologom in študentom, ki zahtevajo hitro in priročno analizo vzorčnih podatkov. S pomočjo programskega orodja PSPP izvajamo opisne statistike, T-teste, linearno regresijo, ne-parametrične teste itd. Prednosti PSPP so predvsem, da: • podpira več kot 1 milijardo primerov; • podpira več kot 1 milijardo spremenljivk; • sintakse in podatkovne datoteke so združljive s SPSS; • ponuja možnost izbire terminala ali grafičnega uporabniškega vmesnika; • deluje znotraj Gnumerič, OOo in drugih prostih programov; • je enostaven uvoz podatkov iz preglednič, tekstovnih datotek in baz virov; • omogoča hitre statistične postopke, tudi pri veliki količini podatkov; • nima ličenčnih pogodb; • deluje na več različnih platformah (različni računalniki, različni operačijski sistemi) itd. Prenos in namestitev Programsko orodje PSPP namestimo s spletne strani PSPP [42] (okolje Windows), kjer izberemo možnost Get PSPP. Verzijo izberemo glede na izbrani operačijski sistem (MS Windows, Ubuntu, Mač OS X, Open SuSe ipd.). Če uporabljamo Ubuntu, programsko orodje poiščemo v zbirki programov in ga namestimo. V nadaljevanju prikažemo posamezne razlike med verzijami, ki so dostopne. Programsko orodje PSPP zaženemo s klikom na ikono PSPP, na kar se odpre okno za vnos podatkov. V menijski vrstiči so možnosti s katerimi upravljamo. Na voljo sta dva lista (spodaj levo): Data View in Variable View. Vsaki enoti ustreza ena vrstiča, vsaki spremenljivki pa en stolpeč (pogled Data View). S klikom na ime spremenljivke (vrh stolpča) ali z izborom pogleda Variable View pogledamo, kako je spremenljivka definirana (glej Sliko 17.1). V menijski vrstiči File je možnost izbire posameznih orodij. Izbiramo med možnostmi odpiranja nove datoteke (New), odpremo že shranjeno datoteko (Open), shranimo dokument (Save, Save As), zapremo dokument (Quit) itd. (glej Sliko 17.2). Menijska vrstiča Edit prikaže možnosti dodajanja vrstič (Insert Variable) in stolpčev (Insert Cases) (glej Sliko 17.3). Menijska vrstiča View omogoča urejanje osnovnega okna (dodajanje črt, pisava ipd.) (glej Sliko 17.4). Menijsko vrstičo Data uporabljamo pri nadaljnji analizi podatkov, kjer imamo možnost razdružiti posamezne spremenljivke (Split File), jih obtežiti (Weight Cases) ipd. (glej Sliko 17.5). Pretvorbo in manipulačijo podatkov je mogoče hitro doseči z uporabo PSPP transformačije. Transformačija omogoča, da določimo dejavnosti, ne da bi se pri tem podatki ponavljali. V menijski vrstiči Transform imamo možnost transformiranja podatkov (glej Sliko 17.6). Primer: zapisane podatke v številkah (starost) želimo združiti v skupine. PSPP Data Editor E)[g[g' File Edit Vievv Data Iransform Analyze Utilities Windows Help b S; £ ^ mm s * m 1 1 1 var var var var var var var var var var 1 1 3 4 5 6 7 S 9 10 0 1 >] Data View Variable Vievv 1 II II II II II Slika 17.1: Osnovno okno Edit View Data Iransform Analyze Utilities Windows Help w Novo CtrH Odpri CtrH Import Delimited Text Data -N > -0 > s a t> Shrani Ctrl+S Shrani kot ir var var var var var var var Recently Used Data > Recently Used Files > Končaj Ctii+O T 6 7 8 9 10 m . | >] Data Vievv Variable View n n n n n i Slika 17.2: Menijska vrstica File v UntitledO '— PSPP Data Editor HPM File N 1 Vievv Data Iransform Analyze Utilities Windows Help e Insert Variable Insert Čase n is m s- m I Goto Čase i | Izreži Ctri+X var var var var var Var i Kopiraj Ctri+C Prilepi Ctri+V Fird 4 5 6 7 B 9 10 m 1 l»J Data View Variable Vievv 1 II II II II II 1 Slika 17.3: Menijska vrstica Edit UntitledO B^PSPP Data Editor File Edit Is Data Transform Analyze Utilities Windows Help B t §] Status Bar j ra m i 1; s s % Fonts 0Grid tines □ Labels 1 1 | L'ar var var var var var var var var - i Vanables 1 m 2 * 3 4 5 6 7 B 9 10 -1 Q- Data View Variable View i fi n ir Slika 17.4: Menijska vrstica Edit tir' MmlmJmf File Edit Vievv 1K 1 Irarisform Analyze Utilities VVindovvs Help B lil Sort Irarispose s t m * m Split Select Cases VVeights 1 I var var var var var var var var - i 2 3 4 5 6 7 e 9 10 1 1 3 1 Data VieiN Variable Vievv 1 II II II II II 1 Slika 17.5: Menijska vrstica Data T? - UntitEedO --- PSPP Data Editor ajglg] File Edit View Data k 1 Analyze Utilities Windows Help B & ** £ Compute Rank Cases 1 II Recode into Same Variables 1 var Recode into Different Variables var var var var var i z 3 4 5 6 7 B 9 10 1 J Run Pending Transforms Ctri+G L -- 1 Data Vievv j Variable Vievv l ll l ll ll ll ll Slika 17.6: Orodna vrstica Transform • Untitled - - PSPPIRE Data Editor 1 0 i- S || File Edit View Data Jransform 3 Utilities Wndows Help Descriptive Statistics Compare Means Bivariate Correlation.,, Open Save ( =ss Ga To ► ► t Cases Insert Variable Split File T Factor Analysis 1 var var Rejiability var var var var 1 Non-Parametric Statistics ► 2 ROC Curve... 4 - 1 1 c 1 J Jj Data View | Variable Vievv | L I [ Filter off | WeigKts off No Split Slika 17.7: Menijska vrstica Analyze v Windows okolju Menijska vrstica Analyze je ena izmed najpomembnejših vrstic v programu PSPP, kjer izbiramo med analizami, ki jih izvedemo. Verzija dostopna za okolje Windows vsebuje veC razliCnih orodij za obdelavo podatkov, kot verzija za Ubuntu Linux. Izberemo lahko med deskriptivno statistiko (Descriptive Statistics), primerjalno analizo (Comapre Means), bivariatno analizo (Bivariate Correlation), faktorsko analizo (Factor Analysis), linearno regresijo (Linear Regression), neparametriCnimi testi (Non-Parametric Statistics) itd. Posamezna analiza vkljuCuje še podpoglavja z notranjimi analizami (npr. pri neparametriCnih testih lahko izbiramo med hi-kvadratom (Chi-Squrare) in binomskim testom (Binomial)). Število dostopnih orodij je poslediCa razliCnih verzij, ki so dostopne (glej Sliki 17.7 in17.8). V osnovni orodni vrstiCi je na voljo še troje programskih oken, in siCer Utilities, Windows in Help. PomoC (Help) uporabimo, kadar želimo izvedeti kaj veC ali pa kadar se pojavi težava, katero lahko s SPSS priroCnikom enostavneje razrešimo (glej Sliko 17.9). UntitEedO — PSPP Data Editor I File Edit VI ewi Data Iransform 1 Utilities Windows Help B S a i ™ Descriptive Statistics > Compare Means > 1 1 Linear Regression t var var var var var var var var var var i i i 2 3 4 = 5 6 7 B 9 10 *1 Slika 17.8: Menijska vrstica Analyze v Ubuntu Linux Datoteka Uredi Pojdi Zaznamki Pomoč + | ^ Išči: | □ t? Data Input and Outpu > System and Portable " Variable Attributes ADD VALUE LABEL DELETE VARIABLE! DISPLAY Dl SPLAV VECTORS FORMATS LEAVE MISSING VALUES MODIFY VARS NUMERIC PRINT FORMATS RENAME VARIABLE VALUE LABELS STRING VARIABLE LABELS VARIABLE AUGNM VARIABLE WIDTH VARIABLE LEVEL VECTOR WRITE FORMATS -RataJM.aninuiafictri 8.7 MISSING VALUES MISSING VALUES var list (missingvalues). missingvalues takes one of the following forms: nuni nun I, rum2 numl, rum2, num3 numl THRL rum2 nuni THRU rum2, num3 stringl stringl, string2 stringl, string2, string3 As part of a range, LO or L0WEST may take the plače of numl; HI or HIGHEST may take the plače of mm2. MISSING VALUES sets user-missing values for numeric and short strirg variables. Lorg string variables may not have missing values. Specify a list of variables, followed by a list of their user-missing values in parentheses. Up to three discrete values may be given, or, for numeric variables only, a range of values optionally accompanied by a single discrete value. Rarges may be open-erded on one end, irdicated through the use of the keyword LO or LOUEST or HI or HIGHEST. The MISSING VALUES command takes effect immediately. It is not affected by corditional and looping constructs such as DO IF or LOOP. I 111 I :b Slika 17.9: Razdelek v menijski vrstici Help Problem V izbranem primeru izvedemo analizo podatkov, zbranih na podlagi anketnega vprašalnika. Zanima nas, kako so zaposleni v podjetju OpenStorage zadovoljni z delovnim mestom v skladišču, natančneje s postopkom prevzema pnevmatik. Zastavimo jim 7 krajših vprašanj, katere s pomočjo programskega orodja analiziramo in predstavimo rezultate. Pomembno je, da se pri izbranem problemu ne osredotočimo le na matematične izračune, ampak da za izboljšanje delovnih navad upoštevamo tudi mnenje zaposlenih na izbranih položajih. Anketni vprašalnik je prikazan na Sliki 17.10. Anket ni vp ra š alnik 1. Kakšen je vas položaj v podjetju? aj vodja skladišča b* skladiščnik cj pomočnik skladiščnika 2. Menite, da ste na sjvojem delovnem mestu preveč obremenjeni? a) da b) ne 3, V kolikšni meti, poleg svojega dela, opravljate Zadolžitve še Za druga delovna mesta (prosim označite s križcem)? 1-nikoli 2-iedko 3-ob časno 4-pogosto D-ielo pogosto Opravljanje drugega dela 4. Število prevzemov pnevmatik, ki jih v podjetju opravite na izmeno. Napišite štei. ilo: 5, V kolikšni meri ste zadovoljni Z izvedbo procesa prevzema pnevmatik? 1-zelo nezadovojen 2-nezad o volj en 3-msi ne Zadovoljen niti zad ovojen 4- zad ovoljen >ze!o zadovojen 6-ne vem 6. V povprečju koliko časa je trajal prevzem enega kamiona pnevmatik, pred uvedbo elektronskega poslovanja? a'j llanj kot 15 min b, od 15 do manj kot 30 min cj od 30 do manj Ih d) več kot 1 h 7. Koliko časa traja v povprečju, prevzem enega kamiona pnevmatik (po uvedbi elektronskega poslovanja)? a) lianj kot 15 min b) od 15 do manj kot 30 min c) od 30 do manj Ih d) več kot 1 h Slika 17.10: Anketni vprašalnik 17.3 Uporaba Priprava baze - Variable View Anketni vprašalnik oz. drugo bazo podatkov je potrebno rocno vnesti v programsko orodje PSPP. Bazo pripravimo tako (glej Sliko 17.11), da nastavimo pogled na Variable View, kjer spremenljivkam dolocimo: format (glede na zapis vrednosti); tip (glede na merske lestvice); imena (glede na vsebino); labele in manjkajoče vrednosti. Bazo nastavimo na način, da v razdelek Name vnesemo ime spremenljivke (npr. položaj). V okolju Ubuntu v samem zapisu ne smemo uporabljati šumnikov, kar je v okolju Windows dovoljeno. V razdelek Type zapišemo tip spremenljivke, kjer je na voljo več možnosti. Spremenljivka je lahko številska (Numerig), datumska (Date), valutna (Dollar), besedna (String) itd. (glej Sliko 17.12). V razdelku Width določimo, koliko številk je lahko maksimalno postavljeno pred decimalno vejico, v razdelki Decimals pa koliko za decimalno vejico. V razdelek Label opisno vpišemo, kaj spremenljivka predstavlja. Obicajno v to polje vnesemo vprašanje, ki se nanaša na spremenljivko (npr. Kakšen je vaš položaj v podjetju?). V razdelek Values vnesemo opis posameznih spremenljivk. V PSPP vnesemo vrednosti spremenljivk številcno (npr. 1 - vodja skladišca, 2 - skladišcnik in 3 -pomocnik skladišcnika). Pod Value vnesemo številko, katere pomen razložimo pod Value Label. V primeru, ko imamo številcno in ne opisno spremenljivko, in imamo npr. starost anketirancev, polje pustili prazno (None) (glej Sliko 17.13). V razdelku Missing dolocimo manjkajoce vrednosti. Manjkajoce vrednosti dobimo kadar npr. anketiranec ne odgovori na vprašanje. Obicajno jih oznaamo s številko 9 ali 99. Kadar se vprašanje nanaša na starost obicajno uporabimo vrednost -1. Za odgovor ne vem (ali ne želimo odgovoriti) uporabimo številko 9 in 99, ce ni odgovora. Doloceno vrednost vnesemo v okvircek Discrete missing values. Napišemo lahko vec, eno ali nobene številke. Pomen oznacbe manjkajocih vrednosti je v tem, da program avtomatsko izloci te odgovore iz Slika 17.11: Priprava baze Variable View Slika 17.12: Tip spremenljivke Slika 17.13: Opis spremenljivk Slika 17.14: Manjkajoče vrednosti analize (glej Sliko 17.14). Razdelek Align pove kakšna naj bo poravnava besedila (levo - Left, desno - Right ali na sredini - Center). Na koncu je še razdelek Measure, s katerim določimo ali gre za nominalne, ordinalne ali številske spremenljivke. Nominalne spremenljivke (Nominal) - vrednosti lahko le razlikujemo med seboj, lahko sta enaki ali različni (npr. spol, ime, barva, poklic, vrste dela itd.) Ordinalne spremenljivke (Ordinal) - vrednosti lahko uredimo po velikosti, lahko sta enaki ali pa je ena izmed njiju večja oz. manjša (npr. izobrazba, strinjanje - stopnjevanje ipd.). Intervalne in razmernostne spremenljivke (Scale) - primerjamo lahko razlike med vrednostmi, dve vrednosti sta enaki ali pa je razlika med njima enaka nekemu številu, ki je različen od nič (npr. temperatura, strinjanje - izraženo s številčno očeno itd.); ali pa sta dve vrednosti enaki oz. je njun kvočient enak nekemu številu, različnemu od števila ena (npr. starost, dohodek, ure dela itd.). Vnos podatkov - Data View Ob zapisani bazi podatkov, levo spodaj preklopimo na Data View, kamor vnesemo rezultate naše analize. Številka ob levi strani pove, koliko enot je zajetih v analizo. Največkrat so enote anketiranči oz. izpolnjeni anketni vprašalniki. Kot primer prikažemo zgolj vnos manjšega števila podatkov, seveda pa je PSPP namenjen obdelavi velike baze podatkov (glej Sliko 17.16). program PSPP.sav — PSPP Data Editor File Edit Vievv Data Jransforrn Analyze Utilities Windows Help B & [l: POLOŽAJ Ig 1 POLOŽAJ »remenjeno ZADOLŽI Prevzem ovost_prevzije_prevzem.e_prevzema var var var 1 1 2 4 3 5 4 3 2 1 2 4 2 4 4 2 3 2 1 2 4 4 3 2 4 1 1 3 2 3 3 1 5 3 1 1 2 2 4 1 6 3 1 1 3 4 3 2 7 2 2 3 2 9 3 2 B 9 10 l>l Data View Variable Vi II II Filter off Weightsoff No Split Slika 17.15: Pripravljena baza Slika 17.16: Vnos podatkov Slika 17.17: Frekvenčna statistika Statistična analiza podatkov Urejena baza je pogoj za pričetek statistične analize podatkov. Kadar želimo izvesti osnovno opisno statistiko v orodni vrstiči Analyze izberemo možnost Descriptive Statistics, kjer so na voljo štiri možnosti. Izvedemo lahko statistiko imenovano Frequencies (na desni strani okenča so zapisane vse spremenljivke). V okno Variable(s) prenesemo le tiste, ki jih želimo analizirati. V programskem oknu Statistics označimo možnosti, katere želimo, da so vključene v obdelavo (glej Sliko 17.17). Možnost prikaza podatkov je, ne le s tabelami, ampak tudi z grafi (kolač, histogram). S klikom na miško označimo možnosti, ki jih želimo vključiti. Vse skupaj potrdimo s tipko Continue, in na konču OK. Rezultati izvedene analize se izpišejo v drugem oknu, ki ga lahko shranimo kot svojo datoteko (glej Sliko 17.18). Na primerljiv način se izvede opisna statistika, nahajajoča v razdelku Descriptives, kjer posamezne spremenljivke, ki jih želimo analizirati prenesemo v okno Variables. V programskem oknu Statistics označimo možnosti, katere želimo, da so vključene v obdelavo podatkov (glej Sliko 17.19). Izpišejo se rezultati o skupnem številu anketirančev (N), povprečni vrednosti danega odgovora (Mean), standardni odklon (Std. Dev.), varianča (Variance) in številni drugi statistični podatki (glej Sliki 17.20 in 17.21). V razdelku Descriptive Statistics se nahaja podrazdelek Crosstabs. Če je izbrana spremenljivka nominalna ali ordinalna, njeno povezanost s pripadnostjo skupini ugotavljamo s kontigenčno tabelo in izračunom hi-kvadrata (npr. Ali obstaja povezanost med obremenitvijo na delovnem mestu, glede na položaj v podjetju?) (glej Sliki 17.22 in 17.23). Prikazali smo zgolj nekaj izmed možnih analiz. V nadaljevanju izvedemo analize tudi za več spremenljivk skupaj. Izdelamo lahko analizo T-test za en vzoreč (One Sample T Test), T-test za dva neodvisna vzorča (Independent Samples Slika 17.18: Izpis rezultatov frekvenčne statistike Slika 17.19: Opisna statistika Windows Help 2.1 DESCRIPTIVES. Valid cases = 7; cases wlth missing +---------#-+-----------+-------+--------+. |Variable#N|Mean|Std Dev|MinimumiMaximum| a tl-fl It II H # |Prevzem #7|2.57| .79| 2.00] 4.00] +.--------#- +--------+ -------+■ Slika 17.20: Rezultati opisne statistike - Ubuntu in Windows □ E&CRrPTlVES □ ESCRIPTIVES /VARIABLES= Pneazem /STATISTI C S =ALL. Vinuble f.Veir. S S Meir.StdDev Variance Kuttcs/s £ S Kurt S S fianoeiMrmrrrv.Tf Majtttnum Svm PMVMmrn 2.57 .JO. .75 .62 .27! 1.» 3.11 .75 2.00! 2.0C J.OC is.oo Slika 17.21: Rezultati opisne statistike - Windows program PSPP.sav""^-- PSPP Data Editor File Edit View Data Transform i Utilities Windows Help B 2) "» A 1 pHi Compar Means > egression Frequenc:ies Descriptives Explore B^ i LinearR 1 i POLOŽAJ bremenjeno: ZADOLZI Prevzem ovost_pi i :rosstabs >revzema var J i 2 3 4 5 6 7 3 9 10 H 2 4 3 5 4 3 i 2 4 2 4 4 2 2 1 2 4 4 3 2 1 1 3 2 3 3 1 3 1 1 2 2 4 1 3 1 1 3 4 3 2 2 2 3 2 9 3 2 lici- Data Vlew Variable View Filter off UVeightsoff No Split Slika 17.22: Razdelek Crosstabs CROSSTABS C ROSSTABS /TA8LES" O tremo rje no st BY položaj /FORMAT-AVALUE LABELSTABLES PIVOT /STATISTICS=CHISQ /CE LLS-COUKT ROWC OLUMNTOTAL C ases VaW Missrtg Total N Percent N Pofcerit N Percent Mencte da ste preveč obremenim na s voiem delovnem mestu' ■ Kalcsen}^ vaš položaj v podjetju 7 100.0% B Gm 7 100 0% Obremen/enost Poiožaj Total Vod;a skladišča SIdadišč™*; Pomočnik sWa<*ščr*ka Da 1.0 25,0% 33,3% 14 1.0 25.0% 50.0% 14.3% 2.0 50.0% 100.0% 23.6% 4.0 100.0% 57.1% 57,1% Me 2.0 66 7% 66 7% 26,5% LO 33.3% 50.0% 14.3% .0 .0% .0% .0% 3.0 100 0% 42.9% 42.9% Total 3.0 42,3% 100 0% 2.0 23.5% 100.0% 2.0 23.e% 100.0% 7.0 100.0% 100.0% Kontieenčnatabela Hi-kvadrat St Katic Vali/e If Asymp. Sjq (2-sided) Pearsan C hi-Square 2.24 ,33 L M sa J Descriptive Statistics > l Compar e? Means X One Sample T Test Linear Regression jndependent Samples T Test II L POLOŽAJ bremenjeno ZADOLZI Prevzem ovost p Paired Samples T Test var var [ i i 1| 2 4 3 LJ }r>eway ANC VA 2 1 2 4 2 4 4 2 3 2 1 2 4 4 3 2 4 1 1 3 2 3 3 1 5 3 1 1 2 2 4 1 6 3 1 1 3 4 3 2 7 2 2 3 2 9 3 2 & 9 10 11 - | — - -— - 1 i>i Data View | Variable View 1 II C E Filter off Weights off No Split : Slika 17.24: Možnosti izbire analiz Slika 17.25: T-test za dva odvisna vzorca Slika 17.26: Rezultati T-testa za dva odvisna vzorca Split File ©O] A Kak?en je ,..v podjetju? V kolik?nii ...ve drugih? / Ttevilo pre.,,enf izmeni? ■ [1 V kolik?ni ...nevmatik? / V povpre7j...os[ovan]a7 / V povpre?j...oslovanja? O Analyze ali cases. Do not črtate gnoups, ® Compare gnoups, O Onganize output by gnoups, Gnoups based on: V redu Prilepi > Obremenjenost Prek liti >:■ Sort the file by gnouping variables, O File is already sorted. Reset Pomoč Current Status : Analysis by gnoups is off Slika 17.27: Razdruževanje Outputl S-fPSPP Output Windows Help 1.1(1) FREOUENCIES. Kak#en je va# polc#aj v podjetju? | Valiti | | Value Label | Value |Frequency| Percentj Percentj S »H #- » —# |Vodja skladi##aj jskladi##nik |Pomo#nik i! I 1| 31 42.86 j 42.86| 21 21 28.571 23.57 j 3] 2] 28.57] 28.57] =# — *--4-----* Total| 7| 100.0| 100.0| ------i---------+--------+ 1.1(2:2) FRE0UENCIES. +--------+. | dum | j Percertj B # | 42.86| 71.43| i 100.00] #------it i i +--------+ Kak#en je va# polo#aj v podjetju? +— |N t-------- t-------- |Mean ]Std Dev j Minimum jMaxintum +-------- n -------- Valid | --------+.----+■ --------+.----+■ ]1.86| ] -50] |1.001 ] 3.00 j —+----+- Hissirgl 0| Slika 17.28: Rezultati razdruženih datotek Povzetek Statistična analiza podatkov je ena izmed pomembnih aktivnosti na vseh področjih raziskovanja. Pogosto jo uporabljamo, kadar želimo analizirati obsežnejšo količino zbranih podatkov. Poleg statisticcnih testov za preizkušanje hipotez s T-testi, analizo variance, neparametričnimi testi ipd., lahko v PSPP izvedemo linearno regresijo, faktorsko analizo in še mnogo več. Pri uporabi programskega orodja je potrebno paziti predvsem na natančen vnos podatkov in določitev spremenljivk. Morda komu izmed bralčev testi, ki smo jih prikazali na primeru niso razumljeni, vendar ko se v praksi srečamo s tovrstno problematiko, zadeve postanejo povsem preproste. Ko je izdelana baza podatkov, lahko v kratkem času izvedemo in preizkušamo analize, ki nas zanimajo. Na izbranem primeru izvedemo analizo podatkov zbranih z anketnimi vprašalniki. Zaposlene v namišljenem podjetju vprašamo o zadovoljstvu s postopkom prevzema pnevmatik. Pridobljeni rezultati niso relevantni, saj v vzoreč zajemo zgolj nekaj zaposlenih. S programskim orodjem smo želeli prikazati, da tudi človeški faktor pomembno vpliva na pročese dela v podjetju. Poglavje 18 DOSTOP DO PROGRAMSKIH ORODIJ Opomba: V stolpcu "Upravljalec paketov Synaptic" so navedene besede, ki jih je potrebno napisati v iskalniku programskih orodij v "Upravljalcu paketov Synaptic" za želeno programsko orodje. Velja izključno za uporabnike operacijskega sistema Ubuntu (Tabela 18.1). Programska orodja Spletna povezava Upravljalec paketov Synaptic Ubuntu 10.04 LTS http://www.ubuntu.com/desktop/get-ubuntu/download / WINE HQ 1.2 http://www.winehq.org/ WINE Planner 0.14.4 http://live.gnome.org/Planner/Downloads PLANNER DIA 0.97.1 http://projects.gnome.org/dia/ DIA Zint 2.3.2 http://www.zint.org.uk/zintSite/ / ASDN 1.217 http://asdn.sourceforge.net/download.htm / Google Zemlja 5.1 http://earth.google.com/intl/sl/ GOOGLE EARTH Quantum GIS 1.01 http://www.qgis.org/wiki/Download / QCAD 2.0.5 (Ubuntu) 2.2.2 (Windows) http://www.qcad.org/qcad-downloads.html QCAD Simple Warehouse Mapper http://www.wildmousesoftware.com/-productsmapsdownload.htm / Petersen 3.2.3 http://www.mathcove.net/petersen/lessons/-gettingPetersen?les=0 / LINDO 6.1 http://www.lindo.com/index.php?option=com-contentview=articleid=34Itemid=14 / DEXI 3.02 http://www-ai.ijs.si/MarkoBohanec/ dexi.html / GnuCash 2.2.9 http://www.gnucash.org/ GNUCASH GPSS World 5.2.2 http://www.minutemansoftware.com/downlo-ads.-asp / Scilab 5.2.1 http://www.scilab.org/products/scilab/download SCILAB OOo Preglednica 3.2.0 http://sl.openoffice.org/ OOo CALC PSPP 0.602 http://www.gnu.org/software/pspp/get.html PSPP Tabela 18.1: Dostop do programskih orodij Poglavje 19 PREVODI Analyze Analiza Abort Prekinitev Actions Dejavnosti Add Arrow Dodaj smer Add Node Dodaj vozlišce Add vector layer Dodaj vektorski sloj Adjacency List Seznam sosednosti Adjacency Matrix Matrica sosednosti Administration Skrbništvo Advance Vnaprej Air Zracni transport Align Uskladitev Appearance Videz Applications Programi Apply Vstavi Arrow Pušcica Assets Sredstva Assets and Liabilities Sredstva in obveznosti ATO Assembly-to-Order Skupinska izvedba Attribute Atribut Automatically Samodejno AutoUpdate Avtomatsko osveževanje Background Color Barva ozadja Binomial Binom Bivariate Correlation Bivariantna korelacija Breadth First Pregled grafa v širino Brown methods Brownova metoda eksponentnega glajenja Business Poslovanje CAD Computer aided design Racunalniško podprto nacrtovanje Calc Preglednica Calculate Izracun Capacity-Selling Prodajna kolicina Capital tid per day Vezani kapital (dan) Cash Flow Denarni tok Cell Celice Change current directory Spremeni direktorij Change title Sprememba naslova Charts Grafikoni Chi-Squrare Statisticni hipotezni test Chromatic Number Kromaticno število Circuit Graph Krožni graf Clear History Zbriši zgodovino Client Stranka Close Zapri Color Sheme Barvna shema Command Ukaz Compare Means Primerjava povprečij Complete Bipartite Graph Popolni dvostranski graf Complete Tripartite Graph Popolni tristranski graf Continue Naprej Control Kontrola Copy Kopiraj Cost Stroški Create Kreirati Create Simulation Kreiraj simulacijo Crosstabs Kontingenčne tabele Cruscal algorytm Kruskal algoritem Current Version Trenutna verzija Custom Po meri Data Podatek Data View Podatkovni pogled Decimals Decimalke Decision rules Odlocitvena pravila Demand Potreba Demand Rate x Odstotek potreb Depart Odstopiti Depth Firs Pregled grafa v globino Descriptive Statistics Deskriptivna statistika Discrete missing values Diskretne manjkajoce vrednosti Display labels Prikaz oznak Downloads Prenos Drawing Exchange Izmenjava risb Dual Price Dualna cena Duration Trajanje E-billing E-placevanje racunov E-buying E-nakupi E-wallet E-denarnica Edges Robovi (poti) Edit Uredi Edit Task Uredi opravilo Editor Urejevalnik End Value Koncna vrednost Enter Vhod Equal Enako Equity Lastniški kapital ESRI Vrsta oblikovnih podatkov ETO Engineer-to-Order Inženir-narocilo Euler graph Eulerjev graf Evaluation Vrednotenje Execute Izvedi Exit Izhod Expenses Odhodki Export Izvozi Export format Izhodni format Facility Objekt Factor Analysis Faktorska analiza File Datoteka Financial Calculator Financni izracun Financials Financni podatki Find Najdi Finish to finish Konec - konec Finish to start Konec - zacetek Flip graph Obrniti graf Flow chart Diagram poteka Fly simulation Simulator letenja Font Pisava Forecasting Napovedovanje Format Oblika Frequencies Frekvenca From - To Od-do Gain Ojacevalnik GDAL Geospatial Data Abstraction Pretvornik rastrskih podatkov Library General Splošno General Ledger Glavna knjiga Generate Generirati GIS Geographic information system Geografski informacijski sistem GML Geography Markup Language Geografijski oznacevalni jezik GNU Racunalniški operacijski sistem (prosto programiranje) Goods in Transport Blago v transportu Google Earth Google Zemlja Google Maps Google zemljevidi GPL General Public Licence Splošna javna licenca GPS Global Position System Globalni pozicionirni sistem GPSS General Purpose Simulation Simulacijski sistem za splošno Systems rabo GPX Format za izmenjavo podatkov Graph Graf Graph Size Velikost grafa Tabela 19.3: Prevodi E-G Graph View Pogled mreže GRASS Geographic Resources Analysis Support System GRASS Podporni sistem za graficno analizo Ground Cestni transport Hamilton cycle Hamiltonov cikel Help Pomoc Highlight critical Tasks Osvetlitev kriticnih opravil Holding Cost Stroški zalog Holt methods Holtova linearna metoda How many vertices? Koliko tock? Ident Task Dodajanje opravil (horizontalno) Import Uvoz Income Prihodek Income and Expense Prihodki in odhodki Increment By Prirastek Input Vložek Input Adjacency Matrix Vstavi matrico sosednosti Input LCF Notation Vstavi LCF zapis (predstavitev Hamiltonovih kubicnih grafov) Insert Cases Vstavi primer Insert Subtask Vstavi podopravilo Insert Task Vstavi opravilo Insert Variable Vstavi spremenljivko Integer Programming Celoštevilsko programiranje Integrator Racunsko orodje za racunanje z integrali Interupt Napaka Introduction Uvod Inventory Value Vrednost zaloge Invetory Zaloge Isomorphism Izomorfizem Label Oznaka Lag Zakasnitev (casovna) Layer Sloji Layout Postavitev Leave Izhod (zapustiti) Legend Legenda Letters Crke Liabilities Obveznosti Line Graph Crta grafa Linear Regression Linearna regresija Link Task Poveži opravilo Linux Prost operacijski sistem Load environment Naloži okolje Lot size calculator Kalkulator proizvodnih serij LTS Long Term Support software Dolgoročna programska podpora Mac OSX Operacijski sistem podjetja Apple Inc. Manage Calendars Kolendar Measure Merilo Metadata Podatkovna baza Minimal speening tree Minimalno vpeto drevo Missing Manjkajoce Model Model Mouse Miška Move Task Down Premakni opravilo dol Move Task Up Premakni opravilo gor MTO Make-to-Order Narocilo MTS Market to Stock Na zalogo Named Graph Izberi vrsto grafa Network Mreža New Nov New Project Nov projekt Node Vozlišce Node table view Tabela vozlišc Nominal Nominalno Notepad Beležnica Null Graph Prosto izbirni graf Number of orders is n Število narocil n Numbers Številke OMT (Object Model Technique) Programska inženirska metoda (objektno orientiran razvoj analize in oblikovanja) OOo OpenOffice.org Odprtokodna aplikacija OOSE (Object-Oriented Software Objektno usmerjen model Engineering) programske opreme Open Odpri Open Attribute Layer Odpri atributni sloj Open With Odpri z/s Operation Operacija Optimal Cycle is T* Optimalni krog T Optimal Ordering is Q* Optimalno število narocil Q Options Možnost Order Decouplin Point Tocka nevezanosti Ordering Cost Stroški narocanja Ordinal Ordinalno Other Drugo Outline color Barva skice Outline style Stil skice Outline width širina skice Output Izhod (izdelek) Page Down Navzdol Page setup Nastavitev strani Page Up Navzgor Panels Plošce Paste Prilepi Permissions Dovoljenja Physic Fizika Picture Slika Place Kraj Place Mesta Plugins Vmesniki Predecessors Predhodniki Price Cena Prims algorytm Primov algoritem Print Tiskanje Print Composer Tiskanje Print Preview Predogled tiskanja Prism Prizma Production Throughtput time (Cas proizvodnje Prognosis Prognoza Programming Programiranje Project Projekt QIF Quicken Interchange Format Odprta specifikacija za branje in pisanje financnih podatkov Queue Vrsta Rail Železniški transport Read Adjacency Matrix From Disk Beri matrico iz diska Read Graph From Disk Beri graf iz diska Redo Naprej (ponovi) Reduced Cost Zmanjšani stroški Refresh Osveži Relations Relacija Release Sprostitev Remove Odstrani Remove Task Odstrani opravilo Reports Porocilo Reset Resetiranje Resources Viri Rotate Graph Vrtenje grafa Save Shrani Save As Shrani kot Save environment Shrani okolje Scale Lestvica Scale Zaloga vrednosti Scenario Scenarij Science and Engineering Znanost in Inženirstvo Scilab Demostration Scilab demonstracija SDTS Spatial Data Transfer Standard Standard prenosa prostorskih SDTS podatkov Search Išči Seize Velikost grafa Seller Prodajalec Sequence Zaporedje Setup Nastavitve Shadow Price Sencna cena (popravljena tržna cena) Shapefiles Vrsta GIS podatkov (oblikovni podatki) Sheets and Objects Listi in predmeti Ship Ladijski transport Shortest Path Najkrajša pot Slack Ostanek Solve Reši Spanning Trees Vpeto drevo Split File Razdeli datoteko Standard deviation OLT Standardni odklon OLT Start to finish Zacetek - konec Start to start Zacetek - zacetek Start Value Zacetna vrednost Statistics Statistika Storage Skladišce Subgraph Podgraf Sum Seštevek Surplus Presežek Symbology Simbologija Synaptic Package Manager Upravljalnik paketov Synaptic System Sistem Table Tabela Tabulate Tabelirati Taxes Davki Terminate Prekiniti Test Test The Classical Model Klasicni model Toggle editting Urejanje Tools Orodja Total Cost is TC* Celotni stroški TC Total Inventory Value Skupna vrednost zalog Transaction Report Transakcije Transfer Prenos Tabela 19.7: Prevodi S-T Transport table view Transportna tabela Tree diagram Drevo diagrama Tutorial Navodila Type Tip Ubuntu Prosto dostopni operacijski sistem Ubuntu Software Center Programsko središce Ubuntu UML (Unified Modeling Language) Univerzalni jezik modeliranja Undo Nazaj Unident Task Odvzemanje opravil (horizontalno) Unix Racunalniški operacijski sistem Unlink Task Prekini povezavo opravila User Guide Uporabniška navodila Utilities Uporabnost Utility function Funkcija koristnosti Variable View Pogled sprejemljivk View Pogled Web links Spletne povezave Weight Cases Utežitev primerov Weighted Directed Edge Utežitev direktnih robov (poti) Weighted Edge Utežitev robov grafa What Kaj Whell Kolo Where Kje Width širina WMS Warehouse Management Skladišcni informacijski sistem System Work Delo Workers Zaposleni Working - nonworking Delovni - nedelovni cas Write Graph To Disk Shrani graf Writer Dokument z besedilom Tabela 19.8: Prevodi T-W Poglavje 20 PRILOGA 20.1 Scilab By: Dejan Dragan [77] 20.1.1 Brownov model // brown.m function brown(d,alfa) fakt = 5; N = length(d); t = [1:1:N]; // izhodi prediktor-filtra (projekcija prihodnosti za en korak naprej - napoved kolicine za cas t+1 ob casu t): // (relevantno je k = 2:N) p = []; p(1) = d(1) p(2) = d(1) for k=3:N p(k) = alfa*d(k-1) + (1-alfa)*p(k-1) end; disp('p=') disp(p) p_pred = alfa*d(N) + (1-alfa)*p(N) disp('p_pred=') disp(p_pred) // Narisemo zahtevano kolicino d in njeno napoved p: scf(0) plot(t,d,'b'); set(gca(),'auto_clear','off') plot(t,d,'bo') plot([t(2:N) N+1],[p(2:N)' p_pred],'r'); plot([t(2:N) N+1],[p(2:N)' p_pred],'ro') title('zahtev.kolic.d (b) ob casu t in njena napoved p (r), narejena ob casu t-1') mtlb_grid // pogresek (kar se dejansko zgodi ob casu t minus kar smo napovedali ob casu t-1): e = d(2:N)-p(2:N)'; disp('e=') disp(e) scf(1) plot(t,[® e],'k') plot(t,[® e],'ko') title('pogresek napovedi kolicine') mtlb_grid mtlb_axis([0 N -max(d)/fakt max(d)/fakt]) // izracun kriterij, funkcije MAD ea = 0; for i = 1:length(e) ea = ea + abs(e(i)); end MAD_N = ea/(N-1) disp('MAD_N=') disp(MAD_N) endfunction 20.1.2 Holtov model // holt.m // (pri variab. linear. trendu) function holt(d,alfa,beta,stlet) N = length(d); t = [1:1:N]; tao = [1:1:stlet]; // vektor premika projekcije v prihodnost od trenutka N naprej //alfa =0.3; // konstanti holt prediktor filtra //beta = 0.3; [ah,bh] = holt_rekurzija(d,alfa,beta) // vrne ah(k) in bh(k) - AD1:prvo ju "naucis" preko k=1:N, kaka sta optimalna disp('ah=') disp(ah) disp('bh=') disp(bh) scf(0) set(gca(),'auto_clear','off') subplot(211) plot(t,ah,'b') plot(t,ah,'bo'), mtlb_grid title('holtov parameter ah(k)') subplot(212) plot(t,bh,'r') plot(t,bh,'ro'), mtlb_grid title('holtov parameter bh(k)') scf(1) p = ah(N) + bh(N)*tao // p(N+tao) = ah(N) + bh(N)*tao, tao = 1,2,...; AD2: nato ah(N) in bh(N) uporabis za predikc. pri t>N disp('p=') disp(p) // Narisemo zahtevano kolicino d in njeno napoved p: plot(t,d,'b'); plot(t,d,'bo') plot(N+tao,p,'r');plot(N+tao,p,'ro') mtlb_grid title('Zahtevane kolicine (k = 1:N) in predikcija (k>N)') endfunction 20.1.3 Regresijski model // regresija.m function regresija(d,stlet) N = length(d); t = [1:1:N]; t_pred = [N+1:1:N+stlet] scf(0) set(gca(),'auto_clear','off') plot(t,d,'b') plot(t,d,'bo') title('Povprasevanje') xlabel('t') mtlb_grid t_s = sum(t)/N d_s = sum(d)/N disp('t_s=') disp(t_s) disp('d_s=') disp(d_s) mean_t_d = t*d'/N mean_t_t = t*t'/N disp('mean_t_d=') disp(mean_t_d) disp('mean_t_t=') disp(mean_t_t) clen1 = mean_t_d clen2 = t_s*d_s clen3 = mean_t_t clen4 = t_s*t_s disp('clen1=') disp(clen1) disp('clen2=') disp(clen2) disp('clen3=') disp(clen3) disp('clen4=') disp(clen4) a = (clen1 - clen2)/(clen3 - clen4) b = d_s - a*t_s disp('a=') disp(a) disp('b=') disp(b) d_o = a*t+b // model disp('d_o=') disp(d_o) scf(1) plot(t,d,'b') plot(t,d,'bo') plot(t,d_o,'r') plot(t,d_o,'ro') title('Povprasevanje d(modro)in model d_m(rdece), predikcija+-2*std (crno)') xlabel('t') mtlb_grid e = d - d_o disp('e=') disp(e) e_sr = sum(e)/N disp('e_sr=') disp(e_sr) VAR = (e-e_sr)*(e-e_sr)'/(N-1) disp('VAR=') disp(VAR) stde = sqrt(VAR) disp('stde=') disp(stde) d_o_pred = a*t_pred + b d_o_pred_zg = d_o_pred + 2*stde d_o_pred_sp = d_o_pred - 2*stde disp('d_o_pred=') disp(d_o_pred) disp('d_o_pred_zg=') disp(d_o_pred_zg) disp('d_o_pred_sp=') disp(d_o_pred_sp) plot(t_pred,d_o_pred,'ko','linewidth',2) plot(t_pred,d_o_pred_zg,'ko','linewidth',2) plot(t_pred,d_o_pred_sp,'ko','linewidth',2) endfunction 20.1.4 Funkcija napovedovanja (Forecast) // forecast-main function forecast-main() clear clc dch = input('Povprasevanje rocno (1), default(2), nakljucno (3)') if dch == 1 d = input('povprasevanje d= ? npr. [7 9 12 14 12 30 8 12 14 15 25 4®]') elseif dch == 2 dd = input('primer1 (1), primer2 (2), primer3 (3), primer4 (4)') if dd == 1 d = [77217 5512® 52316 50859 59881 62697 60531 59885 67791 71037 57391] disp('Daj regresijo') elseif dd == 2 d = [77217 55120 52316 50859 59881 62697 60531 59885 67791 71037 57391] disp('Daj regresijo') elseif dd == 3 d = [77217 55120 52316 50859 59881 62697 60531 59885 67791 71037 57391] disp('Daj Brown') else d = [77217 55120 52316 50859 59881 62697 60531 59885 67791 71037 57391] disp('Daj Holt') end else tt = input('Koliko vzorcev za d') d(1) = input('d(1)=') hh = input('konstanten trend(1)/linearen (2)') srvr = d(1) stres = d(1)/20 d_rand = grand(1,tt,'unf',srvr-stres,srvr+stres) if hh == 1 d = d_rand else strm = d(1)/10 konst = d(1) d = strm*[1:1:tt] + konst + d_rand end end if dch == 3 if hh == 1 ch = 2; disp('Delamo Browna') else ch = input('regresija, mnk(1)/holt(3)') end else ch = input('regresija, mnk(1)/brown(2)/holt(3)') end if ch == 1 stlet = input('Za koliko let predikcija =') elseif ch == 2 alfa = input('alfa =') else stlet = input('Za koliko let predikcija =') alfa = input('alfa =') beta = input('beta =') end disp('d=') disp(d) if ch == 1 regresija(d,stlet) elseif ch == 2 brown(d,alfa) else holt(d,alfa,beta,stlet) end endfunction 20.2 GPSS World By: Borut Jereb [71] 20.2.1 Model MODEL * Time is in minutes * Initialization GENERATE ,,,1 SAVEVALUE TrafficLight,Green ENTER StoRim,StartNoRim ENTER StoTire,StartNoTire ENTER StoScrew,StartNoScrew TERMINATE *** Rim section begin ************ * Input to warehouse :: rims GENERATE InRimTimeMean,InRimTimeRange QUEUE QueueInWarehouse,1 TEST GE R$StoRim,InCapVehRim TEST E X$TrafficLight,Green SAVEVALUE TrafficLight,Red ENTER StoRim,InCapVehRim ADVANCE InVehManipulRim,InVehManipulRimRange SAVEVALUE TrafficLight,Green DEPART QueueInWarehouse,1 TERMINATE Otput from warehouse :: rims GENERATE TABULATE TEST GE LEAVE OutRimTimeMean,OutRimTimeRange TableRim S$StoRim,OutCapVehRim,RimStorageEmpty StoRim,OutCapVehRim TERMINATE RimStorageEmpty TERMINATE *** Rim section end ********** *** Tire section begin ******* * Input to warehouse :: tire GENERATE InTireTimeMean,InTireTimeRange QUEUE QueueInWarehouse,1 TEST GE R$StoTire,InCapVehTire TEST E X$TrafficLight,Green SAVEVALUE TrafficLight,Red ENTER StoTire,InCapVehTire ADVANCE InVehManipulTire,InVehManipulTireRange SAVEVALUE TrafficLight,Green DEPART QueueInWarehouse,1 TERMINATE * Otput from warehouse :: tire GENERATE OutTireTimeMean,OutTireTimeRange TABULATE TableTire TEST GE S$StoTire,OutCapVehTire,TireStorageEmpty LEAVE StoTire,OutCapVehTire TERMINATE TireStorageEmpty TERMINATE *** Tire section end Screw section begin ******** Input to warehouse :: screw GENERATE QUEUE TEST GE TEST E SAVEVALUE ENTER ADVANCE SAVEVALUE DEPART TERMINATE InScrewTimeMean,InScrewTimeRange QueueInWarehouse,1 R$StoScrew,InCapVehScrew X$TrafficLight,Green TrafficLight,Red StoScrew,InCapVehScrew InVehManipulScrew,InVehManipulScrewRange TrafficLight,Green QueueInWarehouse,1 * Otput from warehouse :: screw GENERATE OutScrewTimeMean,OutScrewTimeRange TABULATE TableScrew TEST GE S$StoScrew,OutCapVehScrew,ScrewStorageEmpty LEAVE StoScrew,OutCapVehScrew TERMINATE ScrewStorageEmpty TERMINATE Screw section end * Simulation duration GENERATE ,,SimDur,1 ;Duration in minutes TERMINATE 1 START 1 20.2.2 Vhodni podatki VHODNI PODATKI Time is in minutes By: Borut Jereb StoRim StoTire StoScrew STORAGE 800 STORAGE 800 STORAGE 2600 Warehouse storage capacity for rims Warehouse storage capacity for tires Warehouse storage capacity for screws ; Frequency distribution table for rims, tires and screws TableRim TABLE S$StoRim,19,19,100 TableTire TABLE S$StoTire,19,19,100 TableScrew TABLE S$StoScrew,79,79,100 ; Initial number of items in the warehouse (at the start time of simulation) StartNoRim EQU 200 StartNoTire EQU 200 StartNoScrew EQU 800 ; Mean arrival time for rims, tires and screws InRimTimeMean EQU 180 InTireTimeMean EQU 360 InScrewTimeMean EQU 170 ; Arrival_time = (InXXTimeMean-InXXTimeRange. ; XX = {Rim, Tire, Screw} InRimTimeRange EQU 10 InTireTimeRange EQU 20 InScrewTimeRange EQU 10 InXXTimeMean+InXXTimeRange) ; Capacity of one input vehicle carrying rims, InCapVehRim EQU 390 InCapVehTire EQU 800 InCapVehScrew EQU 1450 tires and screws ; Vehicle upload manipulation time for rims, tires and screws InVehManipulRim EQU 6 InVehManipulTire EQU 6 InVehManipulScrew EQU 6 ; Mean depart time for rims, OutRimTimeMean EQU OutTireTimeMean EQU OutScrewTimeMean EQU tires and screws 8 8 8 ; Departure_time = (OutXXTimeMean-OutXXTimeRange..OutXXTimeMean+OutXXTimeRange) ; XX = {Rim, Tire, Screw} OutRimTimeRange EQU 1 OutTireTimeRange EQU 1 OutScrewTimeRange EQU 1 ; Capacity of one input vehicle carrying rims, tires and screws OutCapVehRim EQU 20 OutCapVehTire EQU 20 OutCapVehScrew EQU 80 ; unloading manipulation time for rims, tires and screws InVehManipulRim EQU 6 InVehManipulTire EQU 6 InVehManipulScrew EQU 6 ; Unloading_time = unloading manipulation time for rims, tires and screws InVehManipulRimRange EQU 0 InVehManipulTireRange EQU 0 InVehManipulScrewRange EQU 0 Green Red EQU EQU Boolean value for green is 1 Boolean value for red is 0 SimDur EQU 7200 Simulation duration in minutes Literatura [1] Agencija republike slovenije za okolje - arso. Najdeno 15. junija 2010 na spletnem naslovu http:/www.arso.gov.si. [2] American digital cartography. Najdeno 23. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.adci.com/html/oracle_navteq.php. [3] Apache htpp server project. Najdeno 7. julija 2010 na spletnem naslovu httpd.apache.org/dev/images/apache_logo.gif. [4] Asdn. Najdeno 5. junija 2010 na spletnem naslovu http://asdn. sourceforge.net/. [5] Dexi. Najdeno 4. junija 2010 na spletnem naslovu http://www-ai.ijs. si/MarkoBohanec/dexi.html. [6] Dia. Najdeno 7. junija 2010 na spletnem naslovu http://live.gnome. org/Dia. [7] Example business. Najdeno 21. julija 2010 na spletnem naslovu http: //www.austintek.com/gnucash/ncsa-gnucash-talk-4.html. [8] Gant chart. Najdeno 7. junija 2010 na spletnem naslovu http://en. wikipedia.org/wiki/Gantt_chart. [9] Geografski informacijski sistem [rešitve za terenski zajem podatkov]. Najdeno 22. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.geoservis. si/uporabno/gis/gis.htm. [10] Getting started with scilab. Najdeno 6. junija 2010 na spletnem naslovu http://www-irma.u-strasbg.fr/~sonnen/SCILAB_HELP/frame.html. [11] Gnucash. Najdeno 20. julija 2010 na spletnem naslovu http://www. gnucash.org. [12] Gnucash 2. Najdeno 20. julija 2010 na spletnem naslovu http://www. mojmikro.si/pod_lupo/programska_oprema/gnu_cash_2. [13] Gnucash 2.0. Najdeno 20. julija 2010 na spletnem naslovu http://www. linux.com/archive/articles/114189. [14] Gnucash 2.2.5. Najdeno 20. julija 2010 na spletnem naslovu http: //www.povejnaprej.org/gnucash-225/. [15] Gnucash project goals. Najdeno 20. julija 2010 na spletnem naslovu http://linas.org/linux/xacc/projects.html. [16] Gnucash [putting all together (examples)]. Najdeno 21. julija 2010 na spletnem naslovu http://svn.gnucash.org/docs/guide/currency_ examples1.html. [17] Google earth. Najdeno 9. junija 2010 na spletnem naslovu http://earth. google.com/intl/sl/userguide/v5/. [18] Gs1 [sledljivost]. Najdeno 24. junija 2010 na spletnem naslovu http: //www.gs1si.org/doc/Traceability_v1_web2.pdf. [19] Gs1 [standard sledljivosti]. Najdeno 24. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.gs1si.org/doc/Traceability_v1_web2.pdf. [20] If you knew cash like gnucash knows cash. Najdeno 21. julija 2010 na spletnem naslovu http://www.linux-mag.com/id/6779. [21] Institut oko. Najdeno 8. julija 2010 na spletnem naslovu http://www. institut-oko.si/osfcd/html/linux.html. [22] Java. Najdeno 12. junija 2010 na spletnem naslovu http://java.sun.com. [23] Jdexi. Najdeno 4. junija 2010 na spletnem naslovu http://www-ai.ijs. si/MarkoBohanec/jdexi.html. [24] Keep track of your money. Najdeno 21. julija 2010 na spletnem naslovu http://www.linuxjournal.com/article/5669. [25] Ko zacnemo na stroške gledati z viška. Najdeno 20. julija 2010 na spletnem naslovu http://cekin.si/clanek/posojila_in_varcevanja/ kontrolirajte-svoje-stroske.html. [26] Last. Najdeno 8. julija 2010 na spletnem naslovu www.last1®®.com/.../ ®3/ubuntu-music-3®®x3®®.png. [27] Lindo. Najdeno 25. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.Hndo. com. [28] A lindo (dos) tutorial. Najdeno 25. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.txstate.edu/cs/course/3348/lp/lndtut.htm. [29] Lindo: Linear, quadratic and integer programming software. Najdeno 25. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.udel.edu/topics/ software/special/statmath/lindo/. [30] Linux na namizju. Najdeno 17. avgusta 2010 na spletnem naslovu http://matej.owca.info/linux/Linux_na_namizju.pdf/. [31] Lugos [splošno dovoljenje gnu]. Najdeno 8. julija 2010 na spletnem naslovu http://www.lugos.si/linux/licence/gpl#TOC3. [32] Master cartons codes [itf-14 aurea media]. Najdeno 14. julija 2010 na spletnem naslovu http://www.aureamedia.com/mastercarton_info. html. [33] Math cove. Najdeno 18. junija 2010 na spletnem naslovu http://www. mathcove.net/petersen/lessons/gettingPetersen?les=0. [34] Minuteman software [computer simulation]. Najdeno 26. julija 2010 na spletnem naslovu http://www.minutemansoftware.com/. [35] Minuteman software [reference manual]. Najdeno 26. julija 2010 na spletnem naslovu http://www.minutemansoftware.com/. [36] Mozilla firefox. Najdeno 8. julija 2010 na spletnem naslovu online.keuka. edu/file.php/1/mozilla-firefox.jpg. [37] Nasvet [google earth, google maps, world wind in ostali digitalni zemljevidi]. Najdeno 9. junija 2010 na spletnem naslovu http://www. nasvet.com/digitalni-zemljevidi/. [38] Openoffice.org. Najdeno 17. junija 2010 na spletnem naslovu http: //sl.openoffice.org/izdelek/calc.html,. [39] Openoffice.org calc in pictures. Najdeno 17. junija 2010 na spletnem naslovu http://inpics.net/calc.html. [40] Pdfdatabase.com. Najdeno 25. junija 2010 na spletnem naslovu http: //pdfdatabase.com/search/tutorial-lindo-or.html. [41] Planner. Najdeno 26. junija 2010 na spletnem naslovu http://live. gnome.org/Planner/About. [42] Pspp. Najdeno 8. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.gnu.org/ software/pspp/. [43] Qcad. Najdeno 4. junija 2010 na spletnem naslovu http://www. ribbonsoft.com/index.html. [44] Quantum gis. Najdeno 15. junija 2010 na spletnem naslovu http: //www.qgis.org/. [45] Ribonnsoft [qcad]. Najdeno 4. junija 2010 na spletnem naslovu http: //www-ai.ijs.si/MarkoBohanec/jdexi.html. [46] Scilab. Najdeno 5. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.scilab. org/. [47] Scilab group. Najdeno 6. julija 2010 na spletnem naslovu http://elm. eeng.dcu.ie/~ee317/Matlab_Clones/manual.pdf. [48] Scilab manual. Najdeno 10. junija 2010 na spletnem naslovu http: //gd.tuwien.ac.at/comp/scilab/manual_scilab-5-1.1_en_US.pdf. [49] Techeye.net. Najdeno 7. julija 2010 na spletnem naslovu http://www. techeye.net/software/open-source-outfit-snubs-linux. [50] Using gnucash 2.0 to balance your checkbook. Najdeno 20. julija 2010 na spletnem naslovu http://www.linux.com/archive/articles/58300. [51] Using wine on ubuntu. Najdeno 17. avgusta 2010 na spletnem naslovu http://www.psychocats.net/ubuntu/wine. [52] Uvod v simulacijo. Najdeno 27. julija 2010 na spletnem naslovu http: //www.e-studij.si/Uvod_v_simulacijo. [53] Vecparametrski odloatveni model. Najdeno 4. junija 2010 na spletnem naslovu http://www-ai.ijs.si/MarkoBohanec/org95/. [54] Visualization [computer graphics]. Najdeno 29. junija 2010 na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/Visualization_(computer_ graphics). [55] Webgpss. Najdeno 27. julija 2010 na spletnem naslovu http://www. webgpss.com/index.php. [56] What is gnucash. Najdeno 20. julija 2010 na spletnem naslovu http://www. gnucash.org/docs/v2.®/C/gnucash-help/what-is-gnucash.html. [57] Wikipedia [cad standards]. Najdeno 18. junija 2010 na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/CAD_standards. [58] Wikipedia [computer aided design]. Najdeno 4. junija 2010 na spletnem naslovu http://www-ai.ijs.si/MarkoBohanec/jdexi.html. [59] Wikipedia [gnucash]. Najdeno 21. julija 2010 na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/GnuCash. [60] Wikipedia [logistika]. Najdeno 7. junija 2010 na spletnem naslovu http://sl.wikipedia.org/wiki/Logistika. [61] Wikipedia [odprtokodna programska oprema]. Najdeno 7. julija 2010 na spletnem naslovu http://sl.wikipedia.org/wiki/Odprtokodna_ programska_oprema. [62] Wikipedia [simulation language]. Najdeno 26. julija 2010 na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/Simulation_language. [63] Wikipedia [traceability]. Najdeno 5. junija 2010 na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/Traceability. [64] Wikipedia [visualization (computer graphics)]. Najdeno 28. junija 2010 na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/Visualization_ (computer_graphics). [65] Wikipedia [wine]. Najdeno 17. avgusta 2010 na spletnem naslovu http: //en.wikipedia.org/wiki/Wine_(software). [66] Wild mouse software. Najdeno 28. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.wildmousesoftware.com/. [67] Wine hq. Najdeno 17. avgusta 2010 na spletnem naslovu http://www. winehq.org/about/. [68] Zint. Najdeno 24. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.zint. org.uk/. [69] Chen A., Leptoukh G., and et. al. Vizualization of a-train vertical profiles using google earth. Science Direct - Computers and Geosciences, 35:419-427, February 2009. [70] Bergant B. Kratka zgodovina linearnega programiranja. Najdeno 25. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.fmf.uni-lj.si/~juvan/ Racunalnistvo3/0708/gradivo/Kratka_zgodovina_LP.pdf. [71] Jereb B. Neobjavljeno besedilo o zapisanih programih za programsko orodje gpss. Pridobljeno 2010. [72] Jereb B. Informatika in računalništvo za vaje informatika v logistiki. Abakus in Jereb, Celje, 2. dopolnjena izdaja edition, 2007. ISBN= 978-961-92263-0-8. [73] Jereb B. and Jancar R. Simulations ofdiscrete events based on GPSS. Fakulteta za logistiko, Celje-Krško, 2009. [74] Peters B. A., Smith J. S., Medeiros D. J., Rohrer M. W., and eds. GPSS -40 YEARS OF DEVELOPMENT. Department of Managerial Economics, Stockholm School of Economics, Stockholm, 2001. [75] Kobryn C. UML 2001 A Standardization Odyssey. Communication of the ACM, New York, oktober 1999. [76] Quang C. N. and Keat T. S. Google earth as a tool in 2-d hydrodynamic modeling. Elsevier - Computers and Geosciences, June 2010. [77] Dragan D. Neobjavljeno besedilo o zapisanih programih za programsko orodje scilab. Pridobljeno 2010. [78] Dragan D. Optimizacija logističnih sistemov. Zbirka rešenih nalog. Fakulteta za logistiko, Celje-Krško, 2008. [79] Skok D. Zasnova sledenja blaga v podjetju Bosio d.o.o. : diplomsko delo univerzitetnega programa logistika sistemov. Fakulteta za logistiko, Celje, 2009. [80] Jereb E., Bohanec M., and Rajkovic V. Dexi - Računalniški program za večparametrsko odločanje. Moderna organizacija, Kranj, 2003. [81] Rietsch E. An introduction to scilab from a matlab user's point of view. Najdeno 8. junija 2010 na spletnem naslovu http://web.mit.edu/ scilab_v4.S/Scilab4Matlab2.6-1.S.pdf. [82] Urroz E. G. Programming with scilab. Najdeno 8. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.infoclearinghouse.com/files/scilab/ scilab®2.pdf. [83] Farin G., Hoschek F., and Kim M. S. Handbook of computer aided geometric design. Elsevier Science B.V, North Holland, 2002. [84] Verc G. Računalniško podprt večparametrski odločitveni model za ugotavljanja problemov izdelkov v razvojni fazi. Magistrsko delo. Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2004. [85] Xiong G., Kitaygordskaya N., and Helo P. Software Tutorial ASDN Logistics Analysis. Vaasa, Finland, 18. julij. Najdeno 5. junija 2010 na spletnem naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/Wine_(software). [86] GnuCash. GnuCash Tutorial and Concept Guide [Help]. GnuCash.org, 2009. [87] Maylor H. Beyond the Gantt Chart: Project Management Moving on. University of Bath Pergamon, 2001. [88] Vrecko I. Projektni pristop k organiziranju logisticnih procesov v podjetju, 2. junij 2003. Najdeno 5. junija 2010 na spletnem naslovu http://rcum. uni-mb.si/~pmi/slo/FORUM2®®3a.htm. [89] Povh J. Optimizacija logisticnih procesov. Teorija grafov. Gradivo za predavanje. Fakulteta za logistiko, Celje, 2009. [90] Usenik J. Optimizacija logisticnih procesov. Študijsko gradivo. Fakulteta za logistiko, Celje, 2009. [91] Wilson J. M. A centary appreciation. Science Direct - European Journal of Operational Research, 149:430-437, 2003. [92] Mckay K. and Black G. The evolution of a production planning system: A 10-year case study. E-revir, 2007. [93] Van Dorp K. Tracking and tracing: a structure for development and contemporary practices. Logistics Information Management, 15:2433, 2002. Najdeno 5. junija 2010 na spletnem naslovu http://www. emeraldinsight.com/journals.htm?articleid=852181&show=. [94] LEOSS. Zanimivosti iz sveta črtne kode in RFID. Drevo odloccanja. Interno gradivo podjetja LEOSS. [95] Bastic M. Operacijske raziskave. Študijsko gradivo. Fakulteta za logistiko, Celje, 2007. [96] Fetih M. Razvoj programske rešitve za elektronski števec električne energije s pomocjo jezika za modeliranje UML. Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta, junij 2004. Najdeno 5. junija 2010 na spletnem naslovu www.cek.ef.uni-lj.si/magister/fetih349.pdf. [97] Indihar Štemberger M. and Groznik A. Informatizacija poslovanja. Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2007. [98] Makarovic M. Priročnik programskega paketa SCILAB za uporabnika začetnika. Interno gradivo. Politehnika Nova Gorica, Nova Gorica. [99] Martini M. and Šafaric B. Označevanje in sledenje transportnih enot. Logistični prirocčnik. EAN Slovenija, Ljubljana, 2001. [100] Mugerle M. Model upravljanja z znanjem za omrežno pomoč strankam. Magistrsko delo. Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2003. [101] Simoneti M. Financno nacrtovanje: 2005. Najdeno 10. julija 2010 na spletnem naslovu http://www.pf.uni-lj.si/media/simoneti.marko. financno.nacrtovanje.ppt. [102] Helo P. Agile Supply-Demand Networks. An Open Source Tool for Industrial Network Design. Vaasa, Finland, 25. maj 2005. Najdeno 5. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.eglo.info/?file=22. [103] Kovacic R. Spletni prirocnik: Ramnovodstvo. Najdeno 23. julija 2010 na spletnem naslovu http://alea.dzs.si/dokumenti/dokument.asp? id=13. [104] Smith R. D. Simulation article in encyclopedia of computer science. Najdeno 28. julija 2010 na spletnem naslovu http://graph-srv.uni-mb. si/Ares/GPSS%20prirocnik.pdf. [105] Annigeri S. Scilab A Hands on Introduction. College of Engineering and Technology, Hubli, 17. - 18. april 2004. [106] Annigeri S. An Introduction to Scilab. College of Engineering and Technology, Hubli, december 2009. [107] Steiniger S. and Hay G. Free and open source geographic information tools for landscape ecology. E-revir, 2009. Najdeno 18. junija 2010 na spletnem naslovu http://www.geo.uzh.ch/~sstein/manuscripts/ sstein_freegitools_ecoinf2009.pdf. [108] Strajnar U. Uporaba odprtokodnih in prostih programskih rešitev v zasebne in poslovne namene. Univerza v ljubljani Ekonomska fakulteta, Ljubljana, november 2008. [109] Yamagishi Y., Yanaka H., and et. al. Vizualization of geoscience data on google earth. Science Direct - Computers and Geosciences, 36:372-382, March 2009. [110] Laboratorij za racunalniško grafiko in umetno inteligenco. Simulation language. Najdeno 28. julija 2010 na spletnem naslovu http:// graph-srv.uni-mb.si/Ares/GPSS%2®prirocnik.pdf.