Citiranje in navajanje virov na Fakulteti za šport 3., popravljena in dopolnjena izdaja Maja Ulaga in Tanja Kajtna Ljubljana, 2025 Citiranje in navajanje virov na Fakulteti za šport 3., popravljena in dopolnjena izdaja Elektronska izdaja Avtorici: Maja Ulaga in Tanja Kajtna Jezikovni pregled: Špela Križ Oblikovanje naslovnice: Tasja Videmšek Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Ljubljana, 2025 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 250631171 ISBN 978-961-7095-37-1 (PDF) Uporaba, razmnoževanje in predelava v nove dokumente so dovoljeni v nekomercialne namene ob doslednem navajanju vira: Ulaga, M. in Kajtna, T. (2025). Citiranje in navajanje virov na Fakulteti za šport (3., popravljena in dopolnjena izd.). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. To delo je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl. Predgovor Pred vami je učbenik z navodili za pisanje in oblikovanje pisnih izdelkov na fakulteti, od seminarske do magistrske naloge ob koncu študija. Učbenik prikazuje navodila za navajanje virov ter pripravo slikovnih in tabelaričnih vsebin. Pogoj za dobro razumevanje naših del je jasna in pregledna struktura vsega, kar napišemo (Kajtna idr., 2009), zato v znanstvenem prostoru uporabljamo dogovorjene oz. standardizirane oblike in načine pisanja, ki jih povzemamo v tem učbeniku. Združenje ameriških psihologov, angleško American Psychological Association (APA), je v svojem priročniku Publication manual of the American Psychological Association (Seventh edition) (American Psychological Association, 2020) izdalo navodila in priporočila za pisanje člankov, ki jih poznamo kot standard APA. Na teh straneh povzemamo nekatere ključne vidike trenutno veljavne, 7. izdaje tega priročnika, ki je izšla leta 2020. Priročnik je, kot je razvidno iz imena, prvotno namenjen psihološki znanosti, vendar je že davno presegel okvire svoje "prvotne" znanosti in ga danes uporabljajo tudi številna druga področja, predvsem družboslovno področje, med njimi kineziološka znanost. Prav zato smo se na Fakulteti za šport odločili, da bodo ti standardi veljali tudi za pisanje znanstvenih in strokovnih člankov, poročil, seminarskih nalog, diplomskih in magistrskih del ter doktorskih disertacij. Standardi se nanašajo na splošna vodila pri pisanju – na strukturo, način citiranja, jezikovno in oblikovno sestavo pisnih izdelkov, obliko tabel, slik itd. V publikaciji se podrobneje posvečamo predvsem citiranju in navajanju virov, saj je celoten priročnik precej obsežen in nekoliko težje dostopen, prikazujemo pa tudi nekaj izsekov iz poglavja o označevanju ter številčenju tabel in slik. Pomen standarda APA je predvsem zaščita avtorskih pravic znanstvenikov in vseh, ki objavljajo svoja dela v pisni obliki, saj z ustreznim navajanjem avtorstva idej priznamo delo, trud in intelektualne dosežke vseh, ki so delo izdali. Lahko bi rekli, da je standard APA verzija patentiranja "izumov", ki velja v nekaterih družboslovnih znanostih. Navajanje avtorjev torej ni le nekaj, kar predstavlja odvečne črke na papirju, temveč spoštovanje in upoštevanje dejstva, da so drugi avtorji prišli do idej in zamisli (Videmšek, 2008). Citiranja ni nikoli preveč. Če smo povzemali po drugih, jim priznajmo njihov trud, energijo in znanje, ki so jih vložili v svoja dela. Že ena sama misel, ki je delo drugih, a jo (ker ne citiramo avtorja) prikažemo kot svoje delo, pomeni krajo intelektualne lastnine, zato citirajmo dosledno in natančno. Poleg standarda APA poznamo še nekatere druge standarde, kot so AMA, MLA, chicaški, harvardski, vancouvrski standard itd. Uporaba standarda je odvisna predvsem od znanstvenega področja. Standard APA je pogost v družboslovju, harvardski se na primer pogosteje uporablja v naravoslovju, medtem ko se standard AMA uporablja v medicini. Struktura pisnih del med različnimi standardi odstopa le v manjši meri, nekoliko več pa je med njimi razlik v citiranju in navajanju virov (Ulaga in Kajtna, 2013, 2014, 2019). Kljub temu nas dobro poznavanje osnovnih pravil katerihkoli standardov usposobi za dobro razumevanje pisnih del in jasnost vsega, kar napišemo. Učbenik je sestavljen iz dveh delov. Prvi del predstavljajo pravila za citiranje in navajanje virov po 7. verziji standarda APA, v katerem opredeljujemo določila za citiranje med besedilom in pravila za navajanje virov v seznamu uporabljenih virov. Pravila naj bi veljala za vsa pisna dela na Fakulteti za šport, ne glede na njihovo siceršnjo strukturo in vsebino. Povzetki so namenjeni tako študentom kot delavcem Fakultete za šport, zato je najprej prikazano citiranje in navajanje virov v slovenščini, nato pa še v angleščini. Pri vseh pisnih delih na Fakulteti za šport se uporablja slovenska oblika navodil, angleška je prikazana, da bomo znali pisati prispevke v angleškem jeziku, npr. za tuje revije. Naj poudarimo, da je ta povzetek le okviren in predstavlja glavne načine citiranja in navajanja virov. Za posamezne, nekoliko redkeje uporabljane oblike ali pa za dodatna pojasnila "se posvetujte" s 7. izdajo priročnika Publication manual of the American Psychological Association ali s spletno stranjo https://apastyle.apa.org/ – to stran namreč združenje APA tudi redno posodablja. Drugi del se nanaša na označevanje in številčenje tabel, slik in formul – kako poimenujemo te elemente v naših izdelkih, kako jih označimo in kaj vse lahko uporabimo kot grafično ali tabelarično gradivo za popestritev ali boljšo ponazoritev besedila. Učbenik je namenjen predvsem študentom univerzitetnega študija na 1. stopnji in študentom magistrskega študija na 2. stopnji, uporaben pa je tudi za profesorje in raziskovalce. Kazalo 1 Načini citiranja ................................................................................................................................................. 1 Parafraziranje ............................................................................................................................................................... 2 Dobesedno citiranje ................................................................................................................................................... 3 Posredno citiranje ....................................................................................................................................................... 6 2 Citiranje med besedilom ............................................................................................................................... 7 En avtor ........................................................................................................................................................................... 8 Dva avtorja ..................................................................................................................................................................... 8 Trije avtorji ali več ...................................................................................................................................................... 9 Večkratno citiranje istega vira ............................................................................................................................ 10 Isti avtorji in ista letnica ........................................................................................................................................ 10 Avtorji z istimi priimki ........................................................................................................................................... 11 Citiranje več virov v enem citatu ....................................................................................................................... 12 Skupina avtorjev ....................................................................................................................................................... 14 Avtorji dela niso znani ............................................................................................................................................ 15 Osebna komunikacija .............................................................................................................................................. 16 Splošna omemba spletnih strani, publikacij, programske opreme ipd. ............................................. 17 Viri v spletnih učilnicah ali na intranetu......................................................................................................... 18 3 Navajanje virov na koncu dela ................................................................................................................. 19 Avtor .............................................................................................................................................................................. 21 Datum ............................................................................................................................................................................ 25 Naslov ............................................................................................................................................................................ 27 Izvor (publikacija, URL, DOI) ............................................................................................................................... 29 Velike začetnice v naslovih del in imenih revij ............................................................................................ 33 Besedilo v ležečem tisku ........................................................................................................................................ 34 Vrstni red virov v seznamu virov ...................................................................................................................... 35 4 Primeri navajanja glede na tip vira ........................................................................................................ 37 Članek v reviji, časopisu ali spletnem mediju ............................................................................................... 37 Članek v reviji ................................................................................................................................................... 38 Članek v časopisu ............................................................................................................................................ 42 Članek v spletnem mediju ........................................................................................................................... 44 Knjiga ............................................................................................................................................................................. 45 Poglavje v knjigi ........................................................................................................................................................ 49 Poročila ......................................................................................................................................................................... 51 Diplomsko delo, magistrsko delo ali doktorska disertacija .................................................................... 53 Prispevek v zborniku kongresa .......................................................................................................................... 55 Recenzije ...................................................................................................................................................................... 57 Podatki, računalniški programi, merilni inštrumenti in aparati ........................................................... 59 Avdiovizualni mediji ................................................................................................................................................ 61 Filmi in televizijske serije ............................................................................................................................ 62 Video- in avdioposnetki na spletu ............................................................................................................ 63 Glasbeni albumi in skladbe .......................................................................................................................... 65 Fotografije in zemljevidi ............................................................................................................................... 66 Spletni mediji .............................................................................................................................................................. 67 Družbena omrežja ........................................................................................................................................... 67 Forumi in blogi ................................................................................................................................................. 71 Spletne strani .................................................................................................................................................... 73 Wikipedija .......................................................................................................................................................... 75 Izročki predavanj, objavljeni na spletu .................................................................................................. 76 Generativna umetna inteligenca (UI) ............................................................................................................... 77 Navajanje klepeta z orodjem umetne inteligence .............................................................................. 77 Splošno navajanje orodij umetne inteligence ...................................................................................... 79 Zakonodajni in pravni dokumenti ..................................................................................................................... 82 Standardi in patenti ................................................................................................................................................. 83 5 Tabele in slike ................................................................................................................................................ 84 Številčenje ........................................................................................................................................................... 84 Kopiranje ali povzemanje – sklicevanje na vire .................................................................................. 85 Sklicevanje v besedilu .................................................................................................................................... 87 Avtorske pravice .............................................................................................................................................. 87 Oblikovanje tabel ...................................................................................................................................................... 89 Oblikovanje slik ...................................................................................................................................................... 101 Uporaba in vstavljanje kode QR ....................................................................................................................... 106 6 Formule .......................................................................................................................................................... 107 7 Viri .................................................................................................................................................................... 108 NAČINI CITIRANJA 1 1 Načini citiranja Osnova vsakega raziskovanja je iskanje različnih virov informacij o problematiki, ki jo proučujemo. Znanstvena dognanja predstavljajo dosežke številnih raziskovalcev. Pri pisanju je treba navajati raziskovalce in njihova dela, ki so pomembno vplivala na naš pisni izdelek. Zato v tem poglavju podajamo osnovna pravila, kako in na kakšen način priznavamo prispevek drugih pri oblikovanju našega dela. Kdaj citiramo? Citiramo takrat, ko povzemamo misli, izjave, mnenje ali ugotovitve drugih ljudi, predvsem zaradi zaščite avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Ne citiramo le tistega, kar je postalo del splošnega znanja in čemur pravzaprav ne moremo "najti" originalnega avtorja, vsem ostalim izjavam in ugotovitvam pa pripisujemo avtorje. Navedemo dela tistih avtorjev, katerih ideje, teorije ali raziskave so neposredno vplivale na naše delo. Zagotavljajo lahko ključne informacije, ki podpirajo ali izpodbijajo naše ugotovitve. Navedba članka, knjige idr. pomeni, da smo osebno prebrali navedeno delo in ga uporabili pri pripravi svojega besedila. Vedno poskušamo uporabiti zanesljive vire, ki jim lahko zaupamo. Članek, ki je objavljen v strokovni ali znanstveni reviji, bo verjetno vseboval zanesljive informacije in bo dober vir. Po drugi strani pa je naključna spletna stran, ki jo je napisala neznana oseba, manj zanesljiva. Informacije, pridobljene iz takega vira, moramo preveriti z informacijami iz drugih, zanesljivih virov. Vendar dejstvo, da so informacije pridobljene na spletu, še ne pomeni, da so popolnoma nezanesljive ter neuporabne in da jih moramo avtomatično zavreči. Številne znanstvene, medicinske in vladne organizacije objavljajo na svojih spletnih straneh zanesljive informacije, ki jih seveda lahko uporabimo. Pri spletu velja pravilo, da moramo biti previdni in informacije, ki smo jih pridobili iz morebiti nezanesljivih virov, preveriti. Pri citiranju virov se uporabljajo trije načini: • parafraziranje, • dobesedno citiranje in • posredno citiranje. 2 NAČINI CITIRANJA Parafraziranje Parafraziranje je najpogostejši način povzemanja ideje oz. misli nekoga drugega, pri čemer izvirno vsebino razložimo z drugimi besedami. Je učinkovita strategija pisanja, ker omogoča avtorju, da povzame in združi v novo celoto enega ali več virov. Navajanje strani pri tem načinu ni potrebno. Lahko pa to dodamo, če se nam zdi, da bo bralec prej našel dolg uporabljeni tekst v nekem obsežnem delu (npr. v knjigi). Pika je na koncu stavka. Če se stavek konča z navedbo vira, je pika za citatom vira. slo Ekspertni sistem je informacijski sistem za podporo oz. avtomatizacijo odločanja na ozkem problemskem področju, ki se obnaša podobno kot strokovnjak – ekspert s tega področja (Gradišar, 2003). pika je za citatom vira ali Ekspertni sistem je informacijski sistem za podporo oz. avtomatizacijo odločanja na ozkem problemskem področju, ki se obnaša podobno kot strokovnjak – ekspert s tega področja (Gradišar, 2003, str. 166). ----- Škof in Jakše (2007) ugotavljata, da sta razvoj hitrosti in agilnosti najpomembnejša vsebina programov vadbe otrok. ali Škof in Jakše (2007) ugotavljata, da sta razvoj hitrosti in agilnosti najpomembnejša vsebina programov vadbe otrok (str. 310). ang Avid readers of science fiction and fantasy books are more likely than readers of other genres to believe in futuristic scenarios – for example, that it will someday be possible to travel to other galaxies or power a car on solar energy (Black et al., 2018). ----- Webster-Stratton (2016) described a case example of a 4-year-old girl who showed an insecure attachment to her mother; in working with the family dyad, the therapist focused on increasing the mother's empathy for her child (pp. 152–153). Parafraziramo oz. povzamemo lahko tudi več stavkov. Predlagamo, da v tem primeru vir, ki ga povzemamo v prvem stavku, navedemo na začetku, potem pa besedilo pišemo tako, da bo iz njega razumljivo, da je vse povzeto iz istega vira. Uporabimo lahko pravilo, ki je opisano v poglavju 2.4 na str. 10. Če se povzemanje nadaljuje v novem odstavku, moramo ponovno dodati citat vira (avtorje in letnico). slo Šarabon (2007) ugotavlja, da je v pubertetnem obdobju napredek v absolutni moči zlasti posledica živčnih dejavnikov, medtem ko je kapaciteta povečanja mišične mase v tem obdobju izjemno majhna. V tej starosti namreč še ni bioloških temeljev, ki bi omogočali povečanje mišične mase. Pri tem Šarabon misli predvsem na endokrini sistem in raven hormonov, ki omogočajo učinkovit anabolizem mišičnih vlaken. Primerno oblikovan in nadzorovan trening moči je varen za otroke in pozitivno prispeva k povečanju mišične moči, prispeva h kakovostnejši izvedbi drugih športnih gibanj ter zmanjšuje možnost poškodb (Šarabon, 2007). NAČINI CITIRANJA 3 ang Velez et al. (2018) found that for women of color, sexism and racism in the workplace were associated with poor work and mental health outcomes, including job-related burnout, turnover intentions, and psychological distress. However, self-esteem, person-organization fit, and perceived organizational support mediated these effects. Additionally, stronger womanist attitudes-which acknowledge the unique challenges faced by women of color in a sexist and racist society-weakened the association of workplace discrimination with psychological distress. These findings underscore the importance of considering multiple forms of workplace discrimination in clinical practice and research with women of color, along with efforts to challenge and reduce such discrimination. Dobesedno citiranje Dobesedni citat pomeni, da dobesedno prepišemo besedilo iz drugega vira. Ta način pisanja se uporablja zelo redko. Bolje je besedilo parafrazirati, saj nam omogoča, da besedilo prilagodimo naši vsebini in slogu pisanja. Dobesedne citate uporabimo takrat, ko želimo zapisati natančno definicijo nečesa oz. ko želimo izpostaviti misel nekoga (nekaj, kar je nekdo rekel). Če citiramo dobesedno, pomeni, da besedila ne smemo spreminjati. Če uporabimo le del, manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami. Če je manjkajoči del na sredini citata, tri pike napišemo v oglatem oklepaju […]. Poznamo dva načina citiranja, odvisno od dolžine dobesednega citata. Krajši citat (do 40 besed) navajamo med narekovaji, obvezno navedemo tudi stran dobesednega navedka. slo Jaeger (1995) je ugotovil: "Placebo učinek ne deluje" (str. 17). ali pika je za citatom vira "Placebo učinek ne deluje" (Jaeger, 1995, str. 17). ----- Krnel (2012) pravi: "Inteligentne snovi in pojavi so tisti, ki vodijo k spontanemu raziskovanju prav zaradi presenetljivih lastnosti in zakonitosti, ki jih otrok odkriva" (str. 10). ----- Talesov izrek o kotu nad premerom krožnice pravi: "Naj bo daljica AB premer krožnice in C poljubna točka na krožnici, različna od A in B, potem je ACB pravi kot" (Franjić idr., 2019, str. 14). ----- Pri krajšem dobesednem citatu uporabimo enojne narekovaje znotraj dvojnih narekovajev, da ločimo gradivo, ki je v prvotnem viru napisano med narekovaji. "Nekateri psihologi so mnenja, da so največji 'potenciali' tisti mladi, ki v začetku svoje športne poti ne dosegajo najvišjih mest. Tisti, ki se naučijo boriti, vztrajati; tisti, ki so 'lačni zmag in dokazovanja'. Brez teh potencialov ni visoke športne realizacije" (Škof in Bačanac, 2007, str. 48). ang Effective teams can be difficult to describe because "high performance along one domain does not translate to high performance along another" (Ervin et al., 2018, p. 470). ----- Biebel et al. (2018) noted that "incorporating the voice of students with psychiatric disabilities into supported education services can increase access, involvement, and retention" (p. 299). 4 NAČINI CITIRANJA Daljši citat (več kot 40 besed) : ne uporabljamo narekovajev, temveč citat začnemo pisati v novi vrstici in ga zamaknemo za 1,25 cm od levega roba besedila. Če so znotraj citata dodatni odstavki, zamaknemo prvo vrstico vsakega naslednjega odstavka za dodatnih 1,25 cm. Pred oz. za citiranimi odstavki ni nobenega dodatnega razmika. Pika je na koncu stavka in ne za citatom vira. slo Alex Honnold je po svojem velikem dosežku, ko je brez vrvi in drugih varoval preplezal tisoč metrov visoko steno El Capitana, povedal: Če bi lahko čudežno teleportiral hišo iz enega kraja v drugega, bi raje živel v udobni hiši. Čeprav je, če sem iskren, po svoje prijeten tudi kombi. Všeč mi je, da je vse na dosegu roke. Ko spim v hotelski sobi – včasih je to res luksuzna in velika hotelska soba ter moraš hoditi kar daleč na stranišče – si rečem, ah, ko bi vsaj imel svojo stekleničko za uriniranje. Kdo si sredi noči želi hoditi vse do kopalnice, ko pa se lahko samo skloni, zgrabi svojo stekleničko in izprazni mehur. (Bernik, 2019, odstavek 4) pika je na koncu stavka in ne za citatom vira ----- Spletno nadlegovanje pomeni, da posameznik ali skupina posameznikov s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij ustrahuje in izsiljuje svoje vrstnike. Kot razlaga Jerman (2011), so najbolj pogosti primeri, ki vključujejo fante in dekleta kot žrtve in storilce, naslednji: kraja gesla za profil, in sicer geslo si pogosto delijo kot znak prijateljstva, ko pa se skregajo, se začne vrstniško nasilje, temu sledi še kraja identitete, pisanje na profilu v imenu drugega, objavljanje fotografij v imenu drugega, seveda takih stvari, ki jih sama žrtev ne bi nikoli napisala, objavila in ima potem zaradi tega težave, saj ne more dokazati, da tega ni objavila sama. Nadalje objava žaljivih fotografij žrtve, razgaljenih ali zmontiranih na žaljiv način, nato ustvarjanje lažnega profila z namenom žaljenja, opravljanja in blatenja, ustvarjanje sovražne skupine, nastrojene proti žrtvi, objava intimnih slik in videov iz zveze, ko se ta konča, pisanje zlobnih, žaljivih sporočil žrtvi, pisanje grozečih sporočil na zid. (str. 2–3) ----- Znotraj daljšega dobesednega citata uporabimo dvojne narekovaje za besedilo, ki je v prvotnem viru napisano med narekovaji. Osnovna značilnost tako jezikov tretje kot četrte generacije je ločeno obravnavanje programov in podatkov. Gre za predmetno programiranje, kjer vse dogodke sprožajo sporočila, ki tečejo med predmeti. Na primer (Gradišar, 2003, str. 374), predmet "uporabnik" lahko pošlje predmetu "Besedilo za Janeza" sporočilo, naj se odpre. Če se vsi različni tipi dokumentov odpirajo na enak način, potem lahko pripišemo dogodek odprtja razredu dokumentov in ga dedujejo vsi podrazredi dokumentov. Sporočilo poleg tega, kaj naj se zgodi s katerim predmetom, lahko vsebuje tudi podatke o pošiljatelju. Tako lahko v postopku odpiranja predmeta preveri, ali je ta uporabnik za njegovo odpiranje pooblaščen. NAČINI CITIRANJA 5 ang Regarding implications for chronic biases in expectation formation, in order to accurately estimate whether people are likely to form positive or negative expectations on any given occasion, it is necessary to go beyond simply considering chronic individual differences and identify the factors that make people more likely to form expectations in line with one bias or the other. The present research sheds light on this issue by identifying a crucial distinction in the operation of these two trait biases in expectation formation. Specifically, people's valence weighting biases and self-beliefs about the future appear to shape expectations via qualitatively distinct processes. (Niese et al., 2019, p. 210) ----- Flores et al. (2018) described how they addressed potential researcher bias when working with an intersectional community of transgender people of color: Everyone on the research team belonged to a stigmatized group but also held privileged identities. Throughout the research process, we attended to the ways in which our privileged and oppressed identities may have influenced the research process, findings, and presentation of results. (p. 311) Če ne poznamo številke strani , kar je primer pri elektronskih virih, kot so spletne strani oz. spletna mesta in tudi nekatere e-knjige, lahko uporabimo drugačne načine iskanja citiranega odlomka (npr. odstavek, tabela, slika, diapozitiv, čas v videoposnetku itd.). slo "Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo" ("Parni stroj", 2019, odstavek 1). ----- (Armstrong, 2015, str. 3–17) ----- (Kovačič in Horvat, 2019, Tabela 1) ----- (Thompson, 2020, diapozitiv 7) ----- (Beck Institute for Cognitive Behavior Therapy, 2012, 1:30:40) ang In their study, Verbunt, Pernot and Smeets (2008) found that "the level of perceived disability in patients with fibromyalgia seemed best explained by their mental health condition and less by their physical condition" (para. 1). 6 NAČINI CITIRANJA Posredno citiranje V znanstvenem delu primarni viri prikazujejo izvirno vsebino, sekundarni viri pa se nanašajo na vsebino, o kateri je prvič poročal nekdo drug. Poskušajmo vedno citirati iz originalnega vira, posredno citiranje naj bo le izjemoma. Če pa ga že uporabljamo, ga uporabimo samo, ko izvirno delo ni natisnjeno, ni na voljo ali je na voljo samo v jeziku, ki ga ne razumemo. Če citiramo vsebino npr. iz dela Lyona idr. (2014), v katerem so citirali Rabbitta (1982), in sami ne moremo prebrati Rabbittovega dela, kot prvotni vir navedemo Rabbittovo delo, sledi mu delo Lyona idr. kot sekundarni vir. slo Rabbitt (1982, v Lyon idr., 2014) (Rabbitt, 1982, v Lyon idr., 2014) ang Rabbitt (1982, as cited in Lyon et al., 2014) (Rabbitt, 1982, as cited in Lyon et al., 2014) V seznamu virov navedemo samo tisti vir, ki smo ga dejansko prebrali. V tem primeru samo Lyona idr. iz leta 2014. Dvojnega posrednega citiranja ne uporabljamo. Na primer (Koren, 1979, v Repič, 1995, v Jaklič, 2003) je zapis, ki se v pisnem delu ne sme pojavljati. Potruditi se moramo, da pridemo vsaj do drugega vira, torej vsaj do vira avtorja Repiča iz leta 1995. Najbolje bi bilo, da poskušamo izbrskati vir Korena iz leta 1979. Posredno citiranje namreč pomeni, da je možnost izgube informacije velika. Če nismo dovolj natančni in previdni, že povzemanje po nekom lahko spremeni pomen vsebine. Povzemanje po povzemanju možnost za napako še poveča. CITIRANJE MED BESEDILOM 7 2 Citiranje med besedilom Vsak vir, ki ga uporabimo v svojem delu, moramo citirati. Načini citiranja so lahko različni, odvisno od vira, ki ga imamo, in tega, ali ugotovitve samo povzamemo ali jih dobesedno prepišemo. V nadaljevanju so prikazani vsi možni načini citiranja. Vire lahko med besedilom citiramo na dva načina (izbira je naša in odvisna od pravopisnih pravil): • s priimkom izven oklepaja in letnico izdaje dela v oklepaju ali Kroflič (2003) je ugotovil … • s priimkom in letnico v oklepaju (ločimo ju z vejico). … je bilo ugotovljeno (Kroflič, 2003). Standard APA ne ločuje citatov po spolu. Če zapišemo avtorja izven oklepaja, lahko v stavku upoštevamo tudi spol, npr. Kroflič (1999) je ugotovil … oz. Kroflič (2012) je ugotovila … Pri navajanju citata v oklepaju pa ne moremo ločiti po spolu. V obeh primerih bi zapisali npr. … kar je bilo ugotovljeno (Kroflič, 1999) oz. … kar je bilo ugotovljeno (Kroflič, 2012). Pri citatu vira se navede samo leto objave vira, ne pa tudi mesec in dan. Za dela brez datuma uporabimo kratico "b. d." (brez datuma). Za dela, ki so bila sprejeta v objavo, vendar še niso bila objavljena, namesto leta napišemo "v tisku". Kroflič (2003) ali (Kroflič, 2003) Novak (b. d.) ali (Novak, b. d.) Gagnon (v tisku) ali (Gagnon, v tisku) Če vir nima avtorja oz. urednika, navedemo prvih nekaj besed naslova in letnico. Podrobnosti so v poglavju 2.9 na str. 15. V nadaljevanju so prikazani primeri citiranja med besedilom glede na število avtorjev. Angleški in tudi nekateri slovenski primeri so povzeti po priročniku Publication manual of the American Psychological Association (American Psychological Association, 2020). Tip citiranja Citat med besedilom Citat med oklepaji En avtor Luna (2020) (Luna, 2020) Dva avtorja Jošt in Ulaga (1991) (Jošt in Ulaga, 1991) Trije avtorji ali več Martin idr. (2020) (Martin idr., 2020) Skupina avtorjev, ki jih je mogoče prepoznati po kratici Prvi citat Nacionalni inštitut za javno (Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ, 2021) zdravje [NIJZ], 2021) Ponovni citat NIJZ (2021) (NIJZ, 2021) Skupina avtorjev brez Univerza v Ljubljani (2020) (Univerza v Ljubljani, 2020) prepoznavne kratice Avtor dela ni znan "Z Brajkovičevim kolesom" ("Z Brajkovičevim kolesom", (2012) 2012) Enciklopedija športa (2012) (Enciklopedija športa, 2012) 8 CITIRANJE MED BESEDILOM En avtor Če ima delo enega avtorja, med besedilom napišemo njegov priimek in leto izida dela. To lahko naredimo na dva načina, odvisno od našega sloga pisanja. Če se ime avtorja pojavi kot del pripovedi, kot je v prvem primeru spodaj, v oklepaju navedemo samo leto objave. Tudi če vir vsebuje mesec in leto oz. dan, mesec in leto, v besedilu napišemo samo leto. slo Chelladurai (1985) (Chelladurai, 1985) Chelladurai (1985) je ugotovil, da je izbira stila vodenja odvisna od … Izbira stila vodenja je odvisna od … (Chelladurai, 1985). Vse to se po Joštu (1998) kaže v organizacijski kulturi športa, ki je sestavljena iz različnih vidnih in nevidnih sestavin. Mišica razvije največjo silo pri svoji normalni dolžini (2,6 μm na sarkomero), pri skrajšanju ali podaljšanju dolžine mišice se njena maksimalna sila zmanjša (Huijing, 1991). ang Kessler (2003) found that among Early onset results in a more persistent and epidemiological samples. severe course (Kessler, 2003). Dva avtorja Če ima delo dva avtorja, navedemo oba in med priimka vstavimo veznik "in". Pri angleščini bodimo pozorni, kdaj uporabljamo veznik "and", kdaj pa znak "&". slo Jošt in Ulaga (1991) (Jošt in Ulaga, 1991) Po Goddardu in Neumannu (1993) je uspešnost v športnem plezanju odvisna od treh med seboj povezanih procesov. O idealnem konstitucijskem tipu športnih plezalcev težko govorimo, čeprav obstaja pomembna povezanost med telesnimi karakteristikami in uspešnostjo na najvišjem nivoju težavnosti plezanja (Viviani in Calderan, 1991). ang Jöreskog and Sorborn (2003) (Jöreskog & Sorborn, 2007) CITIRANJE MED BESEDILOM 9 Trije avtorji ali več Če ima vir tri avtorje ali več, vsakič citiramo le prvega in dodamo "idr.". Zaradi boljše berljivosti lahko izven oklepaja namesto Kajtna idr. (2012) napišemo Kajtna in sodelavci (2012). slo Kajtna idr. (2012) ali Kajtna in sodelavci (2012) (Kajtna idr., 2012) Raziskava Veeger idr. (1991) prikazuje mišično-skeletni mehanizem ramenskega sklepa na osnovi tridimenzionalnih meritev vseh morfoloških struktur, ki so potrebne za model. V svetu so se razvile določene metode za zajemanje znanja, ki temeljijo predvsem na metodah strojnega učenja in kvalitativnega modeliranja (Urbančič idr., 1988). ang Kossely et al. (1998) (Kossely et al., 1998) IZJEMI Če uporabljamo dva vira ali več virov, ki imajo na začetku avtorja z istim priimkom in isto leto izida, bi se pri citiranju vira po zgornjem načinu pojavila dvoumnost. Zato v tem primeru ne smemo navesti samo prvega avtorja in dodati "idr.", temveč moramo navesti vse avtorje do vključno prvega različnega in na koncu dodati "idr.". 1. vir – avtorji: Kosslyn, Koenig, Barrett, Cave, Tang in Gabrieli; leto izida: 1996 2. vir – avtorji: Kosslyn, Koenig, Gabrieli, Tang, Marsolek in Daly; leto izida: 1996 slo Kosslyn, Koening, Barrett idr. (1996) (Kosslyn, Koening, Barrett idr., 1996) Kosslyn, Koening, Gabrieli idr. (1996) (Kosslyn, Koening, Gabrieli idr., 1996) ang Kosslyn, Koening, Barrett, et al. (1996) (Kosslyn, Koening, Barrett, et al., 1996) Kosslyn, Koening, Gabrieli, et al. (1996) (Kosslyn, Koening, Gabrieli, et al., 1996) Če je razlika pri avtorjih šele na zadnjem mestu , ne napišemo "idr.", temveč pred zadnjim avtorjem dodamo "in". Ta način citiranja virov ohranimo pri vseh citatih teh virov. 1. vir – avtorji: Kapoor, Bloom in Montez; leto izida: 2017 2. vir – avtorji: Kapoor, Bloom in Zucker; leto izida: 2017 slo Kapoor, Bloom in Montez (2017) (Kapoor, Bloom in Montez, 2017) Kapoor, Bloom in Zucker (2017) (Kapoor, Bloom in Zucker, 2017) ang Kapoor, Bloom, and Montez (2017) (Kapoor, Bloom & Montez, 2017) Kapoor, Bloom, and Zucker (2017) (Kapoor, Bloom & Zucker, 2017) 10 CITIRANJE MED BESEDILOM Večkratno citiranje istega vira Če isti vir citiramo večkrat, se moramo držati pravil, ki smo jih opisali na prejšnjih straneh. Torej pri vsaki omembi vira navedemo vse avtorje in letnico. Razen če v istem odstavku isti vir navajamo večkrat, lahko pri drugem citiranju navedemo samo priimek avtorja brez letnice, če ni nevarnosti, da bi ta vir pomešali s katerim drugim. slo Med epidemiološkimi vzorci je Kessler (2003) ugotovil, da zgodnja socialna anksioznost povzroča močnejši in hujši potek. Kessler je tudi ugotovil, da ... Študija je tudi pokazala, da obstaja visoka stopnja komorbidnosti z zlorabo alkohola ali odvisnostjo in veliko depresijo (Kessler, 2003). ang Among epidemiological samples, Kessler (2003) found that early onset social anxiety disorder results in a more potent and severe course. Kessler also found … The study also showed that there was a high rate of comorbidity with alcohol abuse or dependence and major depression (Kessler, 2003). Isti avtorji in ista letnica Če želimo citirati več del istega avtorja (enega ali več) z isto letnico izida, vire ločimo med seboj tako, da za letom dodamo črke a, b, c itd. Isti način uporabimo tudi v seznamu virov na koncu dela. slo Strojnik in Tomažin (2000a) (Strojnik in Tomažin, 2000a) Strojnik in Tomažin (2000b) (Strojnik in Tomažin, 2000b) ----- ----- Wood (1989a) (Wood, 1989a) Wood (1989b) (Wood, 1989b) Na osnovi rezultatov in matrike koeficientov (Wood, 1989a) je bil izdelan krožni diagram, ki prikazuje delovanje mišic v ramenskem in komolčnem sklepu (fleksija in ekstenzija glede na ramenski sklep, abdukcija in addukcija nadlakti ter rotacija podlakti). Krožni graf (Wood, 1989b), ki prikazuje učinkujoče mišice na nadlaket in s tem tudi na gibanja ramenskega sklepa, omogoča določanje mišic, ki največ pripomorejo pri opazovanem gibanju v ramenskem sklepu. ang Derryberry and Reed (2005a) (Derryberry & Reed, 2005a) Derryberry and Reed (2005b) (Derryberry & Reed, 2005b) CITIRANJE MED BESEDILOM 11 Avtorji z istimi priimki Če je pri istem viru več avtorjev z istimi priimki, pri citiranju navedemo samo priimke in leto izida. 1. vir – avtorja: Strojnik, T. in Strojnik, I.; leto izida: 2013 2. vir – avtorja: Light, M. A. in Light, I. H.; leto izida: 2008 slo Strojnik in Strojnik (2013) (Strojnik in Strojnik, 2013) Light in Light (2008) (Light in Light, 2008) ang Strojnik and Strojnik (2013) (Strojnik & Strojnik, 2013) Light and Light (2008) (Light & Light, 2008) Če seznam virov vključuje dva vira ali več, pri katerih imajo prvi avtorji isti priimek, vključimo začetnice prvega avtorja v vse citate med besedilom, tudi če se leto izdaje razlikuje. Začetnice pomagajo bralcu, da se izogne zmedi v besedilu in najde vnos v seznamu virov. 1. vir – avtorja: Strojnik, T. in Strojnik, I.; leto izida: 2013 2. vir – avtorji: Strojnik, V., Štirn, I. in Dolenec, A.; leto izida: 2017 slo T. Strojnik in Strojnik (2013) (T. Strojnik in Strojnik, 2013) V. Strojnik idr. (2017) (V. Strojnik idr., 2017) ang T. Strojnik and Strojnik (2013) (T. Strojnik & Strojnik, 2013) V. Strojnik et al. (2017) (V. Strojnik et al., 2017) Če seznam virov vključuje dva vira ali več, pri katerih imajo prvi avtorji isti priimek in iste začetnice imena, predstavljajo pa različne osebe , med besedilom dodamo pred priimkom celotno ime. 1. vir – avtor: Tušak, M. [Maks]; leto izida: 2002 2. vir – avtor: Tušak, M. [Matej]; leto izida: 2000 slo Maks Tušak (2002) (Maks Tušak, 2002) Matej Tušak (2000) (Matej Tušak, 2000) ang Maks Tušak (2002) (Maks Tušak, 2002) Matej Tušak (2000) (Matej Tušak, 2000) 12 CITIRANJE MED BESEDILOM Citiranje več virov v enem citatu Če je isto misel ali idejo podalo več različnih avtorjev oz. virov, lahko vse te vire navedemo na dva načina, v oklepaju ali izven oklepaja. V primeru citiranja v oklepaju jih uredimo po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega avtorja in med seboj ločimo s podpičjem. slo (Ambrožič, 1996; Bala, 1999; Cankar in Ambrožič, 1987; Dežman, 1998) (Jurak, 2018; Kovač, 2017; Kovač idr., 2001a, 2001b, 2015) Cilj tehnike gibanja v fazi odskoka pri smučarjih skakalcih je doseči čim višjo krivuljo vzleta in ohraniti pri tem čim večjo horizontalno hitrost letenja. Odskok se konča približno 0,5 sekunde po zapustitvi odskočne mize. Tej fazi tehnike skoka so zato raziskovalci namenili največ pozornosti (Song idr., 2004; Vaverka idr., 1997). ang (Miller, 1999; Shafranske & Mahoney, 1998) (Derryberry & Reed, 2005a, 2005b; Rothbart, 2003a, 2003b) V primeru citiranja virov izven oklepaja jih lahko navedemo v poljubnem vrstnem redu. slo Bala (1999), Cankar in Ambrožič (1987), Ambrožič (1996) in Dežman (1998) so ugotovili … Kovač (2017), Jurak (2018) in Kovač idr. (2001a, 2001b, 2015) ugotavljajo … ang Suliman (2018), Gutierrez (2012, 2017), and Medina and Reyes (2019) examined … Če imamo pomembnejši citat od ostalih, ga navedemo na začetku, dopišemo "glej tudi", sledijo ostale navedbe v abecednem vrstnem redu. slo (Tomažin, 2013; glej tudi Prevc idr., 2018; Smajla idr., 2018; Strojnik, 2020) ang (Minor, 2001; see also Adams, 1999; Storandt, 2007) Če želimo citirati dva vira ali več virov istega avtorja, vire navedemo po kronološkem vrstnem redu. Priimek avtorja navedemo enkrat, za vsak nadaljnji vir navedemo samo leto izida. slo Škof in Čoh (1980, 1985, v tisku) (Škof in Čoh, 1980, 1985, v tisku) Zhou (b. d., 2000, 2016) Zhou (b. d., 2000, 2016) ang Gogel (1990, 2006, in press) (Gogel, 1990, 2006, in press) CITIRANJE MED BESEDILOM 13 V primeru več del, pri katerih so nekatera imena okrajšana z idr., letnice prav tako navedemo naraščajoče po letu izida. slo Škof idr. (1988, 1995, 2002) (Škof idr., 1988, 1995, 2002) ang Carraway et al. (2013, 2014, 2019) (Carraway et al., 2013, 2014, 2019) Če navajamo več del istega avtorja z istim letom izida, vire ločimo med seboj tako, da dodamo črke a, b, c itd. slo Strojnik (2000a, 2000b, 2002) (Strojnik, 2000a, 2000b, 2002) ang Derryberry and Reed (2005a, 2005b) (Derryberry & Reed, 2005a, 2005b) Če citiramo dva vira ali več, pri katerih imajo prvi avtorji isti priimek in različna imena, vključimo pri citiranju več virov hkrati tudi začetnice imena prvega avtorja, tudi če se leto izdaje razlikuje. Začetnice pomagajo bralcu, da se izogne zmedi v besedilu in lažje najde vnos v seznamu virov. slo T. Strojnik in Strojnik (2013) ter V. Strojnik idr. (T. Strojnik in Strojnik, 2013; V. Strojnik idr., (2017) ugotavljajo … 2017) ang I. Light (2006) and M. A. Light and Light (2008) (I. Light, 2006; M. A. Light & Light, 2008) examined … 14 CITIRANJE MED BESEDILOM Skupina avtorjev Če želimo citirati vir, ki ga je napisala skupina avtorjev, npr. korporacije, združenja, vladne agencije, študijske skupine ipd., se v besedilu pri prvem citatu navede celotna skupina s polnim imenom. Pri ponovnem citatu lahko ime skupine skrajšamo, če je ta kratica splošno znana in uveljavljena. Če se odločimo za skrajšanje imena skupine, uporabimo splošno pravilo, po katerem moramo v citiranem besedilu dati dovolj informacij, da bo bralec brez težav našel vnos v seznamu virov. Če je ime dolgo in zapleteno in če je kratica znana ali lahko razumljiva, lahko ime skupine skrajšamo v drugi in kasnejših navedbah. Če je ime kratko ali kratica ne bi bila razumljiva, ime vsakič zapišemo v celoti. Kratico za skupino avtorjev navedemo samo pri prvi omembi vira v besedilu, in sicer z okroglimi oklepaji v citatu med besedilom in oglatimi oklepaji v citatu med oklepaji. slo Prvi citat: Prvi citat: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ, 2018) (Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ], 2018) Univerza v Ljubljani (2005) (Univerza v Ljubljani, 2005) Ponovni citat: Ponovni citat: NIJZ (2018) (NIJZ, 2018) Univerza v Ljubljani (2005) (Univerza v Ljubljani, 2005) ang Prvi citat: Prvi citat: National Institute of Mental Health (NIMH, (National Institute of Mental Health [NIMH], 2003) 2003) University of Pittsburgh (2005) (University of Pittsburgh, 2005) Ponovni citat: Ponovni citat: NIMH (2003) (NIMH, 2003) University of Pittsburgh (2005) (University of Pittsburgh, 2005) CITIRANJE MED BESEDILOM 15 Avtorji dela niso znani Če avtorji dela niso znani oz. jih ni mogoče določiti, namesto priimkov avtorjev napišemo naslov in leto izdaje. Če je naslov v seznamu virov v ležečem tisku (npr. naslov knjige, filma, televizijske oddaje ipd., poglavje 3.6 na str. 34), prvih nekaj besed naslova v besedilu vedno, ne glede na način pisanja, pišemo v ležečem tisku in ne vključimo dvojnih narekovajev. Če pa je naslov v seznamu virov napisan pokončno (npr. naslov članka, naslov spletne podstrani itd.), potem naslov vedno, ne glede na način pisanja, pišemo pokončno med dvojnimi narekovaji. Če je naslov v angleškem jeziku in se začenja z besedami "A", "An" ali "The", te besede pri citiranju naslova izpustimo. V tabeli je prikazan primer knjige z naslovom The bluebook: A uniform system of citation. Začenja se z besedo "The" in to moramo pri citiranju med besedilom izpustiti. Pri navajanju tega vira v seznamu virov pa besedo "The" ohranimo. Podrobnosti so na str. 24 in 35. slo knjiga brez avtorja: knjiga brez avtorja: Enciklopedija športa (2012) (Enciklopedija športa, 2012) Bluebook (2015) (Bluebook, 2015) The bluebook (2005) (The bluebook, 2005) članek brez avtorja: članek brez avtorja: "Na EP 2016 po novem 24 reprezentanc" (2008) ("Na EP 2016 po novem 24 reprezentanc", 2008) "Z Brajkovičevim kolesom do svetovnega srebra" ("Z Brajkovičevim kolesom do svetovnega (2012) srebra", 2012) Wikipedija: Wikipedija: "Moorov zakon" (2022) ("Moorov zakon", 2022) Prispevek "Z Brajkovičevim kolesom do svetovnega srebra" (2012) prikaže uspeh mladega kolesarja Mateja Mohoriča. V Enciklopediji športa (2012) je zanimivo poglavje o olimpijskih igrah, ki … ang lnterpersonal Skills (2019) (lnterpersonal Skills, 2019) "List of Oldest Companies" (2019) ("List of Oldest Companies," 2019) 16 CITIRANJE MED BESEDILOM Osebna komunikacija Dela, ki niso javno objavljena, so v besedilu navedena kot osebna komunikacija. To vključuje e-pošto, besedilna sporočila, osebne spletne klepetalnice, osebne intervjuje, telefonske pogovore, pogovore v živo, osebne zapiske npr. s predavanj, pisma, nearhivirana sporočila ipd. Citat v obliki osebne komunikacije uporabimo samo, če vira ni mogoče pridobiti oz. vir ni javno dostopen. Ker bralec do tega vira ne more priti, ga navajamo samo med besedilom, ne pa tudi v seznamu virov. Med besedilom navedemo začetnice imena in priimek. Poleg avtorja osebne komunikacije navedemo tudi čim bolj natančen datum, najbolje celoten datum (v obliki: 10. marec 2002). Če dneva ni mogoče navesti, navedemo mesec in leto (v obliki: september 2018), če pa še tega ne, vsaj leto (v obliki: 2008). slo N. Kralj (osebna komunikacija, 5. junij 2006) (N. Kralj, osebna komunikacija, 5. junij 2006) J. Maček (osebno pismo, april 2015) (J. Maček, osebno pismo, april 2015) B. Filipič (osebni zapiski, december 2020) (B. Filipič, osebni zapiski, december 2020) ang T. K. Lutes (personal communication, April 18, (V. G. Nguyen, personal communication, 2001) September 28, 1998) Primer zapiskov s predavanj – če citiramo profesorje na osnovi naših zapiskov s predavanj, moramo uporabiti citat "osebna komunikacija", saj naši zapiski niso javno dostopni. Vendar se za to možnost odločimo le izjemoma. Bolje je, da se potrudimo poiskati raziskavo oz. knjigo ali katerikoli drug vir, kjer je vsebina, ki jo je profesor predaval, tudi objavljena (npr. knjiga, članek ipd.). Ko citiramo izročke s predavanj, ki so dostopni v spletni učilnici (npr. Moodle), pa ta vir citiramo kot vir v spletnih učilnicah, ki je prikazan v poglavju 2.12 na str. 18. CITIRANJE MED BESEDILOM 17 Splošna omemba spletnih strani, publikacij, programske opreme ipd. SPLETNA STRAN Ob splošni omembi spletnega mesta brez navedbe določenih informacij ali določene spletne strani s tega spletnega mesta navedemo ime spletnega mesta, v oklepaju pa še povezavo na spletno stran (URL), in to samo v besedilu. Tega vira ne navajamo v seznamu virov. slo SLOfit (https://www.slofit.org) je uporabna spletna stran za športne pedagoge, v kateri lahko dobiš veliko informacij … Spletna stran naše nekdanje vrhunske smučarke Tine Maze (http://www.tinamaze.com/) je dober pokazatelj … Anketo smo ustvarili z uporabo spletnega orodja 1KA (https://www.1ka.si/). ang Kidspsych is a wonderful interactive website for children (http://www.kidspsych.org/). We created our survey using Qualtrics (https://www.qualtrics.com). PERIODIČNA PUBLIKACIJA ALI PROGRAMSKA OPREMA Ob splošni omembi periodične publikacije ali programske opreme oz. aplikacije v besedilu navedemo naslov periodične publikacije oz. programske opreme v ležečem tisku. Tudi tega vira ne navajamo v seznamu virov. slo V Journal of Abnormal Psychology smo iskali študije, ki smo jih vključili v metaanalizo. Podatke smo analizirali s programom SPSS verzija 23. ang I searched the Journal of Abnormal Psychology for studies to include in the metaanalysis. 18 CITIRANJE MED BESEDILOM Viri v spletnih učilnicah ali na intranetu Nekateri viri so dostopni samo omejenemu številu ljudi in niso javno dostopni, saj zahtevajo uporabnikovo prijavo (npr. spletna učilnica Moodle, intranet za zaposlene ipd.). Tako pridobljene vire je treba citirati glede na način pisanja del oz. glede na ciljno skupino, ki ji je ta vir namenjen. Pri pisanju dela, ki ni namenjeno strokovni objavi oz. širši publiki, ampak izključno določenemu krogu ljudi, npr. seminarske naloge, poročila v podjetju ipd., se vire, pridobljene na spletnem mestu učilnice (npr. Moodle) oz. intraneta, navaja v seznamu virov tako, kot je prikazano spodaj in opisano v poglavju 4.9 na str. 67, med besedilom pa na način, kot je opisan v prejšnjih poglavjih. slo Filipič, B. (2020). Informacije in podatki [izročki prosojnic]. Moodle/Informatika v športu@FSP. https://moodle.fsp.uni-lj.si/ V besedilu: Filipič (2020) ali (Filipič, 2020) ----- Kajtna, T. (2021). Koncentracija [pdf-predstavitev]. Moodle/Pedagoška psihologija@FSP. https://moodle.fsp.uni-lj.si/ V besedilu: Kajtna (2021) ali (Kajtna, 2021) ang Mack, R., & Spake, G. (2018). Citing open source images and formatting references for presentations [PowerPoint slides]. Canvas@FNU. https://fnu.onelogin.com/login V besedilu: Mack and Spake (2018) ali (Mack & Spake, 2018) Če pa bo naše delo javno dostopno in bo namenjeno strokovni oz. znanstveni objavi in s tem širši publiki, ki ne bo imela dostopa do virov, objavljenih v lokalnih spletnih učilnicah in na intranetu (npr. magistrsko delo, doktorska disertacija, članek v reviji ipd.), moramo take vire citirati kot osebno komunikacijo (poglavje 2.10, str. 16). NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 19 3 Navajanje virov na koncu dela Zadnje poglavje vsakega dela je seznam virov. V seznamu virov so samo javno dostopni viri. Seznam oblikujemo tako, da vsak vir navedemo kot nov odstavek, pri čemer so druga in nadaljnje vrstice v istem odstavku zaradi preglednosti pomaknjene za 1,25 cm v desno (naredimo viseči zamik odstavka). Virov ne številčimo in pred njimi ne dodajamo označevalcev (bullets). Na koncu zapisa vsakega vira je pika, razen če gre za elektronski vir. Spodaj je prikazan primer seznama virov na koncu dela. Chaves Morillo, V., Gómez Calero, C., Fernández Muñoz, J. J., Toledano Muñoz, A., Fernández Huete, J., Martínez Monge, N., Palacios Ceña, D. in Peñacoba Puente, C. (2017). La anosmia neurosensorial: relación entre subtipo, tiempo de reconocimiento y edad [Senzorinevralna anozmija: razmerje med podtipom, časom prepoznavanja in starostjo]. Clínica y Salud, 28(3), 155–161. https://doi.org/10.1016/j.clysa.2017.04.002 Čoh, M., Kugovnik, O. in Štuhec, S. (1998). Biomehanske značilnosti golf udarca. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 46(4), 45–49. Divac, V. in Šimnovec, M. (2012, 13. marec). Vitranc mali, Planica veliki ljudski praznik. Delo. https://www.delo.si Dobrodošli v mobilni dobi. (2012, september/oktober). Moj Mikro, 28(9/10), 18–20. Kovač, M. (ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije. Mlinar, T. (2018, december). Peta generacija že trka na vrata. Monitor, 28(12), 28–33. Pahor, Ž. (2018). Analiza zadetkov na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji 2018 [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105048 Piaget, J. in lnhelder, B. (1966). La psychologie de l'enfant [Psihologija otroka]. Quadrige. Rohleder, J. in Vogt, T. (2018). Teaching novices the handstand: a practical approach of different sport- specific feedback concepts on movement learning. Science of Gymnastics Journal, 10(1), 29–42. http://www.scienceofgymnastics.com Schwartz, S. J., Weisskirch, R. S., Hurley, E. A., Zamboanga, B. L., Park, I. J. K., Kim, S. Y., Umaña-Taylor, A., Castillo, L. G., Brown, E. in Greene, A. D. (2010). Communalism, familism, and filial piety: Are they birds of a collectivist feather? Cultural Diversity & Ethnic Minority Psychology, 16(4), 548–560. https://doi.org/10.1037/a0021370 Singer, B. (režiser). (2018). Bohemian Rhapsody [film]. 20th Century Fox. Šarabon, N. (2007). Nepravilnosti telesne drže in vloga gibanja. V B. Škof (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 290–301). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Uttl, B., White, C. A. in Gonzatez, D. W. (2017). Meta-analysis of faculty's teaching effectiveness: Student evaluation of teaching ratings and student learning are not related. Studies in Educational Evaluation, 54, 22–42. https://doi.org/10.1016/j.stueduc.2016.08.007 Zelnik, D. (2000, 16. september). Od obljub k dejanjem. Šolski razgledi, 2000(51), 4. 20 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA Osnovne smernice za oblikovanje seznama virov: • seznam virov začnemo na novi strani; • vire razvrstimo po abecednem vrstnem redu avtorjev, podrobna navodila so v nadaljevanju; • za vsak vnos v seznamu virov uporabimo viseči zamik odstavka za 1,25 cm. Vsak zapis vira v seznamu virov ima načeloma štiri elemente: • AVTOR - Kdo je odgovoren za to delo? • DATUM - Kdaj je bilo to delo objavljeno? • NASLOV - Kako se imenuje to delo? • IZVOR - Kje lahko najdemo to delo? Če upoštevamo vse elemente in odgovorimo na vsa štiri vprašanja, bomo lažje oblikovali zapis v seznamu virov. Vrstni red elementov v seznamu virov je: Avtor. (Datum). Naslov. Izvor. Za vsakim elementom v seznamu virov dodamo piko. Torej za avtorjem, datumom, naslovom in izvorom je pika. Če je izvor v elektronski obliki, torej je na koncu DOI ali URL, pike ne pišemo. Pri navajanju različnih delov v istem elementu, npr. v okviru naslova navedemo tudi podnaslov, v okviru izvora navedemo poleg imena revije še letnik, številko, obseg strani itd., uporabimo ločilo vejica ali okrogli oklepaj (podrobnosti v nadaljevanju). Avtor. (Datum). Naslov. Izvor. Kdo je odgovoren Kdaj je bilo to delo Kako se imenuje Kje lahko najdemo za to delo? objavljeno? to delo? to delo? Vigouroux, L., Devise, M., Cartier, T., Aubert, C. in Berton, E. (2019). Performing pull-ups with small climbing holds influences grip and biomechanical arm action. Journal of Sports Sciences, 37(8), 886–894. https://doi.org/10.1080/02640414.2018.1532546 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 21 Pri oblikovanju seznama virov bodimo natančni in dosledni. Eden od namenov navajanja virov v seznamu je omogočiti bralcu iskanje uporabljenih virov, zato morajo biti viri točni in popolni. Včasih pa viri niso popolni in jim kateri od elementov manjka, zato je treba njihov zapis nekoliko prilagoditi. Kako oblikujemo zapis vira v seznamu virov, če kateri od elementov manjka: Manjkajoči element Predlog Seznam virov Citat med besedilom Nič Avtor. (Datum). Naslov. Izvor. Avtor (leto) ali (Avtor, leto) Avtor Naslov. (Datum). Izvor. Naslov (leto) ali (Naslov, leto) Datum Avtor. (b. d.). Naslov. Izvor. Avtor (b. d.) ali (Avtor, b. d.) Naslov Avtor. (Datum). [opis dela]. Avtor (leto) ali (Avtor, leto) Izvor. Avtor in datum Naslov. (b. d.). Izvor. Naslov (b. d.) ali (Naslov, b. d.) Avtor in naslov [opis dela]. (Datum). Izvor. [opis dela] (leto) ali ([opis dela], leto) Datum in naslov Avtor. (b. d.). [opis dela]. Izvor. Avtor (b. d.) ali (Avtor, b. d.) Avtor, datum in naslov [opis dela]. (b. d.). Izvor. [opis dela] (leto) ali ([opis dela], leto) Izvor brez vnosa v seznam virov – A. Avtor (osebna komunikacija, dan. mesec citiramo kot osebna leto) ali komunikacija (A. Avtor, osebna komunikacija, dan. mesec leto) Opomba. Tabela prikazuje predloge vrstnega reda vnosov posameznih elementov v seznamu virov. Ležeče oblikovanje naslovov ali izvorov v tabeli ni prikazano. Podrobna razlaga posameznih elementov je prikazana v nadaljevanju. Avtor Avtorji so osebe ali skupine oseb, ki so odgovorni za vir. Navedemo priimek avtorja, sledijo vejica in začetnica imena ter pika. Če imamo več avtorjev, jih ločimo z vejico. Vrstnega reda avtorjev ne smemo spreminjati. Pri viru z do vključno 20 avtorji, moramo navesti vse avtorje. Pred zadnjim dodamo besedo "in". Avtor, A. (Datum). … pred zadnjim Avtor, A. in Avtor, B. (Datum). … avtorjem dodamo Avtor, A., Avtor, B. in Avtor, C. (Datum). … besedo "in" Avtor, A., Avtor, B., Avtor, C. in Avtor, D. (Datum). … … Avtor, A., Avtor, B., Avtor, C., Avtor, Č., Avtor, D., Avtor, E., Avtor, F., Avtor, G., Avtor, H., Avtor, I., Avtor, J., Avtor, K., Avtor, L., Avtor, M., Avtor, N., Avtor, O., Avtor, P., Avtor, R., Avtor, S. in Avtor, Š. (Datum). … 22 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Kajtna, T. (2020). Napotki za … V besedilu: Kajtna (2020) ali (Kajtna, 2020) ----- Khadbai, B. in Davies, T. (2020). EU coron … V besedilu: Khadbai in Davies (2020) ali (Khadbai in Davies, 2020) ----- Strojnik, V., Prevc, P., Jereb, B., Dolenec, A., Rugelj, D., Palma, P. in Ulaga, M. (2009). Predicators of walking … V besedilu: Strojnik idr. (2009) ali (Strojnik idr., 2009) ang Morey, M. C. (2019). Physical activity … V besedilu: Morey (2019) ali (Morey, 2019) ----- Tafoya, N., & Del Vecchio, A. (2005). Back to the future … V besedilu: Tafoya and Del Vecchio (2005) ali (Tafoya & Del Vecchio, 2005) ----- Balsam, K. F., Martell, C. R., Jones, K. P., & Safren, S. A. (2019). Affirmative cognitive behavior therapy with … V besedilu: Balsam et al. (2019) ali (Balsam et al., 2019) pred zadnjim avtorjem dodamo "…" Če je avtorjev 21 ali več, navedemo prvih 19, dodamo tri pike in nato zadnjega avtorja. Avtor, A., Avtor, B., Avtor, C., Avtor, Č., Avtor, D., Avtor, E., Avtor, F., Avtor, G., Avtor, H., Avtor, I., Avtor, J., Avtor, K., Avtor, L., Avtor, M., Avtor, N., Avtor, O., Avtor, P., Avtor, R., Avtor, S., … Avtor, Ž. (Datum). … slo Spinelli, A., Buoncristiano, M., Kovacs, V. A., Yngve, A., Spiroski, I., Obreja, G., Starc, G., Pérez- Farinós, N., Rito, A. I., Kunešová, M., Angelo, F. S., Meisfjord, J., Holden Bergh, I., Kelleher, C., Yardim, N., Pudule, I., Petrauskiene, A., Duleva, V., Sjöberg, A., … Breda, J. (2019) … ang Kalnay, E., Kanamitsu, M., Kistler, R., Collins, W., Deaven, D., Gandin, L., lredell, M., Saha, S., White, G., Woollen, J., Zhu, Y., Chelliah, M., Ebisuzaki, W., Higgins, W., Janowiak, J., Mo, K. C., Ropelewski, C., Wang, J., Leetmaa, A., … Joseph, D. (1996). … NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 23 Če so v seznamu navedbe virov različnih avtorjev z istim priimkom in istimi začetnicami imena, vendar gre za različne osebe, v oglatem oklepaju navedemo polna imena avtorjev. slo Tušak, M. [Maks]. (2002). Vrednostni sistem … Tušak, M. [Matej]. (2000). Samozavest v športu … V besedilu: Maks Tušak (2002) ali (Maks Tušak, 2002) Matej Tušak (2000) ali (Matej Tušak, 2000) ang Janet, P. [Paul]. (1876). La notion de la personnalite … Janet, P. [Pierre]. (1906). On the pathogenesis … V besedilu: Paul Janet (1876) ali (Paul Janet, 1876) Pierre Janet (1906) ali (Pierre Janet, 1906) Pri skupini avtorjev v seznamu virov vedno navajamo samo polno ime ustanove brez kratice, tudi če ta obstaja (npr. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Institut "Jožef Stefan", Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Royal Institute of Tehnology, National Institute of Mental Health). Pri citiranju med besedilom pa pri ponovni omembi uporabimo kratico. To moramo pri prvi navedbi ustanove obvezno tudi napisati. slo Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021). Delta bolj nalezljiva od … Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2017). Poslovno poročilo … Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (2021). Delta bolj nalezljiva od … Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). (2017). Poslovno poročilo … ZZZS. (2017). Poslovno poročilo … V besedilu: prvi citat: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ, 2021) ali (Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ], 2021) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS, 2017) ali (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije [ZZZS], 2017) ponovni citati: NIJZ (2021) ali (NIJZ, 2021) ZZZS (2017) ali (ZZZS, 2017) ang National Institute of Mental Health (2019). Report … V besedilu: prvi citat: National Institute of Mental Health (NIMH, 2019) ali (National Institute of Mental Health [NIMH], 2019) ponovni citati: NIMH (2019) ali (NIMH, 2019) 24 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA Če vir nima avtorjev, ampak urednika oz. urednike, te navedemo na istem mestu kot avtorje, s tem da v oklepaj dodamo "(ur.)" za zadnjim imenom urednika (angleško "Ed.", če je urednikov več, pa "Eds."). slo Kovač, M. (ur.). (2000). Nacionalni program … V besedilu: Kovač (2000) ali (Kovač, 2000) ang Koch, S. (Ed.). (1963). Psychology … V besedilu: Koch (1963) ali (Koch, 1963) Če pri viru niso znani niti avtor, niti urednik, niti skupina avtorjev, potem na začetku navedemo naslov dela. slo Dobrodošli v mobilni dobi. (2012, september/oktober). Moj Mikro, … V besedilu: "Dobrodošli v mobilni dobi" (2012) ali ("Dobrodošli v mobilni dobi", 2012) ----- The bluebook: A uniform system of citation (20th ed.). (2015). Harvard Law Review Association. V besedilu:1 Bluebook (2015) ali (Bluebook, 2015) ang List of oldest companies. (2019, January 13). In Wikipedia … V besedilu: "List of oldest companies" (2019) ali ("List of oldest companies", 2019) 1 Pri citiranju med besedilom izpustimo besedo "The" (poglavje 2.9 na str. 15). NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 25 Datum Pri zapisu elementa datum v seznamu virov napišemo datum objave dela. Datum je lahko zapisan v različnih oblikah, odvisno od tipa vira: • samo leto: (2021); • leto in mesec: (2021, januar); • leto, dan in mesec: (2021, 4. januar); • obseg datumov (npr. obseg let ali natančnih datumov): (2020–2021) , (2021, 14.–16. maj) ali (2021, 29. junij–2. julij); • ne poznamo datuma objave: (b. d.); • vir je še v tisku: (v tisku). Viri, kot so knjige, diplomska in magistrska dela, poglavja v knjigah ipd., vsebuje samo leto izdaje. Avtor, A. (2021). … Avtor, A. in Avtor, B. (2019). … Naslov. (2015). … Pri revijah in časopisih navedemo leto, leto in mesec ali pa točen datum izdaje vira. Za podrobnejša navodila glejte poglavje 4.1 na str. 37. slo Jošt, B., Ulaga, M. in Vodičar, J. (2013). Ovrednotenje tekmovalne uspešnosti smučarjev skakalcev ob upoštevanju faktorja vpliva dolžine zaletišča in vetra. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 61(1/2), 92–98. V besedilu: Jošt idr. (2013) ali (Jošt idr., 2013) ----- Mlinar, T. (2018, december). Peta generacija že trka na vrata. Monitor, 28(12), 28–33. V besedilu: Mlinar (2018) ali (Mlinar, 2018) ----- Šemrov, U. (2019, 1. marec). Pokal Vitranc nared za spektakel. Dnevnik. https://www.dnevnik.si V besedilu: Šemrov (2019) ali (Šemrov, 2019) ang Schwartz, J. (1993, September 30). Obesity affects economic, social status. The Washington Post, pp. A1–A4. V besedilu: Schwartz (2018) ali (Schwartz, 2018) 26 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA Pri prispevkih in posterjih na kongresih in simpozijih navedemo točen datum simpozija v obliki: (2021, 14.–16. maj) ali (2021, 29. junij–2. julij). Podrobnosti so v poglavju 4.6 na str. 55. slo Starc, G. (2008, 14.–16. november). SLO FIT system: a tool for the monitoring of physical and motor development of children and youth … V besedilu: Starc (2008) ali (Starc, 2008) ang Muellbauer, J. (2007, March 30–April 2). Housing, credit, and consumer expenditure … V besedilu: Muellbauer (2007) ali (Muellbauer, 2007) Če navajamo vir, ki je še v tisku in zato še ni izdan, namesto letnice izdaje napišemo "v tisku". slo Briscoe, R. (v tisku). Egocentric spatial representation in action and perception … V besedilu: Briscoe (v tisku) ali (Briscoe, v tisku) ang Briscoe, R. (in press). Egocentric spatial representation in action and perception … V besedilu: Briscoe (in press) ali (Briscoe, in press) Če ne poznamo leta izdaje vira, v oklepaju namesto letnice napišemo "b. d." [brez datuma], v angleščini: "n.d." [no date]. Prav tako med besedilom namesto letnice napišemo kratico "b. d." oz. "n.d.". Če je vir pridobljen na spletu in ne poznamo datuma izdaje oz. obstaja možnost, da se vsebina časovno spreminja, moramo pred URL napisati še "Pridobljeno dan. mesec leto s …". slo O'Keefe, E. (b. d). Egoism & the crisis in Western values. http://onlineoriginals.com/ showitem.asp?itemID=125 V besedilu: O'Keefe (b. d.) ali (O'Keefe, b. d.) ----- Fran. (b. d.). Šport. V Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: SSKJ2. Pridobljeno 12. maja 2021 s https://www.fran.si/ iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=%C5%A1port V besedilu: Fran (b. d.) ali (Fran, b. d.) ang Heuristic. (n.d.). Merriam-Webster's online … V besedilu: Heuristic (n.d.) ali (Heuristic, n.d.) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 27 Naslov Vsi naslovi morajo biti zapisani v originalnem jeziku. Če v okviru naslova navedemo tudi podnaslov, ju ločimo z vejico. Prevod naslova v oglatem oklepaju ([ ]) je potreben le, če vir, ki ga citiramo, ni v slovenščini oz. angleščini, ampak je napisan v kakem drugem jeziku. V Sloveniji se predvideva, da vsi znamo in razumemo angleščino, zato angleških naslovov ni treba prevajati v slovenski jezik. Če pa obstaja originalni slovenski prevod npr. angleškega članka, ga lahko navedemo v seznamu virov v oglatem oklepaju za originalnim naslovom (npr. članki v reviji Kinesiologia Slovenica). PRIMER: Če pisec zelo dobro razume francosko, bo pri svojem pisanju uporabil tudi tovrstne vire. Če jih citira v delu, ki ga piše v slovenskem jeziku, mora slovenski prevod francoskega naslova navesti med oglatimi oklepaji takoj za navedbo originalnega naslova. Ni pa mu treba prevajati v slovenski jezik naslovov virov v angleškem jeziku. Za prevod ni nujno, da je slovnično popolnoma pravilen. Namen prevoda je, da bralca seznani z vsebino vira, ki ga avtor navaja. Če pišemo delo v angleškem jeziku, pa moramo vse naslove, tudi slovenske, prevesti v angleški jezik. slo Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V besedilu: Pečjak (1998) ali (Pečjak, 1998) ----- Hacker Hughes, J. (2017). Military veteran psychological health and social care: Contemporary approaches. Routledge. V besedilu: Hacker Hughes (2017) ali (Hacker Hughes, 2017) ----- Rađo, I., Wolf, B. in Hadžikadunić, M. (1999). Kompjuter u sportu [Računalnik v športu]. Univerzitet u Sarajevu, Fakultet za sport. V besedilu: Rađo idr. (1999) ali (Rađo idr., 1999) ----- Paukovič, L. (2021, 26. marec). Jemanje šibkejšim, Letos manj sredstev za šport otrok in mladine. Mladina. https://www.mladina.si/206163/jemanje-sibkejsim/ V besedilu: Paukovič (2021) ali (Paukovič, 2021) ----- Piaget, J. in lnhelder, B. (1966). La psychologie de l'enfant [Psihologija otroka]. Quadrige. V besedilu: Piaget in lnhelder (1966) ali (Piaget in lnhelder, 1966) 28 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA ang Guimard, P., & Florin, A. (2007). Les evaluations des enseignants en grande section de maternelle sont-elles predictives des difficultes de lecture au cours preparatoire? [Are teacher ratings in kindergarten predictive of reading difficulties in first grade?]. Approche Neuropsychologique des Apprentissages chez I'Enfant, 19(91), 5–17. V besedilu: Guimard and Florin (1999) ali (Guimard & Florin, 1999) ----- Piaget, J., & lnhelder, B. (1966). La psychologie de l'enfant [The psychology of the child]. Quadrige. V besedilu: Piaget and lnhelder (1966) ali (Piaget & lnhelder, 1966) Če vir nima naslova, opis dela navedemo v oglatem oklepaju. V opisu navedemo tudi medij, iz katerega je bil vir pridobljen, npr. zemljevid. [Zemljevid, ki prikazuje gostoto prebivalstva Slovenije leta 2000]. Najpogostejši viri brez naslova so npr. komentarji k prispevkom na spletu ali družbenih omrežjih. V tem primeru namesto naslova napišemo prvih 20 besed komentarja in v oglatem oklepaju povemo, da gre za komentar k določenemu prispevku. slo Al83. (2021, 6. maj). Glede na to, da je Bezos izgubil NASino ponudbo za let na Luno, ker je bil preslab in predrag in [komentar k članku "Desetminutni turistični polet v vesolje načrtovan 20. junija"]. 24ur.com. https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/desetminutni- turisticni-polet-v-vesolje-nacrtovan-20-junija.html V besedilu: Al83 (2021) ali (Al83, 2021) ----- ThisPlanetWeCallHome. (2019, 15. januar). From this article, it sounds like men are figuring something out that women have known forever. I know of many [komentar k članku "How workout buddies can help stave off loneliness"]. The Washington Post. https://www.washingtonpost.com/lifestyle/wellness/if-youre-a-lonely-guy-consider- finding-workout-companions/2019/01/14/d1bb0bf8-1370-11e9-b6ad- 9cfd62dbb0a8_story.html V besedilu: ThisPlanetWeCallHome (2019) ali (ThisPlanetWeCallHome, 2019) ang ThisPlanetWeCallHome. (2019, January 15). From this article, it sounds like men are figuring something out that women have known forever. 1 know of many [Comment on the article "How workout buddies can help stave off loneliness"]. The Washington Post. https://www.washingtonpost.com/lifestyle/wellness/if-youre-a-lonely-guy-consider- finding-workout-companions/2019/01/14/d1bb0bf8-1370-11e9-b6ad- 9cfd62dbb0a8_story.html V besedilu: ThisPlanetWeCallHome (2019) ali (ThisPlanetWeCallHome, 2019) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 29 Izvor (publikacija, URL, DOI) V elementu izvor lahko dobimo informacijo o tem, kje je posamezno delo dostopno. Viri so lahko samostojno delo (knjiga, poročilo, magistrsko delo, film ipd.) ali del večje celote (članek v reviji, poglavje v knjigi ipd.) in so lahko povezani z določeno lokacijo (DOI ali URL – razloženo v nadaljevanju). Element izvor je sestavljen iz enega ali dveh delov, odvisno od dela. Npr. tiskana knjiga brez DOI ima samo en del, in sicer založnika knjige. Če pa knjiga vsebuje tudi DOI, je element izvor sestavljen iz dveh delov, založnika in DOI. Prvi del izvora: … Mladinska knjiga. Prvi in drugi del izvora: … American Psychological Association. https://doi.org/10.1037/0000092-000 prvi del izvora drugi del izvora Podobno je tudi pri člankih, objavljenih v revijah oz. časnikih. Če navajamo članek z DOI, je element izvor sestavljen iz dveh delov: informacije o reviji (naslov revije, letnik in številka revije, obseg strani) in DOI. Prvi del izvora ja naslov periodične publikacije v ležeči pisavi. Za naslovom dodamo vejico, ki ne sme biti v ležeči pisavi. Sledita letnik (ang. Volume number) v ležeči pisavi in za njim v pokončni pisavi brez presledka v oklepaju še številka revije (ang. Issue number). Za številko revije sledita vejica in obseg strani, ki je sestavljen iz številke prve strani članka, pomišljaja "–" (ne vezaja "-") in številke zadnje strani članka, brez presledka. Če vir nima URL oz. DOI, ga zaključimo s piko, drugače pa dodamo še URL oz. DOI in ne naredimo pike. Prvi del izvora: … Naslov revije, letnik(številka revije), prva stran članka–zadnja stran članka. … Kinesiologia Slovenica, 26(1), 27–32. … Psychology of Popular Media Culture, 5(2), 101–118. Prvi in drugi del izvora: … Naslov revije, letnik(številka revije), prva stran članka–zadnja stran članka. URL ali DOI … Med Sci Sports, 27(3), 359–365. https://doi.org/10.1111/sms.12662 prvi del izvora drugi del izvora Če revija nima navedenega letnika, ampak samo številko, pomeni, da revija organizira arhive po letih, in ne letnikih, zato moramo namesto letnika napisati leto. … Banking and Community Perspectives, 2010(2), 3–10. https://www.dallasfed.org/~/media/ documents/cd/bcp/%202010/bcp1002.pdf Če revija nima številke, to v zapisu enostavno izpustimo. … Meta-analysis of faculty's teaching effectiveness: Student evaluation of teaching ratings and student learning are not related. Studies in Educational Evaluation, 54, 22–42. https://doi.org/10.1016/j.stueduc.2016.08.007 30 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA Številni spletni viri objavljajo članke brez letnika, številke revije in obsega strani. V tem primeru te elemente izpustimo. Prvi in drugi del izvora: … Delo. https://www.delo.si … The New York Times. https://www.nytimes.com prvi del izvora drugi del izvora Pri navajanju izvora za poglavje v knjigi oz. prispevek na simpoziju se pri navajanju knjige, v kateri je ta vir objavljen, držimo navodil za knjigo. Če ima delo urednika ali več urednikov, moramo te podatke tudi navesti. Navedemo jih za naslovom poglavja, ki ga končamo s piko. Dodamo besedo "V" in navedemo vse urednike tako, da najprej navedemo začetnice imena in šele potem priimke. Za navedbo urednikov dodamo besedo "(ur.)", vejico in nato še naslov knjige, v oklepaju pa strani in založnika. Če vir nima urednikov, ta del izpustimo. Več primerov je v nadaljevanju oz. v poglavju 4.3 na str. 49 in 4.6 na str. 55. … V A. Urednik (ur.), Naslov knjige (str. xx–xx). Založnik. … V Naslov knjige (str. xx–xx). Založnik. prvi del izvora Če smo vir pridobili na spletu, sta zadnji (drugi) del elementa izvor URL oz. DOI. URL (ang. Uniform Resource Locator) Najobičajnejša identifikacija elektronskega dokumenta je njegov URL. domenski naslov strežnika datoteka https://www.fsp.uni-lj.si/studij/referat/dokumenti-in-obrazci/Studijski_red.pdf spletni protokol pot Na koncu vira dodamo celoten URL. Če je URL zelo dolg, torej več vrstic, ga lahko prelomimo s presledkom za nekaterimi ločili, tako da ohranimo aktivno povezavo. Povezavo s presledkom delimo za poševnico (/), podčrtajem (_), vezajem (-), enačajem (=), piko (.) ali katerim drugim ločilom, nikoli pa povezave ne delimo sredi besede ali za https://. Kadar lahko članek oz. prispevek poiščemo v iskalniku na spletni strani (npr. po naslovu), lahko URL skrajšamo (samo začetna stran). Vse povezave so lahko aktivne povezave, na spletne strani, vendar naj bo naslov URL zapisan s črno barvo pisave oz. v enaki barvi, kot je preostalo besedilo, in naj ne bo podčrtan. Če se bo naše delo bralo v elektronski obliki, je zelo koristno, da so povezave aktivne. Če bo besedilo dostopno samo na papirju, lahko prilepimo samo besedilo, brez povezave. URL ima tudi svoje pomanjkljivosti. Velikokrat se zgodi, da čez nekaj let dokumenta na določenem URL ne dobimo več, ker so ga preimenovali ali pa prenesli v drugo mapo na istem strežniku ali celo na drug strežnik. V takih primerih postane dokument nedostopen. Prav tako URL ne omogoča različnih pooblastil med uporabniki, zaščite avtorskih pravic in tudi npr. plačevanja storitev. Zato so založniki znanstvenih in strokovnih člankov ter ponudniki digitalnih knjižnic že pred časom razvili druge sisteme oz. označevalce dokumenta, npr. ISBN (International Standard Book Number), ISSN (International Standard Serial Number), DOI (Digital Object Identifier) idr. NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 31 DOI (ang. Digital Object Identifier) DOI ali identifikator digitalnega objekta ima veliko prednost v primerjavi z URL, saj ta oznaka ni odvisna od lokacije dokumenta. DOI je stalna in enolična oznaka dokumenta, ki obstaja v elektronski obliki. Gre za besedila, slike, video- ali avdioposnetke, programsko opremo idr. DOI je izražen kot URL v obliki: https://doi.org/xxxxxxx Prvi del povezave (https://doi.org/) je povezava na spletno stran DOI, preko katere lahko pridobimo podatke o posameznem viru, če poznamo njegovo številko DOI (xxxxxxx), to je drugi del povezave. Willcox, M. D., Walsh, K., Nichols, J. J., Morgan, P. B. in Jones, L. W. (2020). The ocular surface, coronaviruses and COVID‐19. Clin Exp Optom, 103(4), 418–424. https://doi.org/10.1111/cxo.13088 slo Digitalna identifikacija URL Varga, M. (2019, 26. februar). Počasna revolucija 3D-tiskanja. Monitor. https://www.monitor.si V besedilu: Varga (2019) ali (Varga, 2019) ----- Maček, S., Mulec, F. in Močilar, F. (2018). Prizadevanja Slovenije za obvladovanje groženj v kibernetskem prostoru. Uporabna informatika, 26(1), 15–20. https://uporabna- informatika.si/index.php/ui V besedilu: Maček idr. (2018) ali (Maček idr., 2018) Digitalna identifikacija DOI Zhang, R. in Latombe, J. C. (2013). Capuchin: A free-climbing robot. International Journal of Advanced Robotic Systems, 10(4), 1–18. https://doi.org/10.5772/56469 V besedilu: Zhang in Latombe (2013) ali (Zhang in Latombe, 2013) ----- Klinar, P., Burnik, S. in Kajtna, T. (2017). Personality and sensation seeking in high-risk sports. Acta Gymnica, 47(1), 41–48. https://doi.org/10.5507/ag.2017.005 V besedilu: Klinar idr. (2017) ali (Klinar idr., 2017) 32 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA Lutter, C., Tischer, T., El-Sheikh, Y. in Schöffl, V. (2019). Doping in sport climbing: Status quo in a new Olympic discipline. Current Sports Medicine Reports, 18(10), 351–352. https://doi.org/ 10.1249/JSR.0000000000000641 V besedilu: Lutter idr. (2019) ali (Lutter idr., 2019) Stari zapis DOI-številke V takem primeru moramo staro obliko zapisa DOI (http://dx.doi.org/...), preoblikovati v novejši zapis (https://doi.org/...). Baláš, J., Giles, D., Chrastinová, L., Kárníková, K., Kodejška, J., Hlaváčková, A., Vomáčko, L. in Draper, N. (2017). The effect of potential fall distance on hormonal response in rock climbing. Journal of Sports Sciences, 35(10), 989–994. https://doi.org/10.1080/02640414.2016. 1206667 V besedilu: Baláš idr. (2017) ali (Baláš idr., 2017) ang Brody, J. E. (2007, December 11). Mental reserves keep brain agile. The New York Times. http://www.nytimes.com V besedilu: Brody (2007) ali (Brody, 2007) ----- Herbst-Damm, K. L., & Kulik, J. A. (2005). Volunteer support, marital status, and the survival times of terminally ill patients. Health Psychology, 24(2), 225–229. https://doi.org/10.1037/0278- 6133.24.2.225 V besedilu: Herbst-Damm and Kulik (2005) ali (Herbst-Damm & Kulik, 2005) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 33 Velike začetnice v naslovih del in imenih revij Spodaj opisana pravila veljajo za vire v angleškem jeziku. Za vire v slovenskem jeziku veljajo pravila slovenskega pravopisa. Za vire v angleškem jeziku uporabljamo dva načina pisanja velikih začetnic. STAVČNI NAČIN določa pisanje "kot v stavku", kjer so z veliko začetnico napisane prva črka naslova, prva črka podnaslova ter prva beseda za dvopičjem, pomišljajem ali ločilom v naslovu. Vse ostalo pišemo z malimi črkami (razen osebnih imen, imen podjetij, združenj ipd.). Ta način uporabljamo v seznamu virov za navajanje naslovov knjig, člankov, poglavij v knjigi, naslovov spletnih strani ipd. NASLOVNI NAČIN pa vsako prvo besedo in nato vsako "večjo" oz. "pomensko" besedo (razen veznikov, členkov, medmetov in ostalih povezovalnih besednih struktur) piše z veliko začetnico. Ta način uporabljamo pri pisanju angleških naslovov revij. slo Angleški viri Golden, A. R., Griffin, C. B., Metzger, I. W. in Cooper, S. M. (2018). School racial climate and academic outcomes in African American adolescents: The protective role of peers. Journal of Black Psychology, 44(1), 47–73. https://doi.org/10.1177/0095798417736685 Ponterotto, J. G. (2005). Qualitative research in counseling psychology: A primer on research paradigmsband philosophy of science. Journal of Counseling Psychology, 52(2), 126–136. https://doi.org/10.1037/0022-0167.52.2.126 Bowman, J. D. (2014). Predatory publishing, questionable peer review, and fraudulent conferences. American Journal of Pharmaceutical Education, 78(10), članek 176. https://doi.org/10.5688/ajpe7810176 Slovenski viri Bon, M. (2002). Vloga trenerjev pri učenju in vzgoji mladih rokometašev. Trener rokomet: revija Združenja rokometnih trenerjev Slovenije, 9(1), 7–11. Šibila, M., Bon, M. in Kuželj, D. (1999). Mini rokomet v prvih razredih osnovne šole. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Kovač, M., Jurak, G., Sember, V. in Zurc, J. (2018). Športna vzgoja je najbolj priljubljen šolski predmet. Kaj pa, če jo šolar vseeno ne mara? SLOfit. http://www.slofit.org Svenšek, A. (2020, 9. februar). Povojna leta v športu: sokolska vzgoja, vzpon nogometa in ženska hazena, Intervju z zgodovinarjem Tomažem Pavlinom. MMC RTV Slovenija. https://www.rtvslo.si 34 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA Besedilo v ležečem tisku V seznamu virov so določeni deli besedila v ležečem tisku. Če navajamo samostojen vir, npr. knjigo, e-knjigo, poročilo, diplomsko ali magistrsko delo, doktorsko disertacijo, film, video, televizijsko oddajo, podkast, video na YouTubu, umetniško delo, glasbeni album, neobjavljen rokopis itd., je v ležečem tisku naslov dela. Kadar je vir del večje celote (npr. članek v reviji ali časopisu, poglavje v knjigi ali e-knjigi, objava v spletnem mediju, televizijska epizoda, poglavje v enciklopediji, poglavje v Wikipediji, posamezna skladba ipd.), se naslov "podenote" ne piše v ležečem tisku. V ležečem tisku se piše "glavna enota" (npr. ime revije oz. časopisa, naslov knjige, kjer je objavljeno podpoglavje itd.). Za podrobnosti glejte poglavje 4. slo Knjiga Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Magistrsko delo Pahor, Ž. (2018). Analiza zadetkov na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji 2018 [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si/ IzpisGradiva.php?id=105048 YouTube GQ Sports. (2019, 18. februar). Alex Honnold Breaks Down Iconic Rock Climbing Scenes [video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=R7qSiEKntQA Članek v reviji Čoh, M., Kugovnik, O. in Štuhec, S. (1998). Biomehanske značilnosti golf udarca. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 46(4), 45–49. Objava v spletnem mediju I. K. (2021b, 13. junij). Vin Diesel je pojasnil, zakaj se Hitri in drzni bližajo koncu. MMC RTV Slovenija. https://www.rtvslo.si Poglavje v knjigi Šarabon, N. (2007). Nepravilnosti telesne drže in vloga gibanja. V B. Škof (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 290–301). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Posamezna skladba Bryan, A. (1996). 18 til I Die [skladba]. Na 18 til I Die. A&M. Poglavje v Wikipediji Moorov zakon. (2022, 1. oktober). V Wikipedija. https://sl.wikipedia.org/wiki/Moorov_zakon NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 35 Vrstni red virov v seznamu virov Vire navajamo po abecednem redu priimka prvega avtorja oz. naslova, če avtor dela ni znan. Začetnice imen vplivajo na vrstni red samo v primeru, ko so priimki enaki. Če vir nima avtorja, naslov pa je v angleškem jeziku in se začenja z besedami "A", "An" ali "The", te besede pišemo, vendar se pri razvrščanju po abecednem vrstnem redu ne upoštevajo. Azikiwe, H. in Bello, A. (2020). … Beaubien, S. in Eckard, M. (2014). … The bluebook: A uniform system of citation (20th ed.). (2015). … Bowleg, L. (2008). … Jošt, B. (2004). … Jošt, S. (2003). … Loft, A. (2021). … Loft, V. (2020). … Loftus, E. (2015). … Na EP 2016 po novem 24 reprezentanc. (2008, 25. september). … Taylor, J. M. in Neimeyer, G. J. (2015). … Taylor, T. (2014). … Če se isti avtor pojavi večkrat, dela navajamo po letu izdaje, najprej starejša in nato novejša. Dela brez datuma so na začetku. Jošt, B. (b. d.). … Jošt, B. (2013). … Jošt, B. (2018). … Jošt, B. (v tisku). … 36 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA Če isti avtor nastopa enkrat samostojno, drugič pa kot prvi avtor v skupini več avtorjev, najprej navedemo njegova samostojna in nato še skupinska dela, ki jih razvrstimo po abecedi drugega (ali po potrebi tretjega itd.) avtorja. Strojnik, V. (2005). … Strojnik, V., Dolenec, A. in Tomažin, K. (2002). … Strojnik, V. in Tomažin, K. (1998). … Škof, B. in Čoh, M. (2009). … Škof, B., Dolenec, A. in Čoh, M. (2005). … Tomažin, K., Prevc, P. in Smajla, D. (2000). … Tomažin, K., Prevc, P. in Strojnik, V. (1999). … Če imamo iste avtorje v istem vrstnem redu, se viri razvrstijo po letnicah, novejša dela so na koncu. Jošt, B. in Ulaga, M. (2015). … Jošt, B. in Ulaga, M. (2016). … Če imamo iste avtorje in isto leto, moramo pri letnicah dodati črke a, b, c itd. V tem primeru dodajamo črke po vrsti, in sicer tako, da vire razvrstimo po abecednem vrstnem redu besedila, ki sledi letu izida (npr. besedilo naslova). Judge, T. A. in Kammeyer-Mueller, J. D. (2012a). General … Judge, T. A. in Kammeyer-Mueller, J. D. (2012b). On the … Starc, G. (2018a). Contributions … Starc, G. (2018b). Če eno uro sediš … Taylor, H. in Bello, A. (2020a). Electromechanical … Taylor, H. in Bello, A. (2020b, 26. marec). Physical … Taylor, H. in Bello, A. (2020c, 2. april). Study … NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 37 4 Primeri navajanja glede na tip vira V tem poglavju so prikazani načini navajanja najpogostejših primerov v seznamu virov. Za boljšo predstavo je najprej navedena splošna oblika, potem pa nekaj konkretnih primerov. Če tu ne najdemo posebnih navodil za svoj primer, poglejmo na spletno stran APA Style (https://apastyle.apa.org) ali pa izberemo primer citata, ki najbolj ustreza našemu viru, in sledimo tej obliki. Kadar niso na voljo vsi podatki, ki jih zahteva oblika, manjkajoče podatke enostavno izpustimo in sledimo obliki naprej. Če je vir brez avtorja oz. urednika, na mesto, na katerem bi moral biti naveden avtor, napišemo naslov dela. Članek v reviji, časopisu ali spletnem mediju Članki so lahko objavljeni v revijah (znanstvenih, strokovnih, poljudnih ipd.) ali pa v časopisih (dnevna ali tedenska glasila). Način navajanja virov iz revij oz. časopisov je zelo podoben. Razlike so le pri navajanju leta izida. Pri revijah, ki izidejo nekajkrat na leto (znanstvene revije – npr. Kinesiologia Slovenica in strokovne revije – npr. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa), navedemo samo leto izida v obliki: (2021). Pri revijah oz. periodičnih publikacijah s specializirano vsebino, ki izhajajo mesečno (npr. revija Monitor, Življenje in tehnika, Planinski vestnik ipd.), zapišemo poleg leta izida tudi mesec z besedo v obliki: (2021, april). Pri revijah, ki izhajajo tedensko (npr. Mladina), oz. pri dnevnih časopisih (npr. Delo, Dnevnik) navedemo celoten datum v obliki: (2021, 5. april). Pri navajanju strani napišemo številke strani, in sicer prva stran članka –zadnja stran članka v obliki: 45–53. Ime revije ali časopisa in letnik navedemo v ležeči pisavi. Če članek pridobimo na spletu, a ne poznamo letnika, številke in strani, podatke o tem izpustimo. Uporabljamo lahko naslednje oblike: Avtor ali urednik Datum Naslov Izvor Revija DOI ali URL Avtor, A. (leto). Naslov članka. Ime revije, https://doi.org/xxx Avtor, A. in Avtor, B. letnik(številka), xx–xx. (leto, april). Naslov članka https://xxxx Skupina avtorjev [Prevod Ime revije. . (leto, 7 . maj). naslova] . Ime časopisa, Avtor, A. [uporabniško letnik (številka), xx. ime]. Uporabniško ime. Ime časopisa. Kratice avtorja. 38 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA Za članke, objavljene v revijah, uporabljamo naslednje oblike zapisa: Avtor, A. (leto). Naslov članka. Ime revije, letnik(številka), xx–xx. Avtor, A. (leto, mesec). Naslov članka. Ime revije, letnik(številka), xx–xx. Avtor, A. in Avtor, B. (leto). Naslov članka. Ime revije, letnik(številka), xx–xx. https://xxxxxxx Avtor, A. in Avtor, B. (leto). Naslov članka. Ime revije. https://xxxxxxx Avtor, A. (leto). Naslov članka. Ime revije, letnik(številka), xx–xx. https://doi.org/xxxxxxxx Avtor, A. (leto). Naslov članka [Prevod naslova]. Ime revije, letnik(številka), xx–xx. https://doi.org/ xxxxxxxx Avtor, A. (leto, mesec). Naslov članka. Ime revije, letnik(številka), xx–xx. https://doi.org/xxxxxxx Naslov članka. (leto). Ime revije, letnik(številka), xx–xx. Za članke iz časopisa uporabljamo naslednje oblike zapisa: Avtor, A. (leto, dan. mesec). Naslov članka. Ime časopisa, letnik(številka), xx–xx. Avtor, A. (leto, dan. mesec). Naslov članka. Ime časopisa, letnik(številka), https://xxxxxxx Avtor, A. (leto, dan. mesec). Naslov članka. Ime časopisa. https://xxxxxxx ČLANEK V REVIJI Npr. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, Kinesiologia Slovenica, Science of Gymnastics Journal, Mladina, Monitor … slo Članek v reviji, pridobljen v tiskani obliki Čoh, M., Kugovnik, O. in Štuhec, S. (1998). Biomehanske značilnosti golf udarca. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 46(4), 45–49. V besedilu: Čoh idr. (1998) ali (Čoh idr., 1998) ----- Mlinar, T. (2018, december). Peta generacija že trka na vrata. Monitor, 28(12), 28–33. V besedilu: Mlinar (2018) ali (Mlinar, 2018) ----- Supp, B. (2018, 19. oktober). Ta prekleta knjiga. Mladina, posebna številka, 20–29. V besedilu: Supp (2018) ali (Supp, 2018) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 39 slo Članek v reviji, pridobljen v elektronski obliki Fonda, B. in Šarabon, N. (2010). Inter-muscular coordination during uphill cycling in a seated position: a pilot study [Medmišična koordinacija med kolesarjenjem v klanec v sedečem položaju: študija primera]. Kinesiologia Slovenica, 16(1–2), 10–15. https://www.kinsi.si V besedilu: Fonda in Šarabon (2010) ali (Fonda in Šarabon, 2010) Rohleder, J. in Vogt, T. (2018). Teaching novices the handstand: a practical approach of different sport-specific feedback concepts on movement learning. Science of Gymnastics Journal, 10(1), 29–42. http://www.scienceofgymnastics.com V besedilu: Rohleder in Vogt (2018) ali (Rohleder in Vogt, 2018) ----- Pustovrh, J. (2010). Od bogate tradicije do vrhunskih uspehov v nordijskem smučanju. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 58(3/4), 3–5. https://www.fsp.uni-lj.si/institut- za-sport/cvus/zaloznistvo/revija-sport/arhiv-stevilk/20110913 09393944/ V besedilu: Pustovrh (2010) ali (Pustovrh, 2010) ----- Veber, Ž. (2012, julij–avgust). V vodo vzamem vse, razen knjige. Monitor. https://www.monitor.si V besedilu: Veber (2012) ali (Veber, 2012) ----- Zajc, T. (2012, 24. avgust). Prefinjeno igranje s hrano. Mladina. https://www.mladina.si V besedilu: Zajc (2012) ali (Zajc, 2012) ----- Maček, S., Mulec, F. in Močilar, F. (2018). Prizadevanja Slovenije za obvladovanje groženj v kibernetskem prostoru. Uporabna informatika, 26(1), 15–20. https://uporabna- informatika.si/index.php/ui V besedilu: Maček idr. (2018) ali (Maček idr., 2018) Članek v reviji z DOI Gilbert, D. G., McClernon, J. F., Rabinovich, N. E., Sugai, C., Plath, L. C., Asgaard, G., Zuo, Y. M. S., Huggenvik, J. in Botros, N. (2004). Effects of quitting smoking on EEG activation and attention last for more than 31 days and are more severe with stress, dependence, DRD2 A1 allele, and depressive traits. Nicotine & Tobacco Research, 6(2), 249–267. https://doi.org/10.1080/14622200410001676305 V besedilu: Gilbert idr. (2004) ali (Gilbert idr., 2004) ----- 40 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Schwartz, S. J., Weisskirch, R. S., Hurley, E. A., Zamboanga, B. L., Park, I. J. K., Kim, S. Y., Umaña- Taylor, A., Castillo, L. G., Brown, E. in Greene, A. D. (2010). Communalism, familism, and filial piety: Are they birds of a collectivist feather? Cultural Diversity & Ethnic Minority Psychology, 16(4), 548–560. https://doi.org/10.1037/a0021370 V besedilu: Schwartz idr. (2010) ali (Schwartz idr., 2010) ----- Yoon, J., Bae, M., Kang, H. in Kim, T. (2018). Descriptive epidemiology of sports injury and illness during the Rio 2016 Olympic Games: A prospective cohort study for Korean team. International Journal of Sports Science & Coaching, 13(6), 939–946. https://doi.org/ 10.1177/1747954118768686 V besedilu: Yoon idr. (2018) ali (Yoon idr., 2018) Članek v reviji z DOI in z več kot 21 avtorji Kalnay, E., Kanamitsu, M., Kistler, R., Collins, W., Deaven, D., Gandin, L., lredell, M., Saha, S., White, G., Woollen, J., Zhu, Y., Chelliah, M., Ebisuzaki, W., Higgins, W., Janowiak, J., Mo, K. C., Ropelewski, C., Wang, J., Leetmaa, A., … Joseph, D. (1996). The NCEP/NCAR 40-year reanalysis project. Bulletin of the American Meteorological Society, 77(3), 437–471. https://doi.org/fg6rf9 V besedilu: Kalnay idr., (1996) ali (Kalnay, 1996) ----- Spinelli, A., Buoncristiano, M., Kovacs, V. A., Yngve, A., Spiroski, I., Obreja, G., Starc, G., Pérez- Farinós, N., Rito, A. I., Kunešová, M., Angelo, F. S., Meisfjord, J., Holden Bergh, I., Kelleher, C., Yardim, N., Pudule, I., Petrauskiene, A., Duleva, V., Sjöberg, A., … Breda, J. (2019). Prevalence of severe obesity among primary school children in 21 European countries. Obesity Facts, 12(2), 244–258. https://doi.org/10.1159/000500436 V besedilu: Spinelli idr. (2019) ali (Spinelli idr., 2019) Članek v reviji, ki nima številke2 Uttl, B., White, C. A. in Gonzatez, D. W. (2017). Meta-analysis of faculty's teaching effectiveness: Student evaluation of teaching ratings and student learning are not related. Studies in Educational Evaluation, 54, 22–42. https://doi.org/10.1016/j.stueduc.2016.08.007 V besedilu: Uttl idr. (2017) ali (Uttl idr., 2017) 2 Če revija nima številke (ang. Issue number), zapis številke v oklepaju enostavno izpustimo. NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 41 slo Članek v reviji, ki nima letnika3 Blum, E. S. (2010). Building healthier communities from the ground up. Banking and Community Perspectives, 2010(2), 3–10. https://www.dallasfed.org/~/media/documents/cd/ bcp/%202010/bcp1002.pdf V besedilu: Blum (2010) ali (Blum, 2010) Članek v reviji – prevod naslova Chaves Morillo, V., Gómez Calero, C., Fernández Muñoz, J. J., Toledano Muñoz, A., Fernández Huete, J., Martínez Monge, N., Palacios Ceña, D. in Peñacoba Puente, C. (2017). La anosmia neurosensorial: Relación entre subtipo, tiempo de reconocimiento y edad [Senzorinevralna anozmija: razmerje med podtipom, časom prepoznavanja in starostjo]. Clínica y Salud, 28(3), 155–161. https://doi.org/10.1016/j.clysa.2017.04.002 V besedilu: Chaves Morillo idr. (2017) ali (Chaves Morillo idr., 2017) Članek v tisku Čoh, M., Kugovnik, O. in Štuhec, S. (v tisku). Biomehanske značilnosti golf udarca. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa. V besedilu: Čoh idr. (v tisku) ali (Čoh idr., v tisku) ang Light, M. A., & Light, I. H. (2008). The geographic expansion of Mexican immigration in the United States and its implications for local law enforcement. Law Enforcement Executive Forum Journal, 8(1), 73–82. V besedilu: Light and Light (2008) ali (Light & Light, 2008) ----- Chamberlin, J., Novotney, A., Packard, E., & Price, M. (2008, May). Enhancing worker well-being: Occupational health psychologists convene to share their research on work, stress, and health. Monitor on Psychology, 39(5), 26–29. V besedilu: Chamberlin idr. (2008) ali (Chamberlin idr., 2008) ----- Sillick, T. J., & Schutte, N. S. (2006). Emotional intelligence and self-esteem mediate between perceived early parental love and adult happiness. E-Journal of Applied Psychology, 2(2), 38–48. http://ojs.lib.swin.edu.au/index.php/ejap V besedilu: Sillick and Schutte (2006) ali (Sillick & Schutte, 2006) ----- Clay, R. (2008, June). Science vs. ideology: Psychologists fight back about the misuse of research. Monitor on Psychology, 39(6). http://www.apa.org/monitor/ V besedilu: Clay (2008) ali (Clay, 2008) 3 Če revija nima navedenega letnika (ang. Volume number), ampak samo številko, pomeni, da revija organizira arhive po letih, in ne letnikih, zato moramo namesto letnika napisati leto. 42 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA ang Herbst-Damm, K. L., & Kulik, J. A. (2005). Volunteer support, marital status, and the survival times of terminally ill patients. Health Psychology, 24(2), 225–229. https://doi.org/10.1037/0278- 6133.24.2.225 V besedilu: Herbst-Damm and Kulik (2005) ali (Herbst-Damm & Kulik, 2005) ----- Briscoe, R. (in press). Egocentric spatial representation in action and perception. Philosophy and Phenomenological Research. http://cogprints.org/5780/1/ECSRAP.F07.pdf V besedilu: Briscoe (in press) ali (Briscoe, in press) ----- Chaves Morillo, V., Gómez Calero, C., Fernández Muñoz, J. J., Toledano Muñoz, A., Fernández Huete, J., Martínez Monge, N., Palacios Ceña, D., & Peñacoba Puente, C. (2017). La anosmia neurosensorial: relación entre subtipo, tiempo de reconocimiento y edad [Sensorineural anosmia: relationship between subtype, recognition time, and age]. Clínica y Salud, 28(3), 155–161. https://doi.org/10.1016/j.clysa.2017.04.002 V besedilu: Chaves Morillo et al. (2017) ali (Chaves Morillo et al., 2017) ČLANEK V ČASOPISU Npr. Delo, Dnevnik, Polet … slo Članek v tiskanem časopisu Zelnik, D. (2000, 16. september). Od obljub k dejanjem. Šolski razgledi, 2000(51), 4. V besedilu: Zelnik (2000) ali (Zelnik, 2000) ----- Šket, G. (2012, 20. september). Na čem je Lance … Polet, 11(18), 10–12. V besedilu: Šket (2012) ali (Šket, 2012) ----- Oštrbenk, N. (2012, 1. oktober). V Stožicah tudi curling. Žurnal, 2012(163), 7. V besedilu: Oštrbenk (2012) ali (Oštrbenk, 2012) ----- Hess, A. (2019, 3. januar). Cats who take direction. The New York Times, C1. V besedilu: Hess (2019) ali (Hess, 2019) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 43 slo Članek v spletnem časopisu Divac, V. in Šimnovec, M. (2012, 13. marec). Vitranc mali, Planica veliki ljudski praznik. Delo. https://www.delo.si V besedilu: Divac in Šimnovec (2012) ali (Divac in Šimnovec, 2012) ----- Suhadolnik, G. (2019, 4. marec). Free Solo in Dawn Wall, filma o plezanju, soliranju, ljubezni in tovarištvu. Dnevnik. https://www.dnevnik.si V besedilu: Suhadolnik (2019) ali (Suhadolnik, 2019) ----- Guarino, B. (2017, 4. december). How will humanity react to alien life? Psychologists have some predictions. The Washington Post. https://www.washingtonpost.com/ V besedilu: Guarino (2017) ali (Guarino, 2017) Članek s skupino avtorjev STA. (2021, 2. julij). Novi mejnik Janje Garnbret. Delo. https://www.delo.si V besedilu: STA (2021) ali (STA, 2021) Članek, pri katerem so navedene samo kratice avtorja G. N. (2021, 5. julij). Vsi slavijo Luko Dončića in Slovenijo. Delo. https://www.delo.si V besedilu: G. N. (2021) ali (G. N., 2021) Članek, katerega avtor ni znan Dobrodošli v mobilni dobi. (2012, september/oktober). Moj Mikro, 28(9/10), 18–20. V besedilu: "Dobrodošli v mobilni dobi" (2012) ali ("Dobrodošli v mobilni dobi", 2012) ang Schwartz, J. (1993, September 30). Obesity affects economic, social status. The Washington Post, pp. A1–A4. V besedilu: Schwartz (1993) ali (Schwartz, 1993) ----- Six sites meet for comprehensive anti-gang initiative conference. (2006, November/December). OJJDP News @ a Glance. http://www.ncjrs.gov/html!ojjdp/news_acglance/216684/ topstory.htm V besedilu: "Six sites meet for comprehensive anti-gang initiative conference" (2006) ali ("Six sites meet for comprehensive anti-gang initiative conference," 2006) 44 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA ČLANEK V SPLETNEM MEDIJU Npr. MMC RTV Slovenija, 24ur.com, Siol.net … slo Članek z avtorjem Cvjetović, S. (2021, 28. avgust). Tudi glavate želve imajo svoje dobre vile. Siol.net. https://siol.net V besedilu: Cvjetović (2021) ali (Cvjetović, 2021) Članek, pri katerem so navedene samo kratice avtorjev I. K. (2021a, 13. september). 500-metrska napaka organizatorjev maratona. MMC RTV Slovenija. https://www.rtvslo.si V besedilu: I. K. (2021a) ali (I. K., 2021a) ----- I. K. (2021b, 13. junij). Vin Diesel je pojasnil, zakaj se Hitri in drzni bližajo koncu. MMC RTV Slovenija. https://www.rtvslo.si V besedilu: I. K. (2021b) ali (I. K., 2021b) ----- tb/alz/jz. (2021, 5. julij). Pogačar pred nadaljevanjem Toura: Borili se bomo, da ostanemo v rumenem, res je lepa. STA. https://www.sta.si V besedilu: tb/alz/jz (2021) ali (tb/alz/jz, 2021) Članek, pri katerem sta navedena avtor in skupina avtorjev Murphy Kelly, S. in CNN Business. (2021, 15. september). Here's everything Apple unveiled at its big iPhone event. CNN. https://edition.cnn.com/2021/09/14/tech/apple-event- highlights/index.html V besedilu: Murphy Kelly in CNN Business (2021) ali (Murphy Kelly in CNN Business, 2021) ----- STA/M. J. (2021, 14. september). Olimpijski prvak Savšek: Želja za SP? Odpeljati čisto vožnjo. 24ur.com. https://www.24ur.com V besedilu: STA/M. J. (2021) ali (STA/M. J., 2021) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 45 Knjiga V tem poglavju so vključeni primeri citatov knjig (leposlovnih, strokovnih idr.), učbenikov, slovarjev, enciklopedij, posameznih poglavij v knjigi ipd. Prav tako so predstavljene knjige v elektronski obliki, dostopne na spletu. Za vse knjige, učbenike, slovarje, enciklopedije ipd. uporabljamo naslednje oblike zapisa: Avtor ali urednik Datum Naslov Izvor Založnik DOI ali URL Avtor, A. (leto). Naslov knjige. Ime založnika. https://doi.org/xxxx Avtor, A. in Avtor, B. Naslov knjige (3. izd.). https://xxxx Skupina avtorjev. Naslov knjige [Prevod Urednik, U. (ur.) naslova]. . Naslov knjige. Naslov knjige (2. izd.). Avtor, A. (leto). Naslov knjige. Založnik. Avtor, A. (leto). Naslov knjige (2. izd.). Založnik. Avtor, A. (leto). Naslov knjige. Založnik. https://xxxxxxx Avtor, A. (leto). Naslov knjige [Prevod naslova]. Založnik. https://xxxxxxx Avtor, A. (leto). Naslov knjige. Založnik. https://doi.org/xxxxxxx Skupina avtorjev. (leto). Naslov knjige. Založnik. Urednik, A. (ur.). (leto). Naslov knjige. Založnik. Naslov knjige. (leto). Založnik. slo Tiskana knjiga Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V besedilu: Pečjak (1998) ali (Pečjak, 1998) ----- Thomas, J. R. in Nelson, J. K. (1996). Research methods in physical activity (3rd ed.). Human Kinetics. V besedilu: Thomas in Nelson (1996) ali (Thomas in Nelson, 1996) 46 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Tiskana knjiga – prevod naslova Rađo, I., Wolf, B. in Hadžikadunić, M. (1999). Kompjuter u sportu [Računalnik v športu]. Univerzitet u Sarajevu, Fakultet za sport. V besedilu: Rađo idr. (1999) ali (Rađo idr., 1999) ----- Piaget, J. in lnhelder, B. (1966). La psychologie de l'enfant [Psihologija otroka]. Quadrige. V besedilu: Piaget in lnhelder (1966) ali (Piaget in lnhelder, 1966) Knjiga, pridobljena na spletu Burja, T. in Rogič Ožek, S. (2014). Prilagojeni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami (AM). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/PP_AM_enakovredni.pdf V besedilu: Burja in Rogič Ožek (2014) ali (Burja in Rogič Ožek, 2014) ----- Videmšek, M., Stančevič, B. in Gregorc, J. (2012). Mali sonček: gibalni/športni program za predšolske otroke. Zavod za šport RS Planica. https://www.sportmladih.net/uploads/cms/file/Mali%20soncek/ MALI_SONCEK_GRADIVO_junij_2012.pdf V besedilu: Videmšek idr. (2012) ali (Videmšek idr., 2012) Knjiga brez datuma objave O'Keefe, E. (b. d). Egoism & the crisis in Western values. http://onlineoriginals.com/ showitem.asp?itemID=125 V besedilu: O'Keefe (b. d.) ali (O'Keefe, b. d.) Knjiga z DOI Brown, L. S. (2018). Feminist therapy (2nd ed.). American Psychological Association. https://doi.org/10.1037/0000092-000 V besedilu: Brown (2018) ali (Brown, 2018) Knjiga z urednikom Kovač, M. (ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šport Slovenije. V besedilu: Kovač (2000) ali (Kovač, 2000) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 47 slo Bohanec, M., Kapus, V., Leskošek, B. in Rajkovič, V. (ur.) (2000). Talent: ekspertni sistem za usmerjanje otrok in mladine v športne panoge. Uporabniški priročnik. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. V besedilu: Bohanec idr. (2000) ali (Bohanec idr., 2000) Knjiga z urednikom, DOI in več založniki4 Schmid, H.-J. (ur.). (2017). Entrenchment and the psychology of language learning: How we reorganize and adapt linguistic knowledge. American Psychological Association; De Gruyter Mouton. https://doi.org/10.1037/15969-000 V besedilu: Schmid (2017) ali (Schmid, 2017) Slovarji in enciklopedije Parker, S. in Williams, B. (2006). Enciklopedija: vprašanja in odgovori. Didakta. V besedilu: Parker in Williams (2006) ali (Parker in Williams, 2006) ----- Šterbenc Svetina, B., Bobič, P. in Ambrožič, M. (ur.). (2013). Novi Slovenski biografski leksikon (1. izd.). Založba ZRC. https://www.slovenska-biografija.si/ V besedilu: Šterbenc Svetina idr. (2013) ali (Šterbenc Svetina idr., 2013) ----- Kristan, S. (2012). Športni terminološki slovar: delovni izvod za širšo strokovno razpravo. Fakulteta za šport. V besedilu: Kristan (2012) ali (Kristan, 2012) ----- Slovar slovenskega knjižnega jezika (2., dopolnjena in deloma prenovljena izd.). (2014). Cankarjeva založba. V besedilu: Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) ali (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014) ang Shotton, M. A. (1989). Computer addiction? A study of computer dependency. Taylor & Francis. V besedilu: Shotton (1989) ali (Shotton, 1989) ----- Koch, S. (Ed.). (1959–1963). Psychology: A study of science (Vols. 1–6). McGraw-HilI. V besedilu: Koch (1959–1963) ali (Koch, 1959–1963) 4 Če ima vir več založnikov, jih ločimo s podpičjem. 48 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA ang Schiraldi, G. R. (2001). The post-traumatic stress disorder sourcebook: A guide to healing, recovery, and growth [Adobe Digital Editions version]. https://doi.org/10.1036/0071393722 V besedilu: Schiraldi (2001) ali (Schiraldi, 2001) ----- Thomas, N. (Ed.). (2002). Perspectives on the community college: A journey of discovery [Monograph]. http://eric.ed.gov/ V besedilu: Thomas (2002) ali (Thomas, 2002) ----- VandenBos, G. R. (Ed.). (2007). APA dictionary of psychology. American Psychological Association. V besedilu: VandenBos (2007) ali (VandenBos, 2007) ----- Zalta, E. N. (Ed.). (2019). The Stanford encyclopedia of philosophy (Summer 2019 ed.). Stanford University. https://plato.stanford.edu/archives/sum2019/ V besedilu: Zalta (2019) ali (Zalta, 2019) ----- Travis, C. B., & White, J. W. (Eds.). (2018). APA handbook of the psychology of women: Vol. 1. History, theory, and battlegrounds. American Psychological Association. https://doi.org/10.1037/0000059-000 V besedilu: Travis & White (2018) ali (Travis & White, 2018) ----- Rowling, J. K. (2015). Harry Potter and the sorcerer's stone (J. Dale, Narr.) [Audiobook]. Pottermore Publishing. http://bit.ly/2TcHchx (Original work published 1997) V besedilu: Rowling (1997/2015) ali (Rowling, 1997/2015) ----- Madigan, S. (2019). Narrative therapy (2nd ed.). American Psychological Association. https://doi.org/10.1037/0000131-000 V besedilu: Madigan (2019) ali (Madigan, 2019) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 49 Poglavje v knjigi Oblika poglavje v knjigi se uporablja za knjige, ki vsebujejo poglavja. Ta poglavja imajo lahko različne avtorje. Če citiramo vsebino iz nekega poglavja, moramo uporabiti spodnje primere zapisa oblike. Ta način uporabljamo tudi za navajanje podpoglavij v enciklopedijah in slovarjih. Avtor ali urednik Datum Naslov Izvor Podatki o knjigi DOI ali URL Avtor, A. (leto). Naslov poglavja. V A. Urednik (ur.) Naslov https://doi.org/xxxx Avtor, A. in Avtor, B. knjige (str. xx–xx). Ime (b. d.) . https://xxxx založnika . Skupina avtorjev . Pridobljeno 3. marca V A. Urednik in B. Urednik 2022 s https://xxxx (ur.) Naslov knjige (str. xx–xx). Ime založnika. V Naslov knjige (str. xx–xx). Ime založnika. Avtor, A. (leto). Naslov poglavja. V A. Urednik (ur.), Naslov knjige (str. xx–xx). Založnik. Avtor, A. (leto). Naslov poglavja. V Naslov knjige (str. xx–xx). Založnik. Avtor, A. in Avtor B. (leto). Naslov poglavja. V A. Urednik in B. Urednik (ur.), Naslov knjige (str. xx–xx). Založnik. https://xxxxxxx Avtor, A., Avtor, B. in Avtor, C. (leto). Naslov poglavja. V Naslov knjige (str. xx–xx). Založnik. https:// doi.org/xxxxxxx slo Poglavje v knjigi z urednikom Šarabon, N. (2007). Nepravilnosti telesne drže in vloga gibanja. V B. Škof (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 290–301). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. V besedilu: Šarabon (2007) ali (Šarabon, 2007) ----- Vidmar, J. (1997). Športno-rekreativna dejavnost odraslih prebivalcev Slovenije in nekateri kazalci zdravstvenega stanja. V B. Sila (ur.), Gibalna aktivnost odraslih prebivalcev Republike Slovenije (str. 193–208). Fakulteta za šport, Inštitut za šport. V besedilu: Vidmar (1997) ali (Vidmar, 1997) Poglavje v knjigi z urednikom, pridobljeno na spletu Truden-Dobrin, P. in Jurak, G. (2019). Družinska obravnava debelosti. V M. Pajek (ur.), Gibalna športna dejavnost za zdravo družino: zbornik prispevkov (str. 91–99). Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez. https://kongres.olympic.si/#ZBORNIKI V besedilu: Truden-Dobrin in Jurak (2019) ali (Truden-Dobrin in Jurak, 2019) 50 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Vnos v slovarju ali enciklopediji5 Merriam-Webster. (b. d.). Self-report. V Merriam-Webster.com dictionary. Pridobljeno 12. maja 2021 s https://www.merriam-webster.com/dictionary/self-report V besedilu: Merriam-Webster (b. d.) ali (Merriam-Webster, b. d.) ----- Fran. (b. d.). Šport. V Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: SSKJ2. Pridobljeno 12. maja 2021 s https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133& View=1&Query=%C5%A1port V besedilu: Fran (b. d.) ali (Fran, b. d.) ang Haybron, D. M. (2008). Philosophy and the science of subjective well-being. In M. Eid, & R. J. Larsen (Eds.), The science of subjective well-being (pp. 17–43). Guilford Press. V besedilu: Haybron (2008) ali (Haybron, 2008) ----- Lewin, K. (1999). Group decision and social change. In M. Gold (Ed.), The complete social scientist: A Kurt Lewin reader (pp. 265–284). American Psychological Association. https://doi.org/ 10.1037/10319-010 (Original work published 1948) V besedilu: Lewin (1948/1999) ali (Lewin, 1948/1999) ----- American Psychological Association. (n.d.). Positive transference. In APA dictionary of psychology. Retrieved August 31, 2019, from https://dictionary.apa.org/positivetransference V besedilu: American Psychological Association (n.d.) ali (American Psychological Association, n.d.) 5 Če vir pridobimo na spletu in ne poznamo datuma objave (b. d.), moramo pred navedbo povezave URL napisati točen datum, ko smo informacijo pridobili, v obliki Pridobljeno dan. mesec leto s https://... NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 51 Poročila Sem sodijo raziskovalna poročila, delovna poročila, tehnična poročila, elaborati itd. To so največkrat knjige, zato je način citiranja popolnoma enak kot pri knjigi, le da za naslovom dodamo v oklepaju vrsto poročila in/ali dodeljene identifikacijske številke. V ležečem tisku pišemo naslove poročil (enako kot pri knjigi njen naslov). Uporabljamo naslednje oblike: Avtor ali urednik Datum Naslov Izvor Založnik DOI ali URL Avtor, A. (leto). Naslov poročila. Ime založnika. https://doi.org/xxxx Avtor, A. in Avtor, B. (leto, 1. maj) Naslov poročila https://xxxx Skupina avtorjev (raziskovalno . poročil o P3-123). Avtor, A. (leto). Naslov raziskovalnega poročila (Vrsta poročila, lahko tudi identifikacijske številke). Založnik. slo Raziskovalno poročilo Strel, J., Šturm, J. in Ambrožič, F. (1982). Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji (raziskovalno poročilo). Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. V besedilu: Strel idr. (1982) ali (Strel idr., 1982) ----- Vidau, Z. (2005). Slovenci v Italiji (raziskovalno poročilo, CRP SSKP). Slori. V besedilu: Vidau (2005) ali (Vidau, 2005) ----- Strojnik, V. (2013). Bio-psiho-socialni konteksti kineziologije (raziskovalno poročilo, P5-0142). https://www.dlib.si/ V besedilu: Strojnik (2013) ali (Strojnik, 2013) Delovno poročilo Čepar, D. (1974). STATJOB: jezik za statistične obdelave (IJS delovno poročilo, DP-671). Institut "Jožef Stefan". V besedilu: Čepar (1974) ali (Čepar, 1974) 52 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Poročilo s skupino avtorjev SLOfit. (2020). Poročilo z rezultati upada gibalne učinkovitosti in naraščanja debelosti slovenskih otrok po razglasitvi epidemije covid-19 (poročilo). https://www.slofit.org/aktualno/ID/217 V besedilu: SLOfit (2020) ali (SLOfit, 2020) ang Kessy, S. S. A., & Urio, F. M. (2006). The contribution of microfinance institutions to poverty reduction in Tanzania (Research Report No. 06.3). http://www.repoa.or.tz/documents_storage/Publications/Reports/06.3_Kessy_and_Urio.Pdf V besedilu: Kessy and Urio (2006) ali (Kessy & Urio, 2006) ----- McDaniel, J. E., & Miskel, C. G. (2002). The effect of groups and individuals on national decisionmaking: Influence and domination in the reading policymaking environment (CIERA Report 3-025). http://www.ciera.org/library/reports/inquiry-3/3-025/3-025.pdf V besedilu: McDaniel and Miskel (2002) ali (McDaniel & Miskel, 2002) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 53 Diplomsko delo, magistrsko delo ali doktorska disertacija Za diplomsko ali magistrsko delo ter doktorsko disertacijo, pridobljene v tiskani verziji (npr. iz knjižnice), uporabljamo naslednjo obliko zapisa: Avtor Datum Naslov Izvor Avtor, A. (leto). Naslov naloge [Diplomsko delo]. Ime institucije. Naslov naloge [Magistrsko delo]. Naslov naloge [Doktorska disertacija]. Avtor, A. (leto). Naslov [Diplomsko delo]. Ime univerze, Ime fakultete. Avtor, A. (leto). Naslov [Magistrsko delo]. Ime univerze, Ime fakultete. Avtor, A. (leto). Naslov [Doktorska disertacija]. Ime univerze, Ime fakultete. Za diplomsko ali magistrsko delo ter doktorsko disertacijo, pridobljene s spleta (npr. Cobiss+), uporabljamo naslednjo obliko zapisa: Avtor Datum Naslov Izvor (URL) Avtor, A. (leto). Naslov naloge [Diplomsko delo, Ime institucije]. https://xxxxxx Naslov naloge [Magistrsko delo, Ime institucije]. Naslov naloge [Doktorska disertacija, Ime institucije]. Avtor, A. (leto). Naslov [Diplomsko delo, Ime univerze, Ime fakultete]. https://xxxxxxx Avtor, A. (leto). Naslov [Magistrsko delo, Ime univerze, Ime fakultete]. https://xxxxxxx Avtor, A. (leto). Naslov [Doktorska disertacija, Ime univerze, Ime fakultete]. https://xxxxxxx Za doktorske disertacije, pridobljene npr. v bazi ProQuest Dissertations and Theses Global database, uporabljamo naslednjo obliko zapisa: Avtor Datum Naslov Baza Avtor, A. (leto). Naslov naloge (št. dokumenta) [Doktorska disertacija, Ime Ime baze institucije]. Avtor, A. (leto). Naslov (št. dokumenta) [Doktorska disertacija, Ime institucije]. ProQuest Dissertations and Theses Global. 54 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Diplomsko delo v tiskani obliki Verhovnik, U. (1999). Poskus ovrednotenja vadbenega procesa tekačev na srednje proge [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. V besedilu: Verhovnik (1999) ali (Verhovnik, 1999) Magistrsko delo, pridobljeno na spletu Pahor, Ž. (2018). Analiza zadetkov na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji 2018 [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si/ IzpisGradiva.php?id=105048 V besedilu: Pahor (2018) ali (Pahor, 2018) Doktorska disertacija, pridobljena na spletu Ulaga, M. (2001). Analiza strukture in povezanosti izbranih potencialnih dimenzij modela uspešnosti športnikov s pomočjo ekspertnega sistema "Sport manager" [Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Dr/Ulaga_Doktorat.pdf V besedilu: Ulaga (2001) ali (Ulaga, 2001) Doktorska disertacija iz baze ProQuest Dissertations and Theses Global database White, J. M. (2001). Sport medical care for athletes with disabilities (NQ68971) [Doktorska disertacija, University of Alberta, Faculty of Physical Education and Recreation]. ProQuest Dissertations and Theses Global. V besedilu: White (2001) ali (White, 2001) ang Hollander, M. M. (2017). Resistance to authority: Methodological innovations and new lessons from the Milgram experiment (Publication No. 10289373) [Doctoral dissertation, University of Wisconsin-Madison]. ProQuest Dissertations and Theses Global. V besedilu: Hollander (2017) ali (Hollander, 2017) ----- Bruckman, A. (1997). MOOSE Crossing: Construction, community, and learning in a networked virtual world for kids [Doctoral dissertation, Massachusetts Institute of Technology]. http://www-static.cc.gatech.edu/-asb/thesis/ V besedilu: Bruckman (1997) ali (Bruckman, 1997) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 55 Prispevek v zborniku kongresa Prispevki na kongresih, konferencah in simpozijih obsegajo predstavitve s posterji, nagovore in samostojne prispevke. Te vsebine so lahko objavljene v reviji ali knjigi. Če so objavljene v reviji, se držimo oblike za članek v reviji; če so objavljene v knjigi, pa oblike za poglavje v knjigi. Datum vira je celoten datum konference. Za naslovom prispevka na kongresu oz. konferenci v oglatem oklepaju zapišemo vrsto prispevka, npr. [prispevek na konferenci], [povzetek predstavitve na konferenci], [poster na konferenci] … Avtor Datum Naslov Izvor Informacije o DOI ali URL Avtor, A. (2020, 17.– prispevka na kongresu kongresu in konferenci https://doi.org/xxxx Avtor, A. in 19. april). in konferenci Naslov kongresa ali https://xxxx Avtor, B. (2020, 30. Naslov prispevka [vrsta konference, Lokacija. maj–1. prispevka]. simpoziju junij) prispevka na V A. Urednik (ur.), Naslov simpoziju simpozija [simpozij]. Naslov prispevka. Naslov kongresa, Lokacija. V Naslov simpozija [simpozij]. Naslov kongresa, Lokacija. slo Prispevek na konferenci Cecić Erpič, S. (2019, 18.–19. oktober). Razumevanje posebnih potreb in ocenjevanje otrok s posebnimi potrebami pri pouku športa [prispevek na konferenci]. 32. strokovni in znanstveni posvet športnih pedagogov Slovenije, Debeli Rtič. http://zdsps.si/zbornik_32posvet_ 2019_CIP.pdf V besedilu: Cecić Erpič (2019) ali (Cecić Erpič, 2019) ----- Jurak, G., Leskošek, B., Starc, G., Kovač, M., Sorić, M., Sember, V., Đurić, S., Meh, K. in Strel, J. (2019, 29.–30. november). Moj SLOfit: aplikacija za spremljanje telesnega fitnesa [prispevek na konferenci]. Kongres športa za vse. Gibalna športna dejavnost za zdravo družino, Ljubljana. https://kongres.olympic.si/#ZBORNIKI V besedilu: Jurak idr. (2019) ali (Jurak idr., 2019) Prispevek na simpoziju Škrgat, S. in Girandon Sušanj, P. (2017, 6.–7. oktober). Biološka zdravila pri astmi. V M. Košnik (ur.), Zbornik [simpozij]. Golniški simpozij, Golnik, Bled. http://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-K4ZC6RAE/173d3754-d87e-49ae-9bc6-1051e61d97ca/PDF V besedilu: Škrgat in Girandon Sušanj (2017) ali (Škrgat in Girandon Sušanj, 2017) 56 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo De Boer, D. in LaFavor, T. (2018, 26.–29. april). The art and significance of successfully identifying resilient individuals: A person-focused approach. V A. M. Schmidt in A. Kryvanos (ur.), Perspectives on resilience: Conceptualization, measurement, and enhancement [simpozij]. Western Psychological Association 98th Annual Convention, Portland, OR, United States. V besedilu: De Boer in LaFavor (2018) ali (De Boer in LaFavor, 2018) ang Evans, A. C., Jr., Garbarino, J., Bocanegra, E., Kinscherff, R. T., & Márquez-Greene, N. (2019, August 8–11). Gun violence: An event on the power of community [Conference presentation]. APA 2019 Convention, Chicago, IL, United States. https://convention.apa.org/2019-video V besedilu: Evans et al. (2019) ali (Evans et al., 2019) ----- Cacioppo, S. (2019, April 25–28). Evolutionary theory of social connections: Past, present, and future [Conference presentation abstract]. Ninety-ninth annual convention of the Western Psychological Association, Pasadena, CA, United States. https://westernpsych.org/wp- content/uploads/2019/04/WPA-Program-2019-Final-2.pdf V besedilu: Cacioppo (2019) ali (Cacioppo, 2019) ----- Fistek, A., Jester, E., & Sonnenberg, K. (2017, July 12–15). Everybody's got a little music in them: Using music therapy to connect, engage, and motivate [Conference session]. Autism Society National Conference, Milwaukee, WI, United States. https://asa.confex.com/asa/2017/ webprogramarchives/Session9517.html V besedilu: Fistek et al. (2017) ali (Fistek et al., 2017) ----- De Boer, D., & LaFavor, T. (2018, April 26–29). The art and significance of successfully identifying resilient individuals: A person-focused approach. In A. M. Schmidt & A. Kryvanos (Chairs), Perspectives on resilience: Conceptualization, measurement, and enhancement [Symposium]. Western Psychological Association 98th Annual Convention, Portland, OR, United States. V besedilu: De Boer and LaFavor (2018) ali (De Boer & LaFavor, 2018) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 57 Recenzije Recenzije, mnenja in komentarji prispevkov, knjig, filmov, televizijskih oddaj, albumov itd. so lahko objavljeni v različnih medijih, npr. v revijah, časopisih, na spletnih straneh, blogih ipd. Oblika zapisa recenzije naj bo enaka obliki zapisa medija, v katerem je objavljen, z dodanim oglatim oklepajem za naslovom recenzije, v katerem zapišemo npr. "[recenzija knjige], [recenzija filma]" in navedemo njegov naslov. Avtor Datum Naslov Izvor recenzije Naslov Informacije o Podrobnosti o recenziji DOI ali URL viru Recenzent, (2020). Naslov [recenzija knjige Naslov Ime založnika. https://doi.org A. recenzije knjige, A. Avtor]. /xxxx (2020, 3. Naslov revije, februar). [recenzija filma Naslov 34(2), 14–15. https://xxxx filma, A. Režiser, Naslov bloga. režiser]. slo Recenzija knjige, objavljena v knjigi Videmšek, M. (2020). Recenzija [recenzija knjige Gibalni živžav pod rožnim gričkom: gibalni/športni program v Vrtcu Tezno Maribor, M. Jaunik (ur.)]. Zgodovinsko društvo Kastali. V besedilu: Videmšek (2020) ali (Videmšek, 2020) ----- Doupona, M. (2005). Recenzija Tomaž Pavlin "Zanimanje za šport je prodrlo med Slovenci že v široke sloje" (Telesnokulturno in športno organiziranje na Slovenskem pred prvo svetovno vojno in po njej) [recenzija knjige Zanimanje za šport je prodrlo med Slovenci že v široke sloje": (Telesnokulturno in športno organiziranje na Slovenskem pred prvo svetovno vojno in po njej), T. Pavlin]. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. V besedilu: Doupona (2005) ali (Doupona, 2005) Recenzija knjige, objavljena v reviji Bogataj, M. (2017). Naplavine in usedline [recenzija knjige Jezero, T. Golob]. Mladina, 15. https://www.mladina.si/179581/tadej-golob-jezero/ V besedilu: Bogataj (2017) ali (Bogataj, 2017) ----- Vobič, I. (2013). Nick Davies: Zgodbe s ploščate Zemlje: laži, izkrivljanja in propaganda v globalnih medijih [recenzija knjige Zgodbe s ploščate Zemlje: laži, izkrivljanja in propaganda v globalnih medijih, N. Davies]. Družboslovne razprave, 29(73), 152–154. http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc-TZWMSRV9 V besedilu: Vobič (2013) ali (Vobič, 2013) 58 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Recenzija filma, objavljena na spletu Jurc, A. (2018, 2. november). Filmska recenzija: Bohemian Rhapsody [recenzija filma Bohemian Rhapsody, B. Singer, režiser]. MMC RTV Slovenija. https://www.rtvslo.si/kultura/ gledamo/filmska-recenzija-bohemian-rhapsody/470614 V besedilu: Jurc (2018) ali (Jurc, 2018) Recenzija računalniške igre, objavljena na spletu BoriSe. (2018, 9. oktober). Assassin's Creed Odyssey-Recenzija (hvala Grkom, da so me zopet vrnili v to serijo) [recenzija videoigre Assassin's Creed Odyssey, Ubisoft]. Hop.si. https://hop.si/ 2018/10/09/assassins-creed-odyssey-hvala-grkom-da-so-me-zopet-vrnili-v-to-serijo/ V besedilu: BoriSe (2018) ali (BoriSe, 2018) ang Mirabito, L. A., & Heck, N. C. (2016). Bringing LGBTO youth theater into the spotlight [Review of the film The year we thought about love, by E. Brodsky, Dir.]. Psychology of Sexual Orientation and Gender Diversity, 3(4), 499–500. https://doi.org/10.1037/sgd0000205 V besedilu: Mirabito and Heck (2016) ali (Mirabito & Heck, 2016) ----- Santos, F. (2019, January 11). Reframing refugee children's stories [Review of the book We are displaced: My joumey and stories from refugee girls around the world, by M. Yousafzai). The New York Times. https://nyti.ms/2Hlgjk3 V besedilu: Santos (2019) ali (Santos, 2019) ----- Perkins, D. (2018, February 1). The good place ends its remarkable second season with irrational hope, unexpected gifts, and a smile [Review of the TV series episode "Somewhere eise," by M. Schur, Writer & Dir.]. A. V. Club. https://www.avclub.com/the-good-place-ends-its- remarkable-second-season-with-i-1822649316 V besedilu: (Perkins, 2018) ali (Perkins, 2018) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 59 Podatki, računalniški programi, merilni inštrumenti in aparati Pri vnosu računalniške programske opreme in drugih orodij v seznam virov uporabimo naslednje oblike. Če pri programski opremi letnica ni znana, je navedba različice programa obvezna. Avtor Datum Naslov Izvor Založnik DOI ali URL Avtor, A. (2020). Naslov nabora podatkov Založnik. https://doi.org/xxxx Avtor, A. in (verzija 1.2) [datoteka (2015 – 2019). App Store. https://xxxx podatkov ]. Avtor, B. Google Play Store . Naslov računalniškega Skupina programa ( verzija 1.2) avtorjev. [r ačunalniški program]. Naslov računalniškega programa (verzija 4.6) [mobilna aplikacija]. Referenčni vnosi niso potrebni za standardno programsko opremo, kot so Microsoft Office (Word, Excel, PowerPoint itd.), Adobe (npr. Adobe Photoshop), Java in statistični programi (SPSS, SAS, R idr.). V teh primerih citiramo programsko opremo samo med besedilom, kot prikazujejo spodnji trije primeri in poglavje 2.11 na str. 17. Teh virov ne navajamo v seznamu virov. Podatki so bili analizirani s programom IBM SPSS Statistics (verzija 25). Slike smo uredili s programom Adobe Photoshop (verzija 21.1.1). Stranke so aplikacijo Facebook namestile na svoje mobilne naprave. slo Podatki Statistični urad Republike Slovenije. (2021). Osnovni podatki o rojenih, Slovenija, letno [datoteka podatkov SiStat]. Statistični urad Republike Slovenije. https://pxweb.stat.si/SiStatData/ pxweb/sl/Data/-/05J1002S.px V besedilu: Prvi citat Statistični urad Republike Slovenije (SURS, 2021) ali (Statistični urad Republike Slovenije [SURS], 2021) Ponovni citat SURS (2021) ali (SURS, 2021) ----- Adam, F. in Rončević, B. (2001). Anketa o bralnih navadah in angažiranosti študentov (BRANST01) [datoteka podatkov]. Center za teoretsko sociologijo. https://doi.org/10.17898/ ADP_BRANST01_V1 V besedilu: Adam in Rončević (2001) ali (Adam in Rončević, 2001) 60 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Računalniški program Borenstein, M., Hedges, L., Higgins, J. in Rothstein, H. (2014). Comprehensive meta-analysis (Version 3.3.070) [računalniški program]. Biostat. https://www.meta-analysis.com/ V besedilu: Borenstein idr. (2014) ali (Borenstein idr., 2014) Aparatura ali oprema SR Research. (2017). Eyelink 1000 plus [aparatura in računalniška oprema]. https://www.sr- research.com/eyelink-1000-plus/ V besedilu: SR Research (2017) ali (SR Research, 2017) ang National Center for Education Statistics. (2016). Fast Response SuNey System (FRSS): Teachers' use of educational technology in U.S. public schools, 2009 (ICPSR 35531; Version V3) [Data set and code book]. National Archive of Data on Arts and Culture. https://doi.org/10.3886/ ICPSR35531.v3 V besedilu: National Center for Education Statistics (2016) ali (National Center for Education Statistics, 2016) ----- Tactile Labs. (2015). Latero tactile display [Apparatus]. http://tactilelabs.com/products/haptics/ latero-tactile-display/ V besedilu: Tactile Labs (2015) ali (Tactile Labs, 2015) ----- Epocrates. (2019). Epocrates medical references (Version 18.12) [Mobile app]. App Store. https://apps.apple.com/us/app/epocrates/id281935788 V besedilu: Epocrates (2019) ali (Epocrates, 2019) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 61 Avdiovizualni mediji Avdiovizualni mediji vključujejo filme, televizijske oddaje (vključno s pododdajami in podkasti), videoposnetke na YouTubu, glasbo, govorne posnetke in umetniška dela, diapozitive PowerPoint, fotografije itd. Zapis reference za avdiovizualne medije sledi vzorcu, ki temelji na tem, ali je delo samostojno (npr. filmi, celotne televizijske nadaljevanke, pododdaje, spletni seminarji, glasbeni albumi, umetniška dela, videoposnetki na YouTubu) ali je del večje celote (npr. epizode TV-serij, epizode podkastov, pesmi z glasbenega albuma). Avtor in opis avdiovizualnega dela je določen glede na vrsto medija, kot je prikazano v nadaljevanju: Vrsta medija Opis dela Vključi kot avtorja Film [film], [film; izobraževalni DVD] … Režiser TV-serija [TV-serija] Izvršni producent Epizoda TV-serije [epizoda TV-serije] Pisec (avtor) in režiser epizode Podkast [podkast] Voditelj ali izvršni producent Epizoda podkasta [epizoda podkasta] Voditelj epizode Spletni seminar (Webinar) [spletni seminar] Avtor oz. izvajalec Glasbeni album [album], [album posnela skupina …] Skladatelj oz. izvajalec Skladba [skladba], [skladbo posnela …] Izvajalec Umetniško delo [slika], [risba], [grafika] … Umetnik Videoposnetki na spletu (npr. [video] Oseba ali skupina, ki je naložila govor TED, YouTube …) videoposnetek Fotografija [fotografija], [fotografska serija] Avtor fotografije Diapozitivi PowerPoint [diapozitivi PowerPoint], [izročki Avtor predstavitve prosojnic] Avtor Datum Naslov Izvor Založnik URL Režiser, A. (režiser). (2020). Samostojna dela Samostojna dela https://xxxxx Izvršni producent, (2015–2019). Naslov dela [opis dela]. Distribucija. Skladatelj, A. A. (izvršni (2019, 21. julij). Studio. producent). Ime muzeja. Del celote Del celote Umetnik, A. Naslov epizode (št. sezone, V A. Režiser (režiser), Voditelj, A. št. epizode) [opis dela]. Naslov TV-serije . … Ime produkcije. Naslov pesmi [opis dela ]. V Naslov podkasta. Ime produkcije. Na Naslov albuma. Založnik. 62 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA FILMI IN TELEVIZIJSKE SERIJE slo Film ali video Singer, B. (režiser). (2018). Bohemian Rhapsody [film]. 20th Century Fox. V besedilu: Singer (2018) ali (Singer, 2018) ----- Malle, L. (režiser). (1987). Au revoir les enfants [Na svidenje, otroci] [film]. Nouvelles Editions de Films. V besedilu: Malle (1987) ali (Malle, 1987) ----- Jackson, P. (režiser). (2001). The lord of the rings: The fellowship of the ring [film; posebna izdaja na štirih DVD]. WingNut Films; The Saul Zaentz Company. V besedilu: Jackson (2001) ali (Jackson, 2001) TV-serija Brand, J. in Falsey, J. (izvršna producenta). (1990–1995). Northern Exposure [Severna obzorja] [TV- serija]. Cine-Nevada Productions. V besedilu: Brand in Falsey (1990–1995) ali (Brand in Falsey, 1990–1995) Epizoda TV-serije Katleman, M. (režiser in avtor). (1992, 5. oktober). Midnight Sun (4. sezona, 2. epizoda) [epizoda TV- serije]. V J., Brand in J. Falsey (izvršna producenta), Northern Exposure [Severna obzorja]. Cine-Nevada Productions. V besedilu: Katleman (1992) ali (Katleman, 1992) Radijska ali televizijska oddaja iz spletnega arhiva Grilc, J. in Huš, M. (2021, 1. april). Hrbtenica svetovnega internetnega omrežja leži na dnu oceanov [radijska oddaja]. Frekvenca X, VAL 202. https://val202.rtvslo.si/2021/03/frekvenca-x-225/ V besedilu: Grilc in Huš (2021) ali (Grilc in Huš, 2021) ang Forman, M . (Director). (1975). One flew over the cuckoo's nest [Film]. United Artists. V besedilu: Forman (1975) ali (Forman, 1975) ----- Simon, D., Colesberry, R . F., & Kostroff Noble, N. (Executive Producers). (2002–2008). The wire [TV series]. Blown Deadline Productions; HBO. NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 63 ang V besedilu: Simon et al. (2002–2008) ali (Simon et al., 2002–2008) ----- Oakley, B. (Writer), Weinstein, J. (Writer), & Lynch, J. (Director). (1995, May 21 ). Who shot Mr. Burns? (Part one) (Season 6, Episode 25) [TV series episode]. In D. Mirkin, J. L. Brooks, M. Groening, & S. Simon (Executive Producers), The Simpsons. Gracie Films; Twentieth Century Fox Film Corporation. V besedilu: Oakley et al. (1995) ali (Oakley et al., 1995) VIDEO-IN AVDIOPOSNETKI NA SPLETU slo Video na YouTubu in drugi videokanali GQ Sports. (2019, 18. februar). Alex Honnold Breaks Down Iconic Rock Climbing Scenes [video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=R7qSiEKntQA V besedilu: GQ Sports (2019) ali (GQ Sports, 2019) ----- Cutts, S. (2017, 24. november). Happiness [video]. Vimeo. https://vimeo.com/244405542 V besedilu: Cutts (2017) ali (Cutts, 2017) ----- Mrzel, K. (2019, 6. marec). Zdrav zajtrk s Katjo Mrzel [televizijska oddaja]. Dobro jutro, razvedrilni program, RTV 4D. https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174599902 V besedilu: Mrzel (2019) ali (Mrzel, 2019) ----- Petzl sport. (2014, 17. marec). The World's Worst Belayer - Bad belaying techniques [video]. Petzl. https://www.petzl.com/INT/en/Sport/video/The-World-s-Worst-Belayer---Bad-belaying- techniques V besedilu: Petzl sport (2014) ali (Petzl sport, 2014) Govor TED Honnold, A. (2018, april). How I climbed a 3,000-food vertical cliff – without ropes [video]. TED Conferences. https://www.ted.com/talks/alex_honnold_how_i_climbed_a_3_000_ foot_vertical_cliff_without_ropes V besedilu: Honnold (2018) ali (Honnold, 2018) 64 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Spletni seminar (Webinar) Podlogar, T. (2019, 12. november). Webinar o osnovah prehrane kolesarja – Prvič [spletni seminar]. Kineziolog. https://www.kineziolog.si/webinar-o-osnovah-prehrane-kolesarja-prvic/ V besedilu: Podlogar (2019) ali (Podlogar, 2019) Podkast Feelgood. (2020–danes). Znanost dobrega počutja [podkast]. Feelgood. https://znanostdobregapocutja.podbean.com/ V besedilu: Feelgood (2020–danes) ali (Feelgood, 2020–danes) ----- Vedantam, S. (Hast). (2015–danes). Hidden brain [podkast). NPR. https://www.npr.org/series/ 423302056/hidden-brain V besedilu: Vedentam (2015) ali (Vedentam, 2015) Podkast – epizoda Kojić, N. (2021, 8. februar). Vpliv prehrane na reproduktivno zdravje ter posledice skrajnih diet in popularnih trendov [epizoda podkasta]. V Znanost dobrega počutja. FeelGood. https://znanostdobregapocutja.podbean.com/e/45-vpliv-prehrane-na-reproduktivno- zdravje-ter-posledice-skrajnih-diet-in-popularnih-trendov/ V besedilu: Kojić (2021) ali (Kojić, 2021) ----- Glass, I. (voditelj). (2011, August 12). Amusement park (No. 443) [epizoda podkasta]. In This American life. WBEZ Chicago. https://www.thisamericanlife.org/radio-archives/episode/443/ amusement-park V besedilu: Glass (2011) ali (Glass, 2011) ang Giertz, S. (2018, April). Why you should make useless things [Video]. TED Conferences. https://www.ted.com/talks/simone_giertz_why_you_should_make_useless_things V besedilu: Giertz (2018) ali (Giertz, 2018) ----- Fogarty, M. [Grammar Girl). (2016, September 30). How to diagram a sentence (absolute basics) [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=deiEY5Yq1qI V besedilu: Fogarty (2016) ali (Fogarty, 2016) ----- Vedantam, S. (Hast). (2015–present). Hidden brain [Avdio podcast). NPR. https://www.npr.org/ series/423302056/hidden-brain V besedilu: Vedantam (2015–present) ali (Vedantam, 2015–present) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 65 GLASBENI ALBUMI IN SKLADBE slo Glasbeni album Bowie, D. (2016). Blackstar [album]. Columbia. V besedilu: Bowie (2016) ali (Bowie, 2016) ----- Bach, J. S. (2010). The Brandenburg concertos: Concertos BWV 1043 & 1060 [album posnela Academy of St Martin in the Fields]. Decca. (izvirno delo objavljeno 1721) V besedilu: Bach (1721/2010) ali (Bach, 1721/2010) Posamezna skladba Bryan, A. (1996). 18 til I Die [skladba]. Na 18 til I Die. A&M. V besedilu: Bryan (1996) ali (Bryan, 1996) ----- Beyonce. (2016). Formation [skladba]. Na Lemonade. Parkwood; Columbia. V besedilu: Beyonce (2016) ali (Beyonce, 2016) ----- Lennon, J. in McCartney, P. (2000). I want to hold your hand [skladba]. Na The Beatles 1. (izvirna skladba posneta 1963) V besedilu: Lennon in McCartney (1963/2000) ali (Lennon in McCartney, 1963/2000) ang Bach, J. S. (2010). The Brandenburg concertos: Concertos BWV 1043 & 1060 [Album recorded by Academy of St Martin in the Fields]. Decca. (Original work published 1721) V besedilu: Bach (1721/2010) ali (Bach, 1721/2010) ----- Beethoven, L. van. (2012). Symphony No. 3 in E-flat major [Song recorded by Staatskapelle Dresden). On Beethoven: Complete symphonies. Brilliant Classics. (Original work published 1804) V besedilu: Beethoven (1804/2012) ali (Beethoven, 1804/2012) ----- Lamar, K. (2017). Humble [Song). On Damn. Aftermath Entertainment; lnterscope Records; Top Dawg Entertainment. V besedilu: Lamar (2017) ali (Lamar, 2017) 66 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA FOTOGRAFIJE IN ZEMLJEVIDI slo Fotografija Vesel, F. (1905/1911). Triglav [fotografija]. Zbirka fotografij Frana Vesela. http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:IMG-Z237KVMD V besedilu: Vesel (1905/1911) ali (Vesel, 1905/1911) ----- Rinaldi, J. (2016). [serija fotografij dečka, ki se je znašel po zlorabi tistih, ki jim je zaupal]. The Pulitzer Prizes. https://www.pulitzer.org/winners/jessica-rinaldi V besedilu: Rinaldi (2016) ali (Rinaldi, 2016) Zemljevid Münster, S. (1550). Kranjska z Istro, Goriško, Furlanijo [zemljevid]. Zemljevidi slovenskega ozemlja. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-Z53MKWDN V besedilu: Münster (1550) ali (Münster, 1550) ----- Google. (b. d.). [pot vožnje na Google Zemljevidu od Rima v Italiji do Maribora v Sloveniji]. Pridobljeno 20. maja 2021 s https://goo.gl/maps/DN6ecqe6L3wE3LAP6 V besedilu: Google (b. d.) ali (Google, b. d.) ang McCurry, S. (1985). Afghan girl [Photograph]. National Geographic. https://www.nationalgeographic.com/magazine/national-geographic-magazine-50-years- ofcovers/#/ngm-1985-jun-714.jpg V besedilu: McCurry (1985) ali (McCurry, 1985) ----- Google. (n.d.). [Google Maps directions for driving from La Paz, Bolivia, to Lima, Peru]. Retrieved February 16, 2020, from https://goo.gl/YYE3GR V besedilu: Google (n.d.) ali (Google, n.d.) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 67 Spletni mediji DRUŽBENA OMREŽJA Navajamo samo izvirno vsebino spletnih mest na družbenih omrežjih, kot so Twitter, Facebook, Instagram, Linkedln, Reddit, Tumblr idr. Če smo torej na družbenem omrežju odkrili vsebino neke objave v spletnem dnevniku in jo želimo citirati v svojem delu, jo citiramo neposredno iz spletnega dnevnika in ni treba omenjati, da smo povezavo našli na družbenem omrežju. Objave na družbenih omrežjih največkrat vsebujejo samo besedilo, besedilo in avdiovizualno vsebino (fotografije, videoposnetki) ali pa samo avdiovizualno vsebino. Ker največkrat nimajo naslova, na tem mestu napišemo prvih 20 besed besedila. Objave lahko vsebujejo tudi nestandardno črkovanje in velike začetnice, ključnike (ang. hashtag, #), emodžije (ang. emoji, � � � � � � �) itd. Vedno poskušajmo ohraniti isti zapis, torej poskušajmo ohraniti tudi emodžije, vendar jih ne smemo dati v ležeči prikaz. Če čustvenega simbola ne moremo ponoviti, ga opišemo v oglatem oklepaju, npr. [obraz s solzami veselja]. Pri preštevanju besed opisa šteje emodži kot ena beseda. Avtor Datum Naslov Izvor Založnik URL Avtor, A. maj). objavljene vsebine. družbenega Pridobljeno 21. maja omrežja. Twitter in Instagram: (2021, 15. Prvih 20 besed Ime https://xxxx [@uporabniško ime]. (b. d.). Prvih 20 besed 2021 s https://xxxx Ime skupine objavljene vsebine [opis avdiovizualne [@uporabniško ime]. vsebine]. [opis avdiovizualne Facebook in drugi: vsebine]. Avtor, A. Ime skupine. Ime skupine [uporabniško ime]. Uporabniško ime. slo Tvit APA Education [@APAEducation]. (2018, 29. junij). College students are forming mental-health clubs — and they're making a difference @washingtonposton [sličica s povezavo] [tvit]. Twitter. https://twitter.com/apaeducation/status/1012810490530140161 V besedilu: APA Education (2018) ali (APA Education, 2018) ----- 68 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Planinska zveza SI [@planinskazveza]. (2020, 17. december). A veš, ko greš v breg � � � � � � � � � � � � � � � � � � za bajto in češ bit vedno hitrejši � � � � � � � � � � � � � � � � � �? Eni so pa sploh hitri [tvit]. Twitter. https://twitter.com/ planinskazveza/status/1339492122576171008 V besedilu: Planinska zveza SI (2020) ali (Planinska zveza SI, 2020) ----- Čeferin, A. [@uefaceferin]. (2021, 24. april). We will emerge stronger from this crisis, and football stronger than ever, first because we will rise to the tremendous [tvit]. Twitter. https://twitter.com/uefaceferin/status/1385955924557410305 V besedilu: Čeferin (2021) ali Čeferin (2021) Profil na Twitterju Šport TV Slovenija [@SportTVSlovenia]. (b. d.). Tweets [profil na Twitterju]. Pridobljeno 21. maja 2021 s https://twitter.com/SportTVSlovenia Objava na Facebooku Garnbret, J. (2020, 20. april). I've been in my own element the past weekend at the first World Cup of the season!! � � � � � I [priložena slika]. Facebook. https://www.facebook.com/ photo?fbid=311929756965288&set=p.311929756965288 V besedilu: Garnbret (2020) ali (Garnbret, 2020) ----- Gorska reševalna zveza Slovenije. (2020, 4. marec). Pozimi sta v gorah prisotni dve glavni nevarnosti: plazovi in zdrs. Sta v obratnem sorazmerju - trenutno se je v [priložena slika]. Facebook. https://sl-si.facebook.com/158451047611154/photos/a.159550220834570/ 3529995200456705/?type=3&theater V besedilu: Gorska reševalna zveza Slovenije (2020) ali (Gorska reševalna zveza Slovenije, 2020) ----- News from Science. (2020, 17. februar). How NASA's new rover will search for signs of ancient life on Mars [video]. Facebook. https://www.facebook.com/ScienceNOW/videos/how-nasas- new-rover-will-search-for-signs-of-ancient-life-on-mars/230184265491816/ ?__so__=channel_tab&__rv__=related_videos V besedilu: News from Science (2020) ali (News from Science, 2020) Stran na Facebooku ZOO Ljubljana. (b. d.). Domov [stran na Facebooku]. Facebook. Pridobljeno 23. maja 2020 s https://sl-si.facebook.com/zoo.si/ V besedilu: ZOO Ljubljana (b. d.) ali (ZOO Ljubljana, b. d.) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 69 slo Fotografija ali video na Instagramu Slovenia Olympic Team [@sloveniaolympicteam]. (2020, 15. marec). No words needed, just one BIG RESPECT! � � � � � �� @primozroglic can teach us all how to get up EVERYTIME we [fotografija]. Instagram. https:// www.instagram.com/p/CMcDa6Ul5fm/ V besedilu: Slovenia Olympic Team (2020) ali (Slovenia Olympic Team, 2020) ----- Roglic, P. [@primozroglic]. (2019, 23. december). Do you know where Primoz's nickname comes from?� � � �Tomorrow, part two of this series will be published [video]. Instagram. https://www.instagram.com/p/B6bUQJnhCn8/ V besedilu: Roglič (2019) ali (Roglič, 2019) Profil na Instagramu Roglic, P. [@primozroglic]. (b. d.). Posts [profil na Instagramu]. Pridobljeno 23. maja 2020 s https:// www.instagram.com/primozroglic/ V besedilu: Roglic (b. d.) ali (Roglic, b. d.) ----- National Geographic [@natgeo]. (b. d.). IGTV [profil na Instagramu]. Instagram. Pridobljeno 8. decembra 2019 s https://www.instagram.com/natgeo/channel/ V besedilu: National Geographic (b. d.) ali (National Geographic, b. d.) ----- CNN Travel [@cnntravel]. (b. d.). TAGGED [profil na Instagramu]. Instagram. Pridobljeno 13. junija 2019 s https://www.instagram.com/cnntravel/tagged/ V besedilu: CNN Travel (b. d.) ali (CNN Travel, b. d.) Zgodbe na Instagramu Feelgood [@feelgood.si]. (b. d.). A ste za kak trening? [zgodba]. Instagram. Pridobljeno 23. maja 2020 s https://www.instagram.com/stories/highlights/17872745590658875/ V besedilu: Feelgood (b. d.) ali (Feelgood, b. d.) ang Badlands Nat'l Park [@BadlandsNPS]. (2018, February 26). Biologists have identified more than 400 different plant species growing in @BadlandsNPS #DYK #biodiversity [Tweet]. Twitter. https://twitter.com/BadlandsNPS/status/968196500412133379 V besedilu: Badlands Nat'l Park (2018) ali (Badlands Nat'l Park, 2018) ----- White, B. [@BettyMWhite]. (2018, June 21). I treasure every minute we spent together #koko [Image attached] [Tweet]. Twitter. https://twitter.com/BettyMWhite/status/ 1009951892846227456 70 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA ang V besedilu: White (2018) ali (White, 2018) ----- Gaiman, N. (2018, March 22). 100,000+ Rohingya refugees could be at serious risk during Bangladesh's monsoon season. My fellow UNHCR Goodwill Ambassador Cate Blanchett is [Image attached] [Status update]. Facebook. http://bit.ly/2JOxPAD V besedilu: Gaiman (2018) ali (Gaiman, 2018) ----- Community of Multiculturalism. (n.d.). Home [Facebook page]. Facebook. Retrieved October 14, 2020, from https://www.facebook.com/communityofmulticulturalism/ V besedilu: Community of Multiculturalism (n.d.) ali (Community of Multiculturalism, n.d.) ----- Philadelphia Museum of Art [@philamuseum]. (2019, December 3). "It's always wonderful to walk in and see my work in a collection where it's loved, and where people are [Photograph]. Instagram. https://www.instagram.com/p/B5oDnnNhOt4/ V besedilu: Philadelphia Museum of Art (2019) ali (Philadelphia Museum of Art, 2019) ----- National Geographic [@natgeo]. (n.d.). IGTV [Instagram profile]. Instagram. Retrieved December 8, 2019, from https://www.instagram.com/natgeo/channel/ V besedilu: National Geographic (n.d.) ali (National Geographic, n.d.) ----- The New York Public Library [@nypl]. (n.d.). The raven [Highlight]. Instagram. Retrieved January 6, 2020, from https://www.instagram.com/stories/highlights/17962199170163462/ V besedilu: The New York Public Library (n.d.) ali (The New York Public Library, n.d.) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 71 FORUMI IN BLOGI Avtor Datum Naslov Izvor Založnik URL Forum (2021, 15. Forum Naslov https://xxxx Avtor, A. maj). foruma. Naslov objave [objava na Pridobljeno 21. maja Avtor, A. (b. d.). forumu]. 2021 s https://xxxx [@uporabniško Prvih 20 besed objavljene vsebine ime] . [objava na forumu]. Uporabniško ime. Prvih 20 besed komentarja [komentar k objavi na forumu Blog Naslov objave na forumu]. Avtor, A. Blog Naslov Uporabniško ime. Prvih 20 besed objavljene bloga. vsebine. Prvih 20 besed komentarja [komentar k objavi na blogu "Naslov objave"]. slo Objava na spletnem forumu Huš, M. [@McHusch]. (2019, 11. marec). Zakaj novi Boeingi 737 Max padajo z neba in kaj je MCAS? [objava na forumu]. Slo-Tech. https://slo-tech.com/novice/t741551#crta V besedilu: Huš (2019) ali (Huš, 2019) Komentar objave na spletnem forumu pegasus. (2019, 11. marec). Na eno stvar bi opozoril pri Boeingu, ki sicer dela izvrstna letala, le pri 737 so (namenoma?) nekam šlampasti. Pri [komentar k objavi na forumu Zakaj novi Boeingi 737 Max padajo z neba in kaj je MCAS?]. Slo-Tech. https://slo-tech.com/novice/ t741551#crta V besedilu: pegasus (2019) ali (pegasus, 2019) Objava na spletnem blogu Maver, N. (b. d.). 8 razlogov, zakaj ne smete zaupati učitelju športne vzgoje. Drobni trenutki dneva. Pridobljeno 24. februarja 2023 s https://nusamaver.wixsite.com/drobnitrenutkidneva/ single-post/2019/03/03/8-razlogov-zakaj-ne-smete-zaupati-učitelju-športne-vzgoje V besedilu: Maver (b. d.) ali (Maver, b. d.) ----- 72 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo Maze, T. (2016, 10. oktober). Tina in medvedja moč. Tina Maze team to amaze. http://www.tina- maze.com/blog/read/137/tina_and_bear_power V besedilu: Maze (2016) ali (Maze, 2016) Komentar objave na spletnem blogu dada. (2021, 22. april). Zivjo. Za glezenj je najboljs ce se nosi bosonoga obutev. Kar je v gorah, se posebej tezjih poteh (brezpotja, ferate [komentar k objavi na blogu "Pohodniška oprema – brez česa ne greva v gore"]. Lahkih nog naokrog. https://lahkihnog-naokrog.si/2021/04/ pohodniska-oprema.html V besedilu: dada (2021) ali (dada, 2021) ang Little, J. [j450n_l]. (2018, December 12). I'm the first person in the world with a neural-enabled prosthetic hand. Using an specialized prosthetic and a device implanted [Online forum post]. Reddit. https://www.reddit.com/r/AMA/comments/a5jxbe/ im_the_first_person_in_the_world_with_a/ V besedilu: Little (2018) ali (Little, 2018) ----- Gates, B. [thisisbillgates]. (2017, February 27). Philanthropy is small as a part of the overall economy so it can't do things like fund health care or [Comment on the online forum post I'm Bill Gates, co-chair of the Bill & Melinda Gates Foundation. Ask me anything.]. Reddit. https://www.reddit.com/r/IAmA/comments/5whpqs/im_bill_gates_cochair_of_the_bill_m elinda_gates/dea82mk/ V besedilu: Gates (2017) ali (Gates, 2017) ----- Ouellette, J. (2019, November 15). Physicists capture first footage of quantum knots unraveling in superfluid. Ars Technica. https://arstechnica.com/science/2019/11/study-you-can-tie-a- quantum-knot-in-a-superfluid-but-it-will-soon-untie-itself/ V besedilu: Ouellette (2019) ali (Ouellette, 2019) ----- joachimr. (2019, November 19). We are relying on APA as our university style format - the university is located in Germany (Kassel). So I [Comment on the blog post "The transition to seventh edition APA Style"]. APA Style. https://apastyle.apa.org/blog/transition-seventh- edition#comment-4694866690 V besedilu: joachimr (2019) ali (joachimr, 2019) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 73 SPLETNE STRANI Tu podajamo navodila za navajanje konkretnih vsebin na spletnih straneh. Primere citiranja in navajanja spletnih strani, na katerih so objavljeni članki iz revij in časopisov, multimedijski portali (npr. MMC RTV Slovenija, 24ur.com, Siol.net), elektronske knjige, prispevki s kongresov itd., smo prikazali v prejšnjih poglavjih. Uporaba splošnih spletnih strani naj bi služila za ponazoritev s primeri ali popestritev vsebine. Za navajanje teorije, rezultatov raziskav in ostale vsebinske vidike pisnih izdelkov pa je treba uporabiti recenzirane vire (knjige, znanstvene in strokovne revije itd.). Če na splošno omenjamo neko spletno mesto, ne ustvarjamo referenčnega vnosa, ampak v oklepaju navedemo samo URL spletne strani (poglavje 2.11 str. 17). Pri navajanju spletnih strani v seznamu virov moramo biti nekoliko iznajdljivi. Na začetku je avtor ali več avtorjev oz. skupina avtorjev. Pri določanju avtorja spletne strani si lahko pomagamo tako, da avtorja poskušamo izvzeti iz konteksta ali pa ga najdemo na podstrani "o nas". Pri datumu bodimo čim bolj natančni. Navedemo lahko samo leto; leto in mesec; ali pa leto, dan in mesec. Besedilo "Pridobljeno dan. mesec leto s …" vključimo le, če vir nima datuma objave (b. d.) oz. se vsebina lahko s časom spreminja. Datuma, ki je na spletni strani naveden ob zaščiti avtorskih pravic (ang. copyright), ne navajamo kot datuma objave posameznih vsebin te strani. Naslov dela pišemo v ležečem tisku, ime spletne strani pa pokončno. Referenčni vnos zaključimo s povezavo URL na vsebino, ki jo navajamo. Če vir nima datuma objave oz. se vsebina časovno spreminja, moramo pred URL napisati še "Pridobljeno dan. mesec leto s …". Kadar lahko članek oz. prispevek poiščemo v iskalniku na spletni strani (npr. po naslovu), lahko URL skrajšamo (samo začetna stran). Če sta avtor in ime spletne strani enaka, izpustimo ime spletne strani v zapisu reference. Pri oblikovanju referenc spletnih strani sledimo spodnji predlogi: Avtor Datum Naslov Izvor Ime spletne strani URL Avtor, A. (2020). Naslov dela. Ime spletne strani. https://xxxx Avtor, A. in Avtor, (2020, april). Pridobljeno 24. maja 2020 B. s https://xxxx (2020, 9. april ). Skupina avtorjev. (b. d.). slo Prispevek na spletni strani z avtorjem Podlogar, T. (2020, 10. avgust). Proteini za vzdržljivostne športnike? Kineziolog. https://www.kineziolog.si V besedilu: Podlogar (2020) ali (Podlogar, 2020) ----- Bedenk, J. (2020, 27. november). Vzroki za zvin gležnja in kako ukrepati po zvinu? KinVital. http://kinvital.si/vzroki-za-zvin-gleznja-in-kako-ukrepati-po-zvinu/ 74 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA slo V besedilu: Bedenk (2020) ali (Bedenk, 2020) ----- Kraizer, S. (2011, 23. november). Safety On the Internet. Coalition for Children. https://safechild.org/safety-on-the-internet/ V besedilu: Kraizer (2011) ali (Kraizer, 2011) Prispevek na spletni strani kot skupina avtorjev International Federation of Sport Climbing (2021, 18. april). Garnbret defends boulder title, Ondra takes twentieth gold medal in Meiringen. https://www.ifsc-climbing.org/index.php/ news/486-garnbret-defends-boulder-title-and-ondra-takes-twentieth-gold-medal-in- meiringen V besedilu: International Federation of Sport Climbing [IFSC] (2021) ali (International Federation of Sport Climbing [IFSC], 2021) ----- Smučarska zveza Slovenije. (2012, 18. september). Skakalci so si ogledali nove planiške skakalnice. https://www.sloski.si/index.php?t=news&id=7083&l=sl V besedilu: Smučarska zveza Slovenije [SZS] (2012) ali (Smučarska zveza Slovenije [SZS], 2012) ----- Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021, 20. maj). Program Svit je prejel nagrado Prizma. https://www.nijz.si/sl/program-svit-je-prejel-nagrado-prizma V besedilu: Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ] (2021) ali (Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ], 2021) ang Giovanetti, F. (2019, November 16). Why we are so obsessed with personality types. Medium. https://medium.com/the-business-of-wellness/why-we-are-so-obsessed-with-personality- types-577450f9aee9 V besedilu: Giovanetti (2019) ali (Giovanetti, 2019) ----- World Health Organization. (2018, May 24). The top 10 causes of death. https://www.who.int/ news-room/fact-sheets/detail/the-top-10-causes-of-death V besedilu: World Health Organization (2018) ali (World Health Organization, 2018) ----- National Institute of Mental Health. (2018, July). Anxiety disorders. U.S. Department of Health and Human Services, National Institutes of Health. https://www.nimh.nih.gov/health/ topics/anxiety-disorders/index.shtml V besedilu: National Institute of Mental Health (2018) ali (National Institute of Mental Health, 2018) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 75 WIKIPEDIJA Spletna enciklopedija Wikipedija je zelo priljubljena spletna stran pri študentih, profesorji pa se hudujemo, če so vse informacije povzete le po tem viru, saj naj ne bi bil dovolj verodostojen. Pri uporabi Wikipedije je najboljša srednja pot. Wikipedija je odlično izhodišče za spoznavanje določene teme, vendar je to enciklopedija, zato naj informacije služijo predvsem za začetek, in ne za konec našega raziskovanja. Če jo uporabimo in citiramo, bodimo dovolj kritični in poskušajmo poiskati še druge vire o tej temi. Ker je Wikipedija spletna enciklopedija, ki se zelo hitro spreminja in dopolnjuje, moramo pri navajanju te to tudi upoštevati. Zato moramo datum objave oz. zadnje spremembe napisati v celoti (leto, dan. mesec). Če datum ni objavljen, pa uporabimo možnost "(b. d.)". Oblika za pisanje je podobna obliki poglavje v knjigi, ki je opisana v poglavju 4.3 na str. 49. slo Moorov zakon. (2022, 1. oktober). V Wikipedija. https://sl.wikipedia.org/wiki/Moorov_zakon V besedilu: "Moorov zakon" (2022) ali ("Moorov zakon", 2022) ----- Hypertext Transfer Protocol. (2021, 22. maj). V Wikipedia. https://en.wikipedia.org/wiki/ Hypertext_Transfer_Protocol V besedilu: "Hypertext Transfer Protocol" (2021) ali ("Hypertext Transfer Protocol", 2021) ang Oil painting. (2019, December 8). In Wikipedia. https://en.wikipedia.org/w/ index.php?title=Oil_painting&oldid=929802398 V besedilu: "Oil painting" (2019) ali ("Oil painting," 2019) 76 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA IZROČKI PREDAVANJ, OBJAVLJENI NA SPLETU Izročke predavanj, ki so javno objavljeni in so dostopni vsem, lahko citiramo brez omejitev. Izročke predavanj, ki so dostopni samo določenemu krogu ljudi in je za dostop do njih potrebna prijava (npr. spletna učilnica Moodle, intranet zaposlenih), lahko uporabimo samo v delih, namenjenih publiki, ki ima dostop do teh virov (npr. seminarske naloge). V primeru magistrske naloge, ki bo javno objavljena in namenjena širši publiki, pa je uporaba tovrstnih virov z omejenim dostopom neustrezna. V takem primeru moramo tovrstne vire citirati zgolj kot osebno komunikacijo (poglavje 2.10 na str. 16 in poglavje 2.12 na str. 18). slo Predstavitev PowerPoint ali izročki predavanj Filipič, B. (2020). Programi in programiranje [izročki prosojnic]. Moodle/Informatika v športu@FSP. https://moodle.fsp.uni-lj.si/ V besedilu: Filipič (2020) ali (Filipič, 2018) ----- Tušak, M. (2021). Agresivnost in nasilje v šoli [diapozitivi PowerPoint]. Moodle/Obča psihologija@FSP. https://moodle.fsp.uni-lj.si/ V besedilu: Tušak (2021) ali (Tušak, 2021) ----- Surden, H. (2017). Artificial Intelligence and Law Overview [diapozitivi PowerPoint]. SlideShare. https://www.slideshare.net/HarrySurden/harry-surden-artificial-intelligence-and-law- overview V besedilu: Surden (2017) ali (Surden, 2017) ang Canan, E., & Vasilev, J. (2019, May 22). [Lecture notes on resource allocation]. Department of Management Control and Information Systems, University of Chile. https://uchilefau.academia.edu/ElseZCanan V besedilu: Canan and Vasilev (2019) ali (Canan and Vasilev, 2019) ----- Housand, B. (2016). Game on! lntegrating games and simulations in the classroom [PowerPoint slides]. SlideShare. https://www.slideshare.net/brianhousand/gameon-iagc-2016/ V besedilu: Housand (2016) ali (Housand, 2016) ----- Mack, R., & Spake, G. (2018). Citing open source images and formatting references for presentations [PowerPoint slides]. Canvas@FNU. https://fnu.onelogin.com/login V besedilu: Mack and Spake (2018) ali (Mack and Spake, 2018) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 77 Generativna umetna inteligenca (UI) Ob vzponu in tehnološkem razvoju orodij generativne umetne inteligence v zadnjih nekaj letih se srečujemo s številnimi vprašanji in pomisleki o tem, kako zagotoviti dosego ciljev, povezanih z znanstvenim pisanjem in citiranjem po standardu APA, saj je popolna prepoved umetne inteligence nemogoča in nerealna. Orodja umetne inteligence danes uporabljamo za iskanje informacij in idej, povzemanje literature, pisanje, lektoriranje, urejanje, prevajanje in analiziranje besedil, ustvarjanje tabel, slik in videov, ustvarjanje in izpopolnjevanje programske kode ter še mnogo več. Zato morajo biti navodila o načinu uporabe umetne inteligence pri pisanju člankov ter seminarskih in magistrskih nalog jasna in natančna. Zavedati se moramo, da je oddaja dela, ustvarjenega z umetno inteligenco, brez ustrezne navedbe, da besedilo nismo napisali sami, neetična. Pri pisanju je transparentnost o uporabljenih virih zelo pomembna. To pomeni, da moramo opisati vse, kar smo storili, da lahko bralci razumejo, ocenijo in morebiti ponovijo naše delo. Če smo torej pri pisanju besedila uporabili orodja umetne inteligence, je treba v svoje besedilo vključiti citate in reference, povezane z uporabo orodij umetne inteligence. Citati in reference se lahko nanašajo na: • posamezni klepet ali • uporabo orodja umetne inteligence kot celote. NAVAJANJE KLEPETA Z ORODJEM UMETNE INTELIGENCE Večina orodij umetne inteligence, med drugim ChatGPT, Gemini in Copilot, vključuje možnost deljenja oz. skupne rabe, ki uporabniku zagotovi edinstven URL in naslov za vsak klepet. Zato je ustvarjanje reference na posamezni klepet preprosto, saj samo uporabimo najpogostejšo vrsto reference, to je: Avtor. (Datum). Naslov. Vir Za navedbo reference na posamezni klepet z orodjem generativne umetne inteligence upoštevamo spodnjo predlogo: Avtor Datum Naslov Izvor Ime podjetja. (leto, dan. Naslov klepeta [Klepet z generativno Ime oz. model orodja UI. mesec). umetno inteligenco]. https://xxxx Avtor Avtor je podjetje, odgovorno za razvoj orodja umetne inteligence. Npr. OpenAI je avtor ChatGPT-ja, Google pa avtor Geminija. Datum Pri datumu je v referenci treba navesti leto, dan in mesec, ko se je klepet z orodjem umetne inteligence zgodil ali zaključil. Naslov Naslov je naslov klepeta (v ležečem tisku). Sledi mu opis v oglatem oklepaju, ki pojasni naravo vira, npr. [Klepet z generativno umetno inteligenco]. Besedilo v oglatem oklepaju lahko prilagodimo po potrebi. Pri večini orodij umetne inteligence lahko uporabniki urejajo naslov klepeta, zato pred ustvarjanjem 78 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA reference razmislimo o ustreznosti naslova klepeta v orodju umetne inteligence, da bo naslov odražal vsebino našega klepeta in bo razumljiv za bralce. Izvor Izvor se začne z imenom orodja umetne inteligence, ki je lahko splošno (npr. ChatGPT ali Gemini), ali imenom modela (npr. ChatGPT-5 ali Gemini 2.5 Flash). Zadnji del izvora je URL klepeta. Ko delimo URL, lahko uporabnik nadaljuje ta klepet, vendar bo to nadaljevanje shranjeno samo zanj. Drugim bralcem, ki obiščejo URL-povezavo do klepeta, bo dostopna le prvotnega vsebina klepeta. slo OpenAI. (2025, 1. oktober). Znanja Excela za FŠ [Klepet z generativno umetno inteligenco]. ChatGPT. https://chatgpt.com/s/t_68dd82d02d508191b86038275d66cd2a V besedilu: (OpenAI, 2025) ali OpenAI (2025) ----- Google. (2025, 15. april). Yoko Ono's Artistic Talents Explored [Klepet z generativno umetno inteligenco]. Gemini 2.5 Flash. https://gemini.google.com/share/80757410aee2 V besedilu: (Google, 2025) ali Google (2025) ----- Microsoft. (2025, 1. september). Pravilna širina prijema pri bench pressu [Klepet z generativno umetno inteligenco]. Copilot. https://copilot.microsoft.com/shares/ wLfnk9dFXPKkJ6pnw7Tx6 V besedilu: (Microsoft, 2025) ali Microsoft (2025) ang OpenAI. (2025, August 21). High school grammar concepts [Generative AI chat]. ChatGPT. https://chatgpt.com/share/68a77b60-0ee4-800c-9acc-cd3fd573c311 V besedilu: (OpenAI, 2025) ali OpenAI (2025) ----- Google. (2025, May 22). High school grammar concepts overview [Generative AI chat]. Gemini 2.5 Flash. https://g.co/gemini/share/a1306ce12929 V besedilu: (Google, 2025) ali Google (2025) ----- Perplexity AI. (2025, May 20). High school grammar topics [Generative AI chat]. Perplexity. https://www.perplexity.ai/search/a457cb8c-c663-4c9b-b34e-cb03d8108b35 V besedilu: (Perplexity AI, 2025) ali Perplexity AI (2025) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 79 Ne glede na to, katero orodje umetne inteligence smo uporabili, je treba v našem delu opisati tudi, kako smo ga uporabili, npr. v poglavju Metode ali v primerljivem razdelku prispevka. Če v našem delu poglavja Metode ni, lahko uporabo orodja opišemo tudi v uvodu. Na primer, napišemo lahko poved: Uporabili smo ChatGPT (OpenAI, 2025), orodje generativne umetne inteligence, za ustvarjanje seznama osnovnega znanja Excela, ki naj bi ga osvojili študenti Fakultete za šport. Nato lahko po želji podrobneje opišemo, kakšen je bil rezultat poizvedbe v tem orodju, v seznam virov pa vključimo referenco na klepet, kot je prikazano v zgornji tabeli. SPLOŠNO NAVAJANJE ORODIJ UMETNE INTELIGENCE Mogoče je navesti tudi orodje umetne inteligence na splošno in ne posameznega klepeta. To naredimo takrat, kadar bi bilo navajanje določenega klepeta nekoristno, neetično ali kako drugače neprimerno, pa tudi kadar želimo opozoriti na obstoj orodja umetne inteligence, vendar ne želimo navesti določenih informacij iz njega. Splošno navajanje orodij umetne inteligence bi bilo smiselno v naslednjih primerih: • Za urejanje, analizo ali izboljšanja lastnega pisanja: ni nam treba prikazati vseh osnutkov, kot avtor pa moramo preveriti odgovor, ki ga ponudi orodje umetne inteligence, in se prepričati, ali je vsebina pravilna. V poglavju Metode povemo, da smo pri pripravi članka/seminarske ali magistrske naloge uporabili orodje umetne inteligence, in navedemo, katero je to orodje. Ni pa nam treba navajati reference za vsak klepet. • Za ustvarjanje oz. izboljšanje programske kode, npr. kode v R ali SPSS: lahko se odločimo za splošno navedbo orodja umetne inteligence ali pa navedemo referenco na posamezni klepet, odvisno od tega, ali ima programska koda v članku/seminarski ali magistrski nalogi pomembno vlogo ali ne. • Za ustvarjanje tabel, slik in drugih vizualnih predstavitev: v Opombi k tabeli ali sliki omenimo, da smo uporabili orodje umetne inteligence, in navedemo, katero. Pri oblikovanju reference za splošno navajanje orodja generativne umetne inteligence upoštevajmo naslednjo predlogo: Avtor Datum Naslov Izvor Ime podjetja. (leto). Ime orodja UI oz. ime modela [Opis umetne https://xxxx inteligence]. Avtor Kot avtorja modela navedemo podjetje, ki ga je razvilo, npr. OpenAI, Google, Microsoft, Stability AI ... Datum Kot datum navedemo leto, ko je bilo orodje umetne inteligence nazadnje posodobljeno. Če ne poznamo leta modela, postavimo vprašanje kot klepet v orodju umetne inteligence. Če orodje ne navaja datuma zadnje posodobitve, uporabimo datum avtorskih pravic, ki je naveden na spletnem mestu ali v aplikaciji. 80 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA Naslov Naslov je ime orodja umetne inteligence, ki je lahko splošno (npr. ChatGPT, Gemini, Copilot, DALL-E, Imagen, Stable Diffusion, Sora, Veo) ali ime modela (npr. ChatGPT-5, Gemini 2.5 Pro, DALL-E 3), zapisano v ležečem tisku. Besedilo v oglatem oklepaju se uporablja pri dodatnem opisu naslova. Pri uporabi velikih jezikovnih modelov je to "Veliki jezikovni model" (Large language model). Če pa z umetno inteligenco ustvarimo slike oz. videe, se model imenuje "Veliki model za generiranje slike" (Large image generation model) oz. "Veliki model za generiranje videov" (Large video model). Mogoči pa so tudi drugi opisi. Uporabimo opis, ki najbolje ustreza vrsti uporabljenega modela ali orodja umetne inteligence. Izvor Pri izvoru zapišimo samo URL, saj sta ime avtorja in založnika enaka (pri izvoru torej ne ponavljajmo imena založnika). slo Google. (2025). Gemini 2.5 Pro [Veliki jezikovni model]. https://gemini.google.com/ V besedilu: (Google, 2025) ali Google (2025) ----- OpenAI. (2025). ChatGPT Plus [Veliki jezikovni model]. https://chatgpt.com/ V besedilu: (OpenAI, 2025) ali OpenAI (2025) ----- Perplexity AI. (2025). Perplexity [Veliki jezikovni model]. https://www.perplexity.ai/ V besedilu: (Perplexity AI, 2025) ali Perplexity AI (2025) ang Microsoft. (2025). Copilot [Large language model]. https://copilot.microsoft.com/ V besedilu: (Microsoft, 2025) ali Microsoft (2025) ----- OpenAI (2025). ChatGPT Plus [Large language model]. https://chatgpt.com/ V besedilu: (OpenAI, 2025) ali OpenAI (2025) V besedilu dela, na primer v razdelku Metode, opišimo, kako smo uporabili orodje umetne inteligence. Na primer, napišemo lahko poved: Za urejanje članka in podajanje povratnih informacij o razumljivosti besedila smo uporabili ChatGPT (OpenAI, 2025). V opombi avtorja lahko navedemo tudi splošen opis, vendar je treba v besedilu članka vseeno vključiti citat med besedilom. Seznam virov bi zato vključeval referenco na orodje umetne inteligence, kot je prikazano zgoraj. NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 81 Če uporabljamo slike oz. videe, ustvarjene z orodji umetne inteligence, se viri slik in kode QR za videe navedejo samo v polju Opomba. slo Iz "DALL-E [Veliki model za generiranje slik]", avtor OpenAI, 2023, (https://openai.com/dall-e/). ----- Iz "Sora Turbo [Veliki model za generiranje videov]", avtor OpenAI, 2024, (https://sora.chatgpt.com/). ----- Iz "Imagen [Veliki model za generiranje slik]", avtor Google DeepMind, 2023, (https://deepmind.google/models/imagen/?utm_source=chatgpt.com). ----- Iz "Veo 3 [Veliki model za generiranje videov]", avtor Google DeepMind, 2025, (https://deepmind.google/models/veo/). ----- Iz "Copilot [Veliki model za generiranje slik]", avtor Microsoft, 2025, (https://copilot.microsoft.com/). ----- Iz "Bing Image Creator [Velik modeli za generiranje videov]", avtor Microsoft, 2025, (https://www.bing.com/images/create). ang From "DALL-E [Large image generation model]", by OpenAI, 2023, (https://openai.com/dall-e/). ----- From "Sora Turbo [Large video model]", by OpenAI, 2024, (https://sora.chatgpt.com/). ----- From "Imagen [Large image generation model]", by Google DeepMind, 2023, (https://deepmind.google/models/imagen/?utm_source=chatgpt.com). ----- From "Veo 3 [Large video model]", by Google DeepMind, 2025, (https://deepmind.google/models/veo/). ----- From "Copilot [Large image generation model]", by Microsoft, 2025, (https://copilot.microsoft.com/). ----- From "Copilot [Large video model]", by Microsoft, 2025, (https://copilot.microsoft.com/). 82 NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA Zakonodajni in pravni dokumenti Prikazanih je nekaj primerov citiranja zakonodajno-pravnih dokumentov v slovenskem jeziku. Načini citiranja se lahko po posameznih državah razlikujejo. Za več informacij o pripravi različnih vrst pravnih dokumentov glejte The bluebook: A uniform system of citation (Bluebook, 2015). slo Zakon o športu – ZŠpo-1, Uradni list RS, št. 29/2017 z dne 9. 6. 2017. (2017). https://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?sop=2017-01-1523 V besedilu: Zakon o športu – ZŠpo-1 (2017, 67. člen) ali (Zakon o športu – ZŠpo-1, 2017, 67. člen) ----- Splošna deklaracija človekovih pravic, Sprejeta in razglašena z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov št. 217 A (III). (1948, 10. december). V besedilu: Splošna deklaracija človekovih pravic (1948) ali (Splošna deklaracija človekovih pravic, 1948) ----- Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES, Uradni list Evropske unije, št. L 347/50. (2013). V besedilu: Uredba (EU) št. 1288/2013 (2013) ali (Uredba (EU) št. 1288/2013, 2013) ----- Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16. (1991, 23. december). V besedilu: Ustava Republike Slovenije (1991, 39. člen) ali (Ustava Republike Slovenije, 1991, 39. člen) ----- Zakon o ustavnem sodišču uradno prečiščeno besedilo (ZUstS-UPB1), Uradni list RS, št. 64/07. (2007, 16. julij). V besedilu: Zakon o ustavnem sodišču (2007) ali (Zakon o ustavnem sodišču, 2007) ----- Sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-434/18-4. (2019, 31. januar). V besedilu: Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-434/18-4 (2019) ali (Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-434/18-4, 2019) NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA 83 Standardi in patenti Navedemo leto odobritve patenta, ne pa datuma zaprositve za dodelitev patenta. slo Antončič, B. (2013). Patent SI 23886 (A). Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. V besedilu: Antončič (2013) ali (Antončič, 2013) ang Smith, I. M. (1988). U.S. Patent No. 123,445. U.S. Patent and Trademark Office. V besedilu: Smith (1988) ali (Smith, 1988) 84 TABELE IN SLIKE 5 Tabele in slike Tabele in slike omogočajo učinkovito predstavitev velike količine podatkov in naredijo podatke bolj razumljive. Za tabelo je značilna struktura stolpcev in vrstic, vse ostalo, kar nima strukture tabele, se uvršča med slike (npr. grafikoni, fotografije, risbe, ilustracije, sheme). Primarni namen tabel in slik je olajšati razumevanje dela. Tabele in slike uporabimo za prikaz rezultatov raziskave, za povzetek informacij ali za oceno statističnih podatkov. Pri uporabi tabel in slik bodimo previdni, z njimi ne pretiravajmo oz. jih ne uporabljajmo zgolj za okras. Ti elementi morajo imeti svoj namen. Če je namen ponazoriti teoretični model, je slika v obliki sheme verjetno najboljša rešitev. Včasih je možnih tudi več pristopov. Če želimo prikazati rezultate raziskave po skupinah, je tabela verjetno boljša rešitev, saj bo bralcu omogočala natančen vpogled v rezultate vsake skupine posebej. Če pa želimo prikazati razlike med skupinami, bo slika v obliki grafikona boljša izbira. Pri uporabi tabel in slik prikaza podatkov ne podvajajmo. Če so podatki prikazani v tabeli, jih ni treba še enkrat prikazovati v sliki – in obrnjeno. Pri pisanju upoštevajmo znanstveno načelo parsimoničnosti, kar pomeni, da čim več povemo s čim manj besedami in prikazi. Tabele in slike morajo biti v besedilu levo poravnane brez oblivanja besedila – "V vrstici z besedilom". V nadaljevanju so prikazana splošna navodila za oblikovanje tabel in slik. Številčenje Vse tabele in slike številčimo od prve do zadnje po vrsti. Pri tem se delo (seminarska naloga, magistrsko delo, članek ipd.) obravnava kot celota od prve do zadnje strani. Če imamo npr. v Uvodu eno tabelo, eno v Metodi dela in nato še dve v Rezultatih, bo tabela v Uvodu dobila zaporedno številko 1, tabela v poglavju Metode dela zaporedno številko 2 in tabeli v Rezultatih zaporedni številki 3 in 4. Isto pravilo velja za slike. Tabela 1 Slika 1 Tabela 2 Slika 2 Tabela 3 Slika 3 … … TABELE IN SLIKE 85 Kopiranje ali povzemanje – sklicevanje na vire Če smo tabelo oz. sliko oblikovali sami na podlagi lastnih podatkov, navajanje vira ni potrebno. Če pa tabelo ali sliko v celoti ponatisnemo (kopiramo) ali samo povzemamo, moramo v polju Opomba navesti vir. Pred navedbo vira napišemo "Iz" (za kopiranje v celoti) ali "Povzeto po" (za delno povzemanje). Pred navedbo avtorjev del pa napišemo "avtor" ali "avtorica"; "avtorja" ali "avtorici"; "avtorji". V angleščini je "From" ali "Adapted from" in "by". Oblika za navajanje vira pri tabelah in slikah je nekoliko drugačna od postavitve elementov v seznamu virov. Posamezni elementi so med seboj ločeni z vejico in na koncu citata vira je pika. Če vir katerega od elementov nima, npr. avtorja ali skupine avtorjev, ta element izpustimo (npr. citat iz Wikipedije). Pri oblikovanju referenc pod tabelami in slikami sledimo spodnji predlogi: Naslov Avtor Leto Izvor Povzeto po "Naslov avtor A. Avtor, leto, Ime založnika, str. xx. knjige", avtorja A. Avtor in B. Ime založnika, str. xx (https://xxxx ali Iz "Naslov članka", Avtor, https://doi.org/xxxx). Povzeto po "Naslov avtorji A. Avtor, B. Avtor, Ime revije, letnik(številka), str. xx. spletne strani", C. Avtor in Č. Avtor, Ime revije, letnik(številka), str. xx Iz "Naslov diplomskega avtorji Ime skupine (https://doi.org/xxxx ali https://xxxx). dela", avtorjev, virov, ki so citirani pri tabelah in slikah, ne dodajamo v seznam virov na koncu dela slo Knjiga Povzeto po "Od začetka do konca", avtorici M. Ulaga in T. Kajtna, 2019, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, str. 71. ----- Iz "ACT made simple", avtor R. Harris, 2009, New Harbinger Publications, str. 45. ----- Povzeto po "Feminist therapy (2nd ed.)", avtorica L. S. Brown, 2018, American Psychological Association, str. 125 (https://doi.org/10.1037/0000092-000). Knjiga, ki jo je izdala skupina avtorjev Iz "Publication Manual of the American Psychological Association", avtorji American Psychological Association, 2010, str. 140. Poglavje v knjigi Iz "Vadba moči", avtor N. Šarabon, 2007, V B. Škof (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport, str. 267. 86 TABELE IN SLIKE slo Diplomsko ali magistrsko delo oz. doktorska disertacija Iz "Vpliv staršev na uspeh športnika", avtorica K. Vizjak, 2020, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, str. 25 (https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77928). ----- Povzeto po "Analiza strukture in povezanosti izbranih potencialnih dimenzij modela uspešnosti športnikov s pomočjo ekspertnega sistema Sport manager", avtorica M. Ulaga, 2001, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, str. 108–111 (https://repozitorij.uni- lj.si/IzpisGradiva.php?id=1585). Članek Povzeto po "A comparison of leading theories for the prediction of goal-directed bahaviours", avtorja R. P. Bagozzi in S. K. Kimmel, 1995, British Journal of Social Psychology, 34(4), str. 442. ----- Iz "Individual Differences in Activation of the Parental Care Motivational System: Assessment, Prediction, and lmplications", avtorji E. E. Buckels, A. T. Beall, M. K. Hafer, E. Y. Lin, Z. Zhou in M. Schaller, 2015, Journal of Personality and Sociol Psychology, 108(3), str. 501 (https://doi.org/ 10.1037/pspp0000023). ----- Povzeto po "Flow and satisfaction with life in elite musicians and top athletes", avtorji K. Habe, M. Biasutti in T. Kajtna, 2019, Frontiers in psychology, 10, str. 4 (https://doi.org/10.3389/ fpsyg.2019.00698). Wikipedija Iz "Tabela odvodov", 2020, V Wikipedija (https://sl.wikipedia.org/wiki/Tabela_odvodov). Glej poglavje Avtorske Slika iz članka na spletni strani pravice Avtor fotografije Reuters. Iz "Na Japonskem peticija proti OI; izredne razmere podaljšane", avtor R. K., 2021, MMC RTV Sovenija (https://www.rtvslo.si/sport/oi-2020/na-japonskem-peticija-proti-oi- izredne-razmere-podaljsane/579366). ----- Avtor fotografije Klemen Zibelnik. Iz "Skakalci so si ogledali nove planiške skakalnice", avtor Smučarska zveza Slovenije, 2012 (https://www.sloski.si/index.php?t=news&id=7083&l=sl). ang Adapted from "Individual Differences in Activation of the Parental Care Motivational System: Assessment, Prediction, and Implications", by E. E. Buckels, A. T. Beall, M. K. Hafer, E. Y. Lin, Z. Zhou, and M. Schaller, 2015, Journal of Personality and Sociol Psychology, 108(3), p. 501 (https://doi.org/ 10.1037/pspp0000023). ----- From "Narrative therapy (2nd ed.)", by S. Madigan, 2019, American Psychological Association, p. 103 (https://doi.org/10.1037/0000131-000). ----- Adapted from "2017 Poverty Rate in the United Stotes", by U.S. Census Bureau, 2017 (https://www.census.gov/library/visualizations/2018/comm/acs-poverty-map.html). TABELE IN SLIKE 87 Sklicevanje v besedilu Na vsako tabelo ali sliko se je treba nekje v besedilu tudi sklicevati. Sklicujemo se tako, da navedemo ime tabele oz. slike in njeno zaporedno številko ter opišemo, kaj naj bralec išče v tabeli oz. sliki. V kratkem odstavku opišemo vsebino prikaza, lahko gre le za stavek ali dva, vendar pa je ta tekstovni opis pravzaprav sestavni del tabele oz. slike. Če se sklicujemo na tabelo ali sliko v oklepaju, pred sklicem napišemo " glej". Nekaj primerov: Kot je prikazano v Tabeli 1, demografske značilnosti … Slika 2 prikazuje dogodke, povezane z … … rezultatov testiranja (glej Tabelo 3). pišemo z veliko ime tabele ali slike … primerjava skupin (glej Sliki 4 in 7). začetnico: Tabela 1, V tabeli na str. 5 vidimo … Slika 4 … Na Sliki so prikazane … V zgornji (spodnji) Tabeli so prikazani … Slika na strani 23 prikazuje … Avtorske pravice Pri kopiranju slik ali tabel moramo upoštevati avtorske pravice, tako kot pri navajanju povzetkov oz. citatov med besedilom. Če nekaj najdemo na spletu, v knjigi ali članku, to še ne pomeni, da imamo pravico reproducirati v svojem dokumentu. Vsak, ki ima avtorske pravice npr. za sliko, ima tudi pravico povedati, kako se ta lahko uporablja. V nadaljevanju se osredotočamo na reprodukcijo slik oz. fotografij. Podobno velja za tabele. Če želimo ugotoviti, ali je dovoljeno reproducirati sliko, moramo poiskati avtorske pravice za to sliko. V nadaljevanju je prikazanih nekaj primerov izjav o avtorskih pravicah. SIMBOL "©" ALI BESEDA "COPYRIGHT", "VSE PRAVICE PRIDRŽANE" OZ. "ALL RIGHTS RESERVED" Copyright (©) pomeni, da so vse pravice pridržane. Če želimo reproducirati na tak način zaščiteno sliko, moramo najprej dobiti pisno dovoljenje imetnika avtorskih pravic, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji: • če gre za akademski vir – večina znanstvenih, tehničnih in medicinskih založnikov omogoča reproduciranje slik brez pridobitve dovoljenja, s tem da moramo seveda navesti vir, od kod smo sliko pridobili; 88 TABELE IN SLIKE • če gre za nakup komercialne fotografije – npr. nakup licence na spletni strani za fotografije (npr. Reuters, iStock, ShutterStock, Getty Images); če tako sliko najdemo na spletu, v časopisu itd., je ne smemo reproducirati, razen če kupimo svojo licenco; • če gre za pošteno uporabo avtorsko zaščitenih virov – iskanju dovoljenja za reprodukcijo avtorsko zaščitene slike se lahko izognemo, če se naša uporaba šteje kot "poštena". To pomeni, da se uporablja v akademskem delu in ne za dobiček (npr. seminarska naloga, članek v reviji); da slika predstavlja manjši del celote in da njena reprodukcija ne bo škodovala avtorju izvirnika; pri tem pa ne smemo pozabiti navesti vira, v katerem smo sliko dobili. Če ne izpolnjujemo katerega izmed navedenih treh pogojev, moramo pridobiti dovoljenje. Najbolje je, da se obrnemo na imetnika avtorskih pravic. Kadar gre za velikega izdajatelja, ima verjetno svoj urad, ki obravnava take zahteve, v nasprotnem primeru obiščemo spletno stran, ki verjetno vsebuje vse potrebne podatke, na koga se moramo obrniti. V oklepaju je povezava do primera opisa avtorskih pravic na spletu za časopis Dnevnik (https://www.dnevnik.si/dd/pogoji/avtorske-pravice). AVTORSKE PRAVICE "CREATIVE COMMONS" ALI "CC" Na splošno lahko licence Creative Commons omogočajo reproduciranje in/ali prilagajanje dela (vključno s slikami) brez pridobitve dovoljenja imetnika avtorskih pravic, pod pogojem, da smo izvirnemu avtorju dali priznanje v obliki izjave o avtorskih pravicah. Posebni pogoji licenc Creative Commons se razlikujejo, zato vedno preverimo licenco, povezano z uporabljeno sliko, da ugotovimo, kaj lahko storimo (https://creativecommons.org/). JAVNA DOMENA Ti viri niso vezani na avtorske pravice. To pomeni, da jih lahko kopiramo in/ali prilagajamo, kakor želimo, dokler izvirnemu avtorju pripišemo avtorske pravice, torej ga navedemo kot avtorja. AVTORSKE PRAVICE NISO NAVEDENE Če avtorske pravice niso navedene, obravnavamo delo kot avtorsko zaščiteno, torej so vse pravice pridržane (copyright). OBLIKOVANJE TABEL 89 Oblikovanje tabel Splošna navodila za oblikovanje tabel so zbrana v spodnjih točkah, pomagamo si lahko tudi s primeri, ki so prikazani v nadaljevanju poglavja. 1. Vsaka tabela mora imeti svoj naslov. Naslov je nad tabelo. Naslov začenjamo z besedo "Tabela", sledi zaporedna številka. V novi vrstici (Shift + Enter) je kratek opis, kaj tabela prikazuje. Na koncu naslova ni pike. Besedilo "Tabela" in številka tabele sta odebeljena, opis tabele je v poševnem tisku. na koncu naslova ni pike Tabela 1 Osebnostne poddimenzije glede na vprašalnik Velikih 5 pri moških in ženskah 2. V tabeli izrišemo le vodoravne črte, in sicer zgornjo in spodnjo črto ter črto, ki loči glavo tabele od podatkov. Navpičnih črt v tabeli ne izrisujemo. 3. Tabele lahko vsebujejo različne glave, odvisno od narave in razporeditve podatkov. Vsaka tabela mora imeti glavo, v kateri navedemo naslove stolpcev, vključno z naslovom skrajno levega stolpca. Velikokrat se za naslov skrajno levega stolpca uporablja izraz "Spremenljivka", če nimamo ustreznejšega naslova. Pri naslovih stolpcev se uporabljajo tudi standardne okrajšave in simboli za netehnične izraze (npr. št. – število, % – odstotki, s – sekunde, min – minute, hr – ure itd.), pri statističnih izračunih pa uporabljamo splošno sprejete simbole ( χ M – aritmetična sredina, SD – standardna deviacija, 2 – hi- kvadrat, r – korelacijski koeficient, p – statistična pomembnost ipd.). Vse statistične oznake morajo biti v ležečem tisku. Za vse te standardne okrajšave razlaga ni potrebna. 90 OBLIKOVANJE TABEL 4. Pod tabelo je področje Opombe. Besedilo "Opomba" (oz. "Note" v angleščini) napišemo v ležečem tisku in dodamo piko, sledi vsebina opombe v pokončnem tisku. Tabele lahko vsebujejo tri vrste opomb: I. SPLOŠNE OPOMBE – razlaga okrajšav, simbolov, kratic itd.; razlaga uporabe krepke oz. ležeče pisave in uporaba npr. oklepajev; sem sodijo tudi citati virov. Citat vira je vedno na zadnjem mestu pri prikazu splošnih opomb. Opomba. Obremenitve, večje od 0,45, so prikazane krepko. M = postopek ujemanja; N = postopek neusklajenosti. Povzeto po "Primerjava … II. POSEBNE OPOMBE – sprotne opombe v besedilu, ki se nanašajo na določen stolpec, vrstico ali celico. Pišemo jih v obliki malih tiskanih črk (a, b, c itd.) v nadpisanem slogu. Črko v nadpisanem slogu zapišemo pri imenu stolpca, vrstice ali vrednosti celice. Razlago pa v novi vrstici za splošnimi opombami v polju Opombe. a b n=25. Udeleženec ni končal preizkusa. III. VERJETNOSTNE OPOMBE – opombe rezultatov testiranja hipotez. Rezultate, ki so statistično značilni, lahko označimo s senčenjem ali s krepko pisavo, v tem primeru gre za p < 0,05. Za prikaz različnega nivoja statistične značilnosti uporabimo različno število zvezdic (*) v nadpisanem slogu. * ** *** p < 0,05. p < 0,01.p < 0,001. Če želimo v isti tabeli razlikovati med eno- in dvosmernim testiranjem, uporabimo znak * za dvosmerno testiranje in † (dagger) za enosmerno. Oba znaka pišemo nadpisano. * ** † †† p < 0,05, dvo smerno. p < 0,01, dvo smerno. p < 0,05 enosmerno. p < 0,01 enosmerno Če uporabimo vse tri vrste opomb, jih pišemo v istem vrstnem redu, kot so opisane zgoraj (splošne, posebne in verjetnostne opombe), vsaka se začne v novi vrstici (Shift + Enter). Če neke opombe nimamo, jo izpustimo. Opomba. Obremenitve, večje od 0,45, so prikazane krepko. M = postopek ujemanja; N = postopek neusklajenosti. Povzeto po "Primerjava … a b n=25. Udeleženec ni končal preizkusa. * ** *** p < 0,05. p < 0,01.p < 0,001. OBLIKOVANJE TABEL 91 5. Številske podatke pišemo na dve decimalni mesti natančno (razen če so specifične zahteve revije ali publikacije drugačne). 6. Če vsebino tabele prikažemo v več nivojih, so le ti zamaknjeni za 0,5 cm. Prav tako naredimo viseči zamik 0,5 cm, če se besedilo prelomi (glej Tabele 3, 4, 5, 10, 11 in 14). 7. V besedilu se na vsako tabelo tudi sklicujemo in jo na kratko opišemo (podrobnosti na str. 80). 8. Tabele naj bi bile načeloma na eni strani. Če je tabela prevelika po dolžini, jo lahko prelomimo na več strani. Pri tem moramo paziti, da na novi strani v tabeli ponovimo glavo tabele in ne izrišemo spodnje vodoravne črte na prvi strani tabele, saj tabela še ni končana in se nadaljuje na naslednji strani (primer Tabela 15 na str. 95). Namig: Glave tabele na novi strani ne rišemo ročno, ampak uporabimo orodje za samodejno ponovitev glave tabele (Postavitev/Ponovi naslovne vrstice). Če je tabela preširoka za prikaz na pokončni postavitvi strani, tabelo izrišemo v ležeči postavitvi, tako da list v dokumentu obrnemo ležeče. V nadaljevanju so prikazani primeri tabel, ki ustrezajo standardu APA. Prvi dve tabeli imata pod seboj tudi kratek opis in sklic na tabelo, kar je obvezno za vse tabele v besedilu. Od tretje tabele so ti opisi izpuščeni. Od devete tabele bomo zaradi lažjega razumevanja risanja tabel prikazali še nekaj primerov, povzetih iz knjige Publication manual of the American Psychological Association (American Psychological Association, 2010, 2020). PRIMER FAKTORSKE ANALIZE – LASTNE VREDNOSTI KOMPONENT Tabela 1 Lastne vrednosti faktorjev in pojasnjena varianca Komponente Začetne lastne vrednosti Skupna % variance Kumulativni % 1 6,10 10,17 10,17 2 3,42 5,70 15,87 3 2,70 4,51 20,38 4 2,29 3,82 24,20 5 2,16 3,59 27,79 6 1,98 3,29 31,09 … Ekstrahirani faktorji pojasnijo dokaj majhen delež skupne variance, po tretjem ekstrahiranem faktorju vsak nadaljnji faktor pojasni manj kot 4 odstotke skupne variance (glej Tabelo 1). 92 OBLIKOVANJE TABEL PRIMER ANALIZE VARIANCE Tabela 2 Osebnostne poddimenzije glede na vprašalnik Velikih 5 pri moških in ženskah Osebnostne Moški Ženske ANOVA poddimenzije M SD M SD F p Lestvica iskrenosti 35,41 6,00 34,62 5,40 0,57 0,45 Aktivnost 42,34 5,32 42,62 6,84 0,08 0,78 Dominantnost 42,26 5,06 41,49 5,25 0,74 0,39 Sodelovanje 43,02 4,69 42,32 5,19 0,68 0,41 Prijaznost 39,52 4,99 40,35 4,68 0,91 0,34 Natančnost 41,33 6,34 42,43 7,59 0,90 0,34 Vztrajnost 47,35 5,73 47,97 5,35 0,38 0,54 Kontrola čustev 40,80 6,10 36,81 7,29 12,91 0,00 Kontrola impulzov 36,88 6,06 34,35 6,29 5,51 0,02 Odprtost za kulturo 41,95 5,78 41,68 6,42 0,07 0,79 Odprtost za izkušnje 42,22 5,18 42,68 5,02 0,25 0,62 Opomba. Povzeto po "Psihološki profil vodilnih slovenskih športnih delavcev", avtorica T. Kajtna, 2006, Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, str. 212. V Tabeli 2 so prikazane razlike v osebnostnih poddimenzijah pri moških in ženskah. Rezultati kažejo, da se med spoloma pojavljajo razlike v poddimenzijah kontrola čustev in kontrola impulzov, v obeh poddimezijah so višje rezultate dosegli moški. PRIMER OPISNE STATISTIKE Tabela 3 Opisne statistike za osebnostne dimenzije in značilnosti koncentracije pri učencih OŠ Jurček Dimenzija M SD Min Max Asimetrija Sploščenost Osebnostne dimenzije Energija 83,68 9,97 46,00 111,00 –0,30 1,07 Sprejemljivost 81,58 7,81 64,00 107,00 0,11 0,05 Vestnost 89,88 10,70 69,00 116,00 0,12 –0,58 Čustvena stabilnost 75,12 10,89 41,00 106,00 –0,13 1,36 Odprtost 84,47 10,38 58,00 108,00 0,07 –0,41 Koncentracija Število pregledanih 422,77 78,57 229,00 643,00 –0,02 –0,08 znakov Mera koncentracije 154,22 37,44 73,00 276,00 0,33 0,62 Napake 26,97 21,91 4,00 123,00 2,15 5,75 OBLIKOVANJE TABEL 93 PRIMER T-TESTA Tabela 4 Primerjava osebnostnih dimenzij in koncentracije pri fantih in dekletih na OŠ Jurček Dimenzija Fantje Dekleta t p M SD M SD Osebnostne dimenzije Energija 83,46 8,39 83,96 11,79 –0,26 0,79 Sprejemljivost 82,52 7,69 80,36 7,88 2,25 0,05 Vestnost 89,71 10,12 90,10 11,52 –0,19 0,85 Čustvena stabilnost 76,26 10,36 73,64 11,47 1,75 0,11 Odprtost 84,38 10,53 84,58 10,28 –0,10 0,92 Koncentracija Število pregledanih 426,78 75,54 417,54 82,83 0,62 0,53 znakov Mera koncentracije 156,20 36,70 151,64 38,59 3,17 0,00 Napake 26,17 21,30 28,02 22,86 –0,45 0,66 Opomba. Prikazane so povprečne vrednosti in standardni odklon za fante (n = 82) in dekleta (n = 79) ter rezultati t-testa med spoloma v posameznih dimenzijah. PRIKAZ ENOSMERNE ANALIZE VARIANCE Tabela 5 Primerjava osebnostnih dimenzij in koncentracije učencev OŠ Jurček glede na triado Dimenzija 1. triada 2. triada 3. triada ANOVA M SD M SD M SD F p Osebnostne dimenzije Energija 84,43 9,07 82,54 8,98 84,03 12,23 0,40 0,67 Sprejemljivost 79,86 7,60 82,85 7,17 82,41 8,64 3,76 0,04 Vestnost 88,66 8,95 89,95 9,67 91,47 13,82 0,64 0,53 Čustvena stabilnost 74,09 13,29 77,10 8,68 74,13 9,55 0,98 0,38 Odprtost 83,73 9,17 85,67 10,49 84,03 11,92 0,40 0,67 Koncentracija Število pregledanih 427,93 74,53 437,64 80,75 397,53 77,66 2,51 0,09 znakov Mera koncentracije 150,70 35,63 165,13 42,14 145,75 31,22 2,75 0,07 Napake 33,25 29,49 23,31 14,20 22,81 14,88 3,03 0,05 94 OBLIKOVANJE TABEL DVA PRIMERA KORELACIJSKE TABELE Tabela 6 Prikaz korelacij s Pearsonovim koeficientom med osebnostnimi potezami in koncentracijo za učence OŠ Jurček Dimenzija 1 2 3 4 5 6 7 8 1. Napake — 2. Energija –0,11 — 3. Sprejemljivost –0,11 0,18* — 4. Vestnost –0,17 0,45*** 0,23** — 5. Čustvena stabilnost 0,02 0,10 0,15 –0,05 — 6. Odprtost –0,09 0,45*** 0,35*** 0,45 0,08 — 7. Število pregledanih 0,22* –0,15 0,11 0,02 –0,19* –0,07 — znakov 8. Mera koncentracije –0,37*** –0,09 0,18 0,10 –0,20* 0,01 0,80*** — Opomba. *p < 0,05. **p < 0,01. ***p < 0,001. Tabela 7 Opisna statistika in korelacije za spremenljivke v podjetju Računalce Spremenljivke n M SD 1 2 3 4 5 1. Notranji – zunanji status a 3.697 0,43 0,49 – 2. Delovna uspešnost 2.134 3,14 0,62 –0,08* – 3. Izhodiščna plača b 3.697 1,01 0,27 0,45** –0,01 – 4. Naknadno napredovanje 3.697 0,33 0,47 0,08** 0,07** 0,04* – 5. Organizacijski mandat 3.697 6,85 6,62 –0,29** 0,09** 0,01 0,09** – Opomba. a 0 = notranji status in 1 = zunanji status. b Zaradi ohranjanja zaupnosti plače je bila izvedena linearna transformacija izhodiščnih vrednosti plače za vse menedžerje. Standardni odklon (0,27) si lahko razlagamo kot 27 % povprečne izhodiščne plače za vse menedžerje. Tako ± 1 SD vključuje razpon začetnih plač od 73 % (tj. 1,00 – 0,27) do 127 % (tj. 1,00 + 0,27) povprečnih izhodiščnih plač za vse menedžerje. * ** p < 0,05 . p < 0,01. OBLIKOVANJE TABEL 95 PRIMER TABELE ZA IZRAČUN HI KVADRATA Tabela 8 Nivo anksioznosti po Becku, kjer je prikazano število odgovorov od študentov iz vseh treh fakultet Fakulteta Nivo anksioznosti Skupaj 1 2 3 4 Fakulteta za šport 17 21 8 4 50 Filozofska fakulteta 8 17 14 16 55 Akademija za glasbo 9 9 15 5 38 Skupaj 34 47 37 25 143 χ2 18,30*** ***p < 0,001. PRIMER TABELE KORELACIJE, V KATERI SO PREDSTAVLJENI REZULTATI ZA DVA VZORCA Tabela 9 Povzetek interkorelacij, aritmetičnih sredin in standardnih odklonov za rezultate na BSS, BDI, SAFE in MEIM glede na raso Mera 1 2 3 4 M SD 1. BSS — 0,54* 0,29* –0,23* 1,31 4,32 2. BDI 0,54 — 0,34* –0,14* 8,33 7,76 3. SAFE 0,19* 0,30* — –0,074 47,18 13,24 4. MEIM –0,09 –0,11 –0,08 — 47,19 6,26 M 1,50 9,13 39,07 37,78 SD 3,84 7,25 13,17 7,29 Opomba. Interkorelacije za Afroameričane (n = 296) so predstavljene nad diagonalo, za evroameriške udeležence (n = 163) pa pod diagonalo. Povprečne vrednosti in standardni odkloni za afroameriške študente so v stolpcih, za evroameriške pa v vrsticah. Na vseh lestvicah višji rezultat pomeni bolj ekstremno odgovarjanje v smeri ocenjevane dimenzije. BSS = Beckova lestvica samomorilnosti; BDI = Beckova lestvica depresivnosti; SAFE = Družbeni, odnosni, družinski in okoljski akulturalni stres; MEIM = Lestvica večskupinske etnične identitete. Povzeto po "An Empirical Investigation of Acculturative Stress and Ethnic Identity as Moderators for Depression and Suicidal Ideation in College Students", avtorji R. L. Walker, L. R. Wingate, E. M. Obasi in T. E. Joiner, 2008, Cultural Diversity and Ethnic Minority Psychology, 14(1), str. 79. * p < 0,05. 96 OBLIKOVANJE TABEL PRIMER TABELE Z OPISOM ZNAČILNOSTI VZORCA Tabela 10 Osebne in družinske značilnosti kot delež vzorca Značilnost Mati Oče Otrok (N = 750) (N = 466) (N = 750) Opredelitev Mehičan 77,21 71,01 41,06 Ameriški Mehičan 22,84 29,00 59,03 Rojen a Mehika 74,22 (38,25) 80,07 (44,21) 29,79 Združene države 25,88 (61,82) 20,04 (55,80) 70,32 Jezikovna preferenca b Angleščina 30,26 (52,79) 23,26 (52,77) 82,56 (70,03) Španščina 69,89 (48,31) 76,81 (48,34) 17,50 (30,09) Zaposlitveni status c Zaposlen 63,60 (46,64) 96,65 (97,18) Brezposeln 11,21 (3,50) 3,55 (2,93) Gospodinja 25,24 Opomba. Povzeto po "Campling and Recruitment in Studies of Cultural Influences on Adjustment: A Case Study With Mexican Americans", avtorji M. W. Roosa, F. F. Liu, M. Torres, N. A. Gonzales, G. P. Knight in D. Saenz, 2008, Journal of Family Psychology, 22(2), str. 299. a b Podatki so za vse ženske ali moške in niso omejeni na starše oz. odrasle v starostni skupini. Podatki so za matere in očete oz. za vse odrasle osebe, stare 18 let in več, za otroke pa od 15 do 17 let. c Podatki so za vse ženske, ne samo za matere, medtem ko so pri moških podatki omejeni na očete. OBLIKOVANJE TABEL 97 DVA PRIMERA TABELE Z INTERVALI ZAUPANJA Tabela 11 Teža, nezadovoljstvo s telesom in obnašanje, usmerjeno v nadzorovanje teže, ter verjetnost pojavljanja samomorilnih misli Spremenljivka Nepopravljen Popravljen glede na demografske značilnosti V 95 % IZ V 95 % IZ Teža Mladi moški 0,97 [0,78; 1,21] 0,94 [0,75; 1,19] Mlade ženske 1,06 [0,88; 1,26] 1,02 [0,85; 1,23] Nezadovoljstvo s telesom Mladi moški 0,88 [0,50; 1,54] 0,99 [0,56; 1,75] Mlade ženske 1,06 [0,77; 1,46] 1,02 [0,74; 1,42] OUNT Mladi moški 0,81 [0,54; 1,24] 0,77 [0,50; 1,19] Mlade ženske 0,89 [0,65; 1,21] 0,93 [0,68; 1,27] Opomba. V = verjetnost; IZ = interval zaupanja; OUNT = obnašanje, usmerjeno v nadzorovanje teže. Povzeto po "Are Body Dissatisfaction, Eating Disturbance, and Body Mass Index Predictors of Suicidal Behavior in Adolescents? A Longitudinal Study", avtorji S. Crow, M. E. Eisenberg, M. Story in D. Neumark-Sztainer, 2008, Journal of Consulting and Clinical Psychology, 76(5), str. 890. Tabela 12 Ocenjena razdalja (cm) za črkovne in številčne dražljaje Pogoj M SD 95 % IZ SM ZM Črke 14,51 28,62 5,47 23,68 Številke 31,83 33,25 21,23 42,40 Opomba. IZ = interval zaupanja; SM = spodnja meja; ZM = zgornja meja. Iz "Publication Manual of the American Psychological Association", avtorji American Psychological Association, 2010, str. 140. 98 OBLIKOVANJE TABEL PRIMER REGRESIJE Tabela 13 Prediktorji moralnega obnašanja Spremenljivka Model 1 Model 2 B B 95 % IZ Konstanta 3,192** 2,99** [2,37; 3,62] Spol 0,18* 0,17 [–0,00; 0,33] Starost –0,06 –0,05 [–0,14; 0,03] Socialna zaželenost –0,08** –0,08** [–0,10; –0,05] Internalizacija moralne identitete –0,17** –0,16** [–0,26; –0,06] Simbolizacija moralne identitete 0,07* 0,06 [–0,01; 0,12] Zaznava moralne pozornosti 0,07* [0,00; 0,13] Razmišljanje o moralni pozornosti –0,01 [–0,08; 0,06] R2 0,29 0,31 F 19,07** 14,46** ∆R2 0,01 ∆F 2,39 Opomba. N = 242. IZ = interval zaupanja. Povzeto po "Moral Attentiveness: Who Pays Attention to the Moral Aspects of Life?", avtor S. J. Reynolds, 2008, Journal of Applied Psychology, 93(5), str. 1035. * ** p < 0,05 . p < 0,01. OBLIKOVANJE TABEL 99 PRIMER MULTIPLE REGRESIJE Tabela 14 Hierarhična multipla regresija za napoved počutja po splavu na podlagi socialne podpore in konfliktov z materjo, partnerjem in prijatelji pred splavom Prediktor Mati Partner Prijatelj ∆R2 β ∆R2 β ∆R2 β Korak 1 0,13* 0,10*** 0,10*** Kontrolne spremenljivke Korak 2 0,16*** 0,19*** 0,22*** Pozitivni afekt 0,31*** 0,32*** 0,35*** Negativni afekt –0,25*** –0,27*** –0,30*** Korak 3 0,02 0,05*** 0,01* Socialna podpora 0,17* 0,17*** 0,08 Socialni konflikt 0,09 –0,08 –0,06 Korak 4 0,01 0,00 0,00 Socialna podpora x –0,14 –0,00 –0,07 Socialni konflikt Skupni R2 0,32*** 0,33*** 0,34*** n 153 455 373 Opomba. Kontrolne spremenljivke so vključevale starost, raso, izobrazbo, zakonski status, vero, zgodovino splavov, zgodovino depresivnosti in predhodna svetovanja glede mentalnega zdravja. Povzeto po "Mixed Messages: Implications of Social Conflict and Social Support Within Close Relationships for Adjustment to a Stressful Life Event", avtorji B. Major, J. M. Zubek, M. L. Cooper, C. Cozzarelli in C. Richards, 1997, Journal of Personality and Social Psychology, 72(6), str. 1357. * *** p < 0,05 . p< 0,001. 100 OBLIKOVANJE TABEL PRIMER BESEDILNE TABELE, KI SE IZPIŠE NA DVEH STRANEH Tabela 15 Induktivno razvite tematske kategorije Kategorija Tematska kategorija Ključne besede Tipični odgovori V1. Kako bi se morali moški in ženske obnašati? Kaj je "pravi način" za obnašanje? Kaj naj bi naredili družinski člani? Družinski tradicionalizem F1 Moški privilegij Moški, ženska, reči, Moški je tisti, ki ukazuje. Žena hiša ALI mati nikdar ne pove, kako se počuti. Otroci bi morali ubogati, ne glede na vse. F2 Družinsko zaupanje Spoštovanje ALI Vedno je treba vse deliti in in spoštovanje zaupanje ALI moralo bi vladati spoštovanje delo ALI pomoč med vsemi/med pari in otroci. na prvi strani ne narišemo spodnje črte na novi strani moramo ponoviti glavo tabele Kategorija Tematska kategorija Ključne besede Tipični odgovori V2. Mnogi "tradicionalni" ljudje, kot je Marija, verjamejo, da je življenje v manjšem mestu boljše kot v velikem mestu. Navedite katero od teh prepričanj. Manjša mesta R1 Življenje je boljše v Majhno mesto ALI Ker je v velikih mestih toliko majhnem mestu. vsi poznajo vse nasilja … Svoje mesto poznaš in ljudi v njem, zato jim zaupaš kot družini. R2 Priložnosti velikega Živeti ALI verjeti ALI Življenje v velikem mestu je mesta velika mesta ALI boljše, ker je tam več služb in bolje priložnosti za izobraževanje. Opomba. Povzeto po "Traditions and Alcohol Use: A Mixed-Methods Analysis", avtorja F. G. Castro in K. Coe, 2007, Cultural Diversity and Ethnic Minority Psychology, 13(4), str. 277. OBLIKOVANJE SLIK 101 Oblikovanje slik Navodila za oblikovanje slik so v spodnjih točkah, pomagamo si lahko tudi s primeri v nadaljevanju poglavja. 1. Slika je vsak grafični prikaz, torej grafikoni, fotografije, različne oblike diagramov, sheme, risbe, zemljevidi itd. V dokumentu jih lahko uporabimo samo, če pripomorejo k boljšemu razumevanju vsebine in se podatki ne podvajajo z drugimi elementi vsebine, npr. tabelami. 2. Vsaka slika mora imeti svoj naslov. Naslov je nad sliko. Naslov začenjamo z besedo "Slika", sledi zaporedna številka. V naslednji vrstici je kratek opis slike (Shift + Enter). Na koncu naslova slike ni pike. Besedilo "Slika" in številka slike sta odebeljena, opis slike je v poševnem tisku. Slika 1 na koncu naslova ni pike Strukturni model motivacije in gibalne dejavnosti pri moških 3. Pod sliko je področje Opombe. Besedilo "Opomba" (oz. "Note" v angleščini) napišemo v ležečem tisku in dodamo piko, sledi vsebina opombe v pokončnem tisku. Tudi pri slikah imamo lahko tri vrste opomb (podrobnosti pri opisu tabel na str. 85): I. SPLOŠNE OPOMBE, II. POSEBNE OPOMBE in III. VERJETNOSTNE OPOMBE. 4. Legenda pri grafikonih mora pojasniti vse simbole, sloge črt ali različice senčenja ali vzorcev, ki se uporabljajo v grafikonu. Legenda je sestavni del grafikona, zato mora biti v mejah grafikona (pod grafikonom ali na njegovi desni strani) in ne v območju opombe. 5. Slike, ki smo jih naredili sami, so naša last, zato zanje ni treba navajati avtorstva. 6. V besedilu se na vsako sliko tudi sklicujemo in jo na kratko opišemo (podrobnosti na str. 82). 102 OBLIKOVANJE SLIK Slika 1 Osebe v športni situaciji mladega športnika Slika 1 prikazuje osebe, ki so vključene v športno situacijo mladega športnika – te osebe so športnik, njegovi starši in trener. Slika 2 Prikaz strukture angleško govorečih ljudi Opomba. Iz "Pie chart", 2021, V Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/Pie_chart). Na Sliki 2 so prikazane narodnosti ljudi po vsem svetu, ki govorijo angleški jezik kot materni jezik. OBLIKOVANJE SLIK 103 Slika 3 Pregled vseh medalj na najvišjih mednarodnih tekmovanjih v smučarskih skokih Opomba. Iz "Tekmovalna uspešnost smučarjev skakalcev z longitudinalnega vidika", avtorji B. Jošt, M. Ulaga, J. Pustovrh in J. Vodičar, 2016, Šport, 64(3/4), str. 125. Na Sliki 3 je prikazana razporeditev medalj po državah na vseh najvišjih mednarodnih tekmovanjih v smučarskih skokih. Zgodovinsko gledano so bili na najvišjih mednarodnih tekmovanjih do sedaj najuspešnejši avstrijski smučarji skakalci. Slika 4 Test drobirja Opomba. Iz "Psihološki profil vodilnih slovenskih športnih delavcev", avtorica T. Kajtna, 2006, Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, str. 207. V testu drobirja (glej Sliko 4) vidimo, da iz množice ekstrahiranih faktorjev izstopajo trije. V skladu s podatki s Slike 4 smo se odločili, da v nadaljnjo analizo Vprašalnika stališč vključimo tri faktorje. 104 OBLIKOVANJE SLIK Slika 5 Razsevna grafikona povezanosti med tekmovalno uspešnostjo mladincev do 18 let in specialnim motoričnim indeksom pred transformaciji in po njej 70 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 TUM18 10 10 TUM18 230 240 250 260 270 280 1 2 3 4 5 6 7 8 9 SMISSKA OSMISSKA Opomba. TUM18 – tekmovalna uspešnost mladincev do 18 let; SMISSKA – specialni motorični indeks pred transformacijo; OSMISSKA – specialni motorični indeks po transformaciji. Iz "Analiza strukture in povezanosti izbranih potencialnih dimenzij modela uspešnosti športnikov s pomočjo ekspertnega sistema Sport manager", avtorica M. Ulaga, 2001, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, str. 118 (https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=1585). Pred transformacijo je prišlo do nelinearne povezanosti pri mladincih do 18 let med specialnim motoričnim indeksom in kriterijem tekmovalne uspešnosti, ki se tudi po transformaciji še vedno nelinearno povezujeta (glej Sliko 5). Slika 6 Vodna kocka slika Vodne kocke iz Pekinga je last avtoric tega učbenika, zato navajanje vira ni potrebno Na Sliki 6 je prikazan olimpijski bazen v Pekingu, imenovan Vodna kocka. OBLIKOVANJE SLIK 105 Slika 7 Nejc Zaplotnik 13. maja 1979 na vrhu Everesta Opomba. Avtor fotografije Andrej Štremfelj. Iz "Slovenci prvič na Everestu na današnji dan leta 1979", avtorica M. Ogrin, 2016, Planinska zveza Slovenije (https://www.pzs.si/novice.php?pid=10127). Na Sliki 7 je Nejc Zaplotnik na vrhu Mount Everesta. Vrh sta z Andrejem Štremfljem dosegla 13. maja 1979 ob 13:51 po nepalskem času. Slika 8 Prepletenost tipov tekmovalne priprave in dejavnikov biopsihosocialnega statusa športnikov Opomba. Povzeto po "Ekspertni sistem 'Sport manager' za spremljanje razvoja potencialne tekmovalne uspešnosti smučarjev skakalcev", avtorji B. Jošt, J. Pustovrh, M. Ulaga, S. Jošt in J. Vodičar, 2016, Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 64(3/4), str. 25. Oblikovanje optimalnega sistema tekmovalne priprave športnikov terja celosten pristop (glej Sliko 1). 106 OBLIKOVANJE SLIK Uporaba in vstavljanje kode QR Standard APA nima posebnih pravil o tem, ali smemo kodo QR uporabiti v besedilu ali ne. V navodilih najdemo dva načina navajanja izvora elektronskega vira, to sta URL in DOI. Nikjer pa ne prepoveduje uporabe kode QR. Če se odločimo za njeno uporabo, je treba upoštevati, da koda kot slika ni vir, temveč je namenjena le povezavi do vira. Gre za dopolnilni element, in ne osrednji del besedila. Ker gre za sliko, jo moramo tudi ustrezno označiti in na koncu pod Opomba navesti tudi vir, do katerega vodi. Primer uporabe kode QR v besedilu. S skeniranjem kode QR (glej Sliko 9) si lahko ogledamo podrobna navodila za spajanje pisem in nalepk z uporabo programa Word. Slika 9 Koda QR prikazuje spajanje pisem in nalepk v Wordu Opomba. Iz "Word 3 - 4. spajanje pisem in nalepk", avtorica M. Ulaga, 2020, YouTube, Informatika v športu (https://www.youtube.com/watch?v=y7cDzcY2Q_U). OBLIKOVANJE FORMUL 107 6 Formule Formule v besedilu pišemo vsako v svoji vrstici in jo zamaknemo za 1,25 cm od levega roba. Lahko jih zapišemo linearno (glej Formulo 1) ali v profesionalnem izgledu (glej Formulo 2). Vsaki formuli moramo na zunanji strani v okroglem oklepaju dopisati zaporedno številko (za oblikovanje uporabimo desni oz. levi tabulator, ki ga zamaknemo za 1,25 cm od roba). Formule številčimo enako kot tabele in slike, od ena naprej. V formulah in v besedilu oz. tabelah moramo imena spremenljivk pisati ležeče. Primer formule v linearnem izgledu: a = [(1 + b) / c]1/2 (1) Pri linearnem izgledu uporabimo tri nivoje oklepajev: • prvi nivo ( ); • drugi nivo [ ]; • tretji nivo { }. Primer iste formule v profesionalnem izgledu: 𝑎𝑎 1+𝑏𝑏 = � (2) 𝑐𝑐 Na vsako formulo, ki jo zapišemo, se moramo med besedilom tudi sklicevati in jo razložiti. Kot primer je prikazana formula za Pitagorov izrek (glej Formulo 3), v kateri sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze. c2 = a2 + b2 (3) 108 VIRI 7 Viri American Psychological Association. (2010). Publication manual of the American Psychological Association (6th ed.). American Psychological Association. (2020). Publication manual of the American Psychological Association (7th ed.). https://doi.org/10.1037/0000165-000 The bluebook: A uniform system of citation (20th ed.). (2015). Harvard Law Review Association. Kajtna, T., Ulaga, M. in Videmšek, M. (2009). Priročnik za izdelavo pisnih virov na Fakulteti za šport. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ulaga, M. in Kajtna, T. (2013). Učbenik za Informatiko v športu – navodila za navajanje virov. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ulaga, M. in Kajtna, T. (2014). Učbenik za Informatiko v športu. Navajanje virov in oblikovanje tabel in slik. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ulaga, M. in Kajtna, T. (2019). Od začetka do konca. Navodila za pisanje gradiv na Fakulteti za šport. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani. Videmšek, M. (2008). Od projekta do diplome: navodila za izdelavo projekta in diplomskega dela oziroma diplomske naloge. Fakulteta za šport.