Sopotja 
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ junij 2023, {tevilka 2, letnik 12 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2023 
Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka 
Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla i} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica 
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec 
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ 
Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 
Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Željko Stojanovi} Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov 
Glasilo finan~no podpirajo: 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške 
iz vsebine 
Uvodnik 3 
Iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem 5 Iz društva 8 Iz pouka DPS 19 Literarni koti~ek 20 Si-T 21 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 
Foto koti~ek 24 
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman 
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 slovenskidom@bazovica.hr uradne ure: torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 
Veleposlaništvo RS v RH 
Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Gašper Dovžan tel.: +385 1 63 11 000 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si 
spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si 
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 
S
pomladanske mesece so letos obeležile manjšinske volitve, ki so še nadalje okrnile zastopanost in števi-lo slovenskih svetov in predstavnikov, pa~ vse manj nas je, kopni pa tudi sicer skromno zanimanje za sodelovanje na tem podro~ju, ki ne obeta mo~i, niti ne vpliva na lokalno življenje. Spodbudne novice pa prihajajo iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH), ki uspešno nadaljuje pobude za uveljavitev slo­venskega jezika v šolah in vklju~itev u~iteljskega kadra v pripravo u~nih programov, z dobro zasnovanimi projekti pa na razpisih pridobiva dodatna sredstva za svoje delovanje, namenjeno predvsem mladim. ZSDH na aktualna vprašanja rojakov na Hrvaškem opozarja tudi na sejah pristojne parlamentarne komisije v Re-publiki Sloveniji (RS), udeležuje pa se tudi sre~anj s pobudami za krepitev ~ezmejnih stikov v gospodarstvu in turizmu. 
Rubrika Iz društva prinaša vrsto novic: o nastopu ~lanov glasbene skupine Mimo ritma pri slovaški narodni skupnosti na Reki, likovni razstavi Štefana Gali~a in delavnicah na temo lesoreza, gostovanjih mešanega pev­skega zbora (MePZ) KPD Bazovica v Vrtojbi in Šempasu ter v Pivki na pevski reviji Primorska poje, koncertnem ve~eru te revije na Reki in nastopu folklorne skupine na šparglijadi v Škofijah. Med dogodki v organizaciji društva posebej izstopa razstava z obiskom avtorjev, slovenske in hrvaške legende alpinizma, Stipeta Boži}a in Vikija Grošlja, ki sta spet napolnila dvorano Hrvaškega kulturnega doma (HKD) na Sušaku. Vodja planinske skupine (PS) Darko Mohar je svojo knjigo predstavil tudi v Baški, ki ima v njej posebno vlogo, Krk pa znova predstavil množici planincev in zabeležil tudi vse druge izlete in dejavnosti PS. Za najmlajše so v društvu tudi letos organizirali velikono~ne delavnice, na katerih so se pripravili tudi za nastop ob materinskem dnevu. 
Rubrika iz dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS) prinaša zapis o izletu v Planico, ki je prevzel u~ence, rubri­ka Si-T pa napoveduje obnovo spominskega parka Kampor na otoku Rabu v spomin na žrtve zloglasnega italijanskega fašisti~nega taboriš~a. Omenja tudi zadnjo sejo Sveta za narodne manjšine v tej sestavi. V svo­ji kolumni Dragica Jakseti~ tokrat med drugim prinaša zanimive predloge in ošvrkne pristojne za Brione, kjer so dolo~ene lokacije skupaj z bogato umetniško dediš~ino še vedno zaprte za obiskovalce, rubrika Sre~anja pa predstavlja u~iteljico slovenš~ine Lidijo Mugoša – Ivico, izjemno vedrega duha, ki z veliko dobre volje pou~uje ve~ kot petdeset matuljskih osnovnošolcev. 
Kulturna sezona se skupaj s šolskim letom izteka, zato vam želimo prijetne poletne dni in nasvidenje jeseni! 
y Uredništvo 

Uvodnik 
Foto: @eljko Stojanovi} 


Manjšinske volitve 
Slovenska manjšina v nov mandat z devetimi sveti in devetimi predstavniki 
7. maja so bile volitve za svete in predstavnike narodnih manjšin na Hrvaškem, dolo~eno obliko manjšin­ske samouprave na lokalni in regionalni ravni oziroma v županijah, mestih in ob~inah. Njihova dejavnost še po dvajsetih letih ve~inoma ni zaživela, imajo le svetovalno vlogo, ne pa mo~i ali dejanskega vpliva na odlo~anje v enotah lokalne ali regionalne samouprave. Te jim v vseh letih niso zagotovile prostorskih in kadrovskih ter finan~nih pogojev za delovanje (sankcij pa~ ni), svetla izjema je Mesto Zagreb. Tudi zato ni zanimanja za kandidiranje in slovenska manjšina na teh volitvah doslej v nobenem mandatu ni v celoti izrabila vseh možnosti, ker preprosto ni bilo kandidatov. 
Tudi letošnje volitve so potekale ob obi~ajno slabem spremljanju medijev in nizki udeležbi. Podlaga zanje so bili rezultati popisa leta 2021, ki so pokazali velik upad ve~ine manjšin, tudi slovenske, in posledi~no izgubo pravice do volitev svetov in predstavnikov v ve~ enotah, med drugim tudi v dveh doslej delujo~ih svetih – v Splitu in tamkajšnji županiji, kjer bosta odslej le predstavnika. Izgubljena je tudi pravica do vo­litev za dosedanje manjšinske predstavnice v mestih Pore~, Karlovec, Varaždin in Osijek. 
Izvoljenih je bilo skupno devet svetov: trije na županijski ravni (Mesto Zagreb ter Primorsko-goranska in Istrska županija), štirje na mestni ravni (Reka, ^abar, Pulj in Umag) in dva na ob~inski ravni (Matulji, Ce-stica). V treh enotah imajo sveti manjše, a zadostno število ~lanov, to so sveti v Umagu (13 od 15) ter ob~inah Cestica (6 od 10) in Matulji (9 od 10). 
Predstavnikov (in namestnikov) je bilo skupno izvoljenih devet: šest na županijski ravni (Varaždinska, Karlovška, Zadrska, Šibeniško-kninska, Splitsko-dalmatinska in Osiješko-baranjska županija) in tri na mestni ravni (Samobor, Zadar in Split). 
Tudi tokrat niso bile predlagane kandidature v vseh razpisanih enotah in volitve tako niso potekale za dvanajst svetov: za dva sveta na mestni ravni (Buje in Novigrad) in deset svetov na ob~inski ravni (Gornji Mihaljevec, Štrigova, Hum ob Sotli, Zagorska Sela, Bosiljevo, Kamanje, Žakanje, Brtonigla, Grožnjan in Oprtalj, kjer so bile prvi~ razpisane). 
Prav tako ni bilo kandidatur za pet predstavnikov, in sicer za štiri na županijski ravni (Zagrebška, Dubrov­niško-neretvanska, Medžimurska in Krapinsko-zagorska županija) in enega na mestni ravni v Opatiji, kjer pa je doslej ve~ mandatov že delovala predstavnica. 
Podlaga za volitve svetov je zadostno število pripadnikov dolo~ene manjšine v enoti lokalne ali regionalne samouprave oziroma 1,5 % ali ve~ kot 200 na ravni ob~ine (10 ~lanov) ali mesta (15 ~lanov) oziroma ve~ kot 500 v županiji ali Mestu Zagreb (ki ima tudi ta status; 25-~lanski svet). V enotah, kjer je manjšina števil~no manj zastopana, a ~e tam živi ve~ kot 100 njenih pripadnikov, imajo te pravico do volitve pred­stavnika. Ve~: www.izbori.hr. y Marjana Mirkovi} 
Voliš~e za slovensko narodno manjšino je bilo v Prvi reški hrvaški gimnaziji, foto: Marjana Mirkovi} 


16. marec, Medžimurska županija, Mesto ^akovec 

O novih možnostih sodelovanja z RS 
V
eleposlanik RS v RH Gašper Dovžan s sodelavci je skupaj s predsednico ZSDH Barbaro Riman obiskal Medžimur­sko županijo in ^akovec. Sešli so se z vodstvom županije in županom Matijo Posavcem ter s predstavniki mestnih obla­sti v ^akovcu in regionalne razvojne agen­cije REDEA. 
Beseda je tekla o dosedanjem sodelovanju na obmejnem obmo~ju in o možnostih, ki se po vstopu Hrvaške v šengen in prevze-mu evra odpirajo na podro~ju gospodar­stva, turizma, prometa, transporta in izobraževanja. Izmenjali so tudi poglede na aktualna vprašanja na obeh straneh meje, vklju~no s pou~evanjem slovenske­ga in hrvaškega jezika ter družbenega udejstvovanja Slovencev na Hrvaškem in Hrvatov v Sloveniji. 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
7. april, Ministrstvo za znanost in izobraževanje 

Imenovana delovna skupina za kurikul slovenskega jezika 
Vida Srdo~, zakladnica izkušenj, foto: Marjana 

I
menovane so delovne skupine za pri­
pravo Osnutka predloga za kurikule 
Mirkovi} 

u~nih predmetov za pouk jezika in kultu-re narodnih manjšin v osnovnih in sre­dnjih šolah RH po modelu C. Kot še en uspeh ZSDH in dobrega sodelovanja s pristojnim ministrstvom je naposled le imenovana tudi delovna skupina za po­uk predmeta Slovenski jezik in kultura, ki v osnovnih in srednjih šolah na Hrva­škem poteka po modelu C. Delovno sku­pino, ki ima najmanj tri in najve~ sedem ~lanov, sestavljajo poleg An|e Suvala iz Agencije za vzgojo in izobraževanje (AVI) RH še Miroslav Grade~ak, Suzana Kari-ko, Simona Mahovi~, Ksenija Klovar Lu-kari} in Vida Srdo~, ki pou~ujejo ali imajo izkušnje s poukom slovenš~ine po mode-lu C, ter dr. Barbara Riman, vodja INV Enote Reka, ustanove, med drugim pri­stojne za strokovno izobraževanje tega u~iteljskega kadra na Hrvaškem. Delo vseh skupin koordinira Izabela Potnar Miji} iz AVI.  
Delovna skupina bo pripravila omenjeno gradivo na podlagi Koordiniranega meto­dološkega pristopa za izdelavo kuriku­


S sre~anja v županiji, foto: Facebook stran veleposlaništva 

13. april, Državni zbor (DZ) RS, Ljubljana 

Seja komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu 
la položaj slovenskih narodnih skupno­sti v sosednjih državah RS in v tem okviru posebej strategijo za mlade. Kot primer dobre prakse, kako pritegniti mlade, je na­vedla ve~letni uspešen projekt Mreža Alpe Jadran (M. A. J.) in klju~no vlogo Sloven-ske gospodarske zbornice iz Celovca. 
Kot so sklenili na seji, bo komisija Vladi RS predlagala, da na podlagi strateškega na~rta oblikuje ustrezne ukrepe in pro-grame za izboljšanje pogojev vra~anja Slovencev v RS, predvsem tistih, ki so se izselili iz ekonomskih oziroma kariernih razlogov, ter vzpostavitev enotne kon-
Jasmina Dla~i}, 
taktne informacijske to~ke, ki bi zagota­
osebni arhiv 
vljala ustrezne informacije. Pri~akovati je, da bo v lu~i teh sklepov omenjena komisija v prihodnje pozor­nost posvetila tudi temi pridobivanja dr­žavljanstva RS in potomcem slovenskih korenin olajšala postopek, do sedaj poln nepotrebnih ovir. Ve~: www.dz-rs.si 
y Marjana Mirkovi} 

20. april, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica 

Zeleni Kras in Primorsko-goranska županija (PGŽ), nove vezi po padcu meje 
T
uristi~noinformacijski center (TIC) Ilirska Bistrica in Dru-udeležila se ga je tudi podpredsednica štvo turisti~nih novinarjev Slovenije (DTNS) sta z željo po ZSDH Jasmina Dla~i}, na dogodku pa je vzpostavitvi enotnega ~ezmejnega turisti~nega obmo~ja kot pr-bila navzo~a tudi tajnica KPD Bazovica vi korak organizirala prvo poslovno borzo lokalnih ponudni-Sandra Grudeni}. y Marjana Mirkovi} kov, namenjeno obmo~ju od Postojne, Cerknice, Krasa, Brkinov in Ilirske Bistrice do Matuljev, Reke in Buj. Kot so med drugim zapisali na spletni strani DTNS (https://turisticni-novinarji.si), je TIC prepoznal potrebo po tesnejšem povezovanju ponudni­kov z obeh strani meje, ~lani DTN pa v svojem delu prednostno namenjajo pozornost turisti~no manj znanim obmo~jem z neizkoriš~enimi možnostmi in se zavzemajo za tesnejše ~ez­mejno sodelovanje nasploh. Po padcu meje med RS in RH se nove priložnosti odpirajo na ve~ podro~jih, od kmetijstva in tu­rizma do športa in kulture. DTNS bo pobudo za tesnejše ~ezmej-no sodelovanje predvidoma predstavilo tudi na obmo~ju Pod~etrtka, Babnega Polja in Bele krajine. 
Na dogodku v Ilirski Bistrici so se prvi~ uradno sre~ali ponudni­ki turisti~nih vsebin in storitev z obeh strani meje z agencijami, hotelirji, predstavniki ob~in, razvojnih agencij in zavodov za turizem. Predstavilo se je 36 ponudnikov s podro~ja turisti~nih in gostinskih storitev, kmetijstva, športa in kulture, v okviru borze pa je bil organiziran tudi posvet z naslovom Povezani v prihodnost. Vodila ga je predsednica DTNS Marjana Gr~man, 



11. maj, Ministrstvo za znanost in izobraževanje RH 

Uspešne prijave ZSDH na razpise ministrstva 
Z
SDH tudi v tem šolskem letu uspe-stvo sredstva odobrilo tudi ZSDH, ki je znova prijavila projekt šno nadaljuje prijave na razpise mi-poletne šole na Platku, z odli~nim odzivom prejšnja leta, in s nistrstva za znanost in izobraževanje katerim si med drugim prizadeva pridobiti mlajše generacije in RH, namenjene posebnim programom in tako uresni~evati enega izmed svojih prednostnih ciljev. V ta u~nim oblikam za pripadnike narodnih namen bo za letošnje bivanje mladih na Platku ZSDH prejela manjšin. slabih tri tiso~ evrov. Ve~ na spletni strani ministrstva https:// 
mzo.gov.hr. y Marjana Mirkovi} 
ZSDH so tako odobrena sredstva v sku-
Ministrstvo za znanost in izobraževanje, foto: https://mzo.gov.hr 

pnem znesku sedem tiso~ evrov za pet projektov, prijavljenih na razpis za poseb­ne programe slovenske narodne manjši­ne, in sicer za strokovno delavnico za u~itelje slovenš~ine; prevod in tisk sloven-ske slikanice V naro~ju dobrega velikana avtorice Helene Janeži~; Branje naglas – slovenski književniki v šolah na Hrva­škem; Slovenske urice v knjižnici; literarni nate~aj Z domišljijo na potep. 
V okviru razpisa za finan~no podporo po­sebnim oblikam pouka v manjšinskih je­zikih oziroma poletne šole je pristojno ministrstvo v teko~em šolskem letu na­menilo podporo v skupnem znesku do-brih sto šestnajst tiso~ evrov. Med desetimi prijavljenimi organizacijami je ministr-

IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
11. maj, Filozofska fakulteta, Reka 

Nov sedež INV Enote Reka 
D
irektorica Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani dr. So­nja Novak Lukanovi} in dekan reške filo­zofske fakultete dr. Aleksandar Mijatovi} sta podpisala aneks k sporazumu, skle­njenemu med tema ustanovama pred ve~ kot desetimi leti na Reki. 
Dogodka sta se med drugimi udeležila tu­di veleposlanik RS v RH Gašper Dovžan in predsednica ZSDH, izredna profesorica na tej fakulteti in vodja INV Enote Reka dr. Barbara Riman. Kot piše na spletni strani INV (www.inv.si), aneks med drugim dolo~a selitev sedeža INV, Enote Reka iz dosedanjih prostorov v KPD Bazovica na reško filozofsko fakulteto. 
Veleposlanik se je ob tej priložnosti z omenjenim dekanom sešel tudi na pred­stavitvenem sre~anju, kjer sta govorila o možnostih nadaljnjega sodelovanja in razvoja pou~evanja slovenskega jezika, so med drugim zapisali na Facebook strani veleposlaništva RS v RH. Sre~al se 

Dr. Aleksandar Mijatovi} in dr. Sonja Novak – Lukanovi} ter Gašper Dovžan in dr. Barbara Riman, foto: www.inv.si 

27. februar, Slovenski dom KPD Bazovica 

Stara trta, obrezovanje 

Delovno in tudi veselo, arhiv KPD Bazovica 
P
otomka stare trte v vrtu Slovenskega doma lepo raste in je bila februarja strokovno obrezana. Zahvala velja Stanetu Kocutarju in Male~niškim bra~em za delovni obisk, dobro opra­vljeno delo in odli~no vzdušje, je ob novici med drugim zapisa­

9. marec, Slovaška hiša, Reka 

Dan odprtih vrat 
V 
okviru sodelovanja z reško podružnico Slovaške matice je na prireditvi Dan odprtih vrat tokrat nastopil duet glasbene skupine Mimo ritma KPD Bazovica. Navzo~e je v imenu organi­zatorja pozdravila predsednica Slovaške matice na Reki Miro-slava Gržini}, v kulturnem programu pa je nastopil tudi njihov ženski pevski zbor Slovenka, ki ga vodi Melita Bahnik.   
Gostujo~a ~lana KPD Bazovica, pevka Zdenka Kallan Verbanac in kitarist Ivan Harej – Harry, sta zapolnila osrednji del ve~era in tudi tokrat navdušila s svojim nastopom in repertoarjem, v katerega sta poleg glasbe 70. in 80. let prejšnjega stoletja vklju~ila še vrsto drugih zimzelenih melodij. 
Kot je na Facebook strani KPD Bazovica zapisala tajnica Sandra Grudeni}, je bilo vzdušje odli~no, gostitelji vrhunski, vsi izredno prijazni in razigrani. Tudi iz našega društva nas je bilo kar nekaj, imeli smo se lepo. Veselimo se novega sodelovanja z dru­štvi narodnih manjšin v PGŽ. y Marjana Mirkovi} 

10. in 17. marec, Obalno planinsko društvo (PD) Koper 

Ob~na zbori Obalnega PD in SPD Trst 
O
b~ni zbori društev so priložnost za pregled vsega opravlje­nega v preteklem letu, seznanitev z na~rti društva in pred­vsem druženje s prijatelji. Besede, ki jih velja ponoviti. Enako kot v Ljubljani je tudi sre~anje s prijatelji v Kopru in Trstu bilo enako prisr~no. Na oba zbora so prišli povabljeni predstavniki razli~nih planinskih društev in to je bila lepa priložnost za pri­pravo na~rtov o sodelovanju v naslednjem obdobju. V Kopru so zapeli še Hrušiški fantje, tako da je bil ta ob~ni zbor tudi glas­beni dogodek. 
V Kopru sva PS KPD Bazovica zastopala Lidija in Darko Mohar, v Trstu pa Nataša in Milan Grlica. y Darko Mohar 
la rojena Maribor~anka in že ve~ let ~lanica vodstva KPD Bazovica Eva Ciglar ter trti zaželela sre~no in uspešno rast v prihodnje. Male~niški bra~i so uradni ~uvaji stare trte, ki sicer domuje v Mariboru. Delujejo v okviru Moškega pevskega zbora (Mo-PZ) KD France Marolt iz Male~nika, spo­znali smo jih tudi na nastopu v KPD Bazovica, in so tesno povezani s tradicijo najstarejše trte na svetu in s prireditvami v okviru Festivala stare trte. Predstavlja­jo tudi nepogrešljivo stalnico pri ohranja­nju etnološke in kulturne dediš~ine vinogradništva in vinarstva v lokalnem okolju in širše, pa tudi ~ez mejo. Ve~: https://malecnik.si y Marjana Mirkovi} 
Pesmi, plesa in veselja ni manjkalo, arhiv KPD Bazovica 



21. marec – 20. april, Slovenski dom KPD Bazovica 

Obstoj, razstava grafik Štefana Gali~a 
V 
sodelovanju z Galerijo-Muzejem Len-dava (GML) je bila v KPD Bazovica odprta razstava grafik z naslovom Obstoj akademskega slikarja in grafika Štefana Gali~a (1944–1997). 
GML je ob tej priložnosti na kratko pred­stavil direktor Dubravko Baumgartner in izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem z reškim društvom. Nastanek GML v Lenda-vi, najvzhodnejšem slovenskem mestu in narodnostno mešanem okolju ob meji z Madžarsko in Hrvaško, sega v leto 1973. Dejavnost GML je usmerjena ve~kulturno, v zbiranje in obdelavo dediš~ine v celoti. Sedež ima v lendavskem gradu, kjer prire­jajo tudi stalne razstave, ob~asno pa se nazorno prikazati Gali~ev svet umetnosti od za~etka pa vse do pohvalijo še z velikimi imeni svetovne konca njegove ustvarjalne poti. Gre za enega vidnejših sloven-umetnosti, kot so med drugimi zadnja leta skih grafikov zadnje tretjine prejšnjega stoletja, znanega pred­denimo Picasso, Dali, Vasarely in Chagall, vsem po edinstvenem slogu svojih lesorezov, ki so mu prinesli kar privabi tudi množico turistov. Med ga-širšo prepoznavnost in številne nagrade z velikih grafi~nih raz­lerijskimi zbirkami je od leta 2008 tudi stav, je o umetniku med drugim povedal umetnostni zgodovi-Spominska soba Štefana Gali~a, ki hrani nar in kustos GML Atilla Pisnjak, tudi avtor besedila v lepo njegove grafike, zlasti iz serij Zapisi oblikovanem katalogu, ki ga je za to priložnost pripravila vodja (1984–1989) in Fosili (1989–1996), ter slikarske skupine v KPD Bazovica Tihana Karlovi}. Odprtja raz­njegovo izjemno zbirko štiri tiso~ metuljev stave se je udeležil tudi umetnikov sin Arpad Gali~, lastnik za­iz najrazli~nejših delov sveta – ti so bili sebne zbirke o~etovih del. umetnikov najdragocenejši vir navdiha. 
Štefan Gali} se je rodil in šolal v Lendavi, diplomiral leta 1965 
Posebej velja omeniti tudi zbirko umetnin, na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani, med le­
ki so nastale v okviru znane tradicionalne toma 1967 in 1971 študiral na tamkajšnji Akademiji za likovno 
Mednarodne likovne kolonije – Lendava, umetnost in se po študiju vrnil v rojstno Lendavo. Na svoji 
pomembnega sre~anja, ki je lani prazno­kratki, komaj ~etrt stoletja dolgi ustvarjalni poti je imel ve~ kot 
valo uspešnih petdeset let delovanja, je še šestdeset samostojnih razstav doma in na tujem ter je sodelo­
poudaril Dubravko Baumgartner. 
val na ve~ skupinskih razstavah. Reška postavitev je vzbudila Razstava v KPD Bazovica je bila posta-precej zanimanja, mogo~e si jo je bilo ogledati mesec dni. Ve~ o vljena v želji skozi reprezentativna dela GML: www.gml.si. y Marjana Mirkovi} 

Delavnice lesoreza 
R
azstava Štefana Gali~a je nastala na pobudo vodje likovne skupine 
KPD Bazovica Tihane Karlovi}, ki se je leta 2015 udeležila likovne 
kolonije LindArt v Lendavi in se takrat navdušila nad njegovimi lesorezi. 
V okviru te razstave in z željo, da s slovenskimi avtorji obogati reško li­
kovno dogajanje, je pod njenim vodstvom potekalo ve~ enodnevnih de­
lavnic lesoreza: prva 30. marca za dijakinje in dijake srednje tehni~ne 
gradbene šole na smeri dizajn notranje arhitekture – na njej je sodelova-
la tudi njihova profesorica likovne skupine predmetov Branka Merla-
cchi, iz društva pa je na pomo~ prisko~ila ~lanica likovne skupine Vojka 
Smajla. 4. aprila je sledila delavnica za študente reške akademije upo­
rabnih umetnosti in pozneje za dijake lesnoobdelovalske in strojne šole 
na Reki ter 19. aprila po strokovnem vodenju po razstavi še delavnica 
lesoreza, namenjena tudi reškim manjšinskim društvom. Izbor ustvarje­
nih del bo na posebni razstavi postavljen na ogled. y Marjana Mirkovi} 



IZ DRU[TVA 
IZ DRU[TVA 
22. marec, Slovenski dom KPD Bazovica 

Aktiv novinarjev 

I
zletniki iz Slovenije si med obiskom Reke pogosto radi ogle-dajo sedež KPD Bazovica in se sre~ajo s predstavniki vodstva ter se seznanijo z njegovim delovanjem. Tokrat je društvo obiskalo ve~ deset ~lanov Aktiva upokojenih novinarjev, ki deluje v okviru Društva novinarjev Slovenije, skupaj s predsednico Sonjo Grizila. Sprejela sta jih podpredse­

25. marec, Mladinski center Vrtojba 

Na materinski dan s pesmijo in prijatelji 

Oba zbora s pesmijo V okviru sodelovanja s pevskimi zbori in društvi iz Slovenije je sklenila lep ve~er, 
MePZ KPD Bazovica na povabilo MePZ Ciril Sili~ nastopil na 

Facebook stran MePZ Ciril Sili~ prireditvi ob materinskem dnevu, neformalnem prazniku, ki pri­haja iz ZDA. Tam ga, kot navaja Wikipedia, praznujejo od leta 1910, in sicer 14. maja, v Evropi pa je bil sprva za ta dan dolo~en 
15. maj, a so ga pozneje prestavili na 25. marec, ko je tudi cer­kveni praznik, Marijino oznanjenje. 
Na prireditvi se je MePZ KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka predstavil z bogatim programom: v prvem delu najprej 

2. april, OŠ Pivka 

Primorska poje 2023: Naj gre pesem med ljudi! 

dnik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} in tajnica Sandra Grudeni} ter na kratko predstavila delovanje društva, urednica Sopotij pa se je ob tej priložnosti ozrla na položaj in organiziranost slovenske sku­pnosti na Hrvaškem, s poudarkom na Reki. Obiskovalci so pokazali precej za­nimanja in postavili ve~ vprašanj glede predstavljene tematike, ob koncu obiska pa so si ogledali še prostore Slovenskega doma in razstavo grafik Štefana Gali~a. 
Sledila sta vodeni obisk Trsata in spre-hod po mestu. Mnogi izmed njih so na­povedali, da se bodo na Reko še vrnili, ker si želijo mesto in "slovenske sledi" v njem nekoliko podrobneje ogledati in spoznati. y Marjana Mirkovi} 
z Zdomcem Slavka Arbitra na glasbo Jo-sipa Kaplana in zatem z repertoarjem slovenskih pesmi, v drugem pa z "reško" obarvanim izborom, pesmimi v hrvaš~ini in italijanš~ini. Program so obogatile tu­di u~enke 5. razreda podružni~ne OŠ Vr­tojba z recitacijami poezije Jožeta Hu­marja, Toneta Pav~ka in Ferija Lainš~ka, nastopil pa je tudi gostitelj, MePZ Ciril Si-li~, ki ga vodi Silvan Zavadlav. Ve~: www.cirilsilic.si. 
Naj spomnimo, ta zbor je lani septembra gostoval na Reki in navdušil polno dvora-no KPD Bazovica. Tudi tokrat sta zbora program sklenila skupaj, in sicer s Sloven-sko deželo, pesem pa je odmevala tudi na poznejšem druženju, ki je okrepilo stike med pevskimi prijatelji in prineslo nove dogovore za prihodnje. 
y Marjana Mirkovi} 
L
etos je potekala že 54. revija Primor-ska poje, tokrat pod geslom Naj gre pesem med ljudi!. Na tem priljubljenem pevskem sre~anju je v množici zborov so-deloval tudi MePZ KPD Bazovica z zboro­vodjo Zoranom Badjukom. Zapeli so pesmi Zdomec Slavka Arbitra na glasbo Josipa Kaplana, solo Dragica Rizman, za­tem Del tebe Zlatana Maruni}a v priredbi Saše Matovina, solo Sonja Ogrinc, in ljudsko Mravla je v mlin 

pelala v priredbi Radovana Gobca. Ob~instvo, zbrano v avli pivške OŠ, jih je nagradilo z mo~nim aplavzom. V avli pivške OŠ so nastopili še MoPZ Ivan Laharnar - Šentviška planota iz Slapa ob Idrijci z zborovodkinjo Tadejo Bi~i~, MoPZ Vinograd iz Vrtovina, ki ga vodi Katja Bajec Mihelj, ŽePZ Rože iz Nove Gorice z zboro­vodkinjo Andrejo Rustja, oktet Aljaž iz koprskega Sv. Antona, ki ga vodi Matej Lazar, in MePZ Motiv z zborovodjo Miranom Rustjo. y Marjana Mirkovi} 
11.–14. april, Slovenski dom KPD Bazovica 

Velikono~ne delavnice za otroke 
L
etošnje velikono~ne delavnice v ~asu V lepem vremenu so uživali med igranjem na dvoriš~u društva in šolskih po~itnic so potekale štiri dni, vadili za nastop na prireditvi ob materinskem dnevu 13. maja. program pa je z vodjo sre~anja Andreo V izvedbo delavnic so bile vklju~ene tudi vzgojiteljice iz bližnje­Šlosar tudi tokrat pomagala zasnovati ga dijaškega doma Kvarner ter mlade mo~i KPD Bazovica, sre­tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni}, dnješolci Michelle, Jura, Eva in Corina, ki so poskrbeli za ~im ki je pri oceni poteka delavnic med dru-ve~ igre in zabave. Kot pravi u~iteljica Andrea Šlosar, je na de­gim poudarila izjemno zainteresiranost lavnicah, ki jih vodi, vedno veselo in zanimivo, posebej spod-in odli~en odziv otrok. budno pa je videti veliko otrok, ki jih redno obiskujejo in se v Sodelovalo je osemnajst od prijavljenih ve~ društvu Bazovica po~utijo kot doma. kot dvajset otrok, od predšolskih do enaj-y Andrea Šlosar, Marjana Mirkovi} 

stletnikov, vsebina delavnic pa je bila na­menjena likovni, bralni, glasbeni in športni dejavnosti ter igram: s slikanjem z akrilni-mi barvami so okraševali platnene torbe in iz filca izdelovali košarice za pirhe, s pomo~jo ~ebelice Bee Bot in z u~iteljico An-dreo Šlosar vstopili v svet pravljic o Zlato­rogu in rezijanske Kako je Rusica (mravlja rde~ka, op. ur.) pregnala babici Mujo Karo-tovo (podivjana pošast, op. ur.). 
Na delavnici ustvarjalno in zabavno, arhiv KPD Bazovica 

15. april, Škofije 

Špargljada 2023 
N
aša FS se je z veseljem odzvala po­vabilu društva Dobra volja in pred­sednice Nasihe Cvajdik, da s svojim nastopom obogatimo program letošnje Špargljade v Škofijah. Prireditev je pote­kala v središ~u mesta, v parku pred cer­kvijo Škofije. 
Že iz imena manifestacije izhaja, da Ško­fije in okolica praznujejo pomlad in ohra­njajo tradicijo pobiranja špargljev. Mi kot plesalci tega dne seveda nismo bili ravno pripravljeni pobirati špargljev, no, uživati v njihovih specialitetah, to pa vsekakor ... 
Z dobrodošlico in prijaznimi besedami je navzo~e obiskovalce in nastopajo~e na­govorila Nasiha Cvajdik. Naša folklorna skupina se je z nastopom na improvizira­nem odru predstavila z dvema plesoma, najprej s primorskim in zatem s prek­murskim spletom Marko ska~e, v naših prelepih nošah in ob spremljavi mladih glasbenikov na harmoniki, bajsu, buga-riji in klarinetu. Nastopi v Sloveniji nas vedno zelo razveselijo. Zanimivo je, kako nas gostitelji vsaki~ pohvalijo in nam ~esti­tajo za naše delovanje in skrb za ohranitev folklore, jezika... To je poseben ob~utek, ki ga doživimo samo v deželi. 

Na odru so se do štirih popoldne zvrstili še drugi nastopajo~i, harmonikarji, moška klapa, otroška plesna skupina, pevci. Go-stitelji so za vse pripravili veliko razli~nih jedi iz špargljev, vrsto slaš~ic itd. Uživali smo v bogati pogostitvi in dobrem vzdušju. Zadovoljni z nastopom in po prijetnem dnevu med obiskom Ško­fij smo se veseli vrnili domov. y Slavica Vukovi} Ba~i} 
IZ DRU[TVA 
21. april–6. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 

Josip Mušanovi}, razstava društva Plavo svjetlo 
Tanja Horvat, Mare 
Mušanovi}, Vitomir Vitaz in Iva Mušanovi}, foto: Marjana Mirkovi} 
Železni~arsko slikarsko društvo Plavo svjetlo se s svojimi razstavami že ve~ let redno predstavlja tudi v prostorih KPD Bazovica. Tokrat so pripravili posebno razstavo v poklon spominu na svojega prezgodaj in tragi~no preminulega ~lana in mentorja Josipa Mušanovi}a (1952–2022), ki je leta 2008 usta­novil in tudi vodil reško podružnico tega društva ter za njene ~lane organiziral številne te~aje. 
Za vse zainteresirane je bilo na odprtju premalo prostora, zbra-lo se je namre~ ve~ kot šestdeset obiskovalcev, ve~inoma ~lanov društva Plavo svjetlo in drugih, ki so tudi na ta na~in želeli iz­raziti spoštovanje in se pokloniti ustvarjalnosti in osebnosti Josipa Mušanovi}a. Navzo~e je v imenu organizatorja pozdravil koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz in ob tej priložnosti spomnil na ve~letno sodelovanje, ki vsaki~ lepo obogati tudi dejavnost društva. O likovnem opusu Josipa Mušanovi}a je spregovorila predsednica društva Plavo svjetlo Tanja Horvat, tudi avtorica besedila v priložnostno izdanem katalogu. Dela Josipa Mušanovi}a, kot je med drugim zapisala, 

22. april, Kulturni dom Šempas 

Domovina je ljubezen, koncert 

Skupni nastop zborov navdušil, Facebook stran KS Šempas 


D
omovina je ljubezen je dolgoletna, že tradicionalna priredi­tev v Šempasu pri Novi Gorici. Organizator, tamkajšnje kul­turno prosvetno društvo (KPD) Lipa, želi tako krepiti domoljubje in ljubezen do slovenskega jezika in kulture nasploh, hkrati pa si prizadeva tudi za predstavitev kulturnega izro~ila razli~nih dru­gih narodov. 
Tudi tokrat so pripravili vsebinsko bogato prireditev z otroškimi in odraslimi pevskimi zbori ter glasbeno spremljavo, na odru so se zavrteli plesalci folklore, med nastopajo~imi pa so se predsta­vila tudi društva rojakov iz Bene~ije, Porabja in Kvarnerja. 
ustvarjena v ve~jem formatu na temo že­lezniških tirov in kretnic, so likovni kritiki pohvalili, enako kot tudi dela v visokem reliefu, kot so jadra v marmorju ali njego­ve izvedbe "mor~i~a" – vse to so teme, ki jih je rad slikal in ustvarjal, njegov likovni opus pa je z leti variiral in dozoreval. Z li­kovnim izobraževanjem in osebno vztraj­nostjo je dosegal tudi kakovost, zato je na 
36. sre~anju likovnih ustvarjalcev Hrva­škega sabora kulture (HSK) leta 2020 za svoje delo z naslovom "Genski kod ali moje življenjske postaje" prejel posebno pohvalo za izvirno izvedbo. 
O avtorju in razstavljenih delih je sprego­vorila tudi akademska grafi~arka Iva Mušanovi}, sicer avtorjeva ne~akinja in vodja likovnih te~ajev v društvu Plavo svjetlo. Vdovi Josipa Mušanovi}a Mare Mušanovi} je izro~ila srebrno diplomo HSK za umetnikovo 25-letno uspešno ljubiteljsko delovanje na likovnem podro~ju. Tudi njene besede, enako kot besede Tanje Horvat, so bile izre~ene pre­cej ~ustveno, ni~ manj pa se dogodek ni dotaknil tudi ve~ine obiskovalcev, marsi­katerega tudi s solzami v o~eh. 
Program je s priložnostnim glasbenim nastopom lepo popestrila tri~lanska re-ška glasbena skupina mladih Timido. 
y Marjana Mirkovic 
Program je povezovala Mojca Štrancar. Poleg doma~ega MePZ Lipa z zborovodki­njo Katko Bajec Mihelj so nastopili še otroški PZ 1. razreda OŠ Dobravlje, podružni~ne šole Skrilje pod vodstvom Ti­ne Žagar, mladinski PZ OŠ Šempas z zbo­rovodkinjo Mojco Maver Podbersi~, MePZ Ivana Cankarja z Vrhnike pod vodstvom Lovra Gruma, PZ Re~an Aldo Klodi~ iz ^edada, ki ga vodi David Tomazeti~, FS mladih Zveze Slovencev na Madžarskem z Gornjega Senika, ki jih vodi Gyöngyi Bajzek, MePZ KPD Bazovica pod vod­stvom Vinka Badjuka ter KUD An|elis Je­lašnica iz Niške Banje v Srbiji. Koncert se je zaklju~il s skupnim nastopom vseh zborov, dogodek pa je prinesel navezavo novih stikov in dogovorov za prihodnje. Ve~: Facebook stran Krajevne skupnosti (KS) Šempas. y Marjana Mirkovi} 

25. april, Hrvaški kulturni dom (HKD) na Sušaku 

Stipe in Viki, 50 let skupnega delovanja 
P
S KPD Bazovica je na Reki organizira-la razstavo z naslovom Stipe in Viki, 50 let skupnega delovanja. Legendarna in svetovno znana alpinista Stipe Boži} (roj. 1948) in Viki Grošelj (roj. 1952) sta se do-bro obiskanega dogodka tudi udeležila in pripravila izjemno zanimivo predavanje iz nekaterih svojih neverjetnih podvigov, obogateno s posnetki, ki jemljejo dih. 
Razstavi, odprti v preddverju HKD, je po­vezovalka Eva Ciglar – po uvodnem poz-dravuvodjePSDarkaMoharja,predsednice KPD Bazovica Jasmine Dla~i} in direktor­ja Gornjesavskega muzeja Aljaža Poga~­nika – mikrofon predala gostoma, ki sta se v tej dvorani, tudi tokrat polni do za­dnjega koti~ka, skupaj in s prav tako za­nimivo pripovedjo v organizaciji iste PS predstavila leta 2007 ob šestdesetletnici KPD Bazovica. 
Oba sta tudi dobro uigrana predavatelja, slike in posnetke sta spremljala izmenja­je, strnjeno in duhovito za~injeno: spo­znala sta se med služenjem vojaškega roka v Bovcu leta 1972, leto pozneje že skupaj plezala v Paklenici in se 1979 udeležila najve~je, 25-~lanske jugoslo­vanske odprave v Himalajo, pa leta 1981 v južno steno Lotseja, leta 1983 sodelo­vala v prvi hrvaški odpravi na osemtiso-~ak, na Manaslu, tragi~en za slovenskega alpinista Nejca Zaplotnika in ~lana split-skega društva Mosor Anteja Bu}ana, ki ju je zasul plaz. Njun verjetno najbolj tvegan vzponje bil leto pozneje na isto goro. Leta 1989 sta se na povabilo make-donskih alpinistov udeležila odprave na Everest in leta 1991 zadnje jugoslovan­ske odprave v Himalajo, na Kang~en­dzengo. Leta 1992 je bil Stipe Boži} gost 
– in to je ostal tudi pozneje – v slovenski odpravi na Anapurno I in znova leta 1995, leta 1993 na K2 in leta 1996 na Everest. Leta 1997 sta bila v slovensko­hrvaški odpravi na Antarktiko, kjer je Vi­ki Grošelj z Vinsona (4892 m) smu~al z vrha. Z vzponom na zadnjega od sedmih najvišjih vrhov posameznih celin sta ta­ko zaklju~ila na~rt 7 Summits. V okviru mednarodnih odprav sta se leta 1999 od baze Borneo na arkti~nem ledu zadnjih sto kilometrov poti do Severnega te~aja podala na smu~eh, leta 2003 pa v po~astitev 50-letnice prvega vzpona na Everest v organizaciji Nepalske planinske zveze do-segla do tedaj neosvojeni vrh lepe gore Parilap~a (Prestol bo-gov). Skupaj sta beležila ve~ nadaljnjih podvigov, kot je vzpon na Ama Dablam leta 2005, sodelovala sta v odpravi na Pumori (2009) in Nanga Parbat (2011), se leta 2017 povzpela na Mera Peak v okviru humanitarne akcije za popotresno pomo~ Nepal-cem itd. Leta 2022 sta, prijatelja za vedno, še vedno aktivna, pripravila sta omenjeno razstavo, pišeta svoje nove knjige, so-delujeta pri snemanju filmov in nadaljujeta humanitarno de­javnost. 

Razstava je potujo~a, postavil jo je Slovenski planinski muzej (SPM) iz Mojstrane, ki deluje v okviru Gornjesavskega muzeja na Jesenicah in s katerim že leta sodeluje tudi PS KPD Bazovica. Vodja projekta je kustosinja v SPM Saša Mesec, za slovensko javnost je bila razstava na ogled januarja letos, aprila pa je prispela na Hrvaško, najprej v ^akovec, zatem v Karlovec in na Reko. Razstavo spremlja zelo lepo oblikovan in vsebinsko bo­gat katalog v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, z be-sedilom in izborom fotografij obeh alpinistov. Ker sta poleg ve~ drugih in uspešnih dejavnosti tudi dobra pisca, sta po predava­nju v HKD obiskovalcem ponudila tudi nakup nekaterih njunih knjig po zelo sprejemljivi ceni, izkupi~ek pa bosta tudi tokrat podarila Nepalu. Ve~er se je sklenil s krajšimi pogovori z nav­dušenimi obiskovalci, ki so v vrsti potrpežljivo ~akali na podpis avtorjev ter jima izrekali iskrene ~estitke in jima tudi v priho­dnje zaželeli vso sre~o.  
Prijetno vzdušje na dogodku so lepo obogatili še ~lani glasbene skupine Mimo ritma: Zdenka Kallan Verbanac, Ivan Harej Har­ry, Teo Brusi} in Luka Verbanac. y Marjana Mirkovi} 

Viki Grošelj in Stipe Boži}, arhiv KPD Bazovica 
Legendi predstavili le del svojih neverjetnih podvigov, arhiv KPD Bazovica 

IZ DRU[TVA 
28. april, Galerija Zvonimir, Baška 

Darko Mohar: Dotaknuti nebo – K zvezdam, predstavitev knjige 
D
vojezi~na hrvaško-slovenska knjiga Dotaknuti nebo – K zvezdam Darka Moharja je po lanski predstavitvi v KPD Bazovica in letošnji v Buzetu naposled doživela javno sre~anje z ob~instvom tudi v Baški, mestecu, ki ima za avtorja poseben pomen. Tja se je preselil kot šestletni otrok iz rojstnega Prek­murja, prvi~ je videl morje in rajsko lepo baš~ansko plažo, in to je bila zanj ljubezen na prvi pogled. Vse do danes je z Baško in otokom ostal tesno povezan, in kot ga je novinar Mario Bega­novi} lepo ozna~il, je ~lovek morja in gorja. Zato je Baški posve-~enih veliko strani v knjigi, a avtorjeva stalnica je tudi njegova nenehna želja po povezovanju in krepitvi tudi ~ezmejnih stikov na podro~ju planinstva in kulture. Tako so se v minulih dese­tletjih stkale številne vezi s podobno misle~imi, ki želijo spo­znavati, ohranjati in promovirati krajevno dediš~ino tudi na Krku in v Sloveniji nasploh ter širše. Dobre stike na Krku je ob tej priložnosti v svojem nagovoru potrdila predsednica priza­devnega društva Sinjali iz Baške Branka Polonijo, na vsestran-ski pomen ohranjanja kulturne dediš~ine in narave pa je v svojih besedah na predstavitvi izpostavila tudi direktorica Turisti~nega društva Ob~ine Baška Ivana Topi}. 
Vabilu na predstavitev sta se odzvala tudi gosta iz Slovenije: prvi bralec in redaktor knjige Borut Peršolja in avtor predgovo­ra v knjigi Joža Andrej Miheli~, oba med drugim izvrstna pozna­valca gorniške tematike, okoljevarstvenika in prekaljena gornika. S svojimi vtisi o knjigi in z zanimivim pogledom na knjigo sta tudi tokrat vsebinsko lepo popestrila program. 
Potek dogodka je tudi tokrat pripravila in ga vodila Eva Ciglar, ki je na kratko predstavila dejavnost slovenskih društev na Hr-vaškem in predvsem KPD Bazovica, oba sogovornika in posebej seveda Darka Moharja kot dolgoletnega prizadevnega in uspe­šnega vodjo PS v društvu. Spregovoril je o prvih korakih za nastanek knjige, ki se je z leti in vso razvejano dejavnostjo PS kar nekako tudi sama pisala, se zahvalil vsem sodelujo~im pri nastajanju knjige, tudi navzo~ima gostoma iz Slovenije in av­

6. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 

Primorska poje 2023: Naj gre pesem med ljudi! 
R
evija Primorska poje je po ve~ letih znova gostovala tudi v KPD Bazovica na Reki. Prvi koncerti v tem okviru na Hrva­škem segajo v leto 2003, MePZ KPD Bazovica pa je na reviji prvi~ nastopil leta 1974. Koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz je v imenu društva vsem nastopajo~im zaželel dobrodošlico, na kratko spregovoril o tem priljubljenem pevskem sre~anju in predstavil posamezne gostujo~e zbore. O reviji in izjemnem odzivu, ki združuje tiso~e nastopajo~ih iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrva­ške, letos tudi iz Francije, pa je ve~ povedala predsednica Zveze pevskih zborov Primorske Janja Konestabo. 
Prvi so nastopili pevci MoPZ Delfin iz Izole in pod vodstvom Maje Cetin zapeli slovensko ljudsko Pleni~ke je prala, Glejte, že sonce zahaja (A. M. Slomšek) in primorsko ljudsko Bar~ica. Zbor od leta 2010 deluje v okviru tamkajšnjega društva upoko­torju predgovora v hrvaš~ini, starosti hr-vaškega planinstva, izjemnemu dr. Željku Poljaku. Povedal je, da se v knjigi preple­tajo tri ravni – spomini na njegovo ži­vljenjsko pot, ki ga je popeljala tudi v hribe, ve~letna povezanost s KPD Bazovi-ca in dejavnost v PS ter doživljanje kraja, v katerem živimo. 

K odli~nemu ozra~ju in vedremu razpolo­ženju na dogodku so z glasbenim nasto-pom svoje prispevali tudi ~lani skupine Mimo ritma iz KPD Bazovica, njen ume­tniški vodja Ivan Harej – Harry, vokalna solistka Zdenka Kallan Verbanac in mla­di glasbenik Luka Verbanac. Ve~er se je nadaljeval v prijetnem druženju in z vprašanji navzo~ih Darku Moharju, do-bro znanemu tudi v kulturnih krogih v Baški, v katero se z vsem srcem še vedno rad in redno vra~a. y Marjana Mirkovi}, 
povzeto po zapisu Eve Ciglar 


jencev, repertoar pa obsega slovenske ljudske, umetne, borbene in domoljubne pesmi. Sledil je nastop ŽePZ Prem, ki od leta 2007 združuje pevke s Prema, bistri­škega in pivškega konca, zborovodja je Jelka Bajec Mikuleti~. Pevke posebej rade zapojejo pesmi svoje sopevke in pesnice Danice Pardo. Tokrat so zapele belo­kranjsko ljudsko Igraj kolce ter Prem je vasica sanjava (Matjaž Vrh) in Nasmeh v o~eh (Polona ^mer). Zatem je nastopil MePZ Portoroški zbor, ki ohranja pred­vsem krajevno pevsko tradicijo in ga od leta 2016 vodi Saša Prin~i~. Zapeli so be-neško ljudsko Petelin~ek je zapieu, rezi­jansko ljudsko Oj, gora ta Kaninova in belokranjsko ljudsko Jabolko rude~e. Mo-PZ Kraški dom z Repentabra pri Trstu ohranja predvsem dela iz slovenske ljud­ske zakladnice. Vseh petindvajset let ga vodi Vesna Guštin in je seveda nerazdru­žljivo povezan z znano krajevno priredi­tvijo, Kraško ohcetjo. Tokrat so zapeli pesmi O, da je roža moje srce (Zorko Pre­lovec), Na trgu (Dragotin Kette) in ljud­sko Jaz pojdem na vas. Na koncu se je predstavila še moška vokalna skupina Kresnik iz Sežane. Vodi jo tenorist Miran Žitko, za seboj ima vrsto odmevnih na­stopov, navdušili so tudi na Reki. Zapeli so Kraško jesen (Sre~ko Kosovel), Mama, 
13. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 

Rože za mamo 
V 
okviru velikono~nih delavnic in svo­jih prosto~asnih dejavnosti so so najmlajši pod vodstvom u~iteljice Andree Šlosar pripravljali tudi na nastop ob ma-terinskem dnevu, ki se na Hrvaškem pra­znuje drugo nedeljo v maju. 
Bolj ali manj stalna skupina otrok, ki za­dnja leta ve~inoma redno obiskujejo njim namenjene prireditve v društvu, se je predstavila v soboto, na dan pred tem ne­formalnim praznikom. Navzo~e v dvora­ni, polni do zadnjega sedeža, je v imenu društva pozdravila tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni} in napovedala program, ki je bil s seznamom vseh nastopajo~ih na voljo tudi obiskovalcem. Otroci, že va­jeni odra, so se posami~no predstavili z igranjem na klavir (Ante Segulin Štam­buk, Aria Hunjadi), flavto (Enia Hunjadi) in harmoniko (Andro Bankovi}, Borna Bankovi}) ter kot recitatorki (Eni Šneler, Piero me toca (Giuseppe de Marzi) in koroško narodno Katrca (solist Rok Tomši~). Polna dvorana je z odli~nim odzivom zno­va pokazala, da so rojaki na Reki posebej željni slovenske pe­smi, in vse nastopajo~e hvaležno sprejela s toplim in zasluženim aplavzom, prenekateri pesmi pa se je pridružil tudi marsikdo od ganjenih obiskovalcev. 
Na Hrvaškem je revija 15. aprila potekala tudi v Umagu, istega dne pa je v Jamljah nastopal MePZ SKD Triglav iz Splita, med-tem ko sta sodelovala tudi zbora iz KPD Slovenski dom (SD) iz Zagreba: 5. marca MePZ SD v Gra~iš}u in 23. aprila MePZ A. M. Slomšek v Križu. y Marjana Mirkovi} 

ŽePZ Prem in MoVS Kresnik , foto: Marjana Mirkovi} 


Najmlajši podarili še en prisr~en nastop, arhiv KPD Bazovica 

Nazadnje so v zboru Pikapolonice (Dorian Bucci, sestrici Aria in Enea Hunjadi, Sofia Juri~i}, Adora Musti}, Petra Roboti}, Ante Segulin Štambuk, Andro Leon Stipeti}, Gabriel Šari}, Tin Š}ulac in Eni Šneler) skupaj zapeli še pesmico Ko si sre~en, ob glasbe­ni spremljavi Ivana Hareja – Harryja na kitari. 
Navzo~i starši, sestrice in bratci, babice in dedki ter drugo so-rodstvo in prijatelji, vsi so z velikim aplavzom nagradili nastopajo~e, ki so ob koncu svoje mame razveselili še s prilo­žnostnimi darilci, izdelanimi med aprilskimi delavnicami. 
y Marjana Mirkovi} 
IZ PLANINSKE SKUPINE 

4. marec: Ob 8. marcu na Grad Grobnik 
Grad Grobnik zanimiv izbor, foto: Darko Mohar 
P
redloge za izlet so dali moški, enega od njih pa so izbrale ~lanice PS. Ob 8. marcu in tradicionalnem pohodu Ženske v hribe so se odlo~ile za hojo po lepi stezici od Svilnega do Ka-~anov, z vzponom do cerkvice svetega Križa s prelepimi razgle­di na Grobniške Alpe, še pokrite s snegom, na drugo stran pa na Kvarner in U~ko. ^lani PS so se na tem pohodu na bližnjem pokopališ~u Grada Grobnika poklonili spominu na Emilijo 



12. in 19. marec: Krk za ~lane in prijatelje 
Z obeh izletov, arhiv PS 
T
radicionalni mar~evski izlet je zelo priljubljen med ~lani prijateljskih društev iz Slovenije. Zadnja leta se na tem po­hodu zbere ve~ kot dvesto planincev. Zato so se letos odlo~ili, da izpeljejo pohod v dveh skupinah. 
12. marca je vodja skupino popeljal skozi tiho in romanti~no zgornjo dolino Vele Rike, edine stalno teko~e vode na vseh ja­dranskih otokih. Te~e skozi dolino Baške in ima lepo plažo v tem krškem turisti~nem mestecu, naprej proti Malem Hlamu, vrhu, ki je zaradi osamele lege eden lepših razglednikov na oto­ku. Izleta se je udeležilo štirideset tržaških planincev in ~lanov Cvetkovi}, ~lanico, preminulo pred tremi leti. Sledil je ogled frankopanskega ka­štela v Gradu Grobniku s spoznanjem, da bo treba ta biser v prihodnosti ~im ve~­krat pokazati gostom, ki obiskujejo KPD Bazovica. 
Še en biser na tem obmo~ju leži skrit v sredozemski makiji. Nekaj sto metrov od gospodarskega posestva in mlekarne Frankulin s pridelavo odli~nega sira leži opuš~ena, v gozdu skrita vas Matelci, za katero ni mogo~e dobiti podatkov, ka­kšna sta bila njuna življenje in smrt. Škoda, da ta biser na zelo lepem koncu ni urejen za obisk. 
Druženje v Slovenskem domu ob že tra­dicionalnih vrtnicah, ki jih podarijo ~la­nicam, in glasbi mladih ~lanov FS so zaokrožili prelep dan! y Darko Mohar 
PS, ki so uživali v tišini, razgledih in kr­škem krasu. Ogledali so si izvir potoka in velik, zelo star hrast. Vodi~ je marsikaj po­vedal o kraju, skozi katerega so hodili. Obi-skali so jih celo radovedni beloglavi ja­strebi. Izlet so zaklju~ili s kosilom v Vrbniku in z razgledom tega edinstvenega mesteca na otoku. 
Teden dni pozneje pa ~isto druga~na sli­ka! Trije avtobusi in okrog sto petdeset ~lanov PD RTV Ljubljana, PD Postojna, PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in gostiteljev iz PS KPD Bazovica. Izlet sta vodila Andrej Grlica in Damjan Pipan, aktivna vodnika PS. Pomagali so jima tudi vodniki posa­meznih društev, predvsem Vladimir De-kleva iz Ilirske Bistrice. Tolikšna množica ni zanimala beloglavih jastrebov, so kar ostali v svojih gnezdih. Tudi starega hra­sta ni bilo mo~ pogledati, prav tako niso videli izvira. Kljub nekaterim težavam se je vse sre~no izteklo, gosti so si po kon~ani turi privoš~ili sprehod ob morju v Punatu, drugi so si ogledali Vrbnik. 
V takšni množici je seveda stik vodnikov z udeleženci zelo težko navezati, spozna­vanje novih prijateljev in druženje sta v glavnem nemogo~a, tako da bo treba za naslednje leto premisliti, kako tradicio­nalen in priljubljen izlet spraviti v okvir, lažji za organizacijo. Verjamemo, da bo pohod naslednje leto spet odli~no pripra­vljen. y Darko Mohar 

2. april: V spomin na pokojne ~lane pohod v Grižane v Vinodolski dolini 
V 
lepem in son~nem jutru smo se zbrali na pokopališ~u v Grižanah in se po­klonili spominu na Jasno in Iva Maruši}a, ki skupaj po~ivata na pokopališ~u pod griškimi stenami. Jasna nas je zapustila pred desetimi leti, Ivo lani. Spomini se ni-so ustavili samo pri njiju, spomnili smo se tudi ve~ drugih ~lanov, ki so se preselili v lepe spomine, kot so Janko Rizman, Nata-ša Roviš, Tolja Hromin, Emilija Cvetkovi~, Mladen Fratar in Milica Pejovi}. Vsi so vgradili vsaj del~ek sebe v PS in v vse nas. V prihodnje jim bo zato vsako leto na za~etku aprila posve~en poseben dan, iz-let kot poklon v spomin nanje, imenovan Dan spominov. Dan, ko bodo skupaj z na-mi znova na planinskih poteh. 
Tokrat so z nami hodili po poti, imenova­ni Steza kamnitih stopnic (Staza kamenih stupi). Pot, zgrajena v preteklih stoletjih, je povezovala primorske vasice z naselji v notranjosti, v Gorskem kotarju, kamor so kmetje z vinodolskega obmo~ja nosili pri­delke, kot so grozdje, fige, ~ešnje, pa tudi sol, ter jih tam menjali za krompir, fižol in žito. Strma pot z ve~ kot tiso~ tristo sto­pnicami, vklesanimi tudi v skale, je naporna, a zelo privla~na. Za planinstvo in turizem je malce dodelana, tako da s krajšimi fera­tami omogo~a obisk Karlovih jam, spodnje in zgornje, pa tudi osamelega skalnatega vrši~a Babin kuk. Razgledi na vse strani so nepozabni, proti severu in vzhodu na gozdnate vrhove Gor­skega kotarja ter lepa razglednika Zebar in Kozak, na drugo stran pa na morske širine med U~ko in Velebitom z vsemi otoki. 
Razdeljeni v tri skupine smo do konca izleta vsi ~lani PS lahko uživali v tem enkratnem kraju, stiku morja in številnih sladkovo­dnih potokov, stiku skope zemlje in v nebo štrle~ih skal, stiku ostrega krasa in zelenih gozdov, stiku frankopanske in druge zgodovine s sodobnimi turisti~nimi tokovi. Kmalu se spet vrne-mo in to lepoto pokažemo tudi svojim prijateljem. y Darko Mohar 
Pred kaštelom Grižane, foto: Milan Grlica 

IZ DRU[TVA 
Dobro obiskano sre~anje, arhiv PS 


16. april: Sre~anje dragih prijateljev na Prijateljstvu brez meje, Devin in Kras 
L
etošnje sre~anje Prijateljstvo brez me-je sta s skupnimi mo~mi organizirala PS smu~arskega kluba Devin in Sloven-sko planinsko društvo Trst. V središ~u Nabrežine se je zbralo ve~ kot sto dvajset tržaških planincev in ~lanov PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in PS Bazovica. Radost ponovnega sre~anja je bila vidna na vsa­kem koraku. Po krajšem uvodu je Marin-ka Pertot povedla skupino A proti kraš­kemu robu, Franc Starec pa skupino B proti bližnji vasici Križ, kjer so si ogledali ribiški muzej, ki hrani del zgodovine teh krajev visoko nad morjem, a tako pove­zanih z njim. 
Medtem je skupina A uživala v krasnih razgledih proti Trstu na eni strani ter na gradeški laguni in izlivu So~e v morje na drugi. V daljavi so dogajanje spremljali zasnežene Julijske Alpe in Dolomiti. Ob strokovnem Marinkinem vodenju so udeleženci veliko izvedeli o kraju na sti~iš~u Mediterana, Krasa in Padske nižine. Ogledali so si tudi kamnolom Cava Romana, ki tod stoji še iz anti~nih ~asov. Sledil je sprehod po Krasu proti vasici Sliv-no in gri~u Gradec, na katerem segajo sledi ~lovekova življenja v bronasto dobo. 
V Slivnem sta se obe skupini združili, sre~anje pa se je nadalje­valo na sedežu Smu~arskega kluba Devin, li~ni stavbi s prele­pim dvoriš~em in zelo gostoljubnimi doma~ini. Posebno zadovoljstvo je prinesel prihod staroste planincev iz Devina Fran~ka Briš~aka, enega od ustanoviteljev tega sre~anja. Letos žal ni bilo Viktorja Stoparja iz vasi Bazovica, opravi~il se je zaradi bolezni. Ob zvokih treh harmonik so se planinci kljub nekoliko mrzlemu in obla~nemu vremenu družili do poznih po­poldanskih ur in kon~ali sre~anje z dogovorom, da se naslednje leto sre~ajo pri Ilirski Bistrici v organizaciji PD Snežnik. 
y Darko Mohar 
IZ POUKA DPS 

7. maj: Lepo je v ^i~ariji: Ostri~ in Nova~ka jama 
K
o se ~lovek vozi od Pasjaka proti Kozini, ne more z leve 
strani videti verige hribov, v kateri skoraj na koncu poti 
izstopa Slavnik. Ne more videti lepote teh hribov in skritih va-
sic, ki živijo svoje tiho in mirno življenje. 
Priljubljen planinec z vzdevkom Fi~o je predlagal izlet na 1056 

Na Ostri~u, foto: Darko Mohar metrov visok Ostri~ – Žabnik kot del planinske poti Smo ^i~i in 
Br~ini – jušto na kunfini, ki jo je pripravil PD Slavnik iz Kozine. Pot se za~ne v za­selku Zagrad, od koder se je treba pov­zpeti kakšnih tristo metrov do travnatega vrha z izrednimi razgledi proti Žbevnici, U~ki in v notranjost na Brkine. Son~en pomladni dan, veliko cvetja, predvsem veliko narcis, manjša družba ~lanov PS Bazovica in PD Opatija. No, to je bil samo prvi del izleta. Nadaljevalo se je s presto-pom državne meje po makadamski cesti, ki pelje v istrske Vodice, naprej proti Da­nam, pred katerimi je treba zaviti na goz­dno pot. Do Nova~ke jame je bilo treba prehoditi kar nekaj kilometrov, ampak je bilo vredno. Presenetljivo velik obseg ja-me, sledi ~lovekovega bivanja v njej in pozneje spomladansko odeti ~i~arijski gozdovi. Na koncu še analiza ture v Žeja­nah in lep dan se je iztekel. y Darko Mohar 

Smo ^i~i in Br~ini jušto na konfini 
V
odja PS KPD Bazovica Darko Mo-har je prejel prijazno in zanimivo sporo~ilo, v katerem ga predsednik PD Slavnik iz Kozine Vojko Dobrila ob-veš~a, da so v društvu ob 20-letnici delovanja in 25-letnici organiziranega planinstva izdali dnevnik z naslovom Smo ^i~i in Br~ini jušto na konfini. Vsebuje šestnajst vrhov (to~k), ki se nahajajo v njihovi ob~ini Hrpelje - Ko­zina – to publikacija tudi lepo predsta­vlja – ali na mejnem obmo~ju s so-sednjimi ob~inami. Vojko Dobrila je tudi uredil zanimivo besedilo in je z Brankom Bratožem njegov soavtor. 
Datoteko z vrhovi in celotno vsebino dnevnika z zemljevidom in vsebino, do-brodošlo tudi za marsikaterega poho­dnika ali planinca z reške strani, je na svoji Facebook strani objavil PD Slav-

30. marec, Planica 


Svetovni pokal v smu~arskih skokih 

M
inister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Ar~on je na prvem dnevu Svetovnega pokala v smu~arskih skokih v Planici pozdravil blizu štiristo otrok in mladostnikov, ki so se na njegovo pobudo zbrali pod Poncami. Ve~ina otrok je prvi~ gledala skoke v živo in je tako postala del tradicionalnega ~etrtkovega dogajanja pod velikanko, ko se razlegata otroški smeh in veselje v navijaškem vzdušju. Dogodku so se tokrat prvi~ pridružili tudi mladi rojaki iz vseh štirih narodnih skupnosti sosednjih držav Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. 
Navijaško obarvan dan je Urad Vlade RS za Slovence v zamej­stvu in po svetu pripravil v sodelovanju s Smu~arsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi (športnimi) organizacijami: Slovensko športno zvezo iz Avstrije, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Planico so tega dne med drugimi obiskali tudi u~enci, ki obiskujejo pouk slovenš~ine v dveh šolah na Hrvaškem: 15-~lanska skupina z OŠ Dr. Andri­ja Mohorovi~i} v Matuljih in 16-~lanska z OŠ Milana Langa v Bregani. Vodili sta jih u~iteljici Lidija Mugoša – Ivica in Lidija Vu~ajnk Škrobot s spremstvom. 
U~enci iz Matuljev so bili nad izletom izjemno navdušeni, uži­vali so v dogodku, koncertu in tudi kepanju na skromnih krpah snega na smu~iš~u, pozneje tudi na sprehodu po Kranjski Gori, ni~ manj tudi na poti domov, ko sta jih v avtobusu v vedrem razpoloženju ves ~as spremljala pesem in celo ples, kot se je med drugim pohvalila Lidija Mugoša – Ivica. y Marjana Mirkovi} 
Organizator pripravil zanimiv program, foto: Lidija Mugoša - Ivica 
Pomlad v ^i~ariji, foto: Darko Mohar 

Si-T 

Prhi in potice 
Velikono~ni prazniki so prišli. Za nami je tistih štirideset dni, ko bi morali vzorni biti, manj jesti in ne alkohola piti. 
Za praznike smo priskrbeli vse, kar bi na mizi radi imeli. Doma~e šunke in orehove potice, redkvice, hren in lepe pisanice. 
Veliko no~ naj bi družinsko obhajali, otroci k staršem na obisk prihajali. Ali pa starše povabili na kosilo hvaležni otroci, zelo lepo bi bilo. 
Kakor koli, bodimo dobri in veseli, da bi ~im lepše praznike imeli. Velika no~ je samo enkrat na leto, krš~anski je praznik, praznujmo ga lepo. 
y Marija Šenk, 11. aprila 2023 
8. marec, Kampor, Rab 

Spominski park Kampor ~aka obnovo 
N
a pobudo veleposlaništva RS v RH je karja (1907–1993), znanega slovenskega arhitekta, ki je pro-na Rabu potekal sestanek predstav-jektiral Spominski park s pokopališ~em, zgrajen leta 1953 na nikov Uprave RS za vojaško dediš~ino in obmo~ju nekdanjega taboriš~a. Vlada RS je leto 2023 razglasila Zavoda za varstvo kulturne dediš~ine Slo-za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja. venije s predstavniki mestne ob~ine Rab 
Obnovo spominskega parka in vojnega grobiš~a Kampor je v ter hrvaških ministrstev za kulturo in ve­
svoj letošnji program varstva vojnih grobiš~ uvrstila Uprava RS terane. Sre~anje sodi v okvir na~rtovane 
za vojaško dediš~ino pri ministrstvu za obrambo. Ocenjena vre­obnove tamkajšnjega spominskega parka 
dnost del je predvidoma 200.000 evrov. Ve~: www.vlada.si. Kampor v spomin na žrtve zloglasnega y Marjana Mirkovi} 

italijanskega fašisti~nega koncentracij­skega taboriš~a, v katerem je bilo interni­rano prebivalstvo v glavnem iz takratne Ljubljanske in Reške pokrajine, najve~ s ^abranskega, ob njih pa tudi judje. Število umrlih je, kot navaja www.documenta.hr, sklicujo~ se na znanstvene podatke, naj­manj 1.500 interniranih, tudi otrok. Natan~no število do danes ni znano, vse­kakor pa jih je ve~ kot 1.009, kolikor je žrtev, pokopanih na pokopališ~u v Kam­porju. 
V letu 2023 bo obeležena osemdeseta obletnica zaprtja taboriš~a, za~etek ob-nove pa bi sovpadal tudi z obeležitvijo tridesete obletnice smrti Edvarda Ravni­
13. april 

Svet za narodne manjšine RH 
S
vet za narodne manjšine RH se je se­
manjšinskega sveta Darko Šonc. Vlada RH po letošnjem pozivu 
šel na 102. seji, obenem zadnji v tej 

za ~lane Sveta za narodne manjšine do zaklju~ka te številke 
sestavi. Na dnevnem redu sta bila med 
Sopotij novih ~lanov še ni imenovala. 
drugim poro~ilo o porabi prora~unskih 
Manjšinski forum med drugim na zadnjih petih straneh obja­
sredstev za leto 2022 in sklep o razpore­
vlja tudi prilogo Priro~nik za narodne manjšine s koristnimi 
ditvi sredstev za potrebe narodnih manj­
informacijami za nove ~lane svetov. Ve~: http://savjet.nacional­
šin za letos. V ta namen je v prora~unu 
ne-manjine.info. y Marjana Mirkovi} 
zagotovljenih 7.764.846 evrov za pro-

grame kulturne avtonomije s podro~ja informiranja in založništva, ljubiteljske kulture ter programe po dvostranskih sporazumih. 
Kot v aprilski številki piše glasilo Manj­šinski forum (Manjinski forum), je dose-danji predsednik Sveta za narodne manjšine RH Aleksandar Tolnauer 19. aprila zaradi upokojitve zaklju~il svoj pe-ti mandat na tej dolžnosti. Vlada RH ga je prvi~ imenovala leta 2003, ko je bilo po Ustavnem zakonu o pravicah naro­dnih manjšin to krovno telo vzpostavlje-no, njegov ~lan od vsega za~etka pa je bil tudi predsednik KPD Slovenski dom iz Zagreba in tamkajšnjega slovenskega 

Seznam žrtev še nedokon~an, http:// www.arhinfo.si 
Z zadnje seje v dosedanji sestavi, foto: www.savjet.nacional­ne-manjine.info 
Foto: Darko Mohar 

POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA 


Na Brionih tudi Ple~nika (še) skrivajo 
P
ozdravljeni, takoj po objavi moje zadnje kolumne, v kateri sem vam vrgla rokavico – pobudo za ~ezmejni pohod z ene ali druge strani, se je oglasil gospod z vaše strani s pobudo o obnovitvi planinske pohodne poti Snežnik–Snježnik. Ali pa Snježnik–Snežnik, kakor vam ljubše. In glej ga šmenta! Kli~em predsednico PD Snežnik Anamarijo, ki mi gladko pove, da sta PD Snežnik in PD Platak markacije že skoraj v celoti obnovila in da me vabi na prvi pohod – spet brez meje – v juliju. A ni to lepo?! 
Pred nekaj dnevi sem bila prvi~ na Brionih. Zdelo se mi je, kot da sem bila spet na Brionih, tako vse nekam znano se mi je zdelo. Verjetno zaradi družinskih fotografij ostalih ~lanov moje primar­
ne družine, ki je obiskala otok, pa tudi drugih, ~asopisnih podob in televizijskih posnetkov. Naj vam kar povem, da s svojim kolesom na barko v Fažani ne morete oziroma je cena za prevoz koles tako visoka, da uspešno pre­pre~uje vkrcanje koles. A kolo si lahko za maj-hen denar izposodite na otoku in ga z njim vsega prekolesarite. No, ja, ni~ "vsega". Le tisti del, ki vam ga dovolijo. Vse bele vile in dvorci so še vedno ograjeni, s kamerami na ograjah. Lahko pa si ogledate lame, zebre, noje in jelene, pa rimske ostaline itd. Res je lepo, lepo kot mar-sikje drugje na vaši obali. ^e mene vprašate. 
Dekle na informacijski to~ki smo že ob prihodu vprašali, ali nam lahko pove, kje stoji Ple~nikov paviljon. Ni~ ni vedela, po ~em jo sprašujemo, 


se je pa trudila guglati in nam kazala razne kipe in skulpture v parkih. Paviljon, darilo Titu, je bil zadnje delo našega najbolj zna­nega arhitekta Jožeta Ple~nika, ki je med drugim zgradil ljubljan­sko Tromostovje in tržnico, še prej pa projektiral na Dunaju, gradil na praških Hrad~anih itd. Tudi kolesarjenje po vsem otoku ni dalo želenega rezultata. Paviljona nikjer. 
Ob vra~ilu koles smo naleteli na prijaznega možakarja z emble-mom NP Brioni na prsih, ki spet ni ni~esar vedel o Ple~nikovem paviljonu, rekel pa je, ko sva mu opisovala Ple~nikovo ustvarjanje, da je Ljubljana najugodniji grad na svijetu. Pojasnjeval nam je, da se vlada pripravlja, da bi zaprte vile odprla za ogled javnosti, in povedal, da tudi zaposleni v parku marsi~esa na otoku sploh še niso videli, saj tudi o paviljonu ni ni~esar vedel. A ga je zelo zani­malo, kaj je s tem, kje to stoji. Paviljon smo mu pokazali na Goo-glu, nato pa je kar poklical direktorja. Izvedeli smo, da paviljon stoji v zaprtem obmo~ju bele vile. "No, vidite, kako slabo nas, vo­dnike, izobrazijo," je samokriti~no pripomnil vodnik in nam za najem koles zara~unal polovi~no ceno. Ker da smo ga nau~ili ne~esa novega, je rekel. 
Bili smo res prijetno presene~eni in obljubili, da se vrnemo, ko bodo tudi na Brionih (kot na naši meji) odstranjene ograje. Z veseljem pa smo v suvenirnici kupili knjigo, ki jo je o dogajanju na Brionih po vojni napisal nekdaj na Brionih zaposlen (pa še prej z Brionov neprostovoljno izseljen) Vojmir Vuksanovi}, in za­slutili tedanji svet ljudi, ki so služili privilegirancem v zaprtih obmo~jih. Kar je zagotovo bolj zanimivo kot razkošje belih vil. 
In hej, ponovno sem se to pomlad vrnila pred televizijo. Po zaslu­gi programa HTV, 1. program. Odli~ne dokumentarne oddaje de-
Dragica Jakseti~ 
lajo ti vaši avtorji. Gledam jih ob pone-deljkih in tudi ob torkih. Moderne, aktu­alne vsebine, na primer mladih, ki se naselijo na podeželju in pridelujejo hra-no. Poslušam njihove zanimive zgodbe, gledam tehni~no lepo in barvito posnete oddaje. Ampak pred televizijo me je de­jansko vrnila nadaljevanka Podru~je bez signala režiserja Daliborja Matani}a. Bra­vo! Odli~na! Ko sem si šla ogledat nov Muzej Grada Rijeka (bravo, odli~en je!), sem nato našla še knjigo avtorja Roberta Periši}a (menda še edino po ceni, ki jo je obdržala, še preden ste vstopili v evro­obmo~je, vse ostale knjige, se mi zdi, so dobile zelo "evropske" cene), po kateri je nanizanka nastala. Uživam v njej. Never-jetno, kako znajo nekateri ljudje dobro pisati! Ne morem se odlo~iti, kaj mi je bolj vše~, film ali knjiga. Oboje! 
Vsak ve~er je na vaši HTV gotovo kaj ta­kega, kar vsaj dolgo~asno ni (~etudi Mili­junaš), na naši televiziji pa je prejšnja oblast, ki v tem javnem zavodu še vedno maha z repom, uspela program tako zba­nalizirati, da je postal ve~inoma negle­dljiv (s ~astnimi izjemami novinarskih stvaritev in kakšnega tujega (francoske­ga) dokumentarca). 
No, in prav danes je naša slepa kura zrno našla: francoski dokumentarec, v kate-rem smo izvedeli, da je vedno tako zelo iznajdljiv "kapital" iz nuklearke plutonij zlival kar v Loaro in da se tamkajšnji pre­bivalci borijo za to, da bi reka lahko po­stala pravna oseba. ^e bi to postala, bi lahko imela svojo skupš~ino in svoje od­vetnike. V 19. stoletju podjetja niso bile pravne osebe. To, da bi dobila pravno su­bjektiviteto, je bila zelo ~udna, težko pre­bijajo~a se ideja, saj niso bila živa, niso se mogla braniti... Danes nam je podjetni­štvo, še kako živo, marsikje toliko zraslo ~ez glavo, da smo ljudje za Zemljo postali prava nadloga. Zakaj ne bi gozdovom in rekam priznali statusa pravne osebe, mi pa bi se zanje borili? 
No, ampak ve~eri postajajo dolgi in za te­levizijo skoraj ni ve~ ~asa. Kako sedeti pred televizijo, ko pa je zunaj še vedno son~en dan ali pa tako krasen ve~er? Bo-lje je oditi na ve~erni sprehod in med lju­di. Ali pa vsaj med rože na bujnih vrtovih. ^ez vikend pa si obuti gojzarje in jo mah­niti s Snežnika skozi gozdne katedrale na 
Snježnik. 
y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com 

Lidija Mugoša 

– Ivica: "Vse, ~esar se lotim, delam z vsem srcem!" 
L
idija Mugoša – Ivica je od lanske jese­ni nova u~iteljica slovenš~ine v OŠ Dr. Andrija Mohorovi~i} v Matuljih in PŠ v Juši}ih. Zelo simpati~na, zgovorna in odprta Kraševka izhaja iz Sežane, kjer je odrasla, na Kvarnerju pa živi že ve~ kot trideset let. Sem jo je pripeljala najprej že­lja po študiju v Iki in zatem družina. Di­ploma ekonomistke s podro~ja hotelirstva in turizma ji v ~asu, ko na Hrvaškem za­radi vojnih razmer ni bilo gostov, ni po­nujala možnosti za zaposlitev. Ukvarjati se je za~ela z razli~nim delom, od družin­skega podjetja do prevajalstva in bila med drugim tudi sodna tolma~ka za slovenski jezik. Zadnja leta je bila zaposlena v tu­jem podjetju, ki je zaradi spleta okoliš~in avgusta lani odšlo v ste~aj in ko so jo iz ZSDH povabili k sodelovanju, je takoj pri­volila: "Nisem imela pojma, v kaj se spuš~am, otroke imam pa~ rada in dlje od tega nisem preve~ razmišljala, misle~, se bom že znašla, ~eprav nimam pedagoške izobrazbe in sem tako imenovana nestro­kovna namestnica. Upala sem pa~, da za­dostujejo izkušnje doma~e vzgoje dveh otrok, danes odraslih in uspešnih oseb, in tudi vodniška dejavnost pri tabornikih," se nasmeje. "Sploh nisem imela pojma, s ~im vse se bom morala sre~evati, izzivov ni malo in iz dneva v dan prihajajo novi. Nimam sicer povratne strokovne infor­macije o tem, kako dobro ali slabo delam, toda za zdaj mi je, in kot vse kaže, tudi u~encem, kljub vsemu še vedno zabavno in zanimivo!" 
Na matuljski šoli poteka pouk slovenš~ine po modelu C oziroma ga kot izbirni in ocenjevani predmet obiskuje dvainpetde-set u~encev in v Juši}ih štirje u~enci. "Pr­vo polletje v Matuljih je bilo resni~no naporno, v eni skupini sem imela kar se­demintrideset otrok! Zdržali smo, za dru-go polletje pa je pristojno ministrstvo na sre~o odobrilo dodatne ure in je lažje. Ne-rodno je, ker je naša blok ura uvrš~ena na konec urnika in so otroci, predvsem mlaj­ši, že nekoliko utrujeni." Kot poudarja, je po njenem mnenju za u~enje jezika naj­pomembnejši govor: "Zlasti to velja za prvošolce, pa tudi ostale razrede, ker jezik mora priti "v uho", morajo te slišati. ^e bi sama odlo~ala, za osnovnošolski izbirni predmet vsaj do 4. razreda sploh ne bi uporabljala knjig, bi samo govorila in me-nim, da bi si otroci ve~ zapomnili. Ko se nau~iš govoriti, se lažje nau~iš tudi pisa-ti. Trudim se, da vse, kar pišemo, sama ali u~enci, beremo na glas. Treba je ~im ve~ govoriti. Zato ni ~udno, da ob ~etrtkih zve~er po pouku z najmlajšimi ostajam brez glasu, haha!" Dodaja, da je dolo~ena težava pri pouku tudi so~asno pou~evanje dveh skupin u~encev, ki delajo z raz-li~nimi u~beniki, pa je težko usklajevati obe skupini in tempo posameznikov v vsaki izmed njih. "Ne morem delati oziro-ma se pogovarjati z vsemi hkrati, a ~e si tiho in pišeš, to pa~ ni u~enje jezika!" Pri tem posebej pohvali u~benik in zgoš~enko za najmlajše Poigrajmo se slovensko av-toric Tatjane Vu~ajnk, Barbare Upale in Mateje Kelner, darilo založnika, Zavoda RS za šolstvo. 
Sogovornica, izjemno vedrega in pozitiv-no usmerjenega duha, ki se, kot pravi, ne more ujeziti, je kljub številnim obvezno­stim v družinskem podjetju in pri pouku za u~ence polna na~rtov: "S skupino pet-

Lidija Mugoša – Ivica, osebni arhiv 


LITERARNI KOTI^EK 
SRE^ANJA 

Vse foto: Christian Grailach