PRVA SVETOVNA VOJNA IN CIVILNI VOJNI POŠKODOVANCI (INVALIDI) ANOTIRANA KRONOLOŠKO UREJENA BIBLIOGRAFIJA Zbral in uredil: Zasl. prof. dr. Andrej Šalehar http://www.digital.wienbibliothek.at/wk/image/view/846823?w=800 http://www.digital.wienbibliothek.at/wk/image/view/846824?w=904 Ljubljana, 15. oktober 2014 Kazalo 1. UVOD ............................................................................................................................................... 5 2. ANOTIRANA BIBLIOGRAFIJA – CIVILNI VOJNI INVALIDI ................................................................ 7 2.1. PRVA SVETOVNA VOJNA ........................................................................................................ 7 2.2. MED OBEMA VOJNAMA ....................................................................................................... 15 2.3. PRVA LETA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI .............................................................................. 39 3. RAZPRAVA IN POVZETEK .............................................................................................................. 41 Kratka pojasnitev uporabljenih pojmov. ......................................................................................... 41 V času prve svetovne vojne .............................................................................................................. 41 Med obema vojnama ........................................................................................................................ 41 Prva leta po drugi svetovni vojni ...................................................................................................... 43 4. ZAKLJUČKI ..................................................................................................................................... 44 5. VIRI ................................................................................................................................................ 45 6. ZAHVALA ....................................................................................................................................... 46 1. UVOD Pred sto leti (28. 7. 1914) se je pričela prva svetovna vojna, ki je trajala skoraj pet let (11. 11. 1918). Zahtevala je veliko žrtev: 9,3 milijona padlih in 21,4 milijona ranjenih vojakov ter 7,9 milijona žrtev med civilnim prebivalstvom. Zanesljivih podatkov o ranjenih, poškodovanih civilistih ni na voljo. Značilnosti in posebnosti prve svetovne vojne je predstavil Kresal (2005), ko je zapisal: Dobili smo civilne invalide vojn. Poiskali smo zakonske predpise in objave do leta 1946, kjer so vključene tudi vsebine povezane s civilnimi invalidi vojn. Zakoni in večina objav je v slovenskem jeziku. V primeru, da je gradivo dostopno na spletu, je dodan spletni naslov, da je omogočeno neposredno branje celotnega zakonskega predpisa ali objave. Anotacije in pojasnila so zapisana s poševno pisavo ali pa so dodane kopije celotnega gradiva oz. izsekov iz gradiv. 2. ANOTIRANA BIBLIOGRAFIJA – CIVILNI INVALIDI VOJN 2.1. PRVA SVETOVNA VOJNA - Cesarski ukaz z dne 11. avgusta 1914. L., o varstvu civilnih oseb, ki so se za namene vojskovanja siloma odstranile iz njihovega bivališča (štev. 213). Državni zakonik, 13. avgust 1914, str. 945 – 946. Spletni naslov: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=19140304&seite=00000945 – 27. 9. 2014. Ukaz naroča popis vseh oseb v kraju, kjer se namerava prebivalstvo obvezno preseliti zaradi vojskovanja. Ob tem se tudi poizve za možnosti preživljanja posameznikov in njihovih družin, ki se jih ne sme ločevati. - Ukaz ministra za notranje stvari v porazumu z voditeljem finančnega ministrstva z dne 11. avgusta 1914. L., s katerim se določa izmera po cesarskem ukazu z dne 11. avgusta 1914. L. (drž. zak. št. 213) dajane oskrbe in odškodnine zanjo (štev. 214). Državni zakonik, 13. avgust 1914, str. 946-947. Spletni naslov: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1914&page=1008&size=45 – 27. 9. 2014. Ukaz o kakovosti hrane za preseljene osebe, o zdravniški kontroli živil in plačilu oskrbe, ki gre iz državne blagajne. - Časopisna obvestila o pripravi ukrepov za varstvo »Zivilkriegsbeschaedigte (civilni vojni poškodovanci)« - 10 objav v različnih časopisih. Spletni naslov: http://anno.onb.ac.at/anno-suche/#searchMode=simple&query=zivilkriegsbeschaedigte&resultMode=list&from=1&sort=date+asc – 27. 9. 2014. - Iz državnega zbora. XLV(1917)264, str. 2, Slovenec. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LXFJALAY – 5. 10. 2014. - Organisationen. str. 4. V: Deutsche Kriegsversehrte im 20. Jahrhundert. 7 strani. Spletni naslov: http://de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Kriegsversehrte_im_20._Jahrhundert - 28. 9. 2014. Leta 1917 so v Nemčiji ustanovili »Reichsbund der Kriegs- und Zivilbeschädigten, Sozialrentner und Hinterbliebenen (prevod: Državna zveza vojnih in civilnih poškodovancev, prejemniki socialnih rent in svojci (potomci))« - Zakon z dne 31. decembra 1917 o naredbah skrbi za civilne vojne poškodovance, njihove svojce in zaostale (štev. 525). Državni zakonik, 31. december 1917, str. 1453. Spletni naslov: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1917&page=1525&size=45 – 27. 9. 2014 Zakon v prvem členu določa, da civilni vojni poškodovanci, njihovi svojci in nasledniki (potomci) dobijo podporo. To je prvi zakon, ki je zaščitil civilne invalide vojn. - Časopisna obvestila o sprejetju zakona in izvajanju ukrepov za varstvo »Zivilkriegsbeschaedigte (civilni vojni poškodovanci)« - 14 objav v različnih časopisih. Spletni naslov: http://anno.onb.ac.at/anno-suche/#searchMode=simple&query=zivilkriegsbeschaedigte&resultMode=list&from=1&sort=date+asc – 27. 9. 2014. - Ukaz ministra za socijalno skrb v porazumu s finančnim ministrom in ministrom za deželno bran z dne 23. februarja 1918 v izvršitev zakona z dne 31. decembra 1917 l. (drž. zak. št. 525) o naredbah skrbi za civilne vojne poškodovance, njihove svojce in zaostale (štev. 79). Državni zakonik, 28. februar 1918, str. 215 – 218. Spletni naslov: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1918&page=263&size=45 – 27. 9. 2014. Ukaz ima 18 členov in po posameznih členih določa: Zakon po členih določa še naslednje: Čl. 4.: Zmanjšanje pridobitne sposobnosti. Čl.6.: Izmera podpor za civilnega poškodovanca (20 - 40% = 30K; 40 - 60% = 42K; 60 - 100% = 45K; popolna nesposobnost za delo = 48K). Čl. 7. Izmera podpor za svojce in zaostale. Čl. 12.: Zglašanje prosilcev podpor. Čl. 16.: Izplačevanje podpor. - Fürsorge für Zivilkriegsbeschädigte. Mitteilungen des k. k. Ministeriums für sociale Fürsorge über Fürsorge für Zivilkriegsbeschädigte, Wien, Mai 1918, Jahrgang 1918, Nr. 1 – 5, str. 98 – 125. Spletni naslov: http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=mi1&datum=1918&page=50&size=45 – 27. 9. 2014. Poleg že omenjenega zakona in ukaza ministrstva za socialno skrb je v gradivu še predpis »Erläuterungen zu der Ministerialverordnug von 23. Februar 1918 (prevod: Pojasnila ministrskega ukaza z dne 23. Februarja 1918)« (V zakoniku ga nismo odkrili?) in priloženi so obrazci za postopek pridobitve statusa civilnega poškodovanca. - Objavi: Die Fürsorgemassnahmen für Zivilkriegsbeschädigte (prevod: Ukrepi za varstvo civilnih vojnih poškodovancev). Primera dveh časopisnih objav o ukrepih za varstvo civilnih vojnih poškodovancev. - Dodatek k državnemu proračunu. XLVI(1918)25, str. 2, Slovenec Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AB3H5MWN – 17. 10. 2014 Poročilo o dopolnitvi državnega proračuna navaja tudi začasna sredstva za civilne vojne poškodovance. - Državna podpora civilnim vojnim poškodovancem. 1(1918)3, str. 37, Samouprava. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OZH2HZX - 27. 9. 2014 - Glede odškodnine civilnim poškodovancem. 1(1918)6, str. 2, Goriška straža. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PLMV33YD – 27. 9. 2014 - Zakon z dne 18. avgusta 1918. l. o odškodninski dolžnosti države za krivične poškodbe civilnih oseb v sedanji vojni (štev. 317). Državni zakonik, 18. avgust 1918, str. 880 – 881. Spletni naslov: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&datum=1918&size=45&page=920 – 27. 9. 2014. V ostalih členih je opisan postopek za pridobitev odškodnine. Višina odškodnine je določena na splošno. 2.2. MED OBEMA VOJNAMA - Nova uredba o invalidih. III(1920)102, str. 2, Domovina. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IJJ6PCT – 28. 9. 2014 - Nova uredba o invalidih. I(1920)20, str. 2, Jutro. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUJEI2AJ – 28. 9. 2014. Enaka objava kot predhodna. - Popis vseh invalidov in družin padlih vojakov v svrho nakazanja preskrbnin po novi Uredbi o invalidih. 2(1920)38, str. 1, Ptujski list. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VV2GDW6E – 28. 9. 2014. Podobna vsebina kot v predhodnih dveh objavah. - O načrtu invalidskega zakona. 1(1921)3, str. 1, Vojni invalid. - Uredba o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih vojnikov (št. 124). Uradni list deželne vlade za Slovenijo, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 4. maj 1921, str. 245 – 248. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:211 – 29. 9. 2014. Našteti so še: Č. Pogrešanci, D. Interniranci in konfiniranci, E. Siromašna rodbina, F. Tuji državljani. - Uredba o izpremembah in dopolnitvah o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih vojnikov z dne 14. februarja 1920 (št. 125). Uradni list deželne vlade za Slovenijo, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 4. maj 1921, str. 248 – 249. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:211 – 29. 9. 2014 Uredba določa višino dodatka za upravičence do pokojnine. Višina dodatka v osnovi določa, če ima upravičenec hišo ali če jo nima ter plačuje stanarino. Za Slovenijo je bila višina dodatka za invalide naslednja: Stopnja invalidnosti (%) Invalid ima v posesti hišo (din) Invalid nima v posesti hišo in plačuje stanarino (din) 20 – 50 24 31 51 – 70 18* 23* 71 - 100 41 55 Preko 100 88 125 * Verjetno tipkarska napaka - Za civilne vojne invalide. 5(1922)29, str. 3, Jugoslavija Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TOTTCPXM – 17. 10. 2014 - Dokumenti povezani s civilnimi vojnimi poškodovanci iz Pokrajinskega arhiva Koper. (dokumente je poiskal g. Ciril Habe) SI PAK KP 333, T.E. 1, a.e. 19 (memorandum - pismo Raimonda Smet) SI PAK KP 333, T.E. 1, a.e. 19 (pismo Matevža Bremec) SI PAK KP 333, T.E. 1, a.e. 19 (pismo Nikolaja Pelhan) SI PAK KP 333, T.E. 1, a.e. 19 (pismo Frančiške Krašovec) SI PAK KP 333, T.E. 1, a.e. 19 (pismo Josipa Staniča) SI PAK KP 333, T.E. 1, a.e. 8 (pismo Ivana Grgiča) V dokumentih so opisi vojnih poškodb civilnih oseb, o priznanjih statusa invalida, problemov pri izplačevanju odškodnin in invalidnin. - Zakon o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov kakor tudi nekaterih civilnih vojnih žrtev (št. 30). Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 14. februar 1922, str. 117 – 122. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:212 – 29. 9. 2014. Našteti so še: Č. Pogrešanci, D. Interniranci in konfiniranci, E. Siromašna rodbina, F. Tuji državljani. - Pravilnik za izvrševanje zakona o začasni pomoči invalidom in rodbinam umrlih, padlih in pogrešanih vojnikov kakor tudi nekaterih civilnih vojnih žrtev (št. 254). Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 4. avgust 1922, str. 537 – 542. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:212 – 29. 9. 2014. - Pravilnik za izvršitev odločbe ministrskega sveta št. 38652 z dne 13. aprila 1923 (št. 250). Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 26. julija 1923, str. 453 – 454. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:213 – 29. 9. 2014 - Načrt invalidskega zakona. 52(1924)217, str. 5 – 6, Slovenec. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBN3Y5HW – 30. 9. 2014. V nadaljevanju so predstavljena še naslednja poglavja: Kdo je rodbinski član? Pravico do podpore izgube. Podpore. Brezplačno zdravljenje. Proteze. Strokovni pouk. Pravica do služb. Posojila. Narodni fond za invalide. Invalidi in trafike. - Varstvo in pomoč vojnim žrtvam. 58(1924)7, str. 2 – 3, Slovenski gospodar. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8D9WU4G9 – 30. 9.2014. Kritična presoja varstva invalidov in žrtev prve svetovne vojne. - Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o začasni pomoči invalidom z dne 28. decembra 1921.(št. 186). Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 25. junij 1924, str. 353 – 354. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:214 – 30. 9. 2014. Med drugim so na novo določili glede protez: - Invalidski zakon (št. 366). Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 12. december 1925, str. 785 – 791 Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:215 – 30. 9. 2014 Med osebe zaščitene z zakonom so uvrščeni še vojaški invalidi, rodbine in tujci. Za civilne vojne invalide je pomemben 98. člen: - Pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona (št. 54). Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 13. februar 1926, str. 74 – 78. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:216 – 30. 9. 2014. - Pravilnik o odkupovanju invalidnine in podpore. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 21. december 1926, str. 799. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:216 – 30. 9. 2014. - Pravilnik o odkupovanju invalidnine in podpore. 7(1927)1, str. 3, Vojni invalid Predstavitev Pravilnika o odkupovanju invalidnine in podpore. - Goršič, France. Pregled socialnopolitične uprave v Sloveniji. 42(1928)9/10, str. 228 – 233 in št. 11/12, str. 278 – 284, Slovenski pravnik. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C1D98OSQ – 3. 10. 2014. Na 282 strani je avtor o zaščiti vojnih invalidov zapisal: - Invalidski zakon (št. 326). Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 5. avgust 1929 , str. 625 – 633. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:220 – 30. 9. 2014. Invalidski zakon iz leta 1929 je močno skrčil vrsto upravičencev do državne zaščite. Ne priznava jo civilnim vojnim invalidom, vojnim invalidom z invalidnostjo manjšo od 30%, mirnodobskim vojaškim invalidov ter rodbinam omenjenih skupin invalidov. Zmanjšal je v primerjavi s prejšnjimi zakoni tudi vrste državne zaščite in pomoči. V 103. členu je natančno določeno, katerim skupinam je odvzeta državna zaščita: - Navodilo za ocenjevanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov (št. 327). Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 5. avgust 1929 , str. 633 – 636. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:220 – 30. 9. 2014. Za invalidskim zakonom je objavljeno Navodilo za ocenjevanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov. Uvodoma je zapisano: V nadaljevanju so za posamezne poškodbe določeni deleži invalidnosti, med njimi jih je precej popolnoma enakih kot veljajo še danes. - Novi invalidski zakon. 9(1929)12, str. 1-2, Vojni invalid. - Nova invalidska sodišča in odkup invalidnine. 10(1929)158, str. 1, Jutro. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O10D4Q0M – 17. 10. 2014. Tudi Jutro poroča, komu bo po invalidskem zakonu iz leta 1929 odvzeta invalidska zaščita – tudi civilnim vojnim invalidom. - Novi invalidski zakon. 33(1929)29, str. 1 - 2, Slovenski gospodar. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKS488AQ – 30. 9. 2014. - Zakon o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. julija 1929 (štev. 30). Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine. Kraljevina Jugoslavija. 14. December 1929, str. 80 – 82. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:182 – 30. 9. 2014. Za razumevanje spremembe 6. člena Invalidskega zakona iz leta 1929 – v bistvu je določena manjša državna zaščita. - Zakon o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. julija 1929. 9(1929)22, str. 2 - 3, Vojni invalid. Zakon je objavljen tudi v reviji Vojni invalid. - Zakon o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. julija 1929, in njega izprememb in dopolnitev z dne 4. decembra 1929 (štev. 207). Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine. 6. november 1930, str. 527 – 528. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:183 – 30. 9. 1930 - Stvarni predlogi k zboljšanju današnjega invalidskega zakona (Iz celjske spomenice). 11(1931)1, str. 1 – 2, Vojni invalid. - Načrt sprememb in dopolnitev v invalidskem zakonu. 12(1932)12, str. 1 - 3, Vojni invalid. V obširnem sestavku civilni vojni invalidi niso omenjeni. - Glavne točke spremembe invalidskega zakona. 13(1933) 7, str. 1 , Vojni invalid. - Schauer Dolfe. Kako je pri nas urejeno vprašanje zaščite vojnih invalidov. V: Veliki koledar Kmetijske matice za leto 1933. Ljubljana 1932, str. 88 – 95. Predstavitev določil invalidskega zakona iz leta 1929. Poudarjeno, da so državno zaščito izgubili civilni vojni in mirnodobski vojaški invalidi. - Uredba o izpremembah in dopolnitvah Invalidskega zakona od 4. julija 1929 z izpremembami in dopolnitvami od 4. septembra 1929 in od 18. septembra 1930 (štev. 207). Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine. Kraljevina Jugoslavija, 18. April 1936, str. 313 – 315. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:197 – 1. 10. 2014. - Uredba o spremembah in izpopolnitvah Invalidskega zakona od 4. julija 1929 z njegovimi spremembami in izpopolnitvami od 4. septembra 1929 in od 18. septembra 1930. 16(1936) 4, str. 3 - 4 , Vojni invalid Revija Vojni invalid je objavila gornji zakon v celoti. - Čudna pota invalidskega vprašanja. 16(1936) 7, str. 1, Vojni invalid. - Načrt novega invalidskega zakona. 17(1937) 10, str. 3 - 4 in št. 11, str. 4 - 6, Vojni invalid. Prizadevanja za popravo krivic so rodila malo sadov in zaradi tega je Udruženje vojnih žrtev predložilo državni komisiji predlog »Načrt novega invalidskega zakona« (glej Vojni invalid, 1937). V devetem členu predloga so določene civilne žrtve: - Uredba o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah (štev. 629). Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 24. decembra 1938, str. 941 – 956. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:202 – 1. 10. 2014. Uredba je močno razširila vrste vojnih invalidov, ki so upravičeni do državne zaščite. Povečalo se je tudi število vrst državne zaščite. Po tej uredbi so bili ponovno pod državno zaščito nekateri civilni vojni invalidi, ker uredba posebej poudarja, ki »niso bojniki«. - Kakšna je invalidska uredba. LXXI(1938)281, str. 4, Slovenski narod. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJZD9JJK – 1. 10. 2014. Že v podnaslovu »V primeri s prejšnjim zakonom so vojne žrtve z njo mnogo pridobile« je poudarjena vsebina nove »Uredba o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah«. Že naslov uredbe pove, da so vključene poleg vojnih invalidov še druge vojne žrtve. - Stojadinovič-Koroščeva vlada za invalide. 72(1938)47, str. 1, Slovenski gospodar. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T0DY45I8 – 1. 10. 2014. - JRZ je invalidom krivice popravila. LXVI(1938)268, str. 1 , Slovenec. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HF23ZKGX – 1. 10. 2014. - Pravilnik za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah (št. 225). Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 20. maja 1939, str. 432 – 436. Spletni naslov: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:204- 17. 10. 2014. Pravilnik za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah pojasnjuje, da civilni vojni invalidi in tudi mirnodobni vojaški invalidi niso zaščiteni z Uredbo iz leta 1938 (člen 1). Do invalidske zaščite so bili upravičeni samo tisti civilni vojni invalidi, ki so invalidnost pridobili kot civilisti pri opravljanju zaukazanih vojnih nalog. Tako je bilo določeno v drugem členu pravilnika. 2.3. PRVA LETA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI - Zakon o vojaških vojnih invalidih (štev. 295). Uradni list Federativne ljudske republike Jugoslavije. 31. maja 1946, str. 505 – 509. Zakon je popolnoma je odvzel invalidsko zaščito nekaterim vrstam vojnih žrtev in med njimi tudi civilnim vojnim invalidom. Iz vsebine 1. In 43. člena je sicer mogoče sklepati na možnost, da bi bila priznana tudi katera civilna oseba. K takemu sklepu navaja tudi vsebina 43. člena. Nismo pa našli nobene objave, ki bi to potrdila ali ovrgla. - Zakon o vojaških vojnih invalidih 23(1946)6, str. 2-3, Invalidski vestnik Zakon je objavila tudi revija Vojni invalid. - Odredba o invalidskih prejemkih. 23(1946)8, str. 4, Invalidski vestnik - Franjo Pavlin. O ureditvi invalidskega vprašanja. 1(1946)5/6, str. 202 – 212, Ljudski pravnik. Spletni naslov: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMRVSZCZ – 2. 10. 2014 Poleg civilnih vojnih invalidov po tem zakonu iz leta 1946 invalidska zaščita ni bila priznana mirnodobskim vojnim invalidom, invalidom – žrtvam fašističnega terorja, invalidom iz okupatorskih vrst in še drugi (ubežniki, obsojenci…). 3. RAZPRAVA IN POVZETEK Kratka pojasnitev uporabljenih pojmov. Za razumevanje predstavljenih anotiranih bibliografij o civilnih vojnih invalidih je potrebno pojasniti uporabljene pojme. Svoljšakova (1998) piše, da sta tako pojem izgube kot žrtve vojn večplastna in večpomenska ter je treba razlikovati med mrtvimi in izgubami. Pojem izgub je širšega pomena in zajema potrjene mrtve in vse tiste, ki jih ni več v bojnih vrstah, torej ranjene, bolne ter pogrešane, med slednje pa štejemo ujetnike in dezerterje. Zatorej je tipologoja v vojni prizadetih, tako civilnih kot vojaških oseb, različna in široka, ker zajema ubite, ranjene, pobegle, pregnane, brezdomce, internirance, brezdomce, internirance, ujetnike, zapornike, obubožane, izgubljene, itd. Ta kratka predstavitev pojmov bo pomagala pri razumevanju posameznih zapisov (anotacij). Pojem »Zivilkriegsbeschädigten (civilni vojni poškodovanci)« je po do sedaj najdenih gradivih prvič omenjen v letu 1917, ko so v Nemčiji ustanovili »Reichsbund der Kriegs-und Zivilbeschädigten, Sozialrentner und Hinterbliebenen (prevod: Državna zveza vojnih in civilnih poškodovancev, prejemnikov socialnih rent in svojcev (potomcev)«. V zakonu z dne 31. 12. 1917, ki je izšel tudi v slovenskem jeziku, pa je zapisano »za civilne vojne poškodovance«. Pozneje so uporabljeni pojmi: civilni poškodovanci, civilni invalid, civilni vojni invalid, vojno-civilni invalid, civilne žrtve in civilne osebe (invalidi), ki niso bojniki. V času prve svetovne vojne Že uvodoma smo pojasnili posebnosti in značilnosti prve svetovne vojne, kot jih je zapisal Kresal (2005). Posledice sprememb vojskovanja so bile številne civilne žrtve in med njimi je bilo tudi veliko civilistov s trajnimi telesnimi in psihičnimi poškodbami – dobili smo civilne invalide vojn. V zadnjih mesecih leta 1917 so številni časopisi (tudi Slovenec) objavljali poročila o pripravi zakona o zaščiti in skrbi za civilne vojne poškodovance, ki je bil 31. 12. 1917 tudi izdan. To je prvi zakon, ki smo ga do sedaj našli ter uvršča civilne invalide vojn neposredno med vojne invalide in jim zagotavlja vsaj podobne, v večini primerov pa povsem enake državne zaščite kot so jo imeli vojni invalidi. Zanimivo je, da tega zakona v številnih slovenskih delih, ki obravnavajo žrtve prve svetovne vojne, nismo našli. V prvih mesecih leta 1918 so v časopisju pogosta poročila o izdaji tega zakona. Po izdaji ukaza za izvedbo tega zakona pa so tudi v slovenskem časopisju objavljena pojasnila o državni podpori civilnim vojnim poškodovancem. Zakon o skrbi za civilne vojne poškodovance z dne 31. 12. 1917 je za civilne invalide vojn temeljni zakon in leta 2017 bo sto let od naše prve državne zaščite. Med obema vojnama Po končani prvi svetovni vojni so v časopisju obvestila o popisu invalidov in med njimi so našteti tudi civilni invalidi. Leta 1921 je izdana »Uredba o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih vojnikov«, kjer je v prvem členu med osebami, ki se smatrajo za invalide ter imajo po tej uredbi pravico do pomoči, točka C. Civilni invalidi. Še pomembnejši je zakon, ki je bil izdan leta 1922 in je poimenovan »Zakon o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov kakor tudi nekaterih civilnih vojnih žrtev«. Tudi v tem zakonu so v prvem členu pod točko C, s praktično enakim besedilom kot v prejšnji Uredbi, zapisani Civilni invalidi. Zakon je naštel dvanajst vrst pomoči. Kresal (2005) piše, da je bilo konec leta 1923 v Jugoslaviji skupaj 635.416 uživalcev državnih podpor. V Pravilniku za izvedbo tega zakona je v $111 zanimivo zapisano, da »Za vojne invalide se smatrajo tudi vojaški in civilni vojni invalidi« in v $137, da se vodi »posebna evidenca za vojaške in posebna za civilne invalide«. Na spletu je žal le delno dostopna knjiga »Sammlung der Gesetze und Verordnungen des čechoslovakischen Staates« (1922), kjer je iz dostopne notice razvidno, da je država podpirala civilne vojne poškodovance. Časopis Slovenec (1924) je v obsežnem članku objavil »Načrt invalidskega zakona« in v poglavju »Kdo bo dobival državno podporo« so zapisani tudi vojno-civilni invalidi. Leta 1925 je bil izdan Invalidski zakon. V prvem poglavju Osebe, zaščitene s tem zakonom so v prvem členu našteti tudi civilni vojni invalidi, ki so podrobneje opisani v tretjem členu. Je pa za civilne vojne invalide pomemben tudi 98. člen. Ta določa, da so do invalidnine in dodatkov opravičeni samo siromašni civilni vojni invalidi, kar je drugače kot je bilo določeno za vojne invalide. Zakonu sledeč »Pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona« je med drugim določil poenotenje kategorij za vse vojne invalide, tudi za tiste iz preteklih vojn. Enako je posebej določeno za civilne invalide iz minulih vojn. Goršič (1928) je v preglednem članku »Pregled socialnopolitične uprave v Sloveniji« predstavil tudi zaščito vojnih invalidov, ki je urejena po invalidskem zakonu in po pripadajočih pravilnikih. To je veljalo tudi za civilne vojne invalide. V članku je tudi zapisano, kaj državna zaščita in pomoč obsega brezplačno za invalide in kaj za člane rodbin padlih. Leta 1929 je bila v takratni Jugoslaviji razveljavljena Vidovdanska ustava in uvedena je bila Šestojanuarska diktatura. Posledice so bile številne in med njimi so prizadele tudi nekatere skupine upravičencev do državne invalidske zaščite, ki jim je bila priznana z invalidskim zakonom iz leta 1925. Izdan je bil »Invalidski zakon« (1929), ki je določil državno zaščito in pomoč le vojnim invalidom in njihovim rodbinam ter roditeljem. Skrčil je tudi seznam vrst državnih zaščit in pomoči. V 103. členu je napisano, komu vse, našteto je trinajst skupin, je odvzeta invalidnina, denarna podpora in dodatki, ki so bile posameznikom dodeljene po zakonu iz leta 1925. Med temi so civilni vojni invalidi, vojni invalidi z invalidnostjo manjšo od 30% in mirnodobski vojaški invalidi ter rodbine omenjenih skupin invalidov. Kresal (2005) piše za celo Jugoslavijo, da je invalidsko zaščito izgubilo 25.776 vojnih invalidov in 61.047 vojnih vdov, 27.614 vojnih sirot in 12.615 onemoglih staršev padlih vojakov, ki so po prejšnjem zakonu imeli pravico do invalidske zaščite. Največ jih je izpadlo zaradi premoženjskega stanja, ker so prekoračili davčni cenzus. Tretjina vojnih invalidov je izpadla zaradi manj kot 30-odstotne stopnje invalidnosti. O novem invalidskem zakonu so bili objavljeni številni članki v časopisju in v reviji Vojni invalid. Do prvih sprememb tega zakona je prišlo že istega leta in v letu 1930, ki so povezane s spremembo določil o povezavi pravice do državne pomoči in imovinskem stanju upravičenca. Z novimi določili so bile pravice izboljšane. Vojni invalid je leta 1931 objavil tako imenovano Celjsko spomenico, ki predlaga izboljšanja invalidskega zakona. Kritično je med drugim ocenil 103. člen iz invalidskega zakona, ki je odvzel že dodeljene pravice. Ista revija je leta 1933 v članku »Glavne točke spremembe invalidskega zakona«, kjer so predlagane spremembe invalidskega zakona in med drugim predlaga, da se povrnejo pravice tudi civilnim vojnim invalidom. Z Uredbo leta 1936 so bile deloma vrnjene pravice nekaterim invalidom, ki so imeli najmanj 80%-no invalidnost. Po tem dopolnilu so dobili vrnjene pravice 17.000 najhuje prizadete osebe. Istega leta Vojni invalid v članku »Čudna pota invalidskega vprašanja« ponovno poudarja nerešene probleme v invalidski zaščiti in med njimi posebej poudarja tudi civilne invalide. Pomemben je tudi sestavek »Načrt novega invalidskega zakona«, ki ga je objavil Vojni invalid leta 1937. V devetem členu so podrobno opisane civilne žrtve. Pravo spremembo v invalidski zaščiti vojnih žrtev pa je prinesla »Uredba o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah«, ki je bila izdana leta 1938. Že naslov uredbe pove, da so v državno zaščito vključene tudi druge vojne žrtve in ne samo vojni invalidi. S to uredbo je bila invalidska zaščita ponovno dodeljena tudi nekaterim osebam, ki »niso bojniki« - civilnim invalidom. Kresal (2005) poudarja, da je uredba vključila v invalidsko zaščito tudi civilne žrtve vojne. Invalidske pravice je priznala tudi 4.662 civilnim vojnim invalidom in 21.340 vdovam civilnih žrtev vojne. Povečale so se tudi vrste državne zaščite. Ukinjen je bil davčni cenzus na prejemanje invalidnin. Odmevi na izboljšanja invalidske zaščite so bili v časopisju številni. Poudarjajo tudi vrnjene pravice civilnim vojnim invalidom. Pišejo, da je po invalidskem zakonu iz leta 1929 dobivalo invalidnino 71.737 invalidov, družin in otrok, po novi uredbi pa 138.063 ljudi. Po novem bodo dobili nazaj svoje pravice vsi oni invalidi in družine, ki so uživale invalidnino in ostale pravice po zakonu iz leta 1925, a jim je te pravice ukinil zakon iz leta 1929. Kresal (2005) piše, da je Uredba o invalidih in ostalih vojnih žrtvah iz leta 1938 pomenila večjo invalidsko zaščito, kot so jo invalidi imeli prej, in tudi upravičencev je bilo več. Pred začetkom druge svetovne vojne je bilo v Jugoslaviji še okrog 35.000 vojnih invalidov in 115.000 vdov s pravico do osebnih in družinskih invalidnin. V Sloveniji je bilo takrat okrog 5.000 invalidov in 15.000 vdov iz prve svetovne vojne s pravico do invalidske zaščite. Invalidska zaščita po tej uredbi je služila za določanje obsega invalidske zaščite tudi po drugi svetovni vojni. Dvome o ponovni invalidski zaščiti civilnih vojnih invalidov je pojasnil Pravilnik (1939) k tej Uredbi (1938), ki je nedvoumno zapisal, da civilni vojni invalidi s to uredbo niso zaščiteni. Do invalidske zaščite so bili upravičeni samo tisti civilni vojni invalidi, ki so invalidnost pridobili kot civilisti pri opravljanju zaukazanih vojnih nalog. Tako je bilo določeno v drugem členu pravilnika in s tem pojasnjeno, kaj pomeni »ki niso bojniki«.. Prva leta po drugi svetovni vojni Zakon o vojaških vojnih invalidih iz leta 1946 je pri določitvi upravičencev do invalidske zaščite zelo podoben invalidskemu zakonu iz leta 1929 ter ne upošteva določila uredbe iz leta 1938. Zakon je popolnoma izpustil nekatere vrste vojnih žrtev in med njimi tudi civilne vojne invalide. Iz vsebine prvega člena je sicer mogoče sklepati na možnost, da bi bila priznana tudi katera civilna oseba. K takemu sklepu navaja tudi vsebina 43. člena. Nismo pa našli nobene objave, ki bi to potrdila ali ovrgla. Zanimiva je pri tem primerjava s podobnimi zakoni v drugih državah po drugi svetovni vojni, kjer so med vojnimi žrtvami upoštevane tudi civilne žrtve ter med njimi civilni vojni invalidi. Tak primer so določila 5. člena Bundesversorgungsgesetz (Zvezni preskrbovalni zakon), ki je dosegljiv tudi na spletu. Pavlin (1946) je reviji Ljudski pravnik objavil članek „O ureditvi invalidskega vprašanja“, kjer je predstavil vse skupine upravičencev, med njimi so nekateri civilni vojni invalidi, ki jih je uredba iz leta 1938 priznala, zakon iz leta 1946 jih ni upošteval. 4. ZAKLJUČKI Na osnovi pregleda zakonov, zakonskih predpisov in objav, ki obravnavajo civilne vojne invalide v času od prve svetovne vojne do leta 1946, lahko naredimo naslednje zaključke: 1. V prvi svetovni vojni je bilo zaradi spremenjenega vojskovanja veliko tudi civilnih vojnih žrtev in med njimi so bili tudi trajno telesno in psihično prizadeti invalidi – civilni invalidi vojn. 2. Prvo invalidsko zaščito so civilni vojni invalidi dobili 31. 12. 1917, ko je bil izdan »Zakon o naredbah skrbi za civilne vojne poškodovance, njihove svojce in zaostale«. To je temeljni zakon o invalidski zaščiti civilnih vojnih žrtev. 3. Civilni vojni invalidi so bili po prvi svetovni vojni do leta 1929 pod enako državno zaščito kot vojni invalidi, ker so tako določale sprejete uredbe, pravilniki in zakoni (1921, 1922, 1925). 4. Invalidski zakon iz leta 1929 je odvzel že priznano invalidsko zaščito trinajstim skupinam vojnih žrtev in med njimi tudi civilnim invalidom vojn. 5. Z Uredbo o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtev (1938) so bile nekaterim skupinam vojnih žrtev vrnjene odvzete invalidske zaščite in med njimi so bile vrnjene tudi nekaterim civilnim vojnim invalidom, ki so pridobili invalidnost kot civilisti pri opravljanju zaukazanih vojnih nalog. 6. Leta 1946 je bil sprejet Zakon o vojaških vojnih invalidih, ki je odvzel podobno kot invalidski zakon iz leta 1929 invalidsko zaščito številnim vojnim žrtvam, tudi civilnim invalidom vojne. 5. VIRI - Alex, Historische Rechts- und Gesetzestexte Online. (http://alex.onb.ac.at/ - 21. 10. 2014). - Brecelj, Anton. Oskrba vojnih oškodovancev v Sloveniji. 15(1921)1-2, str. 21 – 31, Čas. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SPUVT34O – 6. 10. 2014). - Deutsche Kriegsversehrte im 20. Jahrhundert. Wikipedia, 2014, 7 strani (http://de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Kriegsversehrte_im_20._Jahrhundert - 3. 10. 2014). - Digitalna knjižnica Slovenije. (http://dlib.si/ - 21. 10. 2014). - Gesetz über die Versorgung der Opfer des Krieges (Bundesversorgungsgesetz - BVG) (http://www.gesetze-im-internet.de/bvg/BJNR104530960.html - 7. 10. 2014). - Die Opfer des 1. Weltkriegs. 3. strani. http://www.science-at-home.de/wiki/index.php/Die_Opfer_des_1._Weltkriegs - 4. 10. 2014 - Kresal, France. Državna zaščita invalidov prve svetovne vojne v Jugoslaviji (1918 -1941), str. 105 – 180. V: Klasinc, Peter Pavel in sod. Vojni invalidi. Ljubljana 2005, 273 strani. (http://www.zdvis.si/uploads/gradiva/Zgodovina_vojnih_invalidov_na_Slovenskem.pdf - 28. 9. 2014). - Kresal, France. Vojni invalidi in njih socialnopolitični položaj v stari Jugoslaviji. !4(1874)1 - 2, str. 85 – 108, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. (http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:34 – 3. 10. 2014). - Kresal, France. Invalidi in vojne vdove kot trajne posledice prve svetovne vojne, njihov status, število in struktura. Str. 307 – 313. V: Stane Granda, Barbara Šatej. Množične smrti na Slovenskem. Zbornik referatov. 29. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Izola, 22. – 24. 10. 1998, 320 strani (http://www.zdvis.si/uploads/gradiva/Zgodovina_vojnih_invalidov_na_Slovenskem.pdf - 3. 10. 2014) - Klasinc, Peter Pavel, Kresal, France, Pegan, Vladimir, Repe, Božo. Vojni invalidi. Pravna zaščita in organiziranost vojnih invalidov na Slovenskem. Ljubljana 2005, 277 strani (http://www.zdvis.si/uploads/gradiva/Zgodovina_vojnih_invalidov_na_Slovenskem.pdf - 20. 10. 2014) - Kroflič, Marjan. Prispevek zgodovini položaja vojnih invalidov v družbi in njihove organiziranosti na Slovenskem ozemlju. Slovenska enciklopedija. 4. Knjiga, Ljubljana 2004, str. 169 – 179. - Österreichische Nationalbibliothek, Digitaler Lesesaal. (http://www.onb.ac.at/bibliothek/digitaler_lesesaal.htm - 21. 10. 2014). - Sammlung der Gesetze und Verordnungen des čechoslovakischen Staates, 1922.. (http://books.google.si/books?id=ycc4AQAAMAAJ&q=zivilkriegsbesch%C3%A4digte&dq=zivilkriegsbesch%C3%A4digte&hl=sl&sa=X&ei=Qr8wVMKPD8LiaKORgMgH&redir_esc - 7. 10. 2014). - Sistory: Zgodovina Slovenije. (https://www.google.si/?gws_rd=cr&ei=2QU2VLD1B8nNygP9yYC4Ag#q=sistory – 21. 10. 2014). - Svoljšak, Petra. Poizkus ocene vojaških in civilnih izgub (žrtev) med 1. svetovno vojno. Str. 225 – 240. V: Stane Granda, Barbara Šatej. Množične smrti na Slovenskem. Zbornik referatov. 29. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Izola, 22. – 24. 10. 1998, 320 strani. - Šalehar, Andrej. Civilni invalidi v zakonodaji o vojnih invalidih od leta 1920 do leta 1946. (2008)35, str. 4 - 7, Naše vezi. (http://www.zdvis.si/uploads/nase_vezi/NaseVezi_08_junij.pdf - 3. 10. 2014). - Šalehar, Andrej. Sorazmernost višine invalidnine s stopnjo invalidnosti. (2008)36, str. 6 - 7, Naše vezi. (http://www.zdvis.si/uploads/nase_vezi/NaseVezi_08_september.pdf - 3. 10. 2014). - Šalehar, Andrej. Civilni vojni poškodovanci - zakonska varstva v prvi svetovni vojni. (2009)39, str. 8 - 9, Naše vezi. (http://www.zdvis.si/uploads/nase_vezi/NaseVezi_08_september.pdf - 3. 10. 2014). - Šalehar, Andrej. Zakonsko varstvo civilnih invalidov vojn do leta 1946. str. 5 – 27. V: 40 let Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije; 1970 – 2010. Ljubljana 2010, 68 strani. (http://www.zdcivs-zveza.si/download/zbornik.pdf - 3. 10. 2014 – 8. 10. 2014). - Zbornik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije. 1994 – 2004. Ljubljana 2004, 124 strani. 6. ZAHVALA Zahvaljujem se Društvu civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana za moralno podporo in spremljanje raziskave. Kolegu civilnemu invalidu Zdravku Zore hvala za podroben pregled in presojo gradiva. Tajnici društva gospe Petri Kapš hvala za kritičen pregled in jezikovne popravke. Predsedniku Društva civilnih invalidov vojn Primorske gospodu Cirilu Habe hvala za pregled gradiv v Pokrajinskem arhivu Koper.