T. SELIŠKAR: Protialkoholno vprašanje. Človek za svoje življenje ne rabi atkohola. (Sicer mi je neki zdravnik zatrjeval, da je alkohol zelo koristen — ker razkraja maščobe. To pa ne drži, zakaj n. pr. že v sadju je toliko kislin, da popolnoma nadomeste učinek alkohola.) Čemu bi ga potem užival — ? Čemu trosil deinar in se sam sebe ziastrupljal —? Toda že sli;šim mnoge, ki bodo dejali: Saj so tudi druge reči, ki jih človek ne potrebu)e za svoje življenje, samo n. pr. tobak, kava, čaj itd. — ipa jih vendar uživa. Seveda, še veliko drugih reči je takih, katere bi človek prav lahko opustil. Toda pri teh stvareh je slabi učinek enak ali ničli — ali pa je strupen samo v toliko, da ne more povzročiti socialnega zla v teim smislu kakor alkohol. Boj pa je usmerjeii zaradi tega predvsem proti pogubonosnemu viplivu alkohola, ki objema z njim skupnost človeškega življa. Ne samo zajeziti — iztrebiti je treba sovražnika izčloveka! Zato je srednja pot, kakor je sicer velikokraf najboljsa — tu napačna. Brez dvoma: Ce bi vsi samo zmerno pili, nikdar čez mero — posledice se ne bi dale niti primerjati z današnjimi razmerami. Ali to je ravno, ker ne delajo vsi tako — in pa tudi to je: Kdor zmerno pije — vendarle pije in se zastruplja. In premnogokrat se ga tudi zmerneži nalezejo — in če se samo dvakrat na leto, je veliko. So pa še tele slabe posledice »zmernega pitja«: zmerneži so proti abstinenci! Oni se nikoli ne mrv rejo vneti za protialkohdno akcijo — ani škodujejo skupnosti s tem, da rušiio sproti to, kar so drugi zgradili. Oni škodujejo obči koristi s tem, da nočejo priznati principa klicarjev trezncnsti: Proč od alkohola! Oni dajejo slab vzgled tistim, ki so na potu k treznosti. Oni izpodkopavaio voljo drugim — preidvsem pa sebi — in če so že zmerni, tedaj vidijo samo sebe in si mislijo: Kaj moremo mi za to, če drugi ne vedo, kdaj imajo dosti. Zakaj pa mi vemo? Toda ne mislijo: Dobro! Je alkohol res škodljiv in zlo oloveštva! Pomagajmo mu, da postane trezno! Od danes naprej ne pijemo več! Tedaj bi ostali samo §e pijanci, alkoholiki — in sovražni val treznikov bi, jih potopil s svojo idejo — ker bi bili v manjšini! Kočljivo pa je vprašanje, oziroma načrt, po katerem se naj vodi boj proti alkoholu. Da bo zanesljiv, da bo uspešen in z zmago dovršen! Mislim pa predvsem na tako delo v šoli! Kako prijeti mladino, na katero preže vplivi od vseh strani —? Kako ji predočiti zle posledice, ko sami na sebi še ne morejo preizkusiti ta škodljivi eksperiment —? Imamo pri nas kos takozvame svete vojske. Ne moremo pa trditi, da je njeno delo plodonosno — saj vidmo še ni! To pa zaradi tega, ker se je vrgla predvsem na ljudi — ki so že 'alkoholiki. Popravljati hoče tain, kjer je rana že odprta. in gnojna. To ie seveda velika pedagoška zmota iti ne bo njeno delo nikoli uspešno. čeravno je njena vojska »sveta«. Treba je pričeti pri mladini. Protialkoholna vzgoja mora tako sistematično vzbujati v dovzetnih srcih strah in odpor proti alkoholu, (ne pa samo v osnovni šoli, temveč v vseh!) da bo učinek tak, kakor je žeie