STAROSLOVANSKI GROB V BUJAH Branko Marušič Ko so leta 1949 kopali n a hribčku sv. M artina p ri B ujah (risba 1) tem elje za gim nazijo »Vladimira G ortana«, so po pripovedovanju delavcev izkopali številne grobove, novce in fragm ente keram ike. O ktobra 1954. leta sem pregledal zem ­ ljišče okoli gim nazije. P ri tem sem na enem m estu opazil v dveh vzporednih v rstah vrhove vertikalno vkopanih kam nitili plošč, k i so po vsej v erjetn o sti om e­ jev ale n ek i grob. Izkopavanje je potrdilo domnevo. N a dan je prišla 173 cm dolga in 35 cm široka grobnica, k i je bila usm erjena v sm eri zahod—vzhod, z južnim odklonom 22° na vzhodni stran i. G robnica je bila obložena z vertikalno polo­ ženim i kam nitnim i ploščam i. T ri plošče so bile na severni, štiri na južni, ena na zahodni in dve na vzhodni stran i groba (risba 2, tloris). V rh lobanje je b il 18 cm, zg o rn ja površina tibije 28 cm pod sedanjim nivojem zem ljišča. Nad lobanjo so b ile kosti nekega m lajšega vkopa, sama lo b an ja pa je ležala n a kam nitni blazini. N ad tibijo je bila kam nitna plošča, nad n jo pa so bile razm etane kosti m lajšega vkopa, ki so bile prav tako pokrite s kam nitno ploščo. K am nitna plošča je ležala tu d i n a m rličevih prsih (risba 2, profil). Za dno grobnice je služila p last eocen- skega peščenca (tako im enovani korso v jezik u dom ačega prebivalstva), k i je geološka osnova zem ljišča. K er je dno grobnice m režasto zaradi nepravilnih podolžnih in povprečnih žlebov naravnega (ali um etnega?) izvora, kaže, kot da je dno grobnice poploščeno. Risba 2. Profil in tloris staroslovanskega groba v Bujah Risbe 3, 4, 5 D olžina skeleta je b ila 150 cm, u sm erjen zahod—vzhod. Roke so bile polo­ žene v krilo. Na členku enega p rsta je bil okrogel b ro n ast prstan (inv. št. S 2860, risb a 3) polkrožnega preseka. P rem er p rstan a je 2,1 cm, debelina obroča 0,1 cm. P ri m andibuli so n ajd en i zelo oksidirani ostanki b ro n aste verižice (inv. št. S 2859, risb a 4). Sledovi oksidacije so vidni ne samo na m andibuli, tem več še v večji m eri n a levi strani lobanje. O stanki verižice in om enjeni sledovi oksidacije kažejo, da je bil pok o jn ik okrašen z obsenčnim obročkom kottlaškega tipa s p etljam i, na k aterih so visele verižice. Po grobni arh itek tu ri je izkopani grob soroden staroslovanskim grobovom iz M ejice pri Buzetu, Sv. Jelene pri O p rtlju in v K aštelu.1 Tudi v podrobnostih p rih a ja jo sorodnosti do izraza; tu in tam so položili pokojniku pod glavo kam - nitno blazino, na prsi pa kam nitno ploščo. G rob v B u jah pripada to rej istem u valu slovanskega naseljev an ja kot že om enjena grobišča, pa ga zato lahko stavim o v 9. stoletje n. š. V bližini groba sem sondiral še na tre h k rajih . Povsod so bili najdeni n e­ pravilno vkopani skeleti, ki so bili položeni v lesene krste. Podoba je, da grobovi niso bili na zunaj označeni, sa j drugače ne bi moglo p riti do večkratnih vko­ p av an j v isto ali v skoraj isto grobno jam o. Pri enem skeletu je n ajd en a p la t­ nena m ošnja, v k ateri so bili srebrni pečatni p rstan (risba 5) in šest sreb rn ih novčičev. Eden od teh je graški groš, kovan za nem škega cesarja F rid erik a III (1440—1493).2 Samo na enem k raju sem naletel na ostanke staroslovanskega groba, ki pa je bil skoraj popolnom a uničen po kasnejših vkopih. N ajdbe v sondah dokazujejo, da zem ljišče na h rib čk u sv. M artina p ri B ujah ni bilo uporabljeno za pokopališče samo v zgodnjem srednjem veku, tem več da je služilo v ta nam en kontinuirano vsaj do 18. sto letja n. š.3 V erjetno je, da je zaradi kontinuirane uporabe staroslovanska plast v glavnem uničena, ven d ar mislim, da bi sistem atsko izkopavanje prineslo n a dan še m arsikateri sta ro ­ slovanski grob. ZUSAMMENFASSUNG Ein altslaw isches G rab in B uje (Istrien) Im O ktober 1954 w urde a u f dem H ügel St. M artin bei B uje (Fig. 1) ein a lt­ slaw isches G rab, das m it v ertik alen S teinplatten ausgelegt w ar, ausgehoben. D er Schädel des Skelettes lag au f einem steinernen »Polster« und eine steinerne P latte befand sich auch au f der B rust (Fig. 2). D er Boden des G rabes ist eozäner S and­ stein. D er Tote w urde so ins G rab gelegt, dass d e r Kopf nach O sten sah. Ein F ingerknöchel trug einen B ronzering (Fig. 3), beim U nterkiefer w urden die o x y ­ dierten R este einer B ronzekette (Fig. 4), die an einem Schläfenring des K öttlacher Typus hing, gefunden. D er Ring selbst ist zerfallen, seine oxydierten Spuren sind jedoch am Schädel sichtbar. W eil das G rab nach seiner A rch itek tu r und E inzel­ heiten d er Beisetzung den altslaw ischen G räbern von M ejice bei Buzet, Sv. Jelena bei O p rtelj und in Kaštel verw an d t ist, k an n es in das IX. Jah rh u n d ert u n serer Z eitrechnung gesetzt w erden. D rei Sonden in d er N ähe des G rabes zeigten, dass die altslaw ische N ekropole im M ittelalter im allgem einen v ernichtet w urde, w eil dieses T errain m indestens bis ins XVIII. Jah rh u n d ert ohne U nterbrechung als F riedhof benützt w urde. Bei einem S kelette w urde ein leinener B eutel m it einem silbernen Siegelring (Fig. 5) und sechs silbernen G eldstücken gefunden. U nter diesen befindet sich au ch ein G razer G roschen des deutschen K aisers F riedrich III. (1440—1493). 1 B. Marušič, Staroslovanske in neke zgodnjesrednjeveške najdbe v Istri, AV VI/1, Ljubljana 1955. 2 Graški groš Friderika III (1440—1493) je najden še na polotoku Muzil pri Puli (B. Schiavuzzi, Ripostiglio di monete del. sec. XV rinvenute presso Pola, Rivista italiana di numismatica, fase. IV, 1906, separat, str. 4, št. 15) in v Maricu izpod Peroja (neobjavljeno). 3 G. F. Tommasini (1595—1654), škof v Novemgradu, piše v svojih zgodovinsko- geografskih komentarjih o pokrajini Istri, da je pri Bujah malo izven mest­ nega obzidja cerkev sv. Martina s pokopališčem (Archeografo Triestino, vol. IV, Trst 1837, str. 301).