Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 ■ tel 3177
PODUREDNIŠTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
Wk
Uto XX. - Štev. 13 (993)
Gorica - četrtek, 28. marca 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
Klin i božjem kraljestvu n zemlji NA POLJSKEM REŽIM ZATEGUJE VAJETI
Pred božičnimi prazniki je v Ljubljani Ušla izredno koristna knjiga z naslovom Malo sveto pismo. Naslov pove, da gre za sveto pismo v skrajšani obliki. Izbor sve-toPisemskih tekstov, uvod in pripombe je Pripravil profesor sv. pisma na ljubljanski bogoslovni fakulteti dr. Jakob Aleksič. ' predgovoru prof. Aleksič pove, da je 'odilna misel svetega pisma resnica o tožjem kraljestvu. Jezus Kristus je z oznanilom o božjem kraljestvu svoje odrešilno jelo na zemlji začel in končal.
KAJ JE BOŽJE KRALJESTVO?
Božje kraljestvo je izpolnjevanje božje-8a odrešitvenega načrta. To kraljestvo sije ljudem iz Kristusove besede, njegovih de-l*nj in njegove navzočnosti, to je, razo-‘kva se nam predvsem v osebi Jezusa Kristusa, božjega Sina in Sina človekoma, ki je prišel, da bi stregel in dal Svoje življenje v odkupnino za mnoge.
Beseda o božjem kraljestvu nas nagiba ^ razmišljanju o smislu vsega dogajanja, 1 začetku in koncu. Misleči človek mora 'leti neko predstavo o zgodovini, da lah-usmeri svoje korake v prihodnost, ki * pred njim odpira, a je zavita v so-*irak. Drugi vatikanski cerkveni zbor k krnu pripominja, da je Cerkev bila že “d začetka sveta napovedana v predpo-'tabah, čudovito pripravljena v zgodovini kraelskega ljudstva in v stari zavezi, ustanovljena v poslednjih časih in razglašena 1 izlitjem Svetega Duha. Od svojega Ustanovitelja je prejela poslanstvo, da oznanjuje ter vzpostavlja Kristusovo in božje med vsemi narodi. Ona sama le kal in začetek tega kraljestva, in ob koncu vekov bo dosegla dovršitev v poklican ju.
To je podoba o skrivnosti božjega kraljestva, ki se dviga iz celote svetega pi-St*ia in zajema vso zgodovino, njen zače-tek in njeno dovršitev.
Zaradi tega drugi vatikanski koncil močno in na poseben način spodbuja vse krčanske vernike, naj si s pogostnim branjeni božjega pisma prisvojijo vzvišeno spoznanje Jezusa Kristusa. Obenem jih “Po/arja, da je treba sveto pismo brati ^ razlagati v istem duhu, kakor je napisno in upoštevati vsebino ter enotnost hotnega svetega pisma.
Te smernice drugega vatikanskega kon-c*la so bile vodilo pri izboru svetopisem-stah besedil za to Malo sveto pismo. Njegov namen je osvetliti v strnjeni in pregledni obliki celotno zgodovino odrešenja *n z božjo besedo utemeljiti, da je sveto Msnio knjiga razodetja o božjem kralje-tvu in knjiga človeške usode obenem.
V ta namen se izbor svetopisemskih ‘ekstov zvršča, v skladu z zgodovinsko ^Povrstjo božjega razodetja, v tri sku-Mne:
a) Priprava na božje kraljestvo v stari f4Vezi, ki se je vršila od stvarjenja sveta 'n Prvih ljudi do časa Kristusovega rojeva.
b) Prihod božjega kraljestva po Sinu k°žjem in našem Odrešeniku Jezusu Kri-stlisu.
c) Rast in širjenje božjega kraljestva ^ izlitja Svetega Duha dalje po apostolih 'n božjem ljudstvu nove zaveze v Cerkvi — (*° konca vekov.
POMEN BRANJA SVETEGA PISMA
0 tem se drugi vatikanski koncil takole **raža: »Cerkev deli vernikom posebno v Syetem bogoslužju, z božje mize dvojno r&no, kruh božje besede in presveto Kri-8*»sovo telo. Zato oboje globoko spoštuje. j*veto pismo ima skupaj s svetim izroči-0rn za vrhovno pravilo svoje vere; to j^°ra hraniti in voditi krščansko vero.« V °fcji besedi je namreč tolika moč, da naj-**e Cerkev v njej podporo hi življenjsko sinovi Cerkve trdnost v veri, duše ^no, duhovno življenje pa čist in trajen 'Ir.
Sveto pismo berimo tako spoštljivo, ka-°r ga poslušamo v cerkvi, ko stoje po-s*ušanio evangelij. Koncil pa naroča zra-tudi to, da mora branje svetega pi-Slllu spremljati molitev, da tako nastane
dialog med Bogom in človekom. V svetem pismu nam govori Bog, v molitvi govorimo mi Bogu.
ZASNOVA MALEGA SVETEGA PISMA
Knjiga je zasnovana takole: Najdaljši je prvi del, ki govori o pripravi na božje kraljestvo. Izbrana so najvažnejša besedila svetega pisma, ki opisujejo stvarjenje in življenje prvih ljudi na zemlji. Obširno je prikazano, kako je Bog poklical Abrahama in ga določil za očeta izvoljenega ljudstva. Naslednji teksti slikajo življenje Izraelcev v Egiptu, njihovo rešitev, prihod v obljubljeno deželo, življenje in delo prvih kraljev: Savla, Davida in Salomona. Nato je naslikan propad judovskega kraljestva, življenje v babilonski sužnosti, vrnitev iz te sužnosti. Prikazano je delovanje prerokov, njihove najvažnejše napovedi.
Drugi del je posvečen prihodu božjega kraljestva. Kristusovo življenje in delovanje je predočeno v tekoči obliki. Iz vseh štirih evangelijev je sestavljalec Malega svetega pisma izbral najznačilnejše tekste. Pod posebnim poglavjem je zbral Jezusove govore in prilike, ki kažejo duh njegovega kraljestva.
Zadnji del prikazuje rast in širjenje božjega kraljestva po Jezusovem vnebohodu.
Kljub temu, da je v Malem svetem pismu le del besedila iz celotnega svetega pisma, predstavlja zaključeno celoto, ker je prof. Aleksič poskrbel za primerne uvode, za razlago in za kratko povezavo med posameznimi deli svetega pisma.
Knjiga je tiskana na dobrem papirju in ima skoraj 400 strani. Format je majhen, zunanja oprema lična. Cena je nizka, saj stane v lirah vezan izvod komaj 500 lir. Natisnili so jo v 50.000 izvodih. Malo sveto pismo zares toplo priporočamo. Naj ne bo slovenske krščanske družine, ki ne bi imela te izredno koristne knjige!
STANKO ZORKO
Jeseni leta 1956 je bilo na Poljskem politično vzdušje zelo razburkano. Tedanji oblastniki so bili krepko na stalinističnih pozicijah, sedanji tajnik komunistične poljske partije Gomulka v nemilosti, nadškof in primas Poljske Štefan Wyszynski pa v zaporu. Obrambni minister je bil sovjetski maršal Rokosovski.
Vse je kazalo, da bo prišlo do vseljudskega upora kot se je to nekaj tednov kasneje zgodilo na
Izvajanje koncilskih smernic v ZDA
85 % vseh nadškofij in škofij v ZDA ima že duhovniške svete, ki jih je nasvetoval dragi vatikanski vesoljni cerkveni zbor. V 41 ameriških nadškofijah in škofijah poslujejo tudi pastoralni sveti, ki jih je prav tako nasvetoval zadnji koncil.
Krvavi spopad ob Jordanu
Izraelske čete so prejšnji četrtek, 21. marca izvedle množični napad na oporišče arabskih gverilcev na vzhodni strani reke Jordana, ki že nekaj časa in v vedno večjem obsegu izvajajo sabotažna dejanja na ozemlju, ki ga imajo zasedenega izraelske čete. Napad je trajal dvanajst ur ter so ga izraelske čete izvršile ob podpori bombnikov ter topniškega ognja. Cilj napada je bilo mestece Karameh 5 km proč od jordanskega obrežja na ozemlju jordanske države. V tem mestecu so se zadnje čase zadrževali člani teroristične arabske organizacije »El Fatah«.
Izraelci so napadli na 65 km dolgi fronti s 15.000 vojaki ter prodrli do 10 km globoko v sovražno ozemlje. Tekom svoje akcije so pobili 150 teroristov, nekaj desetin ujeli, jordanski vojski pa, ki je posredovala, uničili 30 oklopnih voz. Sami so imeli 21 mrtvih ter 70 ranjenih.
Očividno se Izraelci še vedno držijo starozaveznega svetopisemskega načela »Zob za zob«, toda vprašanje je, če je tako načelo modro na daljšo dobo ter v razmerah, kot jih je ustvarila izraelsko-arabska vojna preteklo leto.
Varnostni svet OZN je v New Yorku ta spopad soglasno obsodil ter izrazil obžalovanje »spričo izzivanj katere koli strani, zaradi katerih je bila prekoračena črta premirja«.
Medtem ko so arabski državniki zadnjo resolucijo Varnostnega sveta z odobravanjem pozdravili, so jo pa izraelski predstavniki zavrnili, češ da se Izraelci le branijo, ko izvajajo napade na Jordanijo in da je taka samoobramba v skladu z ustanovno listino OZN.
Novotny je podal ostavko
Predsednik češkoslovaške republike An-tonin Novotny je prejšnji petek, 22. marca odstopil »iz zdravstvenih razlogov in z namenom, da pomaga razvoju socialistične družbe«. Končal se je tako proces, ki se je pričel lanskega decembra, ko se je bila v češkoslovaški partiji ustvarila nova večina, ki je posavila na vodstvo komunistične stranke Slovaka Dubčeka, Novot-nyju pa pustila le še predsedstvo republike. Zaman je posredoval sam Brežnjev, ki je bil prihitel iz Moskve; Novotnyja se ni dalo več rešiti. Kampanja za njegov odstop tudi s predsedniškega mesta je postajala vedno bolj glasna in odločna. Končni udarec pa je Novotnyju zadal njegov miljenček general Šejna, ki je z njegovim blagoslovom pobegnil v ZDA ter ponesel s seboj vojaške tajne. Pa je No-votny še vedno upal, da se bo položaj obrnil v njegovo korist. Zanašal se je na podporo delavskih kadrov v partiji, a ta je izostala. Ko je spoznal, da mu listi nočejo več objavljati njegovih izjav in da mu zadnje dni tudi po radiu in televiziji niso pustili več govoriti, je klonil pritisku.
Novotny je sedaj star 63 let ter se je rodil v revni delavski družini. Že leta 1921 se je vključil v KP. Leta 1935 je zastopal češkoslovaško partijo na sedmem kongresu Kominterne v Moskvi. Nemci so ga leta 1941 zaprli in poslali v zloglasno taborišče Mathausen, kjer je ostal do kon-
ca vojne. Po povratku v domovino je leta 1946 postal član centralnega komiteja partije, leta 1953 prvi tajnik partije, leta 1957 pa po smrti predsednika republike Zapotockega še poglavar države. Bil je ves čas pristaš stalinističnih nazorov in nasprotnik vsake demokratizacije tudi znotraj partije.
Poleg Sovjetske zveze so spremembe v Češkoslovaški najbolj vznemirile VValterja Ulbrichta v Vzhodni Nemčiji, kjer še vedno vlada po preizkušenih stalinističnih metodah. V strahu, da ne bi iskra svobode, čeprav šele na začetku, preskočila tudi na njegovo državo, je Ulbricht dosegel naglo sklicanje komunističnih vodnikov vzhodnoevropskih držav v mestu Dresden. Poleg Nemcev, Cehoslovakov in Sovjetov so bili navzoči še poljski, madžarski in poljski predstavniki. Konferenca je trajala polnih dvanajst ur. V ospredju zanimanja je bil Slovak Dubček, ki je imel težko nalogo pomiriti sobesednike, da odstavitev No-votnyja in večja liberalizacija življenja še ne pomenita odklon od komunizma ali izstop iz vojaškega varšavskega pakta. Baje so dali Sovjeti vedeti, da bi vsak tak poizkus pripeljal do posredovanja sovjetskih čet, ki so zbrane na poljsko-češki in na nemško-češki meji. Njihovo stanje pripravljenosti naj bi Dubčeka opozorilo, da Sovjetska zveza ni voljna, da bi se ponovili krvavi dogodki na Madžarskem leta 1956.
Madžarskem. Toda Hruščev ni hotel prenapenjati loka. Odpoklical je Rokosovskega, oblast izročil Gomulki, ta pa je izpustil Wyszyn-skega na svobodo in se z njim dogovoril, da bosta skupno vplivala na Poljake, da ne pride do kakega upora in z njim združenega prelivanja krvi. Gomulka je tedaj Cerkvi priznal kar precej pravic.
Ko pa je svojo oblast postopno utrdil, je hotel te pravice Cerkvi zopet odvzeti. To je privedlo do skoraj odprtega boja med Cerkvijo in komunističnim režimom, ki še vedno traja. Pod vplivom tega boja se je Gomulka vedno bolj začel naslanjati na Moskvo ter postal zadnje čase njen zanesljiv in zvest sodelavec v komunističnem bloku in v mednarodni politiki.
Poljaki s to smerjo niso zadovoljni; prišlo je do javnih izrazov negodovanja in močne kritike. Gomulka je zato priostril cenzuro nad časopisjem in knjigami. To je spet dvignilo burjo med razumniki, zlasti med pisatelji. Neprestano trenje med režimom in kulturniki je ustvarilo trajno napetost, ki si ob vsaki priložnosti daje duška. Zadnja taka priložnost so bile predstave klasične proti-caristične drame največjega poljskega pesnika Adama Mickiewicza (1798-1855) »Dziady« (Dedi). Konec januarja je bila ta drama nepričakovano odstavljena z odra varšavskega gledališča.
PESNIK PROTIRUSKEGA RAZPOLOŽENJA
Drama »Dziady« sodi med redno čtivo poljskih šolarjev in njenega avtorja Mickiewicza obožujejo Poljaki nič manj kot mi našega Prešerna, saj jim prav tako pomeni vrh klasične domače poezije. Oba pesnika sta bila sinova nesvobodnih narodov. Slovenci so ob Prešernovem rojstvu že več kot tisoč let trpeli pod nemško oblastjo, Poljake pa so si tri leta pred Mickie-wiczevim rojstvom razdelile sosednje velesile carska Rusija, nemška Prusija in Avstrija. Poljska je bila leta 1795 zbrisana z evropskega zemljevida in je kljub raznim vstajam — najbolj slovita je tista iz leta 1830 — šele ob koncu prve svetovne vojne ponovno kot država oživela.
Tri leta po narodni katastrofi se je rodil Adam Mickiewicz v nekdaj poljski Litvi. Študiral je v Vilni, objavil tam prve pesmi, postal profesor književnosti v Kov-nu, po vstaji leta 1830 se je pa umaknil v Pariz, kjer je izdal tretji del »Dedov«, ustanovil revolucionarni časopis, šel nato v Italijo in tam organiziral poljsko legijo, zraven pa še napisal svoje poglavitno delo, roman v stihih »Pan Ta-deusz« - Gospod Tadej (1834), v katerem je ostro nastopil zoper samovoljo ruskega carja. Vsa njegova dela so prežeta globoke religioznosti, kar sedaj na Poljskem označujejo (kot tudi zvesti posnemovalci drugod v socialističnih državah) z besedo »misticizem«. Leta 1855 je odpotoval Mickiewicz na Balkan, da tam ustanovi poljsko legijo, ki naj bi pomagala Turkom v vojni z Rusijo. V Carigradu pa je zbolel za kolero in umrl. Pokopali so ga najprej v Parizu, nato pa njegove posmrtne ostanke leta 1890 prepeljali v Krakov in ga položili poleg narodnih junakov v grobnico poljskih kraljev.
Premiera takega dela kot so »Dedi«, v kateri pridejo do izraza kot ljubezen in izdaja, Poljska ali Rusija, biti ali ne biti, je bila za
protisovjetsko razpoložene Poljake izredna priložnost, da si dajo duška zoper zasovraženi komunistični režim. Publika je bila nad dramo neizmerno navdušena in je v dvorani zmeraj navdušeno ploskala, kadar je prišlo na odru do kakega izpada zoper Ruse.
Razumljivo, da Gomulkov režim te vrste demonstracij proti Moskvi in sebi ni mogel več prenašati ter je predvajanje »Dedov« enostavno prepovedal. Med zadnjo predstavo so študentje klicali, naj živi Poljska in proč s cenzuro, nato pa šli demonstrirat pred Mickie-wiczev spomenik in položili predenj venec. Oblast je odločno nastopila in dva visokošolca sta bila izključena z univerze. To je rodilo nove študentovske nastope. Demonstracije so se raztegnile z univerzitetnih tal na varšavske ulice, nato še na univerze v Krakovu, Lublinu in Poznanju, študentje so postavili zahtevo, da se izključena visokošolca znova sprejme na univerzo, časopisje pa naj objavi njih resolucijo, v kateri pojasnjujejo svoje stališče in vzroke demonstracij.
REŽIM JE UDARIL S TRDO ROKO
Na te zahteve je vlada odgovorila tako, da je dala aretirati 1208 oseb, med njimi 367 študentov. 124 od teh so že izpustili. 47 dijakov so predali sodnikom za prekrške. V demonstracijah je bilo ranjenih 43 delavcev, ki so proti študentom podpirali vlado ter 103 policijski uslužbenci. Koliko je bilo poškodovanih med visokošolci, vladni krogi niso hoteli objaviti. Odpuščeni so bili trije visoki ministrski uradniki, ker so bili njihovi sinovi med vodniki demonstracij. Vladno časopisje je demonstracije pripisalo Judom in tistim Poljakom, ki so naklonjeni Izraelu ter zagovarjajo spravo z Zahodno Nemčijo.
Tajnik poljske K P Vladimir Gomulka je sprva previdno molčal, ko pa se je val demonstracij polegel, je o njih spregovoril na posebnem zborovanju v Varšavi, ki se ga je udeležilo tri tisoč oseb.
Dejal je, da je prejel študentovsko resolucijo, katera vsebuje »pravilne in nepravilne stvari«. O njih se bo s študenti razgovoril neposredno, preko tiska in na druge načine s treznim preudarkom. Obravnavali bodo in pojasnili vprašanja kot so demokracija, svoboda besede, ustava, svoboda združevanja in podobno. Demonstracije je ocenil kot sad majhnega kroga protisovjetskih osebnosti in reakcionarjev različnih barv, zlasti nekaterih pisateljev, ki da zganjajo nad poljsko kulturo »škandalozno diktaturo ignorantov«. Tiste, ki hočejo na Poljskem likvidirati socializem, je označil za sovražnike poljskega naroda, češ da le Sovjetska zveza lahko Poljski zajamči meje in njene narodnostne interese.
Seveda ogromni večini Poljakov v danih razmerah ni prav nič všeč, da Gomulka nateguje vajeti in jim omejuje že itak pičlo svobodo prav v trenutku, ko ji rdeči oblastniki v Pragi te dni za komunistične pojme kar na široko odpirajo vrata. Študentovsko vrenje na Poljskem trenutno za Go-mulko še ni nevarno, toda nihče ne more reči, da še ne bo postalo. Stalinizem kot sistem se je pač preživel in s tem bodo morali v bodoče vsi komunistični oblastniki računati.
Koroški Slovenci Seminar za slovenske šolnike SnU MŽ9 CffM
nnanduicstea
med zadnjima vojnama
Na peto predavanje iz cikla o sodobni slovenski zgodovini v okviru SKAD-a je prejšnji četrtek prišel izreden gost, namreč koroški rojak prof. dr. Valentin Inzko, nadzornik Slovenske gimnazije v Celovcu in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Za predavanje je vladalo veliko zanimanje, saj smo goriški Slovenci tesno povezani s svojimi koroškimi brati, še posebej v isti usodi narodne manjšine. Tako je predavatelj v uvodu spomnil na dolgoletne prisrčne stike med kulturniki Koroške in Goriške ter na uspela gostovanja posameznih skupin tu in tam. V začetku svojega predavanja je dr. Inzko prikazal splošni politični položaj v prvi avstrijski republiki, v kateri so se že oglašale močne težnje po združitvi z Nemčijo, nato pa kasnejši razvoj vse do priključitve k Hitlerjevi Nemčiji. Težka je bila usoda Slovencev, ki jih je prizadel plebiscit in določil koroškim Slovencem avstrijsko državno pripadnost.
Koroški Slovenci so imeli že od začetka nove avstrijske republike po prvi voj ii razne pravne temelje, na katerih so zahtevali svojo zaščito: 29. člen Državnega temeljnega zakona, manjšinsko zaščito saintgermainske pogodbe ter še odloke prosvetnega ministrstva in deželne šolske oblasti. Leta 1927 so nemške stranke na Koroškem predložile v razpravo deželnemu zboru zakon o kulturni avtonomiji koroških Slovencev. Po nemškem predlogu naj bi bil podlaga za to slovenski narodni kataster. Kljub temu, da naj bi se vpisali v tak kataster le zavedni Slovenci, so koroški Slovenci bili pripravljeni pristati na tak kataster, osnovan na subjektivnem vpisu, ako bi ostal v slovenskih rokah. Pogajanja pa so se razbila in zadeva ni bila rešena. Leta 1934 so koroški Slovenci po župniku Starcu in dr. Tischlerju začeli pogajanja s Krščansko socialno stranko. Pogajanja so v začetku dobro obetala, stanje se je znatno izboljšalo pod kanclerjem dr. Schuschnigom, vendar je nemški pritisk onemogočil znatnejše izboljšanje narodnostnih prilik, ki so ga skušali doseči koroški Slovenci kot lojalni državljani prve avstrijske republike.
Pa še nekaj podatkov. Razna ljudska štetja so dala 34.000 Slovencev, medtem ko so jih Slovenci našteli nad 70.000. V deželnem zboru so imeli koroški Slovenci med obema vojnama dva zastopnika ter so pri volitvah dosegli skoraj 10.000 glasov. Tudi prosvetno življenje je bilo močno razgibano, saj je obsegalo nad 50 izobraževalnih društev.
Dr. Inzko je svoja izvajanja zaključil z upanjem v vsestranski razvoj slovenskega življa na Koroškem.
Sledila je zanimiva debata, v kateri je predavatelj na kratko orisal še povojni položaj koroških Slovencev, zlasti po Državni pogodbi iz leta 1955, v kateri so mednarodno zaščitene pravice slovenske manjšine na Koroškem in hrvaške na Gradiščanskem. Posebno važna je za narodno in kulturno rast Slovencev ustanovitev Slovenske gimnazije v Celovcu, ki šteje zdaj nad 400 dijakov. Pri šolskem vprašanju je, kakor že med predavanjem, dr. Inzko posebej orisal delovanje dvojezičnih šol ter še pred njimi utrakvističnih šol (v katerih je bila slovenščina le pomožno sredstvo za učenje nemščine). Dr. Inzko se je tudi dotaknil stikov s Slovenijo in se zanje zavzel, seveda ob potrebni ideološki neodvisnosti. O samostojnem slovenskem nastopu na volitvah pa je predavatelj dejal, da predstavijo koroški Slovenci svoje liste tam oz. takrat ,ko je to možno.
Predavanje dr. Inzka je seznanilo go-riško občinstvo, zlasti številno izobražen-stvo z vsestranskim položajem koroških Slovencev. S tem je imela še posebej študirajoča mladina izredno priliko spoznati dejansko problematiko slovenske narodne manjšine v Avstriji.
Spectator
V ponedeljek, 25. marca se je pričel v Trstu že dvakrat preloženi šestdnevni seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem, slavnostno pa je bil odprt to sredo ob 11. uri. Delo v seminarju je potekalo dopoldne in popoldne s predavanji in vajami. Program seminarja je naslednji:
25. marca prof. Karel Kalan: »Metode pouka petja v srednji in osnovni šoli«. — 26. marca prof. Dušan Kompare: »Aktivne učne metode pri pouku zemljepisa«. — 27. marca dr. Breda Pogorelec: »Pokrajinske značilnosti in slovenski knjižni jezik. Funkcionalne zvrsti v slovenskem knjižnem jeziku. Tržaške jezikovne posebnosti v skladnji«. — 28. marca dr. Iva Šegula: »Razvoj mlade osebnosti«; dr. špelca čopič (za dijake): »Slovenska likovna umetnost od impresionizma dalje«; prof. Marija Lipužič: »Kako ravnamo z razvojno motenim otrokom«. — 29. marca dr. Franc Zadravec: »Poezija Otona Župančiča«; profesor Stane Mihelič: »Vzgojno izobraževalni pomen domačega branja in metode dela pri navajanju dijakov na branje«. — 30. marca dr. Boris Paternu: »Prešernov Sonetni venec in Jenkovi Obrazi. Nastanek in razvoj dveh poznih struktur v slovenski književnosti 19. stoletja«; prof. Stanko Kotnik: »Kako organiziramo branje učencev«.
Bitka za Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je z zakonom zaščiteno; z drugo besedo: pravni odlok določa, kje se sme ob njem graditi in kako. Praktično se kake skromne hišice ob njem sploh ne da postaviti, zakaj tistim, ki gradnje dovoljujejo, je vselej pri roki izgovor o »zaščiteni obali Bohinjskega jezera« .
Toda ko pride nekdo, ki ima milijarde in začne govoriti o deviznih prelivih ter o nočnem življenju, ki da ga nujno potrebujejo »petični inozemski gostje«, tedaj urbanisti in občinski očetje uslužno ukrivijo hrbet in rečejo: Kar izvolite! Izberite si najlepši teren! Tudi Bohinj mora priti do nebotičnika, ki naj stoji zraven cerkve sv. Janeza tik ob jezeru, da bodo tujci lahko igrali na ruleto in prisostvovali slačenju bolj ali manj propalih ženščin.
V slovenskem tisku je te dni veliko pisanja o tem, zgražanja in protestov. Tako beremo v »Tedenski tribuni« od 20. marca: »Aprila naj bi se v neposredni bližini Janezove cerkve zasadila prva lopata za novi enajstnadstropni hotel, ki ga bo financiralo gostinsko podjetje "Lev” iz Ljubljane. Medtem ko se razburja slovenska javnost, medtem ko je tudi republiški
Primarij prof. dr. Eman Pertl in gospa prof. Miša Krašovic-Pertlova
bosta predavala mladini in staršem
v Finžgarjevem domu na Opčinah in v Slomškovem domu v Bazovici v četrtek, petek in soboto, 4., 5. in 6. aprila ob 20.30, in mladini od 13. do 16. leta v Trstu, ul. Donizetti 3/1 pa v soboto 6. aprila ob 18.30.
Dr. Eman Pertl, ki je primarij v mariborski glavni bolnišnici in njegova soproga prof. Miša Krašovic sta lansko leto napisala za Mohorjevo družbo v Celju knjigo »Naše življenje«, ki jo ima sedaj že skoraj vsaka družina. Vsi lepo vabljeni!
Nova izjava Slovenske levice
Odbor Slovenske levice je v nedeljo, 24. marca objavil v »Primorskem dnevniku« novo izjavo, v kateri med drugim pravi, da so neosnovane vesti o sporazumu za prihodnje volitve med Slovensko levico in Slovensko skupnostjo, da je Slovensko ljudsko gibanje (bivša Slovenska katoliška skupnost) napravilo premik na skrajno desnico in da je Slovenska levica imela informativni razgovor tudi s predstavniki PSU.
Kot demokrati vsakomur priznavamo pravico, da naredi kar in kakor se mu zdi najbolj prav, Ker izjava omenja naš list, naj nam bo dovoljena kratka pripomba. Slovensko ljudsko gibanje po našem mnenju nikakor ni in noče biti desničarsko ali celo skrajno desničarsko, če bi pisci omenjene izjave prebrali njen program, bi se lahko o tem sami prepričali. Jasno je, da Slovensko ljudsko gibanje ni levičarsko v smislu in na idejnih temeljih Slovenske levice, katera bi v takšnem primeru sploh ne bila polrebna. Živimo v času demokracije in dialoga.
Ker Slovenci v Italiji nismo mnogoštevilni, je naravno, da se za dosego naših skupnih pravic združimo glede temeljnih narodnih potreb na skupni program vsaj demokratični Slovenci pod okriljem Slovenske skupnosti. V ostalem, zlasti kar zadeva svetovnonazorske zadeve, pa lahko vsaka skupina avtonomno in v naj večjem spoštovanju do mnenja drugih opravlja svoje delo in svoje poslanstvo. V tem smislu je naš list napisal, da je v Slovenski skupnosti dovolj prostora tudi za slovenske demokratične socialiste, ki so se zdaj organizirali kot Slovenska levica, tako da imamo zdaj vsi Slovenci razen komunistov svoje politične organizacije. Slovenska levica je popolnoma svobodna, da ponujeno roko sprejme ali odkloni. Ne bi bilo pa lopo in pošteno, če bi svojo morebitno odklonitev utemeljevala z netočno trditvijo o »premiku na skrajno desnico«, ki ga ni bilo in ga ne bo. Sicer pa, kaj je »levica« in kaj »desnica«, kje se konča ena ter začne druga in obratno? To smo hoteli povedati ne zaradi kakšne polemike, ampak v pojasnilo.
sekretariat za urbanizem javno pojasnil, kaj vse je bil storil za ohranitev neokrnjenega jezera — vendar ga očitno nihče ne upošteva! — je zmagovito gostinstvo razglasilo, da bo betonski kolos stal, kjer ne bi smel. Kdo torej pri nas pravzaprav upravlja najlepšo zaščiteno zemljo? Neki hotelski direktorji? Neki urbanisti, ki častijo nebotičnike in zlato tele? Neki od ljudstva izvoljeni občinski uradniki, ki izdajajo protipostavna dovoljenja brez privoljenja ljudstva? In kdo jim lahko stopi na prste? Če jim ne stopijo tisti, ki imajo pravico za to, tedaj res ne vemo, kaj je pravica in zakaj. Gorje brezumnim! Samo manj kot mesec dni bo Bohinj še na pogled deviški, zelen, tih, čist. Potem bo vse to uničeno. Neki ljudje bodo v rokah vihteli dovoljenje za gradnjo, z veljavnimi podpisi in žigi, cingljali bodo z denarjem in pljunili na postavo.«
Kdo so ti »neki ljudje«? So to nosilci tiste miselnosti, ki po prihodu komunistov na oblast v Sloveniji ni prenesla, da bi se Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru še imenoval sveti, ker to bi bil, kot je sarkastično zapisal dr. France Avčin v ljubljanskem »Delu« srednjeveški »misticizem«, pač pa je pohitelo preimenovati cerkev ob jezeru v Janezovo cerkev, kot da bi bila last nekega Janeza z Gorenjske, ne pa svetniku sv. Janezu posvečena. Ti »neki ljudje«, ki so se vedno skrbno pazili izgovarjati svetnikovo ime, se pa sedaj ne bojijo okrutnega skrunjenja narave, kajti njih bog je po besedah svetega Pavla trebuh, po besedah dr. Avčina pa »povampirjeni komercializem«. Sicer pa bo z ozirom na »nočno življenje« in prostitucijo, ki naj bi kmalu zavladala v bližini cerkve sv. Janeza, res morda najboljše, da za zmeraj pozabimo na vzdevek »sveti«.
Naj k tej borbi za ohranitev prirodne lepote okolice Bohinjskega jezera kot kronisti dostavimo še zadnjo vest, ki je pravkav prišla iz Ljubljane. Zaradi burne polemike v javnosti se je vodstvo ljubljanskega hotela »Lev« odločilo, da nameravanega gostinskega objekta do nadaljnjega ne bo gradilo. Z gradnjo naj bi pričeli šele tedaj, ko bodo izpolnjeni trije elementi: pristanek javnosti, čim manj prizadeto naravno okolje in zagotovljen gospodarski uspeh novega hotela.
Pastoralna razdelitev dunajske in inonakovske nadškofije
Dunajska nadškofija bo v kratkem razdeljena v tri pastoralna področja. Tako je sklenil dunajski nadškof kardinal Konig, da bi zajamčil uspešnejšo pastoralno skrb v posameznih župnijah škofije. O podrobnosti te preureditve bodo razpravljali med škofijsko sinodo, ki bo letos.
Tudi monakovska nadškofija, ki je ena naj večjih v Nemčiji, bo v kratkem razdeljena v tri področja. Vsakega bo vodil po en škofovski vikar. Vest je objavil kardinal Ddpfner, nadškof bavarske prestolnice, ki je utemeljil svoj sklep s stalnim naraščanjem prebivalstva in s tem sledečimi težavami za zagotovitev primernega pastoralnega skrbstva. Podobne razdelitve v okviru ene same škofije so bile izvedene že tudi drugod kot v Rimu in v Parizu.
Predavanja so bila skrbno pripravljena. Ugledni pedagogi iz Slovenije so se potrudili, da bi v naj večji meri približali vzgojno in učno problematiko našim šolnikom ter tako izpolnili vrzeli pedagoškega in didaktičnega značaja, ki jih ne manjka na naših slovenskih šolah.
S TRŽAŠKEGA
Pojasnilo jugoslovanskega
konzula v Trstu
V naši letošnji 11. številki z dne 11. marca smo v članku »Izjava slovenske vlade o zaščiti naše manjšine« omenili, da je po poročilu beneškega dnevnika »Gaz-zettino« jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina med svojim nedavnim obiskom pri goriškem nadškofu izjavil, da je slovenska manjšina na tem področju deležna vzornega ravnanja. Mi smo dodali, da če je »Gazzettino« točno poročal, potem to pomeni, da gospod konzul ni dovoljno poučen o dejanskem položaju slovenske manjšine v Italiji.
Na to našo pripombo je poslal inž. Marjan Tepina našemu listu pojasnilo, ki ga radi objavljamo, saj nam razkriva avtentično stališče jugoslovanskega predstavnika v Trstu. Glasi pa se:
»Moram Vas obvestiti, da med mojim obiskom pri goriškem nadškofu ni bilo govora o položaju Slovencev v goriški pokrajini, marveč le o odnošajih med sosednjimi mesti in deželami, ki sva jih oba ocenila kot dobre. Novinar »Primorskega dnevnika«, ki smo ga pooblastili, da o obisku informira tudi druge časopise, le-tem ni dal poročila, kakršnega povzemate po »Gazzettinu«. »Gazzettino« je v tem primeru ravnal proti dobrim običajem v novinarskih krogih. Končno menim, da se kaj lahko samo od sebe razume, da take izjave nisem mogel dati.«
»Rokovnjači« na Tržaškem
Opčine, Bazovica ;n Dolina so imele priliko, da so preteklo nedeljo spoznale vesele fante iz Ljubljane, ki so si nadeli ime »Rokovnjači«. Izbrali so si to ime, ki sicer malo čudno zveni (g. župnik v Dolini je pomiril ljudi, češ da niso prav nič nevarni in da nimajo nič kaj opraviti z »mafio«), pa je v slovenski literaturi zelo popularno, saj spominja na dobo, ko so se nekateri izobčenci iz družbe spoprijemali s krajevnimi oblastmi na takratnem Kranjskem.
V vseh treh krajih so bile dvorane polne, čeprav je bila nedelja izredno sončna. Občinstvo je bilo navdušeno nad lepim izvajanjem in nad prisrčnimi humorističnimi točkami. Narodnozabavni ansambel obstaja komaj pol leta in si je že zaslužil ime odličnega ansambla ,ki se mirno lahko kosa z drugimi velikimi narodnimi ansambli v Sloveniji, čeprav ga sestavljajo zelo mladi ljudje.
Prepričani smo, da se bodo kmalu spet vrnili na Tržaško in tudi v mesto Trst. Prav gotovo jih bomo odslej pogosto slišali na naših prireditvah in jim z veseljem ploskali. Iz srca smo jim hvaležni!
Bazovica
Pretekli teden smo posvetili našo pozornost staršem. Starši naše šolske mladine so se v četrtek, 21. marca srečali v Slomškovem domu z vzgojitelji naših otrok od otroškega vrtca do enotne šole. Prof. Ivan Theuerschuh je predaval o vlogi staršev pri vzgoji mladine. Pri debati so se oglasili g. ravnatelj enotne šole inž. Sosič, prof. Artač in ravnateljica otroških vrtcev ga. Canciani. Naš domačin Milan Leban je predlagal preimenovanje osnovne šole v Bazovici po kakem beneškosloven-skem ali primorskem pisatelju, pesniku ali skladatelju, domači učitelj Miro Presl pa je bil mnenja, naj se šolo preimenuje po kakem domačem prosvetnem delavcu,
V nedeljo, 24. marca smo se zbrali v kino dvorani k prazniku naših staršev. Ansambel »Rokovnjači« je takoj ustvaril veselo razpoloženje med številnim občinstvom. Dobesedno so vžgali mlajše in starejše tako, da je bilo skoraj več ploskanja kot igranja. To pa znajo le mladi ljudje. »Rokovnjači« so nam rekli, da niso še nikjer imeli tako hvaležne publike kot pri nas. šolska mladina iz Bazovice, Gro-pade in Padrič je lepo zapela štiri pesmi, ki proslavljajo mater, očeta in domačo hišo. Vmes pa so otroci deklamirali. Dobro sc je odrezala mlada napovedovalka Dorica Žagar, ko je napovedovala in povezovala razne točke. Staršem je spregovoril dr. Drago Štoka, ki je v kratkih besedah prikazal odgovornost staršev pri vzgoji novega rodu.
Biti nismc Le Pan« teži ji 'sebii odrsk živeli Katol
Naj ttiojsl sočen rabi j; rinsk
stavk
bridk
Krpa
21. t. m. je ob 22. uri zaključil svoj! zemsko popotovanje barkovljanski cerkovnik Andrej Pertot. Dočakal je 74. let« starosti. Zadnja leta ni bil več trdneg* zdravja. Po hudi slabosti so ga 9. t. & prepeljali v bolnišnico. Ni se več oporno gel. Vemo, kakor je bil vedno živel, j* prenašal svojo hudo bolezen. »Trpite, kaj’ ne?« sem mu v bolnišnici dejal. »Ja, saj sem že navajen trpeti,« mi je hudomušno odgovoril. Zares mu je življenje nudil®! veliko trpljenja. Toda znal se je vsem® temu iz srca nasmejati.
Še mlad je začel obiskovati gimnazij0 v mestu. Šolanja pa zaradi pomanjkanj*!ampa sredstev ni mogel nadaljevati. Mislil Sosar celo na bogoslovje. A življenje mu je ijeno menilo drugačno pot. Pomagal je dorn»:|,0st čim s trdim delom po mestu. Leta 1933 ^ je po umrlem bratu Lenku prevzel služb* cerkovnika. 6. februarja 1935 so ga naše mu življu sovražne sile odvedle v konfr nacijo na otok Ponza. Veliko je znal pri' povedovati o tem kraju: o južnjaške® temperamentu celo pri bogoslužju, o f hem trpljenju naših mož, ki so iski tolažbe v molitvi, v zakramentih in v P1 smenem stiku z oddaljenimi domačim1' o mrkem zadržanju nekaterih proti veri o čudni ideologiji brez narodne zavest1 in drugem. Po dveh letih se je smel vrni* v rodne Barkovlje. Toda tu ni bilo & pravega ozračja zanj. Umaknil se je nJ Južno Tirolsko. Leta 1943 je mogel zope! nadaljevati cerkovniško službo.
Ostal je zvest samemu sebi, veri, nar o du. Prebiral je vse slovenske in tudi de italijanskih časopisov in revij. Radio, ope Ko ra, oder, koncertna dvorana, zadnje čas* n tudi kino so bili njegova prava duhovfl8 hrana. V tem je bil gotovo edinstven pr1' mer med nami. Otroško in z vso duš® je ljubil življenje. Tako je kljub vsem11 pil od studenčnice lepote, resnice in do brote. To znajo samo umetniške duše Zato je znal ceniti lepoto petja tudi * cerkvi, krasiti oltar in božji hram, darc vati na vse strani od preskromnih do-hodkov, kakor za cvetje, mladino, strti' nike, romarje in druge. Njegovo največle veselje je bilo, če je mogel koga osrečit' Nikomur ni rekel žal besede. Vse je ra4 imel.
Prav zato ga bomo povsod pogrešali zlasti v cerkvi. Ne bo več korakal po ba1' kovljanskih klancih, ne bo več pešačil V° noči iz mesta od koncerta ali predavanj3 ali druge kulturne prireditve domov, n« bo več stokrat na dan šel iz cerkve ' župnišče in obratno. Vsem, tako Sloveff cem kakor Italijanom bo ostal v najlepšefl1 spominu.
Narodno zavednega in vernega moža, t-Drejčka, smo ob veliki množici ljudstv? položili k zadnjemu počitku v nedeljo, $ marca. Vstajenja čaka v grobu pok. bal' kovljanskega župnika Ivana J. Černeta Naj tako uživa zasluženo plačilo pri flf beškem očetu, katerega harmoniji je b| na zemlji tako vneto prisluhnil. Težko p1* zadeti sestri gdč. Anici in bratu g. Jank® z družino ter ostalemu sorodstvu pa naš{ iskreno sožalje.
Viljem Žerjal, kapla"
Pot Pajoi 'žrali so p(
io sc feto im tast sta l
g;
Juše:
tialo
sopn
člove
sile,
sta,
ifl Vi
\n
^jc
'tete
%i
4>kl
j
v Ce Sled;
•tot
•feni
Prisl
^el
'»ik; še t
In
lova so (
Iz Slovenije
Osebni praznik
Svetniška imena so bila komunistični!*1 oblastnikom v Sloveniji od začetka tfl> v peti. Z moderno besedo bi rekli, da ji11' povzročajo močno alergijo. Zato so sc bt tro spravili nad krajevna imena, ki *c »mistično« zvenela in jih zamenjali z »t& mističnimi«, npr. št. Vid pri Vipavi v Podnanos, Sv. Peter na Krasu v Pivk0, Sv. Lucijo pri Portorožu v navadno V* cijo in podobno.
Tudi beseda god jim ne leži. Je pač P® vezana s praznovanjem svetnika, čigaI ime smo prejeli pri sv. krstu. Te dni st'1 morala zato radio Ljubljana in Kope< v oddaji »Naši poslušalci čestitajo in V° zdravljajo« delati naravnost kompliciran^ besedne akrobacije ob tolikih Jožetih, žicah, Pepcah, Josipih, da sta se srečo0 izognila besedam god ali imendan. Naj' pogosteje je bilo čuti »osebni praznik« »dvojni praznik«, če je šlo še za rojstr*1 dan. Res smešno postaja, kako se nap°| vedovalci trudijo, da bi obšli besedo, k1 jo pozna ves svet, samo zato, ker je P0-vezana z našo versko tradicijo. S tem kazujejo svojo izredno hlapčevsko mis^' nost do režima pa tudi svojo osebno oi' kost. Ob njej se vsa njihova napihnjen*1 »naprednost« razblini v nič kot mehurč^ milnice.
'»»m
*0s
I
Bol
bil,
C
ka,
tia
t»si
tel
%
h\
t>0’
Ms
Mo Ino Kotla liiriska igra
Biti moramo iskreni in priznati, da se dsmo nadejali niti mogli predstavljati, da Levstikova ljudska povest »Martin Kr-Pan« v Vombergarjevi dramatizaciji in v težiji g. Vinka Zaletela tako močna po Jsebini, prijetna po podajanju igralcev in odrsko učinkovita kakor smo jo potem dodeli v nepozabnih treh urah na odru ni> Katol. doma v Gorici preteklo nedeljo.
slušanju duhovitih domislic tri nepozabne ure razvedrila in odhajali hvaležni koroškim bratom, ki so se spomnili tudi svojih rojakov ob Soči ter jih osrečili s to našo naj novejšo in tako mojstrsko izvedeno predstavo.
—ej
Stavka pokrajinskih uslužbencev
Sindikalne organizacije so pretekli teden proglasile tridnevno splošno stavko uslužbencev pokrajinske uprave. Delavci zahtevajo izboljšanje prejemkov in skrčenje delovnega urnika. Stavka je lepo uspela ter so bili oproščeni samo uslužbenci, zaposleni v nujnih službah. Ker se pa spor med strankama kljub stavki še ni poravnal, ni izključeno, da ne bo prišlo do nove stavke.
Najprej priznajmo: Vombergar je zares ®ojster v jeziku in igrski gradnji. Kako ^en je bil jezik, ki so ga igralci upo-rabljali, kako slovensko čist, svečano sta-dnski, bogat na prispodobah! Iz vsakega sbvka je žarela ljudska modrost; koliko .. bridkih resnic sta povedala tako cesar kot ^ IKrpan, ne samo svojim sobesednikom, &npak tudi nam gledalcem v dvorani. Ožigosana je bila hudobija, prevzetnost, uža-
ljenost in neumnost, poveličana pa iskrenost, dobrota, velikodušnost, zdrava palet, volja pomagati bližnjemu v stiski.
Potem pa izrecimo pohvalo tudi nastopajočim:	vsi	so diletantje, nepoklicni
talci, pa vendar, s koliko doživetostjo s° podali svoje vloge in s kako naravnost-10 so se kretali na odru. Razumemo zato teto Slovenskega gledališča v Trstu, ki itn je poklonilo venec rož v priznanje, lasti sam Krpan in cesar, kako dognana % bila v svojih likih! Cesar Janez kot ga je že Levstik zamislil bolj dobroten graščak kot od oblasti opit nasilnik, 'halo slaboten v svoji avtoriteti, pri svoji ^Progi pričenši, pa zato tem bolj pristno 'Weški, Martin Krpan pa poln življenjske živa podoba zdravega kmečkega hru-sh, ki se čuti močnega v svojih pravicah 111 ve, kaj hoče.
Pe • Končno še priznanje g. Vinku Zaletelu !> njegovo režijo in uprizoritev. Opirajoč \na Vombergarjeve osebne napotke, na %jo dolgoletno izkušnjo in na veliko za-'fetost vseh sodelujočih je mogel posta-hti na oder ustvaritev, ki mu bo v čast, ^kler bo živel. Prav nič se ne čudimo, ^ je lani doživel z »Martinom Krpanom« v Celovcu v nabito polni dvorani mestnega tališča mogočno zmagoslavje. Pri več 5°t tisočih gledalcih se je nevoščljivim Ketncem porodila hudobna misel, da so Prišli delat število Slovenci iz Jugoslavije.
*No, tudi v Gorici je »Martin Krpan« Sftel do zadnjega mesta zasedeno dvorano. 4 je bilo popoldne tako spomladansko Mikavno in sonca polno, da je zato treba e bolj poudariti dejstvo polne dvorane.
tisti, ki so prišli, gotovo niso obža-*°vali, da so se odločili za igro. Doživeli *° ob gledanju slikovitih prizorov in po-
h
Priprave za volitve
Volilne priprave so v polnem teku. Kakor je znano, bodo volitve v poslansko zbornico in senat 19. maja, naslednjo nedeljo pa bodo najbrž pri nas še deželne volitve. Stranke so v glavnem že določile in objavile svoje kandidate za parlament in deželni svet. Italijanski komunisti in socialisti so vključili v svoje liste tudi nekaj slovenskih kandidatov. Že vnaprej je znano, da letos ne bo izvoljen noben Slovenec v poslansko zbornico in senat. V deželni svet bo verjetno izvoljen en slovenski kandidat na komunistični listi (dolinski župan Lovriha namesto dr. šiško-viča, ki se je menda zameril vodstvu partije in ga noče več kandidirati). Na socialistični listi ne bo izvoljen v deželni svet noben Slovenec. Pač pa ima možnost za izvolitev enega kandidata Slovenska skupnost, kakor leta 1964, če bomo Slovenci nastopili enotno in složno.
Ko to pišemo, Slovenska skupnost še ni uradno določila svojih kandidatov. V predpisanem roku je vložila na notranjem ministrstvu v Rimu svoj volilni znak. Gotovo je, da bo na Tržaškem postavila kandidate za poslansko zbornico in deželni svet. Ostalo bo odvisno od stališča, ki ga bo zavzela SDZ v Gorici. Njeno vodstvo bo sprejelo sklepe, ki bodo najbolj odgovarjali potrebam in koristim goriških Slovencev. Upamo pa lahko, da bomo tržaški in goriški Slovenci tudi letos skupno nastopili za deželne volitve.
Zdaj so v teku razne priprave, na primer zbiranje podpisov ih tako dalje. Vse te organizacijske priprave terjajo zelo veliko dela, saj je treba npr. zbrati samo za poslansko zbornico 500 do 1000 podpisov predlagateljev in prav toliko za deželne volitve, za senat pa najmanj 350 podpisov za vsako okrožje. Toplo priporočamo vsem, da bi tudi letos dali svoj podpis kot pred-
lagatelji in da bi po možnosti prispevali v volilni sklad.
Vprašanje svetovalca dr. Dolharja
Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar je naslovil na odbornika za zdravstvo vprašanje, kaj namerava občinska uprava storiti, da prepreči odlaganje v raznih krajih na Krasu ostanke živil iz gostiln in menz. Ostanke živil je sedaj namreč prepovedano dajati živinorejcem.
Seja širšega odbora Slovenskega ljudskega gibanja
Pretekli četrtek je bila seja širšega odbora SLG, ki so se je udeležili skoraj vsi člani. Potem ko se je konstituiral in so bile začrtane glavne smernice poslovnika širšega odbora, je politični tajnik dr. Drago Štoka poročal o delu glavnega odbora od občnega zbora sem. Sledila je diskusija, na kateri so predvsem razpravljali o bližnjih parlamentarnih in deželnih volitvah.
Štandrežci bodo še naprej imeli svoje pokopališče
V petek, 22. t. m. je goriški občinski svet nadaljeval in zaključil dolgo razpravo glede ugovorov k mestnemu regulacijskemu načrtu.
Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje štandreškega pokopališča, katerega ukinitev predvideva regulacijski načrt. Proti ukinitvi pa so predložili štandreški žup-ljani ugovor, ki so ga podpisali vsi družinski glavarji, z zahtevo, da se jim pokopališče ohrani iz verskih, zgodovinskih in narodnostnih razlogov.
Svetovalci Slovenske liste so to povsem upravičeno zahtevo že od vsega začetka odločno podprli. Boj se je vlekel na dolgo, ali končno menimo, da je vsaj v glavnem prišlo do ugoditve gorečim željam prizadetega prebivalstva. Svetovalci Slovenske liste so se potegovali za ohranitev sedanjega pokopališča. Kompromisno pa so predstavili tri točke: uporaba sedanjega pokopališča, dokler je prostora za grobove, nakar naj se to pokopališče daruje župni cerkvi kot skomanik; že danes pa naj se izbere prostor za novo pokopališče v bližini sedanjega in sicer na področju pod Tabajevo ulico.
Demokristjani in socialisti pa niso bili mnenja, da se mora že sedaj izbrati prostor za novo pokopališče in da se staro daruje cerkvi. Vsaka skupina (SDZ na eni strani, KD in PSU na drugi) je vztrajala in glasovala za svoj predlog. Večino glasov je odnesel predlog KD in PSU. Zdaj naj Štandrežci sami presodijo, kateri od dveh predlogov vsebuje večje jamstvo za ohranitev sedanjega pokopališča kot spomenik in za dejansko zgraditev novega. Kaj nastane namreč, če v bodoče ne bo več razpoložljivega prostora, kot so ga danes nakazali svetovalci Slovenske liste?
Proračun občine Dolina
Martin Krpan se prostodušno razgovarja s cesarjem na dunajskem dvoru
Dolinski občinski svet je minuli teden imel redno sejo, na kateri je bila izčrpana le ena točka dnevnega reda: finančni proračun za leto 1968. Razprava o ostalih točkah, med temi odobritev posojila 20 milijonov lir za gradnjo srenjske hiše v Gročani, se bo nadaljevala še v tem tednu.
Občinska uprava je sestavila in predložila v odobritev proračun, ki izkazuje 70 milijonov lir primanjkljaja, kar je za 21 milijonov lir več kot lani, pa čeprav so bili v zadnjem času povečani dohodki in skrčeni izdatki. Tako visok primanjkljaj je utemeljila z dejstvom, da se s postavitvijo tovarne Grandi Motori obetajo občini izredni stroški, katere je poluradno obljubila, da bo krila država iz sklada »Trst«. Zadevni prispevek bi moral znašati 49 milijonov lir. Preostali del primanjkljaja pa bo morala občinska uprava kriti z davčnimi dokladami (10 milijonov lir) in z najetjem posojila (11 milijonov lir). Za odobritev proračuna je glasovalo enajst svetovalcev (komunisti in socialisti), proti pa trije svetovalci Slovenske skupnosti in dva demokristjana.
Svetovalec dr. Tul je v svojem posegu med razpravo predočil nekaj najbolj nujnih del, ki bi se jih bilo treba lotiti, a niso omenjena v proračunu, kot so npr. temeljita ureditev poti iz Prebenega k šoli, problem prostorov za zdravniško ambulanto v Mačkovi j ah, popravilo župnišča v Boljuncu, ki je v zelo slabem stanju, ter se zavzel za razširitev telefonskega omrežja v manjše kraje v občini. Poudaril je tudi važnost, da se izdela dober regulacijski načrt, ki ga občina še nima.
Treba bi bilo v ta namen ustanoviti posebno komisijo.
Svetovalec Zahar Mario je opozoril na zanemarjene turistične steze in poti v Glinščici ter na nesprejemljive table z urnikom službe božje ob pokrajinskih cestah, g. Mirko Žerjal iz Boljunca pa je izrazil zaskrbljenost nad gospodarsko bodočnostjo naših krajev.
Glede posameznih postavk v letošnjem proračunu naj omenimo zgraditev moderne telovadnice s pomočjo deželnih prispevkov (45 milijonov lir) ter preureditev poslopja srednje šole v Dolini (10 milijonov lir), za kar so se svetovalci Slovenske skupnosti že dolgo potegovali.
Zahteve češkoslovaških katoličanov
Po vseh cerkvah v češkoslovaški je v teku podpisna akcija, v kateri češkoslovaški verniki zahtevajo od Vlade, da uvede zopet versko svobodo, dovoli obnovitev razpuščenih verskih redov, tako moških kot ženskih, odpravi omejeno število za vstop v bogoslovje, razpusti državni urad za cerkvene zadeve in gibanje »mirovnih duhovnikov«, dopusti verski tisk, katoliške organizacije, krščansko dobrodelnost ter uveljavi večjo svobodo pri pouku verouka v šolah. Obnovijo naj se zopet prekinjena pogajanja med Vatikanom in Prago za ureditev visečih vprašanj, kardinalu Be-ranu, trenutno v Rimu, pa naj se da možnost, da znova prevzame vodstvo praške nadškofije. Prvi, ki je podpisal omenjeno pismo, je bil msgr. .František To-mašek, sedanji apostolski administrator praške nadškofije.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 31. marca do 6. aprila 1968
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Odiseja, 2. nadaljevanje. — Drugi: 21.15 Iz sveta znanosti in tehnike. 22.15 Pestra oddaja.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Cesarska Venera, film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Telev. tribuna.
Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Družina Benvenuti, drama. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 V iskanju Martina Bormana, dokumentarij. 22.00 Glasbena oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Ljubezni brez ljubezni, Pirandello. 22.30 Šport ob sredah. — Drugi: Zaročenec vseh, film.
četrtek: Prvi: 21.00 Almanah. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Gor in dol, serijska oddaja. 22.30 Filmski obzornik.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Potopitev ladje Elizabeta Rainey, film. — Drugi:
21.15	Otok zakladov, nadaljevanje. 22.15 Italijani po svetu.
Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Felicita Colombo. 22.15 Gospodarski obzornik. — Drugi: 21.15 Serijska oddaja. 22.20 Evrovizija iz Londona: Popevke.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 31. marca do 6. aprila 1968 Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z Beneškimi fanti, Veselimi hribovci in ansamblom Slavka Štajnerja. 10.45 Mokeda-jeva matineja: Komični film s Heroldom Loydom. 14.00 Budimpešta: nogomet Madžarska : Sov. zveza. 18.00 Nanook s severa - oddaja iz cikla Človek s filmsko kamero. 19.10 Gora skrivnosti - serijski film.
Ponedeljek: 19.20 Kuharski nasveti: Lignji in sipe. 19.45 Gostje treh celin na festivalu v Sanremu.
Torek: 18.40 Film za otroke: 18.55 Slovenščina. 19.20 Ob celjskem gledališkem tednu. 20.40 Vojakov oče - sovjetski celovečerni film.
Sreda: 17.13 Čudna pošiljka - lutkovna zgodba iz serije Kljukčeve dogodivščine. 19.40 Wembley: nogometna tekma Anglija: Španija. 21.30 Mira Mihelič: Svet brez sovraštva - TV drama. 22.30 Belfegor - serijski film.
četrtek: 17.15 Tiktak: Zlata goska. 20.35 Prebujenje - II. oddaja iz serije 12 mesecev v prirodi.
Petek: 17.30 Serijski film za otroke. 19.05 Človek, znanost in proizvodnja. 19.35 Salon za smeh. 20.35 Tako kot je - jugoslovanski celovečerni film. 22.00 Baletna lepenka - ponovitev.
Sobota: 16.00 Marseille: nogomet Francija : Jugoslavija. 18.20 Pavel Golia: Sne-gulčica - predstava SNG Maribor. 19.20 S kamero po svetu.
★
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47 , 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 41,38, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticamo.
Proračun devinsko-nabrežinske občine odobren
Kot smo v prejšnji številki poročali, je devinsko-nabrežinski občinski odbor predložil občinskemu svetu letošnji proračun. Pretekli četrtek je bilo na vrsti glasovanje o njem ter je bil sprejet z 12 glasovi. Proti proračunu so bili oddani 4 glasovi.
""m  ...................................................  umnimi......Milinim......m.........milini.................................mn........niiinin.............iiuniiin.......mn.............................niiin...............umu....................................................................................................................................................      nuni......mi.......imun..........nun.......n..................
f°SEFINE STEGBAUER Prevedel J. P.
58
tfVeS 15 Slcvtlc
Mezela*«*? 44
Tudi za Mirka Kellerja so bili ti dnevi
»liti pričakovanja. Saj mu je oče oblju-
, > da bo najbrž za nedeljo, 16. maja iz-»la	r,
njegova povestica. Zato je nestrpno ^čakoval tega dneva.
^ Ostale deklice so bile vse zaposlene. Od-ar je prišel cirkus, niso imele nobenega Stanka več. Nobena ni imela prav časa
to. Zdelo se je, da so čisto pozabile Veliko nalogo, ki so si jo naložile ob anovitvi krožka »Mysterium«. Lore Na-
htann je še napisala zadnji sestavek stralska pokrajina« v album. V šoli
Je vršil izpit za izpitom, ker se je bli-čas spričeval in tudi Mirko ni več 'vPraševal za albumom. Za »Mysterium« ni več brigal. Dosegel je svoj cilj, da °bjavljena povestica, ki jo je on na-'sal- Sedaj ga punčare s svojim krožkom
niso več zanimale.
Lepega dne in sicer nekaj dni pred 16. majem je pa vendar završalo med članicami tajnega krožka. Lore je prinesla album z zadnjim sestavkom v šolo, da bi ga dala lngi* da ta nariše še sliko zraven. Inge je raztreseno poslušala Lole in potem tako mimogrede rekla: »Že prav. Kar na mojo klop ga položi!« Potlej pa si je zamašila obe ušesi in začela ponavljati naravne zakone in razne formule. Bližala se je ura fizike in Inge je slutila, da pride na vrsto. Da ji je Lore prinesla album, je v začetku ure že čisto pozabila.
Šele ko se je po šoli vračala domov, se je spomnila tega. Obstala je in pogledala v šolsko torbo, če je vzela album s sabo. Naenkrat ji je postalo vroče. Bolj ko je brskala med knjigami in zvezki, bolj je prihajala do zavesti, da je album v šoli pozabila ali pa ga celo kje izgubila.
Stopila je s ceste in tam vse knjige, šolske zvezke in drugo šolsko ropotijo zložila na tla. A albuma ni našlo. Za božjo boljo, le kam ga je založila. Niti spomniti se ni mogla, da ga je dala v torbo. In na klopi ga tudi ni videla. Pošteno jo je
postalo strah. Kaj bodo rekle druge, če zvedo, da je album izginil? Po njeni krivdi bo prišlo na dan vse, kar so doslej v tajnem krožku delale. In to naj bi bil »Mysterium« — skrivnostni, tajni krožek. Na to še misliti ni smela.
Hitela je domov in tam takoj telefonično poklicala Lore ter vprašala, kaj je z albumom.
»Pod klop na tvojo torbo sem ga položila,« se je začudila Lore.
»Tam ga ni bilo!«
»Ne norčuj se vendar!«
»Kaj misliš! Me prav nič ne mika, da bi se norčevala!«
»Jaz sem ti ga vsekakor izročila!« se je Lore otresla vsake odgovornosti. »Ne bodi huda, a zdaj se moram učiti. Na svidenje!« In Lore je kratkomalo položila slušalko na aparat in pustila tako obupano Inge na trnju.
Ko je ta prihodnje jutro prišla v šolo — in to precej prej kot druge — ni našla albuma ne na klopi ne pod klopjo.
Žalostna, nesrečna je čakala, da so prišle še druge sošolke in potlej je vse drage na glas vprašala, če je katera vi-
dela, oziroma našla rdeče vezano knjigo.
Sošolke so radovedne hotele vedeti, katero knjigo. Inge ni marala povedati:
»Kaj vas briga! Ali je niste videle?«
Ne, nobena je ni videla.
Melanija, ki je hodila v isti razred, je planila proti lngi: »Se je naš album izgubil?«
»Da! Naravnost izginil je! Lore ga je prinesla v šolo in ga položila na klop. Od tam je pa izginil.«
»To je nekaj strašnega!«
Zdaj je prišla še Senta: »Ti, je bil to naš album?«
»Žalibog! Izginil je!«
Senti je kar sapo zaprlo. Brez besede se je obrnila, da bi poiskala še Marto Keller. A ta je že stala za njo: »Saj vendar nisi mislila prej našega albuma?«
Prav tedaj je vstopil profesor za fiziko. Morale so na svoje prostore in molčati. Toda paziti ni mogla nobena izmed njih. * * *
Dr. Wieland, ravnatelj gimnazije, je v istem času sedel v svoji pisarni in listal IX) — albumu, šolski sluga ga je našel zvečer, ko je pospravljal po razredih, na
tleh. Najbrž je album zdrknil raz Ingino torbo. V naglici ga ni opazila. Šolski sluga je album pobral in ga drugo jutro prinesel direktorju.
»Zanimiva reč, gospod ravnatelj,« je pravil vrh sluga. »Sinoči sem to knjigo prebral. Mislim, da bi bilo prav, če bi jo tudi vi brali.«
»Že prav,« je odvrnil ravnatelj. Ko je bil sam, je res vzel knjigo v roke in začel listati po njej.
»Mysterimn« — je začuden bral na prvi strani in si ogledoval naslovno sliko. Tam je videl najprej zaprta usta, na njih kazalec v znamenje molka, potem pa še poseben grb zraven: vlak, poni in gosli. Morda še bral ne bi bil albuma, če ga ne bi ta slika spravila na to misel. Postal je radoveden, kaj tiči za temi skrivnostmi, in je začel prebirati posamezne sestavke. V teh so bili opisani spomini neke Gretice, a brez njenega družinskega imena. Vendar je ravnatelj takoj spoznal, da je to Gretica Thom, ki je v februarju stopila v njegovo šolo. Na eni strani je našel še prilepljeno pismo, naslovljeno na gospoda Hellerja.	(se nadaljuje)
M
Apostol gobavcev v Gorici
To soboto, 31. marca se bo predstavil goriškemu občinstvu Raoul Follereau (izg. Raul Follero), »potepuh v službi gobavcev«, kot so ga krstili časnikarji ob dejstvu, da je že štiridesetkrat prepotoval ves svet, da vzbudi vest ljudi ob tragediji, ki jo doživljajo gobavci. Ko je pred 40 leti — sedaj je star 60 let — začel akcijo v korist teh najbolj zavrženih človeških bitij, je bilo gobavcev 15 milijonov. Po njegovi zaslugi jih je pet milijonov doseglo ozdravljenje; deset milijonov jih pa še vedno čaka, da se jih kdo usmili in jim priskoči na pomoč.
Za Follereauja pomeni krščanstvo revolucijo, ki naj jo izvede ljubezen. Časnikar po poklicu, je ponovno in ponovno že zapisal in dejal: »Dokler bo na zemlji le en človek, ki bo lačen, preganjan, prezebel, krivično obsojen na ječo ali prizadet po stiski, ki jo je mogoče odstraniti, Kristusova poslanica ne bo izvršena in ne bomo imeli pravice, da molčimo ali počivamo...«
Ta »potepuh božje ljubezni« bo torej prišel med nas, spremljan od svoje žene, ki mu vsa leta neutrudno stoji ob strani kot tiha in zvesta sodelavka, da še enkrat, po onih treh dneh zbiranja starih predmetov v korist bednih, vzbudi našo vest in čut odgovornosti do bližnjega. Prisluhnimo »znamenjem časov«, ki se razodevajo tudi med nami in osvojimo si besede moža, ki bo to soboto ob 21. uri spregovoril v veliki dvorani »Unione ginnastica« v Gorici vsem, ki vidijo tudi v zabuhlem in razdejanem obrazu gobavca podobo Kristusa, prvorojenega med brati...
Seja občinskega sveta v Števerjanu
Pretekli četrtek, 21. t. m. je imel občinski svet v Števerjanu sejo, ki je bila pomembna zlasti zato, ker je v celoti potekla v slovenščini. To je bilo mogoče, ker je goriška prefektura pristala na imenovanje dr. Štefana Bukovca za tajnika občin Števerjan in Sovodnje.
Občinski svet je sklenil uporabiti nakazani prispevek državnega podtajnika Ceccherinija pet milijonov za nadzidavo županstva ter ureditev drugega nadstropja. Seveda pa je vsota premajhna, da bi krila vse stroške. Zato je občinska uprava že pred časom vložila prošnjo na deželo, da bi prispevala 20 milijonov lir, vendar do sedaj denarja še ni prejela.
Občinski svet je tudi pooblastil župana, da se pogovori z vzhodnofurlanskim vodovodnim konzorcijem CAFO, da bi tudi števerjansko občino sprejel med svoje člane. S tem bi se vodarina, ki je sedaj zelo visoka (sto lir na kubični meter), znižala za okoli 40 %.
Odborniki so znova dali dovoljenje tro-šarinskemu uradu Ginchetti-Bozzini, da pobere trošarino za prvih šest mesecev tekočega leta, razdelili državni prispevek
130.000	lir med enajst števerjanskih družin, podaljšali začasno namestitev uradnika Marijana Terpina za nadaljne tri mesece, odobrili periodični povišek občinskemu uslužbencu Cigliču ter izvolili občinskega predstavnika v šolski patronat.
Cestna zveza Brda-Nova Gorica
Poslanec Vižintin je pretekli teden zastavil v beograjski zvezni skupščini vprašanje pomočniku državnega tajnika za zunanje zadeve Mitju Vošnjaku, kako stoji zadeva cestne zveze med Brdi in Novo Gorico, ki naj bi se izvedla po pobočju Sabotina nad Štmavrom in o čemer je bilo govora za časa obiska predsednika italijanske vlade Alda Mora v novembru leta 1965 v Beogradu. Vošnjak je odgovoril, da se zadeva nove ceste, kljub naporom z jugoslovanske strani ni premaknila z mrtve točke, dasi je bila ponovno na dnevnem redu predsednikov obeh vlad med nedavnim obiskom Mike Špiljaka v Rimu. Mitja Vošnjak je k tej za prebivalce Brd ne prav prijetni ugotovitvi dodal, da se bo jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve še naprej trudilo za vzpostavitev direktne zveze med Brdi in Novo Gorico.
60-letnica goriške Mar. družbe
Na praznik Marijinega oznanjenja je goriška Marijina družba praznovala 60-letnico svoje ustanovitve. Tako množičnega sprejema v Marijino kongregacijo kakor tisti 25. marec pred šestdesetimi leti pozneje ni bilo nikdar več. Takrat je prvi voditelj Marijine družbe g. Ciril Vuga, poznejši podgorski župnik, sprejel v cerkvi svetega Ivana v Gorici kar 180 deklet v Marijino družbo. Nekatera takrat sprejeta dekleta so še živa, in čeravno že visoko v letih, se tega sprejema z veseljem spominjajo. Goriška Marijina družba bo ta lepi jubilej slovesno praznovala letos v decembru tudi z zunanjo proslavo.
SLOVENSKI VOLIVCI!
Bližajo se volitve za obnovitev deželnega sveta.
S svojo kandidatno listo nastopi tudi Slovenska demokratska zveza v Gorici.
Vodstvo SDZ Vas zato prosi, da podpišete listo v kraju in času, ki bosta pravočasno sporočena.
Vodstvo SDZ v Gorici
Uspela nabirka starih predmetov
Ce smo zadnjič poročali, da se je uspešno zaključil prvi cilj akcije »Ljudje kakor mi«, moramo sedaj z velikim zadovoljstvom, da, s ponosom povedati, da je uspel tudi drugi podvig goriške mladine, to je »bidonville«, nabirka starih predmetov.
V dneh 15., 16. in 17. marca se je izredno dosti goriške madine vključilo v nabiralno akcijo (kar je zelo redko pri nas) ter obiskalo večinoma vse domove v mestu. Kar za glavo smo se prijemali, ko smo opazovali, kako se množijo kupi cunj, papirja in železa, medtem ko tovornjaki niso mogli dovolj hitro nalagati in odlagati nabranih predmetov. Ko smo se v soboto zvečer zbrali na prostorih naše nabirke, ki so bili prenapolnjeni, smo prejeli iz zbirnega središča na solkanski cesti sporočilo, da tam sploh ni več prostora, kamor bi vse spravili. Sicer nič čudnega! Tisti, ki so zbirko pripravljali, so predvidevali, da bomo vsega skupaj nabrali za deset tovornjakov in so pripravili zato samo eno zbirno središče, medtem ko je bilo nabranega za sto in več tovornjakov blaga. Zato so morali v naglici odpreti še eno zbirno središče v tako imenovanih hišah »Casermotte« ob solkanskem bloku. Tja so tovornjaki vozili v nedeljo ves dan, pa še v ponedeljek popoldne.
Težav in sitnosti je bilo mnogo. In vendar nam nič ni vzelo poguma. Hodili smo od hiše do hiše, odnašali z vozički blago
na začasna zbirališča, na rokah smo prenašali tudi težke predmete, razdeljevali in spravljali v vreče in škatle razno blago, nakladali z njim tovornjake in jih potem zopet razkladali... Včasih smo malo po-godrnjali, vendar nam nič ni skalilo notranjega veselja, saj smo delali vzajemno za nekaj dobrega: za potrebe naših bratov v stiski. Vse je oplajala neka doslej neznana moč; kako bi si drugače razložili, da so sodelovali premnogi goriški poha-jači pa otroci, fantje, dekleta, in vsi brez kakega siljenja, prostovoljno, brezplačno. Tudi z nami Slovenci je sodelovalo dosti šolske mladine, pa naši skavti in spet taki, na katere res nismo računali.
še danes, če greste po solkanski cesti, vidite vse polno mladine na zbirališču nabranih predmetov. Tam devajo na kupe revije, zbirajo razne kovine, iščejo količkaj vredne predmete, in vse to, zakaj? Odgovor leži na dlani: mladina si želi medsebojne povezanosti, se želi med seboj spoznati, razpravljati, igrati, nastopati, a vedno z željo, da bi ustvarila nov svet, ki naj bi bil boljši od sedanjega in bližji idealom, ki ostajajo vse preveč zapisani le na papirju.
Priložnost za tako povezavo nam je bila dana ob priliki te uspele nabirke; z njo smo pokazali, da smo vendar nekaj vredni, z drugo besedo: tudi današnja mladina nosi v sebi ideale, ki zlahka obrodijo svoj sad, če jim le kdo da prosto pot za njih razcvet. Peter Špacapan
Silen požar je uničil tovarno čevljev v Mirnu
Mnoge Goričane je v noči od 25. na 26. marec ob 3,30 zjutraj zbudil glas siren, ki je prihajal z jugoslovanske strani. Kmalu smo zvedeli, da je izbruhnil v tovarni čevljev »Jadran-Ciciban« v Mirnu požar. Prihiteli so ognjegasci iz Nove Gorice, Šempetra in tudi iz Gorice s te strani meje, ki so si kar sami odprli pot čez blok, ki je bil tedaj še zaprt. Tudi domačini, ki so v veliki meri zaposleni v tovarni ter krajevni župnik g. Rudolf, so med prvimi prihiteli na pomoč. Uspelo jim je, da so ogenj omejili, da se ni razširil na nove stavbe. Popolnoma je uničena stara stavba, kjer so bila skladišča kož in usnja ter embalaže. Ogenj je uničil tudi 2000 kv. metrov strehe in sedem velikih strojev. Škodo cenijo na 500 milijonov S dinarjev, ki pa je v glavnem krita z zavarovalnino. Tudi delavci, ki jih je trenutno 306, so za svoje plače zavarovani. Ker je tovarna čevljev glavni vir dohodkov za ves Miren in njega okolico, so tako delavci kot vodstvo podjetja trdno odločeni, da ga čimprej spet poženejo v polni tek, saj so izdelki tovarne, zlasti otroški, zelo cenjeni tudi v inozemstvu.
Slovenski visokošolci na Dunaju
V petek, 8. marca se je vršil v prostorih visokošolskega doma »Korotan« občni zbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Posamezni odborniki so podali poročila o delovanju v zadnjem semestru. Predsed-nik je poročal o klubskih večerih, ki so jih pripravili po večini klubaši sami. Glavno delo častnikarskega referata pa je bila 10. številka lista »Information«, ki ga izdaja Klub v nemškem jeziku in v katerem obvešča nemško javnost o dogodkih v zvezi s slovensko manjšino na Koroškem.
Nato je bil razrešen stari odbor in sledile so volitve predsednika in tajnika. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Avguštin Malle, za tajnika pa Feliks J. Bister, ki je bil pred leti predsednik Kluba. Oba sta si izbrala sledeče odbornike: Matevž Grilc je postal podpredsednik, Sonja Kaki drugi tajnik, Teodor Domej finančni referent, Horst Ogris kulturni in Avgust Brumnik časnikarski referent.
Na prvi seji odbora so si odborniki razdelili organizacijsko delo ter začrtali pot za delovanje Kluba v letnem semestru.
v	,«Hk.	
S P I	i •Sjii	§ R T
Odbojka. Po dolgem premoru se je začela za goriško 01ympijo dejavnost tudi na tem področju. Začeli so jo mladinci (juniores). Imeli pa so smolo. Ker so bili edino moštvo goriške pokrajine, so šli direktno v finale deželne faze brez tekmovanja in brez izkušnje. Zato so gladko izgubili proti ENAOLI in CRDA iz Trsta (moštvo je bilo močno okrnjeno ter je igralo z rezervami!); več odpora pa so nudili videmskemu PAV (tudi v tej tekmi so igrali rezervni igralci in naraščajniki).
Deželno prvenstvo »Serie D« se bo začelo v nedeljo, 31. t. m. Nastopa osem moštev: 5 z Goriškega, 2 s Tržaškega (med njima KRAS iz Zgonika) ter 1 iz Čedada. Za Olvmpijo bodo igrali: Valentinčič, Pintar, Sfiligoj, Soban, Antonič, Tuzzi, Brajnik, Špacapan B., Špacapan P., Kranner M., Cotič B., Pivk, Mermolja, Maroso in drugi.
01ympija se bo tudi udeležila pokrajinskega prvenstva CSI, ki se bo začelo dne 28. marca, nadaljevalo pa 30. marca, 2. in 4. aprila v telovadnici »Lenassi«.
ZA KMETOVALCE
Svinjske kuge ni več
Afriška svinjska kuga je lansko leto zahtevala zakol 100.000 prašičev in povzročila čez 10 milijard škode v tukajšnji državi. Le z ostrimi ukrepi so pristojne oblasti uspele zavreti in iztrebiti nevarno bolezen. Ker v zadnjih šestih mesecih niso opazili nobenega primora bolezni, je bilo vse državno ozemlje proglašeno kot ozdravljeno. S tem so ukinjene tudi vse omejitve, ki so veljale ves čas epidemije.
Vojaški dopusti
Obrambno ministrstvo je določilo, da kmečki sinovi, ki služijo vojaški rok in jih družina nujno potrebuje kot pomoč pri pobiranju pridelkov, lahko prosijo za izreden dopust 10 dni.
Zadnji dnevi za prijavo dohodkov
Do konca tega meseca je treba prijaviti dohodke iz leta 1967 zaradi obdavčenja po načinu Vanoni. Tiskovine so na razpolago v tobakarnah.
RADIO
TRST A
OBVESTILA
Spored od 31. marca do 6. aprila 1968
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu.
11.15 Oddaja za najmlajše: »Crni gusar«. Dramatizirana zgodba. Peti in zadnji del.
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. 15.30 »Vožnja v Osoje«. Kriminalka v enem dejanju. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 Koncert v miniaturi. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: R. Bednarik: »Pratika za prvo polovico aprila«. 22.10 John Cage: Godalni kvartet v štirih delih.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Priljubljene melodije. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 W. A. Mozart: Simfonija št. 36 v c-duru K. 425, imenovana »Linz«. 19.30 Postni govori: Rafko Valenčič: »Da bi svet veroval. Odnos kristjana do ateizma«. 20.50 Pripovedniki naše dežele: Ennio Emili: »Akrobati«. 22.30 Samospevi Mladena Pozajiča in Franca Povia.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz slovenske folklore: R. Bednarik: »Pratika za prvo polovico aprila«. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: B. Nice: Veliki pomorščaki: »Tehnika sodobne plovbe«. 18.30 M. Tomc: Gremo v Korotan, sedem koroških ljudskih pesmi. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 A. Thomas: »Mignon«, lirska drama v treh dejanjih.
Sreda: 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Karel Širok«. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Ruska revolucija po petdesetih letih: »Pesniki in rdeči oktober«. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin »Italijanska romantika«. 18.30 Gabriele Bianchi: Suita za orkester. 19.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlaj-še. 20.35 »Izgubljeno pismo«. Igra v štirih dejanjih. 22.35 Skladbe davnih dob Petra Schofferja, F. Landina in neznanih skladateljev.
Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi. 18.30 Komorni orkester »Ales-sandro Stradella«. 19.00 Novele 20. stoletja: Josip Murn: »Človeška srca«. 19.30 Postni govori: Jošt Martelanc: »Ljubezen: srce krščanstva«. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz starih časov. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.15 Pregled slovenske dramatike. 22. oddaja. Ljudska igra Janeza Jalna in Joža Vombergarja. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Obletnica meseca: Ed-mond Rostand ob stoletnici rojstva«. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Sestanek s »Fan-si«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Žrtev spovedne molčečnosti«, šesti del: »Proces«.
NATEČAJI
Ministrstvo za javno šolstvo razpisuj natečaj za 345 štipendij za mlade univel zitetne diplomirance, ki se nameravaj1 izpopolniti na univerzah v letu 1969. Šli pendija lir 1.500.000 za eno leto se laM uporabi za študij na domačih ali tujB univerzah. Zanjo se lahko potegujejo vs tisti, ki so doktorirali od leta 1964/65 n* prej (Uradni list št. 45 z dne 20.2. 1968' Prošnje je treba vložiti do 31. marca 19$
Zakladno ministrstvo razpisuje nate& za 30 mest inšpektorja v staležu vodilne# osebja pri Generalnem finančnem inšpek toratu glavnega državnega knj igovodstv) Kandidati morajo imeti doktorat v pratf ali v ekonomiji. Starost od 18 do 32 le1 Rok za predložitev prošenj zapade M aprila 1968 (Uradni list št. 38 z dne 1’ februarja 1968).
Ministrstvo za industrijo, trgovino b obrt razpisuje natečaj za 60 mest inženif ja v staležu vodilnega osebja rudniške# kadra. Rok za predložitev prošenj za; 15.4.1968 (Uradni list št. 40 z dne 15. ff bruarja 1968).
Duhovna velikonočna priprava za na*
može bo pri Sv. Ivanu v Gorici prihodu! četrtek, 4. aprila in v soboto, 6. apr# ob 20.30. Sklep bo na oljčno nedeljo p1* sv. maši na Travniku ob 9. uri.
Pošt
34
34
let
«1
in
m
DAROVI:
Za Marijin dom v ul. Risorta 3: G. ^
110.000; Penko Cirila 5.000; P. V. 4O.00® V. K. 20.000; E. A. 100.000; N. N. 40.000: P. M. 50.000; N. N. 30.000; Žerjal Lucij 20.000; Pelc Terezija 100.000; Marija Sla® namesto cvetja za pok. možem Frančiško!1
15.000	in Trošt Karel 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
Srečanje predstavnikov Sindikat slov. šole s poslancem Belci j ert
Predstavniki Sindikata slovenske šole se v ponedeljek, 25. marca srečali š slancem Belcijem in z njim razpravi)^ o perečih problemih, ki zadevajo slovens^ otroške vrtce, osnovno in srednjo šolo mu predočili neurejeni položaj slovens šolnikov. Ob zaključku razgovora so $ opozorili na še nerešeni problem poŠO' skega pouka v okviru šolskega patrona,! za Repentabor.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpi trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 8?' davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močrt^ Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTtf
V soboto, 30. marca ob 20.30
V nedeljo, 31. marca ob 17. uri v Katoliškem domu v GORICI
Italo Svevo-Tullio Kezich
ZENOVA IZPOVED
(LA COSCIENZA Dl ZENO)
Drama v dveh delih
KULTURNI DOM V TRSTU
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Rene de Obaldia
VETER V VEJAH SASAFRASA
(Du vent dans les branches de Sassafras)
KOMEDIJA V DVEH DELIH
Glasba: URBAN KODER - Jezikovno vodstvo: JANKO MODER Režiser: ŽARKO PETAN
V petek, 29. marca ob 20.30: abonma premierski, red A-Al, športni - red H.
V soboto, 30. marca ob 20.30: abonma 1, ponov. red B, sind. red G, dij. red F.
V ned., 31. marca ob 17. uri: abonma ned. pop. red D, inv. red G, okol. red E.
Družba državnega obsega išče za zaposlitev v Trstu
STENODAKTILOGRAFKE
ki imajo naslednje pogoje:
1. italijansko državljanstvo
2. starost pod 30 let
3. perfektno znanje slovenščine
Podroben življenjepis z navedbo starosti, zaključnega šolskega spričevala in morebitne delovne prakse je treba poslati na: Casella 16/S, SPI, Piazza in Lucina 26, 00186 - Roma.
K
lin
*ki
Me
ter
lidfc
Do\
N
Bes
ali
%
\
vij
'%■
Sve
1
Pts
Ijt
Srn
Poi
*V(
2 če Osi v
Ve«
1
sv«
Ha
lej
ob
b*j
Vo