Leto Vili., štev. 3 („Jutro« xviM št. 17a) Ljubljana, ponedeljek 21. januarja 1935 Cena 2 Din u|«a>>,uivu i-juoijaxitt cvaaxijeva Ulice 6. - Telefon SL 3122, 3123, 3124. ^125, 3126. Inseritni oddelek Ljubljana, öelen» Ourgova UA — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon ŠL 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Podružnira Jesenice: Pri kolodvoru SL 100. Podri a Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v Hiši dr. Baumen rtnerla Ponedeljska izdaja t'UUCUbijoAfl - Uajo mmj vsa*- ponedeljek zjutraj. — Na-roča se posebej tn velja po poftt prejemana Din 4.*, po raznaèa)- db dostavi iena Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Kna'ljeva ulica 5. Telefo» St. 3122. 3123. 3124. 3125 tn 3126. Maribor: Gosposka ulica 11« Telefo» fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p< tarifa Ženevska bilanca Diplomatski razgovori v ženevi v teku minilega tedna so v veliki meri razčistili mednarodni položaj in utrdili ugled Društva narodov Pariz, 20. januarja, d. Današnji listi vrača z zavestjo, da so se okrog Fran sestavljajo bilanco pravkar zaključene- I ci je zbrale vse zdrave sile, ki si iskreno " * __w -1 »v v 1 _ ___•_______________^/Jmroli ga zasedanja sveta Društva narodov. V prvi vrsti poudarjajo svoje zadovoljstvo z mirno rešitvijo posaarskega vprašanja. Neki listi poročajo tudi o ugodnem razvoju pogajanj za vzhodni pakt. »Petit Parisien« pravi v tej zvezi med drugim, da se je Društvo narodov tudi pri tej priliki izkazalo, ženevska ustanova je obrodila dobre sadove. Društvo narodov je nekakšen klirinški zavod za mednarodne spore. S svojimi zadnjimi rešitvami si je močno utrdilo svoj slo-ves. Po mnenju »Excelsiorja« je zunanji minister Lavai lahko zapustil Ženevo z velikim zadovoljstvom. V Francijo se žele miru. Če se pa še niso vsi odzvali k sodelovanju na poziv, ki ga je poslal Lavai v svojem govoru v četrtek, še ni razloga, da se ne bodo kasneje oglasili. »Echo de Paris« in »Oeuvre« mislita, da je Lavai včeraj že prejel neke načelne obveze glede vzhodnega pakta. Francija, pravi »Echo de Paris«, bo sklenila vzhodni pakt tudi brez Nemčije, če ga bo ta odklanjala. Dokler pa Nemčija tega pakta ne sprejme, bo Francija odklanjala pogajanja z Berlinom o razorožitvi. Vse kaže, da je Lavai o tem obvestil poljskega zunanjega ministra Becka. Nadaljevanje bo v Londonu Težišče mednarodne politike postane sedaj London, kjer se bodo nadaljevala diplomatska pogajanja Rim, 20. januarja, r. V očividno in-spiriranem članku razpravlja oficijozni list »Giornale d' Italia« o predstoječih francosko-angleških razgovorih v Londonu. Po informacijah imenovanega lista se bo v razgovorih Flandina in Lavala z zastopniki angleške vlade v Londonu nadaljevalo proučevanje evropskega položaja, ki se je pričelo v Rimu med Mussolinijem in Lavalom. Namen londonskih razgovorov je po informacijah lista, da se glede najvažnejših aktualnih problemov v Evropi spravijo v sklad s stališčem Rima skupni interesi Anglije in Francije. List poroča dalje, da so v Londonu razmišljali tudi o tem, da bi se pritegnili k tem posvetovanjem Italija in Nemčija, in tako dosegel neposredni stik med štirimi zapadnimi ve- lesilami V Londonu bodo predvsem razpravljali o dveh problemih, namreč o razorožitvenem vprašanju in o avstrijskem problemu. Ker zavzema Anglija napram rimskim dogovorom med Italijo in Francijo glede avstrijskega problema prijateljsko stališče, menijo v političnih krogih Rima, da se bo tudi Anglija pridružila konzultativnemu paktu, ki je bil sklenjen v Rimu med Francijo in Italijo, ne da bi prevzela nove obveznosti glede srednje Evrope. London, 20. januarja. AA. »Observer« poroča, da bo angleški zunanji minister Simon o priliki obiska Flandina in Lavala dal javno izjavo, v kateri bo poudaril, da Velika Britanija odobrava francosko-italijansko delo za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Izročitev Posaarja že 1. februarja? Pospešena pogajanja za prevzem Posaarja po Nemčiji In za ureditev vseh ostalih vprašanj, ki so s tem v zvezi ženeva, 20. januarja, d. Danes se je govorilo. da so se sporazumeli o odpoklicu mednarodnih čet iz Posaarja že po 1. februarju. Najprvo bodo odpotovale italijanske čete. Odbor treh je objavil komunike, da ni izšel še noben sklep o umiku mednarodnih čet iz Posaarja. Komunike pravi dalje, da so sklenili, da umaknejo Francozi svoj denar iz Posaarja teden dni prej kakor bodo Posaarje prevzele nemške oblasti. Po vesteh iz italijanskih krogov se bodo člani odbora treh z baronom Aloisijem na čelu odpeljali v Saarbrücken, ko se bo izvršila izročitev Posaarja Nemčiji. Beguncev vedno več Pariz, 20. januarja, č. Po službeni objavi francoskega emigrantskega urada je pribe-žaJo iz Posaarja v Francijo do danes 1700 emigrantov. Večina izmed njih pa dejansko ni stalno prebivala v Posaarju, nego se je naselila tam šele po hitlerjevskem prevratu v Nemčiji, tako da gre stvarno za nemške emigrante. Francoski konzulat v Saar-brückenu je izdal danes 1500 novih prepustnic. Iz Metza poročajo, da se je tam pojavilo veliko število beguncev iz Posaarja, a jih francoske obmejne straže stalno zavračajo. ker nimajo veljavnih dokumentov za prekoračenje meje. Narodni socialisti so med tem pričeli v Posaarju odstavljati njim nasprotne občinske svetnike, razpuščati protihitlerjevske organizacije in ustavljati njihove liste. Uvedli so tudi cenzuro, ki je po svojih strogostih in oblikah povsem podobna nemški cenzuri. Saarbrücken, 20. januarja. AA. Kakor poroča » Saarbrückener Abendblatt«, je preteklo noč v kraju Dudweilerju streljalo pet neznancev na vodjo nemške fronte Rein-heimerja, ko se je vračal domov. Napadalci so pobegnili, Reinheimerja sta oprasnili 2 krogli. Kdo naj skrbi za begunce Pariz, 20. januarja. AA. Francoski zunanji minister Lava) je snoči izročil glavnemu tajniku Društva narodov spomenico, v katen pojasnjuje stališče francoske vlade o nekih vprašanjih, ki so v zvezi z združitvijo Posaarja z Nemčijo. Po poročilu Ha-vasa pojasnjuje Lavai v svoji spomenici stališče francoske vlade do nemških beguncev iz Posaarja Po mnenju francoske vlade ima Društvo narodov, ki je 15 let upravljajo Posaarje, ne samo moralno, temveč tudi materijalno dolžnost napram beguncem Zato bi moralo Društvo narodov sodelovati tudi pri finančnih bremenih in izdatkih za posaarske begunce Francija ne želi zapreti svojb vrat beguncem nemške narodnosti vendar pa jih ne more sprejeti v nemojenem številu, če ji Društvo narodov ne obljubi primerne podpore. Izpred goriškega sodišča Gorica, 20. januarja, k. Pred goriškim sodiščem se je včeraj vršil proces proti 381etnemu Josipu Boštjančiču (Bastiani) in 331etnemu Franju L «banu iz Grgarja. Proces se je vršil v kontumaciji. Obtožena sta bila, da sta odstranila iz kapele Sv. Katarine podobo Marija Giuratija, ki je bil v pretekli vojni odlikovan z zlato svetinjo, da sta žalila italijanskega suverena in ministrskega predsednika in da sta iz političnih razlogov ilegalno prekoračila mejo. Sodišče je obsodilo Boštjančiča n.a 16 let in tri mesece. Lebana pa na 15 let in 6 mesecev zapora. Oba sta bila obsojena tudi na denarno kazen po 33.000 lir. Venizelos se noče vrniti v Atene Atene, 20. januarja AA. Venizelos, ki se mudi na Kreti, se še ne misli kmalu vrniti v Atene. Izjavil je, da bo občeval z vlado samo pismeno. Aktivnost čsl. trgovine Praga, 20. januarja AA. Bilanca zunanje trgovine L 1934 je aktivna za 890 milijonov kron, dočim je bila 1. 1933. aktivna samo za 21 milijonov. Uvoz je znašal 6.400, izvoz 7.300 milijonov, izvoz je narasel za 1.430, uvoz pa za 580 milijonov. Pomanjkanje bencina v Mehiki Newyork, 20. j an. AA. Iz Mexica poročajo, da je zaradi splošne stavke v pe-trolejskih podjetjih nastalo veliko pomanjkanje goriva. V prestolnici se boje, da bodo morali ustaviti ves promet. Vlada bo morala dovoliti začasni uvoz bencina iz inozemstva. Požar na danskem parniku London, 20. januarja AA. Tu so sprejeli radijsko brzojavko danskega parnika »Astra«, po kateri je na njem izbruhnil požar, ki pa so ga po večurnem napornem delu pogasili. Na njegovo znamenje SOS so mu takoj prilliteli na pomoč danski par-nik »Lorskruze«, dva ameriška in dva angleška parnika. Povratek g. Jevtiča v Beograd Beograd, 20. januarja, r. Davi se je vrnil v Beograd iz Ženeve ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. Z njim je prispel tudi prometni minister g-Vujic, ki se je vrnil z inspekcijskeca potovanja. Ministrskega predsednika so pričakovali na kolodvoru vojni minister general Zivkovic, minister pravde dr. Kojič, višji uradniki zunanjega ministrstva in naš dunajski poslanik g. Anastasijevič- Dom Aerokluba v Beogradu Beograd, 20. januorja. r- Danes je bil na svečan način posvečen doni beograjskega Aerokluba. obenem pa je bila odkrita spominska plošča žrtvam našega mladega letalstva. Na svečanosti je zastopal Nj- Vel. kralja polkovnik Savie. Navzoč je bil tudi ves diplomatski zbor. Po cerkvenih obredih. ki jih je opravil odposlanec patriarha episkop dr. Vujic. je imel podpredsednik Aerokluba inž. Sondermaier daljši govor, v katerem je orisal razvoj jucoslovenskega letalstva 'n se spominjal tudi žrtev, ki so padle na tem polju. Reka — madžarska svobodna Inka Rim, 20. januarja. AA. Uradni list objavlja zakonski dekret od 13. decembra 1934. Dekret se nanaša na italijan-sko-madžarsko konvencijo o pospeševanju tranzitnega prometa v reškem pristanišču. Madžarsko blago bo uživalo iste ugodnosti kakor italijansko. Reka postane pristanišče za trgovinsko mornarico Madžarske. Italija prepusti Madžarski posebna skladišča in carinske urade. Posebna komisija italijanskih in madžarskih strokovnjakov bo proučila nadaljnje možnosti tega prometa. Semkaj spada v prvi vrsti nova železniška služba med obema državama. Hitler obišče Posaarje Berlin, 20. januarja. AA. Tukajšnji poučeni krogi trde, da bo državni kan-celar Adolf Hitler takoj po združitvi Posaarja z Nemčijo obiska? Saarbrücken. Ha brcli t redivivus? Dunaj, 20. januarja. AA. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da se je znani hitlerjev-ski agitator Habicht vrnil v Monakovo. Tu bo zopet prevzel vodstvo nacionalno socialistične agitacije v Avstriji. Gospodarska pogajanja med Francijo in Nemčijo Pariz, 20. januarja. AA. Danes je odpotovalo v Berlin posebno francosko odposlanstvo. Pogajalo se bo o trgovinskih vprašanjih, ki so v zvezi s posaarskim plebiscitom. Verjetno je, da ta pogajanja ne bo- i do zaključena do 15. februarja, kakor so j prvotno določili. Istočasnoh bodo v Parizu i podpisali pogodbe o medsebojnih kontingentih in kliringu. Pariz, 20. januarja. AA. Predsednik francoske vlade Flandin je naznanil, da bo Francija omejila uvoz premoga iz Posaarja od 4 in pol na 2 milijona ton letno. Vojaške reforme v ČSR Praga, 20. januarja, r. Pri sprejemu novinarjev je šef češkoslovaškega generalnega štaba Krejči dal informacije o aktualnih vojaških vprašanjih ter dejal med drugim, da je dvoletna vojaška službena doba potrebna, da se češkoslovaški vojaki spravijo na oni nivo, na katerem so vojaki sosednjih držav. Dveletna službena doba bo ostala delj časa, ker omogoča tudi boljšo izvež-banost rezervnih častnikov. Nujna zahteva vojaške uprave je tudi obvezna predvo-jaška vzgoja mladine, ki bo uvedena s posebnim zakonom. Predvojaška vzgoja se bo poverila rezervnim častnikom in podčastnikom. Veleposestnik na divjem lovu Sava pri Litiji, 20. januarja Počili so zadnji streli za dolgouhce. 16. januarja je nastopil zaščitni čas. Te postavne določbe pa veljajo seveda le za prave lovce, tiste, ki imajo vse pravice do lova in plačujejo tudi lovsko zakupnino, ter imajo s kolki potrjena pismena dovoljenja. Za divje lovce pa tudi zdaj v času lo-vopusta ni nikakih zadržkov. Zdajle ob času polne lune, zlasti v skritih, bolj odročnih loviščih pokajo puške kakor ob ofenzivi na Soči... Zasavskim lovcem se je posrečilo, da so dobili v roke vnetega lovskega tatu. Lastnik slatenskih revirjev g. inž. Pušman iz šmartna pri Litiji je dobival zadnje čase poročila, da se v lepih nočeh sliši streljanje posebno v gozdovih nad Savo. Zato je odšel s svojimi lovci v gozd nad Spodnjim Logom. V okolišu samotnega naselja Perk-hauza, ki leži visoko nad savsko sotesko in so se tam v prejšnjih časih skrivali uhajajoči in kontrabantarji, so slišali strele. Lovska patrulja je nato ubrala pot v tisto smer. Kmalu so ugledali iz svojih skrivališč samotnega nočnega lovca. A tudi ta je ugledal zasledovalce ter je hitro odvrgel puško in pobegnil. Lovci pa so ga nato dohiteli in so spoznali v njem posestnika V. Tajü je, da ni imel puške, a ko so preiskali gozd, so našii skriti pihalnik. Drugi dan so pri njem pretaknili vse in našli več kož divjačine in mnogo lovskih potrebščin. Mož je nato seveda priznal, da je hodil res na skrivaj lovit v slatenske revirje. Ima veliko posestvo v samotnih zasavskih bregovih, ki meri 75 hektarjev. Skoroda veleposestnik, živi na prisojnih obronkih kakor kak samoten pravljični kralj. Ali strast je strast in v mislih, da mu ne bodo prišli nikoli na sled, si je kupil puško in je hodil na nočne pogone. Kupujte samo domače blago! Mussolini vabi Malo antanto k zasedanju v Rim Senzacionalna informacija angleškega Usta o preokretu italijanske politike do Male antante London, 20. januarja, r. »Daily Herald« objavlja v senzacionalni obliJd vest, da je Mussolini povab il zunanje ministre Male antante, naj se k prihodnjemu zasedanju sveta Male antante sestanejo v Rimu. List zatrjuje, da so zunanji ministri Male antante po zanesljivih informacijah vabilo g. Mussolini ja sprejeli V komentarju poudarja »Daily Herald«, da bi bil to v mednarodmni politiki Evrope silno važen dogodek, ki bi gotovo imel dalekosežne posledice. Do-sedaj je Italija trdovratno odklanjala, da bi priznala Malo antanto kot celoto, zlasti v pogledu mednarodne politike ter si je dosledno prizadevala vnesti razkol med članice tega srednjeevropskega bloka. Dejstvo, da sedaj vabi Mussolini zunanje ministre Male antante k zasedanju v Rim, se more zato tolma-čiti kot znak, da je Italija v tem pogled u popustila in priznala Malo antanto kot celoto. Pariz, 20. januarja. AA. Današnji »Petit Parisien« poroča, da bo dr. Be-neš po vsej priliki v kratkem obiskal italijansko prestolnico, češkoslovaški zunanji minister je imel včeraj sestanek z italijanskim delegatom Aloisijem. Za ta sestanek je vladalo v ženevskih krogih veliko zanimanje. Poučeni krogi mislijo, da sta razgovarjala o potovanju češkoslovaškega zunanjega ministra v Rim. Zahteve delavstva Zahteve beograjske ankete : uvedba minimalnih mezd, znižanje davčnih bremen in uspešni ukrepi za omiljen j e brezposelnosti Beograd, 20- januarja- r. V prostorih Delavske zbornice se je danes nadaljevala anketa o položaju delavstva. Tudi danes so bili navzoči zastopniki vseh zainteresiranih ministrstev. Današnji anketi je predsedoval g- Juvan iz Ljubljane. Po včerajšnjem referatu tajnika Delavske zbornice v Ljubljani gosp. Uratnika je bila danes sprejeta resolucija o davčni preobremenitvi delavstva, ki jo je podrobno razložil g. Kosem iz Ljubljane. Resolucija ugotavlja, da je obdavčenje delavstva ne sa,mo pretirano, marveč se tudi napačno tolmačijo določbe zakonov, tako da pride čestokrat do docela nezakonitega . obdavčenja delavskih dohodkov. Resolucija je bila soglasno sprejeta- Sledila ji je razprava o resoluciji glede minimalnih delavskih mezd. ki jo je predložil tajnik beocrajske Delavske zbornice Krekič. Resolucija zahteva uvedbo posebnega zakona, po katerem naj bi se osnovali pri vsaki banovini posebni odbori, sestoječi iz zastopnikov delavcev in delodajalcev. Ti odbori naj bi za vsako gospodarsko panogo posebej določali obvezne minimalne mezde, da bi se na ta način obenem preprečila tudi nelojalna konkurenca med posameznimi podjetji. Določitev minimalnih mezd pa bi tudi znatno prispevala k omiljenju gospodarske krize, ker bi se s tem povečala kupna moč delavskih krogov. Že iz tega razloga je državna intervencija nujno potrebna. Končno zahteva resolucija, da se omogoči sindikalno organiziranje delavstva. Sledil je referat o brezposelnosti o katerem se je razvila obširna debata. V debato sta posegla tudi ljubljanska delégata gg-Kosem in Jakomini, ki sta se zavzemala za izdatnejše podpiranje brezposelnih in za uvedbo večjih javnih del, pri katerih naj bi se zaposlili v prvi vrsti brezposelni. Konferenca je trajala posno v noč- Madžari hočejo z glavo skozi zid Postopanje madžarske vlade je naletelo na splošno ostro kritiko doma in na tujem Ženeva, 20. januarja, r. V vseh ženevskih krogih živahno razpravljajo o poročilu madžarske vlade glede preiskave o inarsej-skem ateutatu. Soglasno je mnenje, da je to poročilo docela nezadostno in da se bo po krivdi Madžarske likvidacija konflikta med Jugoslavijo in Madžarsko zavlekla-Enakega mnenja *o tudi današnji švicarski listi, ki izražajo mnenje, da jugoslovenska vlada nikakor ne more biti zadovoljna s pomanjkljivo preiskavo, ki so jo izvršile madžarske oblasti. Jugoslovenska vlada bo v teku prihodnjega meseca podala svoje mnenje o tem poročilu madžarske vlade bo zavzela svoje stališče. Po mnenju ženevskih krogov se bo moral svet Društva narodov ponomo baviti s to zadevo na svojem P"* hodnjem rednem zasedanju meseca maja. Budimpešta. 20. januarja, r- Dočim vladni listi še nadalje molče, objavljajo današnji opozicijski listi daljše komentarje o poročilu madžarske vlade v zvezi s preiskavo o marsejskem atentatu- »Nepsava« pravi med drugim, da je spričo postopanja madžarske vlade kaj malo verjetno, da bi bil ta konflikt v doglednem času poravnan, kakor to zatrjujejo v madžarskih vladnih ^ krogih-Jugoslavija zahteva popolno zadoščenje in zato se z odgovorom Madžarske ne more zadovoljiti. Posledica tega bo, da se bo o tem ponovno razpravljalo v Ženevi, kar Madžarski ne bo prineslo nikake koristi, kakor se je to pokazalo že ob priliki prve razprave o tej zadevi v Ženevi. List priporoča madžarski vladi, naj se čimprej sporazume z Jugoslavijo, kajti prijateljstvo Jugoslavije je Madžarski neobhodno potrebno. Zato je skrajni čas, da Madžarski državniki uvidijo, da so gospodarski interesi naroda in države važnejši nego politične simpatije. Tudi drugi opozicijski listi se zavzemajo za sporazum med Madžarsko in Jugoslavijo, opozarjajoč na to. da bi podaljšanje napetosti rodilo za Madžarsko samo nevšečnosti. 0 saniran}» liške železniške proge Na Iiški železniški progi so doslej vsako zimo snežni zameti po nekaj dni m tudi po cele tedne ustavljali ves promet. Lani pa po z velikimi gmotnimi žrtvami uvedli dela za zavarovanje proge pred snežnimi zameti. Od avgusta do decembra so postavili toliko branikov, da je bila liška proga sanirana za kakih 70 odstotkov. Uspehi tega dela so se pokazali v zadnjih dneh. ko pri vsej obilici snega zameti na liški progi nI «o povzročili nobenega zastoja v prometu. Pri zastoju, ki je bil te dni. so bili zameti nedolžni, ker ga je povzročila tako zvana bosanska burja, ko ie z orjaško silo prevrnila 17 vagonov tovornega vlaka Zavarovalna dela ob liški progi bo treba nadaljevati, da bo ta proga naposled vendarle sanirana za vseh 10o odstotkov. Lani postavljeni braniki proti snegu so letos odlično prestali svojo preizkušnjo. Braniki «o sestavljeni iz armiranih betonskih desk. odnosno iz salonit plo*5 Visoki so po 5 m in venk od tira oddalien od 50 do m Postavljeni so po potrebi na razdaljo 80 do 120 tn -kunna dr>15ina vseh branikov pa znaša 1175 m. Braniki so postavljeni med postajami Malovan in Zrmanja. ker je ta del proge vsako leto največ trpel od snežnih žametov. Prejšnja leta je bilo na tem delu proge snega do 7 in 8 m, letos pa je ves čas proga ostala čista. UPRAVA: LJUBLJANA, Knafljeva aL 5 Dr. Vladimir Ravnihar: Advokat — poslanec » V nekaterih državah se je v zadnjem času pojavila zahteva, da bi tudi poslanci morali odložiti odvetništvo v trenutku, ko so bili izvoljeni.« (»Slovenec«.) To »Slovenčevo« priobčilo potrebuje nekoliko komentarja. K temu komentarju me tembolj izziva, ker je bilo načeto vprašanje predmet razprave na konferenci In-terparlamentarne Unije meseca septembra lanskega leta v Carigradu. Poročal je o stvari Mario Roustan, francoski senator in bivši minister. Iz vse razprave se je izcimila samo neznatna resolucija, ki priporoča: do'ociti primere, v katerih je parlamentarcem zabranjeno, da pledirajo v zadevah, tičočih se občih interesov države ali od nje odvisnih uprav kakor tudi krajevnih organizacij. Na nace'no vprašanje glede parlamentarne inkompatibilnosti. poklicem in poslanskim ali tudi senator-skim mandatom je poročevalec odgovoril zanikalno. Sprožila je vprašanje v Franciji Stavl-skega afera, v katero je bilo zapletenih tudi nekaj advokatov-parlamentarcev. Razprave o tem v francoskem parlamentu so bile jako živahne. Vanje je posegel sam Raymond Poincaré, torej avtoriteta tako kot parlamentarec kakor kot advokat, ko je eden izmed poslancev zahteval, da se odvetniški in novinarski poklic proglasila za nezdružljiva s poslančevim. Potreben bi bil zakon, je izjavil Poincaré, glede parlamentarne imkompatibilnosti. Toda zakon se ne bi smel ustaviti pri advokatih in žurnalistih, ako hočemo ozdraviti javno moralo. Ostali zasebni poklici so prav fcako izpostavljeni skušnjavi, da v svojstvu parlamentarca izkoristijo položaj bodisi za sebe, bodisi za koristi svojega stanu. Stvar je delikatna in komplicirana in težko bi bilo najti enotno formulo za vse. Na vse strani pravičnega zakona ni pričakovati. V nadaljnjem poteku razprave se je poudarjalo, da je po eni strani oblastvom, zlasti sodiščem, dati neobhodno potrebna jamstva, da so zaščitena pred političnimi vplivi, po drugi strani pa so n. pr. glede advokatov zbornice kot njih nadzorno oblastvo poklicane, da v gotovih primerih napravijo red. »Dajte sodnikom mate-rielen položaj, vreden njihove službe, zagotovite jim stalnost!« je zaklical eden izmed francoskih poslancev. Značilno je, da je, ko smo v Ženevi v pododboru razpravljali o stvari, angleškr kolega izjavil, da je desinteresiran na stvari, ker se angleški sodniki nimajo nlčestir bati od politikov. Oni imajo jako visoke dohodke ter so nepremestljivi in stalni, ne samo na videz, ampak dejanski; ako jih hočejo odstaviti, je treba soglasnega sklepa poslanske in lordske zbornice. M I. Barthélemy, francoski poslanec in profesor prava na Sorbonni, je glede inkompatibilnosti bančnega poklica ali upravnega sveta s poslanskim mandatom izvajal nekako tako-1»: »Poslanec-bančnik ima pravico živeti od svojega posla, kakor poslanec-trgovec, kakor poslanec-advoKat, kakor poslanec-novinar, kakor posknec-le-karnur. zdravnik ali kirurg... Boje se, da ne bi politik uporabil svoj vpliv na korist bankarstvu ali pa celo v korist zavodu, čigar upravni svetnik je. Ampak na tej poti se ne smemo ustaviti. Izključujete bančnika, zakaj ne borrr.ega senzala? Se li ne bojite, da ne bo lekarnar pohlepno branil privilegijev svojega stanu? Vinogradnik bo tigovn-jal proti davku na vino, žganje-kuhar bo zahteval oprostitev vsakih pristojbin, kmetovalec bo zahteval zaščito, da more vzdržati visoke cene živilom, ter bo s tem prispeval svoj delež k draginji. Vele trgovec bo ostal brezbrižen za težave detajliita: mali trgovec bo protestira! proti konkurenci velcpodjetij ter zavračal vse zaščitne mere v dobro konsumentom.. Advokat bo branil pravice svojega stanu in ga li ne bo zapeljalo, da vrže utež svojega parlamentarnega vpliva na tehtnico Temide? Kaj še preostane, da upravlja to grandiozno zadevo, kakor je francoska zadeva? Bogati pohajkovalci ali končno poklicni politiki... Vsakdo mora pripo-znati, da je najhujša šiba božja, ki more ngražati demokracijo, čisti politik, ki nima drugih eksistenčnih možnosti kakor politiko, pripravljen, da žrtvuje javne interesse, da si ohrani svojo rednico « Mož ima prav. Zadene ob jedro vprašanja. Ako izvedemo načelo inkompatibil- nosti do skrajnih posledic, postane poslanski mandat proti vsem načelom demokracije privilegij premožnih ljudi, pa naj imajo sicer kaj političnega talenta ali ne. Ali pa bi morala državna blagajna mandatarjem ljudstva dati polno odmeno za iz-padek njihovih dohodkov iz zasebnega poklica. Nemogoče. Kakor se more Francija ponašati z ad-vokati-politiki slovečih imen n. pr. za časa revolucije Danton, Desmoulins, Robespierre, kasneje Gambetta, Waldeck-Rousseau, Poincaré, s tremi predsedniki republike advokati Grévy, Thiers, Falliere, prav tako ima advokatski stan tudi v drugih državah svoje odlične zastopnike v politiki. Mislim, da ni neskromno, ako k temu pritegnem še slovenski primer, ko se je v dobi našega nacionalnega preroda in prebujenja svobodni in neodvisni poklic odvetnikov stavljal v nesebično službo svojemu narodu. Imena kakor dr. Razlag, dr. Zamik, dr. Tavčar, dr. Simec, dr. Dečko, dr. Sušteršič, dr. Rvba? in mnogo drugih — da sežem samo po že pokojnih v pretekli in polpretekli dobi — ostanejo neizbrisna v politični zgodovini našega naroda. Bili so pravi advrkati svojega naroda. Kaj bi bilo v oni dobi s tem narodom brez njih? In nobenemu teh se ne da podtikati, da bi bil v izvrševanju svojega mandata kdaj prišel v konflikt z dolžnostmi, s častjo in ugledom svojega stanovskega poklica. Vesten advokat, ki se za- veda svojih stanovskih dolžnosti, ne bo nikdar pustil priti do takega konflikta. Radi poedinca, ki bi se morda pregrešil, osumiti ves star., in to mim«- drugih stanov, bi bilo gotovo krivično. V tem je stvar, da mora in more javnost dobro razločevati med advokatom in advokatom. Ko mi je bila na konferenci v Carigradu dana priložnost zagovarjati to tezo, je poročevalec v zaključni besedi našel tople izraze za pogum, s katerim sem kot advokat-parlamentarec pred vsem plenu-mom branil advokatski stan pred izjemnimi merami. Dostavil je, da je »namera, kratkomalo prepovedati spojitev odvetniškega poklica z zakonodajnim mandatom, v načelu sicer dobra, saj izvira iz želje, advokate in parlamentarce staviti izven vsakega suma; toda predlagana sredstva so — mimo tega, da natančno vržejo senco nezupanja na ves barreau; mimo tega, da so škodljiva za materialne interese od-vetnikove, kolikor so ti legitimni — ne-ostvarljiva. Hoditi je drugo pot Advokatske zbornice naj sprejmejo jasne uredbe ter naj jih podkrepe s strogimi sankcijami. Vloga Interparlamentarne unije Je točno začrtana. Imamo med seboj mnogo advokatov-parlamentarcev. Njihova doli nost je, da v označenem smislu posredujejo pri svojih zbornicah in disciplinskih svetih. Mi zakonodavci pa si pridržimo .pravico, da zbornicam, ki bi se branile, izdati potrebna pravila, le-ta vsilimo s zakonom.« Kaj bi bilo še dodati tem izvajanjem? Da, še nekaj. Poleg sodnikov v disciplinskem svetu ima advokat parlamentarec še enega sodnika — svojega volilca. aktualnimi problemi nemške in italijanske ekspanzije. Citiral je zanimiva dela nemških in italijanskih publicistov, ki kažejo, da vprašanja naših manjšin za mejo niso več samo manjšinska vprašanja, ampak vprašanja, ki zadevajo v živo naš celotni nacionalni organizem. Predavatelj se je pri tem posebno zadržal pri vprašanjih italijanske ekspanzije in je problem te ekspanzije osvetlil zlasti v luči uradnih italijanskih statistik o demografskem gibanju in v luči pesimističnih demografskih ugotovitev Italijanov samih, ki posebno Trstu — kot izhodišču italijanske penetracije proti vzhodu — ne obetajo nič kaj rožnate bodočnosti, do-čim vzbujajo strah pred naravnim pritiskom naših plodnih ras. G dr. Vrčon je tako na povsem originalen način prikazal problem Koroške in Julijske Krajine kot splošen jugosloven-ski problem, ki mu smemo zreti kljub vsemu optimistično v oči, pod pogójem seveda, da tega vprašanja ne zgubftno z vidika. Svoje zanimivo predavanje, za katero je žel obilen aplavz, je g. predavatelj zaključil s temi-le značilnimi besedami: »Razvoj dogodkov v naši neposredni bližini je tako sam pripomogel k temu, da je vprašanje naših manjšin za mejo stopilo iz ozkih manjšinskih meja in postalo naše aktualno, splošno vprašanje Dva fašizma — nemški in italijanski — sta s svojo ekspanzijo proti vzhodu in jugovzhodu dala nehote vprašanju na£ih manjšin vendarle večji pomen kakor smo mogli ob vseh težkih preizkušnjah zadnjih let sami pričakovati. Vprašanje je odprto. Na Koroškem in v Julijski Krajini sta dve naši predstraži, naš zid iste krvi. AH naj pustimo, da nas preko teh dveh zlomljenih rok našega narodnega telesa tujec zgrabi za vrat, za prsi?« G. predavatelju se je za zanimiva izvajanja s toplimi besedami zahvalil podpredsednik »Soče« g. Sancin. Maši pogledi na sodobna manjšinska vprašanja Zanimivo predavanje g. dr. Branka Vrčona pri „Soči" Ljubljana, 20. januarja. Društvo »Soča« v Ljubljani je pripravilo v soboto zvečer svojim zvestim in številnim prijateljem, med katerimi smo to pot opazili veliko inteligence, odličen ."večer. Govoril je g. dr. Branko Vrčon o naših pogledih na sodobne manjšinske probleme, v zvezi posebno z nekaterimi aktualnimi mednarodnimi dogodki. Večer je v imenu predavateljskega odseka »Soče« otvoril g. Urbančič, ki je po kratkih uvodnih besedah podal besedo mlademu predavatelju. Manjšinsko vprašanje je pri nas še vse premalo predmet intenzivnega, sistematičnega proučavanja, ki bi izhajalo z vidika skupnih nacionalnih interesov. Ali smo naravnost lokalno ozkosrčni, ali pa internacionalno širokogrudni, ne da bi se potrudili, kakor delajo to drugi narodi, zajeti to vprašanje na svoji nacionalni podlagi in mu v mejah države in naroda dati pravi pomen. Vprašanje je seveda delikatno in zahteva njegovo proučevanje veliko opreznosti. Gospod predavatelj, ki se z manjšinskimi vprašanji že dolgo teoretično peča in ki je pred dobrim letom še sam okušal »sladkosti« življenja med našo najbolj zatirano manjšino v Evropi, je na te nevarnosti sam opozoril že v začetku svojega zanimivega predavanja: »ko se loti človek, ki je do nedavno m sam pripadal manjšini v tuji državi, raz-motrivanja o manjšinskih problemih, posebno še o sodobnih manjšinskih problemih, se kaj rado primeri, da ga že snov sama lahko zapelje ali v kričavo de-magoštvo ali v brenkanje na sentimental- ) ne strune, ali pa — in v tem vidi preda-! vatelj največjo nevarnost — v preveč ab-I straktno teoretiziranje o nekih navideznih, namišljenih, meddržavnih manjšinskih pravicah, ki jim je v sedanji razrvani Evropi tako težko najti domovino.« G. predavatelj, ki je žc s številnimi svojimi članki opozoril na svoje posebno gledanje na sodobne manjšinske probleme, se je v tem predavanju vsem nevarnostim izognil. Obdelal je problem z našega stališča povsem stvarno in v luči realnega gledanja na razvoj dogodkov v naši neposredni bližini, ne da bi pri tem — že zaradi stališča, na katero se je postavil — zašel v pesimizem. Nasprotno, kljub težkim ugotovitvam so njegova izvajanja, logično in zaokroženo podana, izzvenela v zelo optimističen zaključek, ki ga je s stvarnimi podatki tudi povsem opravičil Po temeljitem pretresu vseh aktualnih manjšinskih problemov, ki so se pojavili v zadnjem času v zvezi z raznimi mednarodnimi dogodki, ki se tudi nas neposredno dotikajo (poljski predlog o po-splošenju manjšinske zaščite, francosto-italijan. sporazum!), in zanimivem razglabljanju o pravni strani manjšinskega vprašanja (v zvezi tudi z aktualnim vprašanjem znane klavzule o nevmešavanju, ki tvori del priporočil rimskega sporazuma), je g. predavatelj sintetično prikazal mednarodni značaj sodobnega manjšinskega vprašanja na splošno, a v Srednji Evropi še prav posebej, in je nato na povsem originalen način postavil vprašanje naših manjšin za mejo v neposredno zvezo z Danes originalna premiera rusko-sovjetske veleoperete IP ASTI! IR KOSTJA Godba, smeh, grohot, petje, zabava ln mnogo veselja ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Predstave danes ob 4., 7.15 ln 9.15 uri zvečer! Rezervirajte vstopnice. Predprodaja od 11.—%13. Belo naše policije V zrcalu statistike za lansko leto Ljubljana, 19. januarja. Statistični urad policijske uprave v Ljubljani je pravkar izdelal obsežen in Izčrpen pregled o delu, ki so ga posamezni oddelki policije izvršili v preteklem letu. Uprava je v leta 1934. poravnavala 326.796 spisov, nravstvenih spričeval je bilo izdanih 3608, novih potnih listov 1013. Podaljšanih ln vidiranlh je bilo 2675 potnih listov. Orožnih listov je bilo na novo Izdanih 103, dovolilnic za kulturne prireditve, veselice in koncerte v javnih lokalih pa je bilo Istavljenih vsega 987. Oddelek za prometno nadzorstvo je od predlani preregistriral 406 motornih vozil, med njimi 256 osebnih, 80 tovornih avtomobilov ln 70 motornih koles. Na novo je bilo lani prijavljenih 88 osebnih, 50 tovornih avtomobilov in 51 motornih koles. Odjavljenih pa Je bilo v preteklem letu vsega skupaj 223 motornih vozil (113 osebnih, 27 tovornih avtomobilov in 83 motornih koles). Biclkljev je bilo prijavljenih 12.550, odjavilo pa je svoja kolesa 1454 lastnikov. Ob koncu leta je bilo v LJubljani v prometu 231 osebnih, 103 tovornih avtomobilov, 38 motornih koles, 11.096 biclkljev ln 148 f'-jakarskih voz. Prav živahen promet so lani doživeli izgubljeni in najdeni predmeti. Izgubljenih predmetov je občinstvo prijavilo policiji 581 v skupni vrednosti 183.379 Din. Poštenih najditeljev je seveda zmirom mnogo manj kakor pa ljudi, ki izgubljajo svoje reči, in tako je bilo najdenih predmetov oddanih samo 308, v vrednosti, 37.506 Din. Zanimivo pa je, da policija tudi lastnike najdenih predmetov lahko izsledi le v redkih primerih in tako je bilo lani vrnjenih samo 69 izgubljenih predmetov v vrednosti 18446 Din. živahno in pestro je gibanje v področju prijavnega urada. V ljubljanskem policijskem okolišu je ob koncu leta bivalo 83.200 oseb. Od teh odpade na občino Ljubljana 63.600, na Moste 7600, na Vič 7190, na Zgornjo šiške 4810 oseb. Zanimivo Je, da ima izmed okoliških občin moščanska med prebivalci več moških (3900), viška in šišenska pa več žensk (3658, 2378), Tujih državljanov biva v Ljubljani, Mostah, zg. giški in na Viču 4274. Podatke o tujcih, ki potujejo skozi Ljubljano, smo izčrpno objavili pred dnevi. Izmed stalnih stanovalcev Ljubljane in okolice pa jih je v preteklem letu premenilo stanovanje 27 tisoč 272. Nekaj izmed njih se je izselilo izven ljubljanskega policijskega okoliša, 26.639 pa jih je poiskalo nova stanovanja v njegovem območju. Po seznamih župnih uradov je bilo prijavljenih 2158 novorojencev, 534 porok ln 1165 umrlih. Kriminalni oddelek je imel tudi to leto obilo poslov. Policijski organi so zaradi raznih deliktov aretirali 4277 oseb. Sodišču je bilo Izročenih 1713 izmed njih, drugim oblastem 1438, na svobodo pa Je bilo izpuščenih 1126. Varnostni organi so prijavili 10.544 raznih kaznivih dejanj, zasebne stranke pa so jih pri dežurnem uradniku na policijski upravi priglasile 4021. Po značaju prestopka zavzema v tej tabeli najvišjo številko prestopek cestno policijskega reda in uredbe o zaščiti javnih cest in prometa (2455), potem pa se razvrste: beračenje in delomržnost (1787), tatvine (1601), kal jen je nočnega miru in nedostojno obnašanje (1250), dejanja zoper red in mir (959), prostitucija (351), prestopki zglasilnih predpisov (275), prekoračenje policijske ure (226), prevare (114), utaje (128), prestopki kazenskega zakona uniiu 9»! FILATELIJA Slovenska izdaja I9I9-I920 Frankovna znamka za 10 vinarjev (rdeča) Razlika v tisku. V kamnotisku je številka >10« večja in se »0« na svoji desni zgornji strani dotika glave sužnja. V knji-gotlsku je številka »10« manjša. >0« je od sužnjeve glave nekoliko odmaknjena. Naklada: 33,591.000 kosov Kamnotisk: 3 naklade (tiskarna Blaznik: i.) 3./I. 1919, II.) 2./IH. 1919 In V.) v septembru 1919) s 13.296.200 kosi. Knjigotisk: sedem naklad od teh 4 naklade Jugoslovanske tiskarne (in.) 2./7. 1919. IV.) v septembru 1919, IX.) februarja 1920. X.) marca 1920 in tri naklade Reisser Wien (VT.) 15/XI. 1919. vn.) li./i 1920. vm.) l.rn. 1920) skupaj s 15.314.800 kosi Tiskovne in poštne pole. Kamnotisk: tiskovne pole: 2 X 150=300 kosov; poštne pole: 10X10 = 100 kosov Knjigotisk: tiskovne pole: 10X20 = £00 kosov; poštne pole: 10X10=100 in 10v20 = 200 kosov. Polzkusnl tisk Kamnotisk: v bledozele-nl barvi na rumenkastem, gladkem tisk. papirju; — v črni barvi na koncertnem papirju na tiskovinah tobačne režije po 10 kosov v vrsti fsnodaj 10 kosov po 20 vin ). Obftoia tudi roizkusni tisk 12 vinarske znamke črne barve na novinskem papirju (vrsta z 10 kosi) Knjigotisk: zelena in rdeča na kooceptnem papirju. Papir. Kamnot'sk- erladek teli papir »A« ln tanki hrapavi beli papir »G«. Knjigotisk srlad°k beli oapir »A* par>'r v,f> sio-noko^pTi^rurupne barvo, «p-ob' nanlr »H» kakor novinski (ponekod tudi rebrasti) ln k art onsk omočili papir »K« (je zelo redek). Barva. Pri kamnotisku imamo devet različnih nians rdeče barve; a'A rožnato, gladek papir, al/G isto nianso, hrapav papir, a2/A izrazito lilarožnato; b/A karminastordečo, gladek papir, bl/G isto nianso, hrapav papir, c/A škrlatno, gladek papir, d/G vinskordečo (bordo), hrapav papir, dl/G isto nianso, toda motno, e/G rjavkasterdečo, hrapav papir, el/G isto nianso, motno, f/G cinobrasto. hrapav papir, g/A živordečo gladek papir, h/G črešnjevordečo, hrapav papir, i/G opekastordečo, hrapav papir. Pri knjlgotisku razločujemo Stiri nianse rdeče barve: a/A karmlnasto, gladek papir, al/A karmlnastorožnato, gladek papir. b/A škrlainordečo. gladek papir; c/A opekastordečo. gladek papir, cl/E isto nianso na slonokoščenem papirju. c2/H Ist« nlan.oo. grob papir, sličen novlnskemu Lepilo. Kamnotisk: pri papirju »A« imamo dve vrsti lepila: 1 bledorumeno do rumenkasto. tanko ln enakomerno nanešeno 2. rumeno, gosto, neenakomerno nanešeno ponekod pegasto ln mehurčasto kot 9 peskom posuto: deli pole pogosto nimajo •epila Pri hrapavem pap:rju »G« opazimo enakomerno bledorumesno do neenakomerno rumeno, pogosto peščeno lepilo. Knjigotisk: pri papirju »A« bledorumeno do rumenkasto, tanko, enakomerno nanešeno, pri papirju »E« rumenkasto, enakomerno, pri papirju »H« rumeno, tanko, enakomerno nanešeno lepilo. Zobčanje. Kamnotisk: zgolj linijsko zob-čanje 11%. Knjigotisk ima 3 vrste zobča-nja: 1.) linijsko 11%, 2.) žagasti probod ln 3.) mešano- a) na vseh štirih straneh 11%, zgoraj še žagasti probod, b) na vseh štirih straneh 11%, spodaj še žagasti probod, c) na vseh štirih straneh 11%, navpično še žagasti probod, d) na treh straneh žagasti probod, zgoraj ali spodaj črtast probod, e) navpično žagasti probod, vodoravno zobčanje 11%, f) navpično zobčanje 11%, vodoravno žagasti probod. Glasom poštnih listin je ostalo 5000 v Ljubljani tiskanih pol (zaradi pokvarjenega stroja?) nezobčanih; te pole so poslali ravnateljstvu v Zagreb, kjer so jih opremili z zobčanjem 11% pri tej priliki so bile zobčane tudi take pole iz Ljubljane, ki so ostale deloma brez pro-boda. Nekatere pole so dobile probod na gumlranl strani, vsled česar se opazi na sprednji strani znamke izbočen probod. Pri obeh tiskih opazimo povsem nezobčane, le deloma zobčane, dvojno, slepo, mišje zobčane, z iglastimi ln širokimi luknicami in širokorobno zobčane kose. Izrazite in tipične pogreške plošče. Kamnotisk: pri 13. znamki nianse a/A, b/A črtasta praska preko levega podlakta; pri 23. znamki nianse a/A, b/A štrli Iz desne trebušne konture trnu podoben Izrastek; pri 35 znamki nianse d/G na uesni strani oprsja bel mehurček; pri 44. znamki nianse d/G ima levi lakt izrastek (to so le izrazite, ne pa tipične pogreške) Knjigotisk; Razen tipičnih pogrešk — mnogih belih ln rdečih madežev — so izrazitejše sledeče: pri 53 znamki Je dolnli !ok prve I Črke >S« v »SHS* krajši; pri 66 znamki vsekllna. segajoča od ust preko vrata: prt 92. znamki manjka črki »P« v ciriličnem (111). Izmed težjih prestopkov in zločinov je zabeleženih 8 umorov. 44 deliktov zoper spolno moralo, 35 težkih telescih poškodb. 4 požigi, 8 ropov, 47 primerov ponarejanja in razpečavanja denarja, 3 primeri odprave telesnega plodu. Nasilstev proti javnim organom je bilo 10, prestopkov žalitve in klevete uradnih oseb 12, prestopkov zoper zdravje 4, proti telesni varnosti 24, prestopki po zakonu o posesti in nošenju orožja 32. Z ropi, tatvinami in poneverbami so storilci napravili za 1,702.000 Diti škode, a oškodovancem je bila od tega povrnjena samo vsota 1,055.000 Din. Izgonov iz Ljubljane je bilo 1382. Samomorilcev beleži to letno poročilo 28, poizkusov sa momora pa 33. Raznih nezgod, pri katerih je morala intervenirati policija, je bilo 68 in zraven še 22 večjih požarov. Policijsko kaznovanih je bilo 4118 oseb in denarne kazni so znesle 100-182 Din. Vsota, ki jo vsako leto zberejo razni prestopniki za policijske kazni, gre deloma v mestno, deloma v državno blagajno, manjši znesek pa si razdele okoliške občine ter banovinRk: cestno - gradbeni in vzdrževalni fond. Zaradi prostitucije je policija postopala v 351 primerih. V bolnišnico je bilo oddanih 42 prostitutk, v prisilno delavnioo iS. sodišču pa jih je bilo izročenih 241. Med 167 dekleti, ki so imela pod tem zagiav-jem opravka s policijo, je bilo 53 začetnic. Kakor pripominja uradno poročilo samo. je vzrok prostitucije v pretežni večini brezposelnost in beda, mlada dekleta pa so pogostokrat tudi zapeljana po svojih starejših znankah, ki so se v svoj posel že povsem oživele. Tudi gibanje društev kaže še zmerom precejšnjo živahnost. Ob koncu leta je bilo pri policijski upravi priglašenih 733 raznih organizacij, in nmedtem, ko ji hje bilo v teku leta črtanih 27, jih je bilo na novo ustanovljenih 57. Po policijski evidenci je v LJubljani izhajalo 168 periodičnih usko-vin, med njimi 3 dnevniki, 22 tednikov, 2 lista po 3 krat na teden, 4 polmesečniki in 137 mesečnikov in listov, ki izhajajo v daljših presledkih. Znatno je napredoval tudi tehnični odsek policije s kriminalno razvidnico. V razvidnih polah ima policija zabeleženih 92.804 raznih zločincev. V posebnih kartonih je zasledovanih 43.911. a v kartonih specialistov 73.712. Daktiloskopičnlh listov* hrani razvidnica 9003, a listov z odtisi prstov 20.800. S pomočjo daktiloskopije Je policija lani identificirala 82 zločincev. V posebnem albumu je zbranih 7634 fotografij. Vremenski pregled Evropa: visok pritisk nad vso Evropo, vedro v centralni Evropi. Prevladuje oblačno v drugih delih Evrope s snegom n* Balkanu. Hud mraz v območju Alp, Karpatov in Balkanskega polotoka. Kraljevina Jugoslavija: Oblačno s snegom v vsej državi (snežilo je močno zopet v Beogradu in Mariboru), mestoma vedro na seve-rozapadu. Mraz v vsej. državi. Minimum Senta minus 34. maksimum Omišalj plus 5. Vremenska napoved za ponedeljek: Zjasnilo se bo na severozapadu, oblačno in mestoma sneg v drugih krajih države. Hud mraz bo še trajal. Ljudstvo, ki pozablja brate v sužnosti, in vredno imena narod ! besedilu DRŽAVA doljnl večji del; pri 99. znamki jc kontura levega nadlakta na zgornji strani prekinjena; pri 153. znamki je desni krak prve črke »A« v DRŽAVA vodoravno podaljšan; pri 121. znamki je desna trebušna kontura prekinjena. Tiskovne napake. Kamnotisk; Znane so sledeče napake: od tiski, predirajoči tisk, gube in tako zvani oljnati tisk (barva je bila močno oljnata ter je na papirju opaziti oljnate madeže>. Knjigotisk: Poleg pravkar pri kamnotisku omenjenih napak izvzemši oljnati tisk sta znana še tisk na gumlranl strani ln dvotisk. Pri obeh tiskih opazimo pri Isti niansi prehod od svetlejše v temnejšo barvo; prehod iz ene nianse v drugo ni znan. Obeski. Pri kamnotisku obeskov ni. Knji-gotiskl; pri karmlnastordeči znamki spodaj obesek 5vinarske rumenozelene z zgornjim robom, zobčanje 11%; pri opekastordečl znamki spodaj obesek 15vtnarske svetio-modre z zgornjim robom, zobčanje 11% in brez zobcev: na škrlatni znamki desno obesek 20vinarske rjave s spodnjim robom, žagasti probod, vse na gladkem papirju »A«. Tipe žarkov. Pri obeh tiskih čudom opazimo samo eno tipo žarkov, to je, vse znamke v poli kažejo Isti črtež žarkov Vodni znak. Kamnotisk: Pri papirju »G« se opaža navpični ln vodoravni vodni znak. Knjigotisk- pri papirju »A« navpični in vodoravni vodni znak. Razpolovij^ne znamke. Kamnotisk: Uporabljale so se kot portovni provizoriji vodoravno ln navpično razpolovljene znamke Cn pr Maribor. Slov Bistrica) z nati-skom ali brez natiska PORTO Znani so ml ti kosi sa,no na papfrlu »G« Knjigotisk- Znani so kot frankovnl provizoriji raznolovllenl kos4 ki so se uporabllali na dop'snlcah namesto Svlnarske znamke Izgleda da gre za uslužnostno frankaturo. Provizoriji. Kamnotisk; lOvinarske znam- ke se je uporabljajo kot začasne portovne znamke brez posebnega portovnega žiga« z žigom >Porto«, z žigom »P« (LJubljana), >PORTO« (Maribor) in zgoraj omenjene razpolovljene (namesto 5vinareke znamke). Knjigotisk: Na pošti Bled I. se je uporabljala lOvinarska znamka, opremljeno z žigom »PORTO« kot portovni pro-vizorij. Zanimive službene poštne Izkaznice. Kamnotisk: Raznovrstni portovni provizoriji, razpolovljene, mešane frankature. — Knjigotisk: Mešano zobčanje, razpolovljene znamke. Redkosti: niansa a2/A lilarožnata nerabljena, niansa d/G vinskordeča temna, niansa g/A živordeča, niansa h/G črešnje-vordeča ln razni provizoriji. Knjigotisk: niansa c2/H opekasta na novinskem papirju, zlasti rebrastem: razna mešana zob-čanja. osobito na poštnih izkaznicah. Ponarejene znamke p.*4 kamnotisku niso znane. Pri knjigotisku poznamo oster, podolgovat žagasti probod na bledotiska-ni karminastordeči znamki, nadalje razne potvorbe mešanih zobčanj (Novi Sad). Rabljeno — nerabljeno. Kamnotisk; Razni provizoriji imajo dokazno vrednost samo na izvirnih poštnih dokazilih, sicer so brez vrednosti. — Knjigotisk; škrlatnorde-ča barva je v vodi občutljiva, vsled česar je oprana znamka te barve večinoma zabrisana. Pozor tedaj pri pranju! Najbolj sigurno zbiramo zaradi potvorb mešana zobčanja na izvirnih rabljenih listinah. Pozor tedaj! Pustite znamke z mešanim zobčanjem na pism'b ali odrezkih! Makulatura. Kamnotisk- Znana je znamka škrlatne barve na bleščečem chamois papirju za prospekte. Knjigotisk: Maku-lature neznane Vse filateliste prosim, da svoje, morebitne pripombe o tej vrednosti pošljejo na naslov: Slavko Veselič. tajnik Slov fil. društva v LJubljani, Beethovnova 14, Kronika od sobote do ponedeljka Ljuhljana, 20. januarja. že v soboto popoldne je pritisnil precej hud mraz in prav neprijetna burja je žvižgala okrog ušas, da je rezalo v kosti. Proti večeru se je popolnoma zvedrilo in ker je tudi sijala polna luna, je bilo pričakovati, da dobimo v nedeljo še hujši mraz. Res je bil današnji dan (zaenkrat) naj-nirzlejši v letošnji zimi, saj je živo srebro obtičalo ob 7. zjutraj na 17.4 C pod ničlo, a diagram na ljubljanskem aerodromu je ob 5. zjutraj zabeležil kot minimum celo 20 pod ničlo. Zato so se dopoldne Ljubljančani rajši bolj tiščali peči in šele opoldansko solnce, ki je že toliko prigrevalo, da se je termometer dvignil na minus 5, j;h je zvabilo na prosto. Seveda, neugnani, vedno korajžni smučarji so jo pa koj davi ubrali iz mesta. In spet se je ponovila slika pretekle nedelje: gorenjski vlaki so bili s k oro brez smučarjev, zato pa je bil tem bolj obložen spet dolenjec. Popoldne se je Ljubljana razgibala in je bilo precej živahno v mestu kakor v okolici. Dan je bil sicer zelo mrzel, vsekakor pa lep in zdray za izprehode. Dve dramski premieri V dramskem gledališču so v soboto /večer dajali krstno predstavo zanimivega napoleonskega dela. Stefana Zweiga tragikomedijo »Siromakovo jagnje«. Hiša ie bila zvrhana do zadnjega kotička in k temu je mimo Zweigovega slovesa do neke mere pripomoglo brez dvoma tudi dejstvo, da so bili lepaki, ki so vabili k predstavi, opremljeni s pripombo: Mladini neprimerno. V resnici pa je ta zgodovinska »tragikomedija« o lajtnantu Napoleonove vojske Fourèsu, ki mu je njegov veliki general prevzel ženo, da jo je pozneje spet odvrgel, moralno tako preprosta in naravna, da je takšen pridržek povsem odveč. Delo je literarna mojstrovina, kakršnih je malo med zgodovinskimi igrami, čeprav ostane etični vozel »Siro-makovega jagnjeta«, problem žrtvovane žene sam, nerazrešen. Občinstvo je igro, ki jo je zrežiral Kreft in v kateri podajajo osrednje tri figure Levar (Fouròs), Sa ri če va (njegova žena) in Debevec (Napoleon), z nezadržanim priznanjem, tako da pomeni ^Siromakovo jagnje« nov velik uspeh naše drame. Isti večer pa so imeli tudi Sentjakobča-ni svoj praznik. Krstna predstava zanimive odrske novosti, Skrbimakove dramatizacije Murnikovega »Matajevega Matije« je napolnila dvorano do kraja. Delo je postavil na oder g. Bučar, naslovno vlogo pa je kreiral g. Kukman. O uspehu obeh premijer bo »Jutro« še obširneje poročalo. Pastir KostJa vzbuja mnogo smeha »obotm večer: premiera prve ruske filmske opttrete v Ljubljani, drugega ruskega zvočnega filma. L/vorana je polna, zasedeni ceio piiitiopni »edeži. Ali je v občuostvu ha, -ec, ..attor oauia radovednost, kakšno utegne biti sovjetska filmska opereta? Ali pa je morda trduo zaupanje, da mora glasbena komedija, kakor se delo prav imenuje, bit na tist; umetniški stopnji, ki jo od Rusov vsikdar pričakujemo? r'arainountov zvočni tednik zanimiv ka-rtu svoio zvesto čredo, koštrune i,n kozle in volife m preišičke. Smeh znwmije na vsej črti. Govoriti dalje o vsebini filma. ?e r**sebno o vdoru živine v graščino, je odveč, kaj-ti ta film je ustvarjen samo zato, da ga gledaš in poslušaš in se od arca nasmeješ. Jezik je dosti razumljiv. Vse. kar zmore vesela muzika, vse je dala: genijalno parodijo na poplavo jazza z zmagovitimi rusakimi motivi, ki so tudi čisto naši- Sleherni igralec.in sleherna igralka (med njimi so tudi najmikavnejše leno-tiee) — vsi so umetniki, kakor jih more dati le Rusija. Pomisleki režiserja so fra-p&ntni, edinstveni, da omenimo le lastovke n«i žicah kof note. potem neizprosno stvarno gledanje filmske kamere (prizori na pennini obmorskega kopališča). Vidimo mojstrovine kabaretne umetni je in komike, vse-skoz pa švrka prostodušna satira sem in tja in seveda n'ti najmoni ne prizanaša samim ume+niSkim in družabnim razmeram v Rusiji Ne prijemlje z rokavicami, temveč z golo roko in časih kar za lase... Opereta se meša r. revi jo, onrema je zlasti nroti koncu mogočn««. vpp skupaj pa izzveni pompoz-no v tfikt uvodne koračnice: kdor se je s smehom in pesmijo na ustih rodil, ne morp propasti... So. seveda so tu in tam tudi stvari, ki se dajo kritizirati. Tisti muzikantovski prepir je za nas miroljubne meščane nekam pre-divji. Ali zato smo potem nograjeni z edinstvenim nastopom pevskega jaw.a, ki je mojstrovina zase- V celoti pa občinstvo ne pride iz smeha in se tudi pozneje dolgo ne more otresti blažilnega učinka te originalne ruskp jara-komedije: — v toku današnje nedPlje je po vsej Ljubljani hvala o njpj. kino Matica je poln in bo opereto vrtel xeč dni. V letoSnji smoni bomo videli Se nekaj velikih ruskih filmov, o katerih gre sloves, da so vsi zelo dobri. Pastir Ko?tja jih je v naprej kar najbolje priporočil. Po tistem, kar vse je to veselo delo ustvarilo, smo začutili, da je vse to tudi noše, nedosegljivo od drugih, ki se v Evropi in Ameriki ukvarjajo s filmpko »umetnostjo''. Lep družabni večer policijskih nameščencev V soboto zvečer je Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani priredila v veliki dvorani hotela Union božični družabni večer, katerega čisti dobiček je določen za fond za postavitev spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju in pa združenemu podpornemu skladu policijskih nameščencev. Kakor večina prireditev policijskih nameščencev v prejšnjih letih, je bila tudi ta prav dobro obiskana. Med drugimi so jo posetili razni predstavniki, tako župan dr. Puc, francoski konzul g. Remerand, ban-ski svetnik dr. Guštin, policijski uprawnik Keršovan, prvi državni tožilec dr. Lavren-čak in drugi. Policijski nameščenci so pripranrili prav pester ir mičen umetniški spored, na katerem je nastopila godba N2GD »Sloge«, pevski zbor ljubljanske policijske straže pod vodstvom stražnika Mavricija Slat-nerja, ki si je takoj s prvim nastopom pridobil simpatije, moški pevski zbor »Sloge» pod vodstvom Mirka Premelča in drugi z izbranimi pesmimi in kompozicijami. Sporedu, ki je žel dosti odobravanja, je sledila prosta zabava, pri kateri je za razvedrilo skrbela izvrstna godba »Sloge«. Gašperček prvič v Vajenskem domu Mladi prebivalci Vajenskega doma v Lipičevi ulici, njihovi vnanji tovariši in prijatelji obrtniškega naraščaja, so imeli danes v svoji hiši lepo slavje. Pred kratkim je skrbni Ln delavni kuratorij izpopolnil to prepotrebno vzgojno in socialno ustanovo z lično, udobno dvorano za prireditve, dane« pa je storil še en korak dalje: v dvorani je otvoril lutkovni oder. Slovesnost je bila zaminljena brez vsake ga pompa in so jo pripravili brez vsake velike reklame, a v dvorani se je vendar zbralo veliko število mladine in nje ih prijateljev, ki so vsi nestrpno pričakovali, da se razgrne zastor in se odpro skriv nosti Gašperčkovega sveta Namesto kakšnega oficielnega otvoritvenega govo ra je Gašperček pozdravil v napol resnih, napol smešnih besedah vse zbrane, nato pa je potekla mimo hvaležnih gledalcev romantično lepa igra Mladena Sirole »Poglavar podzemlja«, ki je dosegla v vsakem oziru lep uspeh. Poznavalci stvari so se čudili, da je mogel režiser g. Verbič v razmeroma kratkem času izvežbati svoje igralce, same vajence, da so zadovoljevali v izgovarjavi, v smiselnem dramat-skem prednašanju in v igri lutk. Posebne pohvale je vredna okusno pripravljena scenerija, ki jo je izdelal slikarski mojster Špeletič, ter skrbno izdelan inventar, ki je izpod rok vajencev samih. Za prvo predstavo so vajenci vsekakor dosegli prav lep uspeh. Za prihodnjo nedeljo pripravljajo novost, ki bo gotovo privabila še več občinstva. Prav bi bilo, da tudi obrtniški mojstri sami opozore svoje učence na delovanje odra, ki je najbolj primerno sredstvo za vzgojo k ' iu-bezni do dela in lepote. Zabavno in poučno premiero so imeli tudi na lutkovnem odru Sokola I. na Taboru. Velika tura pogumnega Jurčka na Triglav je privabila mnogo radovednih gledalcev. Dvorana je bila polna in zabave in odobravanja je bilo obilo. Vsekakor bo moral Jurček svojo turo še ponavljati. Akcija za dom visokošolk V Domu visokošolk v Gradišču so dopoldne zborovale naše visokošolke in zastopnice narodnega žen6tva, ki je naklonjeno njihovemu stremljenju, da polože račune o zadnjem letu dela za njihov dom. Zborovanje je vodila predsednica akcije gdč. Lechleitnerjeva, navzočna pa je bila tudi častna predsednica dvorna dama ga. Tavčarjeva. Predsednica je poročala o poteku vseh naporov za Dom visokošolk. ki so jih sprožile najprej skavtinje na univerzi. V delu za uresničenje zamisli pa so se kmalu zbrale prav vse akademkinje in ob podpori države, banovine, mestnih občin in druge javno- i sti so uspele, da so že letos lahko otvo- ! rile zavod, v katerem biva doslej 14 vi- sokeSoBc. frihodnje leto pa ga bodo lahko že znatno razširile. Gospa Vida Novakova je poročala o ciljih doma. na koncu pa je bil izvoljen z majhnimi izpre-membami ves dosedanji odbor z gdč. Lechleitnerjevo na čelu. O živahnem resnem zanimanju, ki vlada med visokošol-kami za akcijo, priča tudi polnoštevilna udeležba. Dva ponesrečena smučarja Dan je potekel v Ljubljani brez nezgod, le z Gorenjskega »o okrog 18. pripeljali 21-letnega vrtnarskega pomočnika Franca Prešerna iz Radovljice, ki se je pri smučarskih tekmah ponesrečil. Mladenič je zavozil v globo* jarek in padel tako nesrečno, da si je zlomil deano nogo v členku Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. V soboto Je bil odšel na Sv. Planino nad Trbovljami 33-letaii Ivan Nachtigal, lito-graf v tovarni »Saturnus« v Ljubljani in stanujoč v Mostah. Danes dopoldne ee Je pri smučanju spotaknil ob krtini in si pri padcu zlomil deano nogo. FILM »Z. K. D« „CONGORILLA" Prvi originalni zvočni film iz onega dela centralne Afrike, kateri je bil doslej nepoznan! — Vse vrste divjih zveri! Ljubavno življenje v džungli! Predstava danes ob \2Z. popoldne. ELITNI KINO MATICA Maribor preko nedelje Maribor. 20. Januarja. Slišni posestniki včlanjeni v Društvu hišnih posestnikov za Maribor in okolico, so se zbrali danes ob devetih dopoldne pri Orlu k svojemu rednemu občnemu zboru. Društveni zaslužni predsednik g. Meglič se je uvodoma spomnil tragične tn mučeniške smrti blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja, čigar spomin so navzoči zbo-rovalci počastili s trikratnim vzklikom »Slava mu!«, potem pa mladega kralja Petra n., ki so mu navzoči vzkliknili trikratni »Živel!« Sledilo je poročilo društvenega tajnika dr. V. Marina, ki Je v svojem izčrpnem in obsežnem poročilu zajel živahno društveno delovanje v pretekli poslovni dobi Društvo je Izvršilo v interesu članstva nešteto intervencij na raznih mestih, članov šteje 832, za 23 več kakor v letu 1933. V nadaljnjem poroča, da so se storili sklepi, da se stavi zahteva po znižanju občinskih davščin od 23 na 16%. Tudi se je zahtevalo znižanje občinskih zamudnih obresti, ki znašajo sedaj 8%, medtem ko pobira država samo 6%. Od-borovih sej je bilo dvanajst. Sledilo je blagajniško poročilo Maksa Merčuna. Društveno premoženje znaša 100 000 Din, to je za 146 več, kakor lansko leto. Revizijsko poročilo je podal g Kus. nakar je bil na dnevnem redu proračun za leto 1935, ki znaša 28 000 Din kakor doslej. Pri volitvah je bilo izvoljeno naslednje vodstvo: Otmar Meglič, predsednik, Hinko Sax, podpredsednik, Maks Merčun, blagajnik, dr. V. Marin, tajnik, Leopold Barta, Alojzij FUlipič, Ivan Kovačič, Jakob Lah, dr. F. Lašič, Vinko Lašič, Albin Novak in Anton Paš, odborniki. V revizijskem odboru so: Ante Kus, Ivan Kvas in Rudolf Vodeb. Nato je imel temeljit referat društveni predsednik O Megldč o predlogih za znižanje 23% občinskih davščin za 6%, visoki obrestni meri Mestne hranilnice, davščini na nezazidane parcele, dimnikarski tarifi, potrebi izpolnitve občinskega sveta s pritegnitvijo zastopnika hišnih posestnikov ter o mariborski Pomožni akciji, pri kateri bodo tudi letos mariborski hišni posestniki sodelovali in pomagali. Pri slučajnostih so se sprejele nekatere resolucije, v katerih se izraža stališče proti adapta-eiii gradu proti veseličnemu prostoru Ma-rborskega tedna na dosedanjem prostoru in proti rokoborbam ki se vršijo vsako vto na unionski verandi, ki bi se pa morale vršiti v zaprtem omstoru Veseličnl nrostor Mariborskega tedna pa naj bi bil kje na periferiji Društvena članarina ostane ista Vekor doslej. Zbor Sokolov V krčevinski osnovni šoli pa se je vršil občni zbor Sokola in. Današnja poročila na občnem zboru so nudila dokaze sijajnega razmaha sokolske misli v krčevlnsko košaškem predelu ter nje zmagovitega prodora v najširše plasti prebivalstva in mladine. Polnoštevilna udeležba na občnem zboru pa je pričala o imponujoči disciplini, ki vlada v čvrsto strnjenih vrstah ma- riborskega Sokola IH- Občnemu zboru sta p riso, tvovala tudi župni podstarosta br. Kranjc in g. Golež kot zastopnik Zveze kulturnih društev, razen tega so bili navzoči zastopniki ostalih bratskih društev. Občnemu zboru je predsedoval starosta br. prof. Struna, ki fce je uvodoma spomnil Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter mladega kralja Petra II. Iz njegovih programatičnih izvajanj je bilo posneti, kolik napredek in razmah ima za seboj Sokol III , ki gre preko ovir svojim vzvišenim ciljem nasproti živahno pažnjo so zbudila temeljita poročila tajnika Marjana Jarca, blagajnika 'anka Eferla, načelnika Lojzeta Ferša. prosvetarja prof. A. Koprlvca, matrlkarja Slavana Ribari-ča, socialnega referenta inž. Vrebevška in četnega referenta br. staroste Strune. — Društvo šteje okrog 500 članov. Na občnem zboru so se razdelile lične diplome vrlim naraščajnicam, ki so odnesle prvenstvo v odbojki v Osijeku. Po poročilih se je oglasil k besedi še župni podstarosta br. Krajnc, ki je v prisrčnih in jedrnatih izvajanjih poveličeval sokolsko misel in izrekel vnetim sokolskim delavcem pri Sokolu in iskreno zahvalo in priznanje za neumorno in uspešno delovanje Pri volitvah se je Izvolilo v glavnem dosedanje vodstvo. Starosta je br. Lojze Struna, podstarosta br. Franc Cvetko tajnik br. Franc Jaki, blagajnik br Ivan Uršič, načelnik br Lojze Ferš nač»lnica sestra Zlatka Zimičeva. Potek dainnš^iega občnega zbora Je bil najzgovornejše spričevalo pridnosti, vztrajnosti in goreče prepojeno-sti z vzvišeno sokolsko idejo, ki je tudi v tem mestnem delu n« zmagovitem pohodu Mariborski „Nanos44 ki združuje v svojih vrstah primorsko emigracijo v našem mestu, je tudi imel danes dopoldne s pričetkom ob pol 10. v mali dvorani Narodnega doma svoj letni občni zbor, ki se ga je udeležil tudi predsednik centrale dr. čok iz Beograda. Občni zbor je otvoril in vodil Nanosov vneti predsednik Marino Kralj, ki je uvodoma pozdravil navzoče številne predstavnike raznih društev ter se spomnil blagopokoj-nega kralja in mladega kralja Petra II-Tajnikovo poročilo vsebuje obširen pregled živahnega delovanja v preteklem letu. Društvo je imelo 29 rednih članskih sestankov s poučnimi predavanji. Društvenih izletov je bilo 15. Društvo šteje 549 članov. Vseh dopisov je bilo 436 prejetih in 324 odposlanih. Ob blagajnikovem poročilu je bilo razvidno zadovoljivo finančno stanje mariborskega Nanosa. Dohodkov je bilo 12.685 25, izdatkov pa 10 524.50 dinarjev. Pri ženskem odseku so znašali dohodki 6033.50 Din, izdatki pa 5222.80 Din. Posebno zanimivo je bilo poročilo socialnega odseka. Podpor se je Izdalo za 935 Din, celotni promet božičnice znaša skupno 5817 Din. V imenu revizorjev je poročal g. Bizjak. Pri volitvah se je izvolil z malimi spremembami dosedanji odbor z Marinom Kraljem na čelu. Pri slučajnostih se je določila letna članarina na 12 O' Ost, Punda in spovedni pečat Božični čas je tu. Res je, snega še ni, a skrbi so že tu, in pojavljajo se še vedn-o nove... FrecMutnje Božička, drevesca, daril — novih čevljev, za katere ni denarja ... Gospodinje skrbe morda potice... Da, take in enake in hujše skrhi tarejo zemljana... Z eno beeedo: slehernemu sedi na ramenih črna maoka in gleda ljubeznivo v ta megleni svet... * Lepo ! Črna maöka... Vsakomur prede... Tudi mladim in celo najmanjšim ne prizanese ... Tako imam jaz na primer pri hiši Pundo in človek bi dejal, da njej pri devetih letih še ne prede. Pa ji vendarle in še kako! Njena črna ma/ka se imenuje: spoved. * Ne vem sicer, koliko časa že mučijo Pundo te spovedne skrbi, a oni dan med obedom je izjavila: »Ti, popoldne imam pa spoved.« Pa jo vprašam, če je razmišljala o grehih, o napakah in prestopkih, ki jih je sposoben tak majhen grešnik ali gresnica. Izkazalo se je, da je vest še vsa kosmata, da je ni še prav nič izpraševala... Zato sva pristooila svečano skupaj k temu početju. Tako početje je sila težavna stvar, to bo priznal vsakdo, ki ima posla z dušnimi zadevami. Tudi je tako početje mučno, a vendar prepotrebno, kajti nikakor ne gre, da bi se taka reč odipravljala površno ali celo malomarno. Pa izpražujem, če čuti, da teže njeno vest po vrsti naslednji grehi: da je jezila očka (da res, častna beseda, to sem postavil na prvo mesto, to je naglavni greh, kajti če se ta greh vrši, potem jaz nimam miru). V tem upam, da smo solidarni vsi očetj». Haha! Potem, če ie mučila Jakca, našega dakeljna, in če je bilo v soli vse v redu. Celo vrsto grehov ji navajam, kot star izkušen grešnik ji predstavim celo revijo, kakor v štaeuni pri Skabernetu blago, da si po mili vo-fji izbere vse tiste grehe, ki so se dejansko zgodili. Z izkušnjo delam to, moj Bog, kako ne bi, saj sem star grešnik, pa bi ne vedel za grehe! Ta bi bila pa res lepa! Pumda sedi in zapisuje grehe ... namreč tiste,ki jih narekujem jaz in o katerih se mi adi, da so možni, da jih .je zagrešila. Pa hočem pogledati, koliko jih je že, m tu se zgodi nekaj, kar mi vzame sapo... Punda pri priči zakrije z dlanjo napisane grehe in izjavi svečano, 8 trepetajočim glasom: »Grehov ne sme nihče videti, za grehe ne sme nihče vedeti!« Pomislite! Kaj, to ie zadeva, to je skrivnost, to je spovedni pečat! Grehov Pundinih jaz ne smem videti, tudi vedeti zanje ne smem — da sem jih narekoval jaz sam, to ne igra nobene vloge, ampak res prav nobene, — skrivnost mora ostati skrivnost... Prav, naj bo tako... naj bo, če že mora biti. • O tem, kako je sipoved mim/ila, nisem izvedel, tudi izpraševal nisem. Tudi nisem izvedel, kakšna pokora je bila na~ ložena za grehe storjene. Eno sem pa izvedel —za grehe namreč... Za prav vse sem izvedel, od prvega do zadnjega, od majhnega dc velikega. Zgodilo se je pa to takole... Po miz-nici naše smrklje brskam oni dan, ne iz radovednosti, ampak zato, da uredim predal in ga osvobodim nepotrebne navlake, papirjev in papirčkov. Ti moj ljubi Bog, kakšne reči najdeš lahko v takem predalu !___Proti temu niso Bri- tiš Museum, Prado, Louvre, Stance Raphaela nič, prav nič ... Pundin predal je muzej, prirodopisni, etnografski, historični, istočasno je pinakoteka z ne. čuvenimi in še nikdar videnimi umetninami, risbami, portreti, pokrajinskimi slikami — z eno besedo... Stoj, Ost! Ne o tem, o tem ne teče beseda... O spovedi gre in o grehih... Torej poleg drugih zanimivosti sem iztaknil v predalu listič, na njem pa je bilo napisano s tiskanimi črkami : Moji grehi... Oho, sem si dejal, tole na 're učiteljske vigojc Velika Kostrevnica, 20- januarja Velika Kostrevnica je dobila lastno šolo šele pred nekaj leti. »Spočetka so bili nekateri predeli novega šolskega okoliša tako proti šoli, da je moral prvi šolski upravitelj ob svoji premestitvi zahtevati eek> orožniško asistenco, čez cesto pa so no kateri potegnili sramotilni >slavclok«. Od tedaj je prišla vsa dolina na najslabši glas. češ. da je proti šoli in napredku. Nihče ni mislil, da se bo vsa dolina, tako kmalu spreobrnila in bo uvidela v šoli in učitelju svoja dva največja prijatelja. T" dni smo bili priča iskrenemu dogodku. Dolino je zapuščala šolska u p ra vitel ji ca ga Vanda Jercogova: odšla je na novo šlužbe.no mesto v žkofjo Loko, kjer je njen soprog občinski tajnik Gosp* Vanda si j" z marljivim nastopom, vestnim službovanjem in vnetim izvenšolskim delom prido bila vsa srca v dolini. Slovo v dvorani Gasilnega doma je biio nad vse. prisrčno. Nabito polna dvorana je kar ihtela od poslovilnih besedah g. S trm an s Lojzeta iz Kf>-strevnice, ki je govoril v imenu staršev, in šmarskegs župana g. Strmana Josipa. Učenci in učenke so izvajali nato krasne domorodne pesmi in deklamacije. ki so ee jih naučili v dobi službovanja ge. Jerco-gove šolarji so ji podarili tudi krasno stensko sliko ki bo odhajajoči učiteljici gotovo vedno drag spomin na njane ljube Kostrevničane. ter album b posvetili in podpisi vseh njenih bivših šolarjev. Vsa dolina je vesela da se ji je ponudila prilika. ko lahko dokaže, kako zna spoštovati učiteljstvo, ki razume njegove težave in ki posveča vso skrb zaupani deci Dolina je vesela da se je z iskreno poslovalnico gospe Jercogovi opral njen rcad?ž iz nedavnih let. Gospe učiteljici želimo da bi bila deležna take ljubezni in snoštovanja tudi na novem službenem mestu! Vsako jutro mlaisa Poizkusite še nocoj ta recept Po zaslugi nenavadne iznajdbe se gub« lahko odstranijo, koži pa se vrne njena mladostna lepota. Znanosti je bilo že davno znano, da povzročajo gube pomanjkljaji gotovih življenjskih elementov kože. Te dragocene snovi pa se sedaj koži lahko vrnejo v oblila »Biocela«, presenetljivega produkta, ki ga je iznašel dunajski vseučiliški profesor dr. Stejskal. »Biocel« je sedaj vsebovan v kremi Tokalon. hranilu za kožo. rožnate barve. Z uporabo te kreme se nagubana koža lahko spet hitro pomladi in uvela polt lahko postane sveža, svetla in mladostna. Poizkusite kremo Tokalon. hranilo za kožo z Biocelom še nocoj, že jutri zjutraj boste opazili veliko izpremembo. Cez dan pa uporabljajte kremo Tokalon. hranilo za kožo. bele barve ki ni mastna Po enomesečni uporabi boste na videz vsaj za dese' let nlajSi Stanko Bitežnik: Dogodek na odru Poznate »Mlinarja in njegovo hči«? Kaj bi ju ne poznali. O vseh svetih, ko so solze v očeh in v duši žalost, jadrata čez naše odre. On, v dve gubé, star in nadušljev misli samo na bogastvo; ona, brhka in mlada, pa misli samo na ljubega Konrada, ki ji ga oče brani za moža. Povsod igrajo »Mlinarja in njegovo hči« kot pretresljivo žaloigro, ki privablja gledalcem solze v oči, le v Zaplotnici so iz nje napravili tako odlično burko, da je občinstvo pokalo od smeha. In to vse po zaslugi Frtinčkovega Anžeta. Ko je režiser razglasil na deski »Prometnega in olepševalnega društva« v Zaplotnici, da išče igralce za »Mlinarja in njegovo hči«, se je med prvimi prijavil Frtin-čko\ Anže in dobil kot novinec vlogo strahu. Dovolite mi nekaj besed o vlogi strahov in o pokopališki sceni sploh, ki je za nadaljnji razplet dejanja tako odlične važnosti, kakor podplat pri čevlju. Vraža je namreč, kdor gre na sveti večer o polnoči na pokopališče, vidi vse, ki todo naslednje leto umrli, kako gredo, v duhove spremenjeni, v sprevodu čez pokopališče. Sovraštvo do starega Crnota in ljubezen do Marice sta gnala mladega Konrada na pokopališče, da bi zagledal v spre-vr starega Crnota, krutega zatiralca njegove ljubezni. Med duhovi pa ni opazil samo črnota, ampak tudi svoj nadragoce-nejši zaklad — svojo Marico. Ko je Frtinčkov Anže dobil svojo vlogo, je ves srečen tekel domov (bolj po zraku kakor po tleh), se zaklenil v svojo sobo in začel študirati svojo vlogo. Ni bila njegova vloga bogzna kako velika, saj je obstojala le v tem, da je šel kot strah z rjuho ovit in s svečo v rokah molče čez oder. Res ni bila velika, toda to ga nikakor ni motilo, da bi se ne vrgel nanjo z nič manjšo vnemo kakor se vrže lev na samotnega potnika v puščavi. Pred zrcalom se je neumorno vadil, kako bi privabil svojemu obrazu strašnejši izraz. Gubil se je in pačil, da je bilo groza. Nekega jutra je ves zatopljen v svojo vlogo preslišal, da so se odprla vrata in da mu je gospodinja prinesla zajtrk. Nesreča je hotela, da ga je stara naglušna ženica zagledala, ko je prišla že tik njega. Spustila je zajtrk iz rok, zakrilila z rokami, glas ji je zamrl na ustnicah in padla je onemela od groze na tla. živčni napad ji je ugrabil dar govora. Prišli so ljudje in jo. odpeljali v bolnišnico. Ta nesreča ni Anžeta niti spravila s tira, niti ga ni nagačila z obupom, žal mu je L 'o dobre gospodinje, — toda brez žrtev m napredka, si je dejal in s podvojeno vnemo študiral svojo vlogo. Ves je gorel v pričakovanju velikega dne, ko bo šel čez oder in bo občinstvo trepetalo pred njim od groze kakor trepetlika na vodi. Da bi se prepričal, koliko je napredoval v svoji vlogi, se mu je zahotelo novih poizkusov. To z gospodinjo mu je sicer laskalo, toda ni mu bilo dovolj trdno jamstvo, da je kot strah popoln. On pa ni hotel biti samo popoln, ampak sploh nedosegljiv, ženske so ženske, si je dejal, tem ni dosti vere, ker se zgrozijo celo pred nedolžno miško. Zahotelo se mu je močnejših dokazov. In spravil se je nad gospodarja. Ponoči se je splazil, v rjuho zavit, v gospodarjevo spalnico. Priplazil se je do postelje, grozovito spačil obraz in zatulil s tako nečloveškim glasom, da je šlo skozi mozeg. Gospodar ni bil babjeveren človek in ni dal nič na strahove. Toda ta nečloveški glas in ta pošastni obraz sta ga pognala kakor raketo iz gorke postelje skozi okno v gluho noč. Tri dni je begal v sami spalni srajci po poljih in bližnjih gozdovih in zaman je bil ves trud sosedov in prijateljev, da bi ga spravili domov. Zaklinjal se je, da je prišlo strašit, ker se je včasih rogai strahovom. Prišel je težko pričakovani dan predstave. Hiša je bila polna, blagajna je bila razprodana in igravci so bili dobre volje. Pa so se pojavile, kakor se pri vsaki predstavi pojavljajo, porodniške komplikacije. Marica je prišla, v brk vsem strogim predpisom igre, na oder v dolgi večerni obleki namesto v kmetiški. Zaman je bilo vse rohnenje in zaklinjanje režiserja, da to ne gre. Toda Marica je bila primadona in vse primadone imajo svoje muhe, zakaj bi jih ne imela tudi ona. In igrala je v dolgi večerni obleki. Zastor se je dvignil. Igravci so igrali kot še nikoli. Vse je šlo vzorno, nihče se ni zatikal, vsak se je potrudil kolikor je bilo v njegovi moči; še najbolj se je potrudil šepetavec, ki ga je bilo slišati še zunaj dvorane. Srečno in brez viharjev so prijadrali do pokopališke scene. Vse je bilo näred. Strahovi so nestrpno čakali, kdaj jih bo spustil režiser na oder, Konrad je mencal na odru in se nestrpen presedal z enega groba na drugega, črnota je trla naduha, le okrog Maričinega krila se je sukal trop deklet, ki se je trudil, da bi spravil njeno predolgo krilo pod rjuho. Spenjale so in odpenjale, parale in šivale, toda krilo se ni dalo ugnati. Vedno je radovedno gledalo izpod rjuhe. čas je hitel. Občinstvo je postajalo nemirno, strahovom so dogorevale sveče in režiser je rohnel. Marici ni preostajalo drugega, kakor sleči krilo in ogrniti okrog golih pleč in svilene kombineže rjuho Sprevidela je sama, da kot strah ne sme nastopati v večerni obleki, če tudi so strahovi večerne prikazni. Ko je zagledal režiser Anžetov skroto-vičeni obraz, se je sicer zgrozil in pri priči ukazal igravcem, da mu zakrijejo obraz z rjuho, sicer ga pod nobenim pogojem ne spusti na oder. Kakor bi pihnil, so se razblinile vse Anžetove sanje v nič. Kaj je bilo vredno toliko žrtev, toliko napora zato, da bo šel kakor zavita mumija čez oder? Kako naj pritegne sedaj zanimanje občinstva nase, ko se mu niti obraza ne vidi. Sprevod duhov se je začel pomikati. Na čelu černot, za njim Marica, za njo Anže, ves zgrbljen in z zakritim obrazom in nato dolgo krdelo duhov. Vsi v belih rjuhah in prižganimi svečami v rokah. O. smrt, kako si kruta in kako bogata je tvoja žetev! Sprevod je zbujal s svojo veličastno počasnostjo grozo v gledavcih. In kako tudi ne? Eden je kihal, drugi šepal, tretji je zehal In večini je trepetala od strahu sveča v rokah. Anže je previdno stopical v sprevoda in ker ni revež ničesar videl, je kakor slepec tipal z nogo, kam bo zasidral prihodnji korak. Ko ie pridrsal do polovice odra, je začutil, da se mu nekaj ovija okrog nog. Da bi se osvobodil neprijetnega bremena, Je dvignil nogo in z njo nekajkrat zakrožil po zraku. Toda tista reč se mu je Se bolj ovila krog noge. Tedaj se je odločil za junaško dejanje: s krepko brco, ki bi mu jo zavidal vsak žogobrc, je pognal tisto reč v širokem loku med občinstvo — bila je Ma-rična rjuha. Kakor bi trenil je ostala Marica v sami svileni kombineži brez rjuhe sredi odra. to ari ca je bila dobra in izurjena igravka; iz neštetih zagat se je igraje izmazala — to pot pa le ni vedela, ne kod, ne kam iz zadreg. Obstala je kakor vkopana sredi odra. In kakor počenja človek v takih primerih večkrat brezmiselne stvari, tako je hotela ona zakriti svojo goloto s svečo, ki jo je krčevito držala pred seboj. Ozrla se je vsa obupana okoli sebe in ko je zagledala pred seboj Anžeta, povzročitelja vse nesreče, se ji je hipno vrnila prisotnost duha. Z eno roko mu je strgala rjuho z glave, z drugo mu pa p risolila tako krepko zaušnico. da ga je pognalo čez križe in grobove v Konradovo naročje. V dvorani je izbruhnil krohot, ki je kakor orkan odmeval od sten. Zastor je padel in žaloigre je bilo konec. Nobenemu Bi padlo vglavo, da bi po tako veselem koncu še nadaljeval — žaloigro. A m e 1 i j a Earbartova pred svojim startom čez lihi ocean ,ki ga je preletel» kot prva ženska popolnoma srečno svetu Umori z arzenikom Državno tožilstvo v Debrecinu je sestavilo obtožnico, ki se tiče umorov i arzenikom v Csökmöju in Pomaziju, kjer so s tem strupom spravili na drugi svet več tu-catov ljudi. Razprava proti krivcem se bo začela še ta mesec. Obtožnica sega 15 let nazaj in omenja posebno 22 sumljivih smrtnih primerov v štirih družinah. Oblasti so dale na zahtevo preiskovalnega sodnika izkopati 27 mrličev. Vsi umori so bfli izvršeni iz koristoljubnih nagibov. Obtožnica navaja kot krivce devet žensk in enega mpškega. Codos In Rossi hočeta prekositi lasten rekord Francoska letalska družba Air France bo napravila 15. t. m. poskus za postavitev novega rekorda v nepretrganem poletu. Pripravila je v ta namen letalo »Joseph le Brix«, s katerim bosta letalca Codos in Rossi startala k nepretrganem poletu Marseille —Rio de Janeiro. Na polet bosta vzela letalca se seboj dopisnice, ki bodo pravi ku-riozum, ker bodo imele francoske in južnoameriške poštne znamke. Če se letalcema posreči polet, bodo te znamke žigosali s fiancoskim žigom, ki bo pritisnil na vsako znamko imeni letalcev, letala ter natančen datum starta in pristanka. Najmanjša knjiga na sveta Kitajska se že dolgo ponaša, da ima največjo knjigo na svetu: to je enciklopedija Jung-k> tation, ki jo je dal sestaviti bogati trgovec L.u Pu Ve, minister velikega vladarja Tsina. Nekaj časa sem pa se tudi lahko ponaša, da ima najmanjšo knjigo na svetu, ki je prava posebnost v zgodovini knjige. To majho delo meri 4 mm v višino in 3 in pol mm v širino. Spisal ga je kitajski pisatelj Lola. Način tekmovanja je bil določen tako, da so se ocenjali vsi posamezniki, za končno zmago pa je bilo odločilen rezultat 13 najboljših vozačev na ta način, da se je od 15 plasiranih odštelo vsakemu moštvu rezultata dveh najslabših, po tem izračunu kažejo končni izidi naslednjo sliko: Med poedinci: 1. Jelen (Celje) 1:28.2, 2. Mejavšek (C.) 1:30, 3. Kavčič Drago (Zagreb) 1:31.2, 4. Jurčič Viktor (Z.) 1:34.4, 5- Meätrov (C.) 1:34.4, 6. žingerlin teyr, Lancia in Hansa. Starta pa poleg te skupine 20 voz v Tallinu 3972 km proge, 6 voz v Atenah 3786 km, 32 v Umei 3784 km, 7 v Bukarešti 3772 km, 29 v Stavan-gerju 3700 km, 24 v John O Groatsu 3382 km, 4 v Valenciji 2986 km, 1 v K5-nigsbergu 2950 km, 1 v Lisaboni 2500 km, 1 v D Harrogateu 2434 km, 1 v Berlinu 2068 km, 1 v Du Mansu 1612 km, 8 pa v Amsterdamu 14% km. Seveda imajo od bližnjih startnih točk manj ocenjevalnih točk v dobrem. Ocena se vrši na podlagi dobrih točk, pri katerih se vposteva celotna prevožena proga, točnost vožnje itd. ter po končani vožnji še rezultati tehničnega pregleda voza in povrh še kratko dirko na brzino in vožnjo spretnosti, pri kateri pride samo kakovost vozača do veljave. Darila so naslednja: v generalni klasifikaciji: 1. frankov 50.000 L j. okol. Din 165.000. 2. » 20.000 3. » 15.000 4. » 10.000 Itd., skupno 10 daril za frankov 117.000, t j. Din 350.000 za lahka vozila: 1. frankov 12.000 2 » 6.000, itd., skupno 5 daril z« frankov 25.000, t j. Din 82.000; za daiiske time: 1. fra;.kov 5000 2 » 2000 3. » 1000 Vsega torej frankov 150.000 ali pol milijona Din. Poleg denarnih daril je še kakih 20 pokalov, deloma prehodnih, ostatili pa definitivnih. Večina je darovanih od raznih velikih evropskih klubov in repre-zentirajo skupaj vrednost od skoro pol milijona dinarjev. V zvezi s tekmo je tudi razpisan fotografski natečaj. Organizacija je tako dalekosežna in je zanimanje tako veliko, da bodo msd tekmo skoro vse važnejše radio-posta je oddajale poročila o poteku tekme. Med njimi bo tudi Ljubljana oddajala poročilo danes ob 18.00 uri in to v slovenščini, francoščini in nemščini. Avtomobilski klub nas je naprosil, da opozorimo vse, ki bi danes vporabljali cesto med Planino — Ljubljano — Celjem — Mariborom in Št D jem, da se izognejo vozačem in jim gredo v vsakem pogledu na roke. Pri morebtinih nezgodah naj se obvesti telefonično Avtoklub v Ljubljani. telef. 21-93 ali Maribor telef. 29-02. orožnike ali policijo ki imajo že navodila. Skozi Ljubljano teče proga z Viča po Tržaški cesti. Blei-weisovi, Erjavčevi mimo Drame, po Gradišču. Kongresni trg mimo kina Matice, do Wolfove in se vr3 kontrola pred se dežem Avtokluba v Kazini Od tam pa se vozijo po Šelenburgovi in Tvršev? cesti proti Mariboru. V Jakopičevem paviljonu je včeraj razlagal g. dr. Stelé o razstavljenih umetninah dvojice Oeltjen. Pozornemu poslušalstvu je razvil zanimivo pot, ki jo ima za seboj Jan Oeltjen, tako z deli. ki niso na ogled na razstavi, kakor z deli, ki so razstavljena Razložil je njegovo veliko kompozicijo Vstajenje Kristovo in ž njo navezal na Vstajenje slovitega Grii-newalda, s čimer je podal zvezo z njegovo tvorbo, ki jo je v obilnih primerih razstavil v Ljubljani; tako njegov odnos do nature same na sebi, kakor nature kot okolice v zvezi s človekom. Na eksponatih v razstavi, oljnih slikah, akvarelih in lesorezih je usmeril Oeltjenovo umetnost v pravec, ki ga karakterizirà duhovno pre-kvašena realistika. Plastiko Elze Oeltjen je karakteriziral s tem, da umetnica ustvarja svojo plastiko od znotraj na ven, kar daje likom individualno intimnost, ki odseva tudi iz njenih risb v črnem in v barvastem načinu. Dasi je njena kolekcija, nasproti izvršenim aplikativnim nalogam po Nemčiji, v razstavi maloštevilna, kaže razstavljeni materijal svojevrstno obravnavanje predmeta. Razstava je one vrste, ki s svojim umetniškim nazorom veže in odpira pogled na obširnost umetniškega izraza. (1AR0DM0 fe. GLEDALI r — V .UlU BI aePEBTOAft DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 21. januarja: zaprto. Torek, 22. januarja: Vihar v kozarcu. Gostovanje v Celju. Sreda, 23- januarja: Siromakovo jagnje. Red C. Četrtek, 24. januarja: Ob 15. uri Hlapci. Dijaška predstava. Cene od 5—14 Din Petek, 25. januarja: Matiček se ženi. Red Četrtek. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 21. januarja: zaprto. Torek, 22. januarja: Štirje grobjani. RedB Sreda, 23. januarja: Trubadur. Red Sreda. Četrtek, 24. januarja: Manon. Gostovanje tenorista Alfreda piccaverja. Izven. Petek, 25. januarja: zaprto. Ponovno opozarjamo na sJavnega gosta v naši operi. V četrtek bo nastopil v operi pManon« Alfred Piccaver, eden najslavnejših tenoristov sedanje dobe. Predpro-daja vstopnic je že pri dnevni blagajni v operi. Opozarjamo, da gostuje g Piccaver samo enkrat v naši operi. Predstava je izven, cene zvišane operne. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli zaradi gostovanja Alfreda Piccaverja ta teden za svoj red predstavo v petek 25. t. m. v drami. Ponovno opozarjamo na današnje preda- . vanje v Hubadovi pevski dvorani. Gospod stolni dekan dr. Franc Kimovec bo govoril o orglah in posameanih spremenih, g. mons Stanko Premrl pa bo preluderai z . uporabo posameznih spremen in vseh mogočih zvez do polnega igranja na novih orglah Glasbene Matice. Poučno predavanje, ki mora biti pač za vsakega zelo zanimivo, se začne točno ob 20. uri, na kar še prav posebno opozarjamo. Zlat moški prstan se je Izgubil. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na policiji. šeseda • Oio davek 2 Oio ea lifro «H dajani* aaalov» i Oio Nafmanü* torteli 17 Oio Knjižice Ljubijanske mestne hranil niče. * vlogo do 33.000 ali manj k uni ni proti ta kojSnjemn plafiln — Po n ti fi bo aa ogla eni od1el«k »Jutra« pod »Ljubljančan« lltò-16 Uspeh za It$f€h011! '.anje kdor se oo vsa-fei orilfkl poslužuje r Jutro vega« lalcea ocrlasnika! Kupujte domače blago! TEDEN DNI FILMA ! Na levi: Martha Eggerthova v glavni vlogi pevke Silve f Varescu Na desni: Nov prijazen obrazek v filmu — Inge Listo va igra vlogo Stazike v »Kneginji čardaša« Levo: »Revija okrog 1910« — eden najzanimivejših prizorov Desno: Cigani seveda ne manjkajo. Ampak v tem filmu jih bo prijetno poslušati m«« I ÜÄ^» Da bo spet nekaj vesele lzpremembe. dobimo v Ljubljano film po znani opereti Kneginji čardaša. Film je leipo uspeL ln dejanje je za ta čas prikladno. Na drsališču spoznamo dobre znance: prva je lepa subreta Silva Varescu, vanjo se na prvi po-gJed smrtno nevarno zaljubi princ Wey- lersheim, že dolgo časa je nesrečno zaljubljen gospod Bani, povsem drugega značaja in nature je pa uravnovešeni stari grof Feri. Te vloge igrajo: Marta Eggerthova, znani tenorist Hans Söhnker. vedno zabavni Paul Kemp in pa še en PaveL — nu, kdo drugi kakor Hörbiger. Zasedba je torej res imenitna in že s tem je bil filmu zajamčen uspeh. Dobra, duhovita pa je tudi Jacobyjeva režija, glasba je znana dovolj in tako je film pri vsej svoji čedni dolžini (2793 metrov, 10 dejanj) vendarle kratek. Morda ga pa pojde kdo dvakrat pogledat žena v sodobnem svetu „0 psihologiji žensk emancipacije" Plato pravi v 5. knjigi »Politeie« na usta j Sokratova: »V državni upravi, moj pri j a- 1 tel j, ni torej opravila, ki bi ga morala opravljati žena kot žena in moški kot moški; nasprotno — naravne sposobnosti so na isti način razdeljene med oba spola in zato ima žena prav tako kakor moški pravico na vsa opravila; pri vsem tem pa je ženska manj trdna kakor moški... Tudi med ženskami je torej ena sposobna za ču-vajr.o (vladarsko, državniško) službo, druga pa ne. In ali nismo pri izberi mož, ki so sposobni za čuvajno službo, prav tako ocenjevali njihove naravne sposobnosti?« To naziranje, na katerem je v bistvu osnovana težnja žen-emancipirank, se nikakor ne križa z izjavo istega misleca, ki pravi v svojem simpoziju na usta Aristo-fanova: »Ker se je po delitvi prvotno enotnega tretjega spola razdelila tudi narava na dvoje, se je zbudilo v vsakem človeku hrepenenje po svoji lastni drugi polovici. In obe polovici sta se objeli z rokami in sta hoteli zopet zrasti v eno.« Nešteto resničnih zgledov iz življenja priča, da je v ženski težnja po osamosvojitvi in enakopravnosti lahko prav tako močna kakor »hrepenenje po svoji lastni drugi polovici«. Med ženami, ki se bore za žensko emancipacijo, je morda več poročenih žen kakor samskih. Očitek, da so to samo zagrenjene žene, ki so same razočarane in so morda druge razočarale, ne more držati, ker za koristi drugih se more potegovati le tisti, ki je sam srečen in zadovoljen. Samo zadovoljstvo je tisti duševni vir, iz katerega morejo črpati tudi drugi. Ko je potovala voditeljica svetovnega ženskega gibanja gospa Ashby po Jugoslaviji, je bilo ganljivo videti kako prisrčno je bilo svidenje s sinom in možem, ki sta ji prišla nasproti do Jesenic — iz Anglije. Gospa Ashby, po poklicu profesorica, je nastopala kot borilka za ženske pravice že s 17. leti in vendar je to ni oviralo, da si ne bi poiskala moža, s katerim živi najsrečnejše življenje. Toda to niso znanstveni dokazi, to je samo življenje. G P- avtor članka »O psihologiji ženske emancipacije« v zadnji ponedeliski izdaji »Jutra« skuša dokazati na podlagi psihoanalize. da je vse žensko stremljenje po enakopravnosti z možem, po enaki izobrazbi *.n enakem udeistvovaniu prav za prav iztirjen je prave ženske nature: »Dočim se pri moškem človeku uporabljajo vse neiz-trošene nagonske sile za ustvarjanje višjih kulturnih dobrin ima zmožnost sublimira-nja ori ženi druere smeri. Produktivnost moškeg-a ki s p izraža v njegovih duhovnih tn socialnih delih, se kaže nri ženi v ožjem si^IrtPTr) ^vlien-ru. v nrodukcifl otroka.. A" v dobi pubertete izvrši v dekletu .ivna odločitev v smeri identifika-^ z materjo, tedaj se oblikuje v dozore-.em dekletu specifični značaj ženskega ideala .. Drugače pa je, ako prevlada v dozorelem dekletu identificiranje z očetom. V tem primeru postane dekle moško subli-mirajoče. V naši dobi se precenjuje moško udejstvovanje, znanje. Zaradi tega stremi tudi ženska za tem, da bi zakrila svoje bistvo in da bi čim bolje izrazila svojo moško plat... Stremi za moškimi poklici in hoče biti ravnopravna z njim. ženski ideal preteklega časa odklanja.« Avtor prihaja do zaključka, da leži vzrok tem pojavom pri današnji ženski v njeni psihični strukturi ter se pri tem opira na ugotovitve dr. Helene Deutsch v njeni knjigi: »Die Psychologie der weiblichen Seksual-funktion«, kjer avtorica razmotriva o seksualni organizaciji žene in njenem libidi-noznem razvoju ter zlasti poudarja važnost generativnih procesov, ki tvorijo jedro psihičnega življenja spolno zrele žene. Ugotavlja, da je glavni izvor konfliktov v »moškem kompleksu« žene, ki tvori sestavni del njene psihične strukture in samo v pre-maganju tega moškega kompleksa leži »usoda žene v smislu psihičnega zdravja in največje možnosti sreče«. Po teh trditvah torej žena, ki »stremi za moškimi poklici in hoče biti ravnopravna z njim« v smislu psihoanalize ni premagala" moških tendenc ter ne more biti »psihično zdrava«. Kakor že omenjeno: vsakdanji zgledi dokazujejo pogrešenost generaliziranja takih ugotovitev, izjeme pa se najdejo seveda povsod, med moškimi in ženskami. Prav tako spadajo med izjemne primere tisti moški, ki sublimirajo svoje »neiztrošene nagonske sile za ustvarjanje višjih kulturnih dobrin«, in katerih produktivnost se javlja v duhovnih in socialnih delih Ali niso tudi med moškimi, prav tako kakor med ženskami, taki primeri tako redki, da v resnici ne more nihče, ki pozna življenje in ljudi, ne pa samo posameznike in sivo teorijo, graditi na teh primerih svoje zaključke in nazore o važnih socialnih in psiholoških vprašanjih ? Ali ne izživlja večina moških svoje odvisne sile po gostilnah in kavarnah ter pri športu iin nekateri še v borbi za vsakovrstna korita? Ali ni večina »socialnega in nacionalnega« dela za narodov blagor in po raznih organizacijah slabše ali bolje prikrito koritarstvo ? V resnici, tako ženska svojih nagonov ne sublimira, že zato ne. ker ji moški ne dado, da bi v javnosti mogla kaj pomeniti. Popolnoma pogrešeno je. tako važen problem kakor je žensko emancipacijsko gibanje. gledati in motriti v prvi vrsti s psi- hološkega vidika in to še celo z vidika psihoanalize. Cisto gotovo ne gre podcenjevati vrednosti psihoanalize, ki bo gotovo pripomogla, da se otresemo farizejstva zlasti pri ženski vzgoji, posebno kar se tiče spolnih zadev, da v tem pogledu prenehamo s pretvarjanjem in potvarjanjem pojmov o spolni čistosti in poštenosti ter da se ne strašimo spoznati prave vzroke raznih živčnih obolelosti pri ženskah in pri moških. V tem pogledu ima avtor gotovo prav, ko se pridružuje Freudu, »da je treba dejstvo intelektualne inferiornosti mnogih žen pripisati onemu oviranju mišljenja, ki je potrebno za zatiranje spolnosti. Prepoved mišljenja o spolnih stvareh.« Toda žensko emancipacijsko gibanje je v prvi vrsti socialen pokret, ki ima svoje vzmeti v razvoju gospodarstva, zato ga je treba motriti pred vsem s sociološkega vidika. Avtor pravi o današnji ženski (seveda emancipiranki) : »ženski ideal preteklega časa odklanja.« povsem točno. Toda ne vsled psihične obolelosti, temveč pod pritiskom razmer. Mogočne izpremembe socialne organizacije so povzročile tudi temeljno izpremembo ženinega življenja: prejšnja gospodinja je postala mezdna delavka. Nikakor ne moremo trditi, da bi bila v prvi vrsti vzrok tej izpremembi ženina težnja po novi zaposlitvi po novi življenjski vsebini, ki jo daje delo, ali pa emancipacijska kaprica, kakor se blagovolijo izražati naši fašistično navdahnjeni gospodje stvarstva. O pretežni večini žen to naziranje nikakor ne velja če, in kjer so sovplivali psihološki motivi, pomenijo prav malo spričo gospodarskega pritiska, ki ga je žena čedalje bolj čutila na lastni koži. V Nemčiji so 1. 1928., torej še preden se je kriza prav pričela, statistično dokazali, da je šlo 56 odstotkov poročenih žen zato v službo, ker so postali njihovi možje brezposelni. Isto je ugotovila tudi tajnica urada za žensko delo pri avstrijski delavski zbornici, Käthe Leichter, ki je razposlala 1320 industrijskim delavkam vprašalno poto. kjer naj med drugim navedejo tudi vzrok, čemu služijo 95 4 odstotkov žen je odgovorilo da bi veliko rajši ostale doma. ko bi jih potrebe ne silile k delu. Iz potrebe pa služijo vse, pri polovici od njih so brezposelni njihovi možje. Toda najbrž cmi, ki so proti ženski gospodarski osamosvojitvi, ki je bistvo eman-cipacijskega gibanja, ne odklanjajo ženskega dela po tovarnah in rudnikih, čeprav je to delo najbolj naporno in ženskemu organizmu najbolj škoduje. To delo. kakor je videti, povsem radovoljno prepuščajo ženskam in ga najbrž ne prištevajo v kompleks »moškega udejstvovania« Sem spadajo samo socialno bolj upoštevana in bolje plačana mesta ženska sme postati de- lavka v kemični tovarni, če pa hoče postati inženjer kemije, je to nevarno za njeno »psihično zdravje«. Zato se pa rekrutirajo antifeministi samo iz vrst intelektualcev, ki se bore za boljša mesta. Med Kmeti in delavci ni antifeministov. Problem ženskega dela ni mogoče spraviti s sveta, ker danes mora ženska delati, če hoče živeti Ce pa dela in skrbi za družino prav tako kakor moški, hoče imeti tudi iste pravice, isto odločujočo besedo v javnem življenju. To je v bistvu temelj ženske emancipacije. To so seveda za nekatere prenapete zahteve ln proti tistim je bil naperjen v članku »ženska emancipacija in ženske službe« stavek o ženah, ki ne znajo in ne smejo misliti. Kajti v resnici je mnogo žen ki ne smejo in zato tudi ne znajo misliti s svojo glavo, ker jim to branijo razni predsodki — včasih pa trudi možje. Kako pa moški cenijo In »iščejo« mater v žen=ki, pa vedo najbolje tiste ženske, ki jih taki častilci matere v ženski zapuste čim zanosijo. A. V. Mara Ivanova Tavčarjeva Vprašal me je nedavno neki naš odlič-njak; »Kje pa je sedaj tista Tavčarjeva, ki je pisala nelkoč tako lepe pesmi?« Kje? In tako me vprašajo tudi drugi starejš' ljubitelji poezije, človek, ki je slišal slavca v pomladni noči, ga ne pozabi nikdar več. In tudi mi nismo pozabili nje, ki je pela v svoü mladosti tako lepo. da so 1o narvali Belokratinci »be^-ranjski slavček«. Tedaj je službovala Mara Tvanovna kot učiteljica v Petrovi vasi pri Črnomlju. Njeni najlepši spisi in najlepše pesmi so iz Petrove vasi. Tu je opazovala belokra-jinske običaje in se vtonila v belokrajin-sko govorico ter spoznala mehko, bajno-verno belokrajinsko ltudstvo. ki se zrcali posebno iz spisov »Baba na Srbelah« in »Božične povesti«. Mara Tv an ovna Tavčarjeva se je rodila v Vipavi 19. januaria 1885. leta šolala se je v Ljubljani. Službovala je na mnogih šolah, najdalje v Petrovi vasi. kjer je stopila zaradi nedostatnega zdravja v pokoj. Prvi spis — humoresko — »Prisega in dvoboj pri ljubljanskih lintvemih« je priobčil »Slovenski Narod« 1. 1905. Od tedaj jo srečujemo po vseh naših listih. Njene pesmi in črtice so prinašali: »Dan«, »Domači prijatelj«, »Jadranka«, »Jutro«. »Ljubljanski Zvon«, »Lovec«, »Osa«. »Rdeči Prapor«, »Slovenski dom«, »Slovenska gospodinja«. »Slovenski Narod«, »Slovenska žena«. »Učiteljski tovariš«. >Uč'+°1i"ščnik« in »Zvonček« Ponatise sta priobčila ameriška lista »Glas Naroda« in »Ave Maria«. Mara Ivanovna Tavčarjeva je lep pisateljski talent. Njen jezik je prožen, njeni Iz akvaristovske torbe Od praživalic do rib Ko akvariramo po jarkih in bajerjih, zajamemo z mrežo raznovrstne živalce, ne da bi si pri tem kaj mislili, a vendar imamo v mreži često dobršen, dasi nepopolen del zgodovine o razvoju živalstva od praživalice pa tja do plazilcev. V vodi, ki odteka skozi ozka okenca mreže, bi našli pod drobnogledom nič koliko praživalic, videli bi papu-čice, kimajoče zvončke, zdrizaste menjačice, lancentne lepočnice in še kaj. Glavna snov njihovih nežnih telesc je pratvorivo. In ta snov je temelj vsega organskega življenja na naši obli. — Na kratki vejici, ki smo jo zajeli, zagledamo neko sluzasto snov, pre-snovodno spužvo. Dočim so praživalce eno-staničarke, so spužve in vsa ostala bitja v kraljestvu živalstva mnogostaničarke z več ali manj kompliciranim organizmom. _ Na vršičku kroša, ki smo ga odtrgali z mrežo, opazimo na dolnji strani lista peški podobnega, rjavega, temnoprogastega črva, šesteroočno ploščato pijavko. — Na očrne-lem jelševem listu v kotu mrežice sta dva belkasta ploščata črvička iz roda planan-dov a iz blata viri del trupa rjavordečega močvirnega črva. Pregledavajoč vsebino blata, smo našli temnorjavo, slepo ličinko potočnega piškurja, koreslja, pezdirka, majhno Školjko, postranice, hroščke. polže, na mestu, kjer se voda izteka, maha obupno z repom paglavček. na poševnem delu mreže pa pleza k svobodi majhen pupek. Kakor znano spadajo ribe v skupmo vretenčarjev. torej v skupino onih bitij, ki so svoje mišičevje in organe grupirala okoli tršega ogrodja, ki je v notranjosti telesa^ Treba nam bo torej iskati prednike nb med živalcami s tako osovino v notranjosti, ki bi mogla služiti kot temelj bodoči hrbtenici. Pri spužvi pri polžih, hroščih in postranicah v mreži ne najdemo nič sličnega, kajti te živalce so si omislile vnanji oklep, zaradi česar se ni pokazala potreba za razvitek notranjega tršega ogrodja. Na zgled, ki ga daje pratvorivo samo. kjer je jedro v notranjosti, ne pa na površini, se te živalce niso ozirale, a glavno deblo razvoja živalstva vodi od omenjenega jedra, preko hrbteničnih strun ln hrustančastih hrbtenic do koščenih in v vsakem pogledu ustrezajočih hrbtenic, vodi k organsko najbolj izpopolnjenim sesavcem; vse pa. kar se oddvaja od glavnega debla v ekstremne oblike svoje smeri, je sicer tudi neskončno modro in krasno delo stvarstva, ali višina razvitka teh debel zaostaja daleč za glavnim deblom, ki mu načeluje stvor, imenovan človek, po našem pojmovanju najsijajnejši proizvod milijone in milijone let trajajočega dela prirode. Poglejmo sedaj, kako je s črvi v mrežici, žal so tudi ti brez one telesne osovine. ki naj bi položila temelj bodoči hrbtenici. Morda najdemo v morju kako živalco, ki ustreza našim zahtevam Nu. sreča nam je bila mila. vlovili smo črvu in ribi podobno živalco Svobodno plava po morju, plava je precel velika, očes ni. trup je podolgovat in malo stisnlen. v notranjosti pa opazimo hrbtenično struno. Doma v akvariju jo z vesellem opazuiemo misleč, da smo našli začetek vretenčarjev ko se nam živalca postavi na elavo, pričvrsti na dno in sčasoma se pretvori v bradavičastega kozol-niaka. ki spada v red plaščarjev Zastonj smo se veselili Poiščimo še drusro živalco In res. v rodu apendik"larij nas priletno iz-nenadi bitje čiear oblika je črvasta ob straneh pa stisnjena a v notranjosti je močna hrbtenična struna. Našli smo. kar smo iskali. Da bi dobili sledeči člen v verigi razvoja moramo zapustiti naše širine in se podati k morskim obalam tonleea pasu V pesku zarita živi tam 4 do 5 cm dole» malo črvu malo eo- motivi povsem izvirni, polni svežosti in zdravega humorja Njene pesmi so melo-diozne, tako globoko občutene, da se ti vtisnejo za vedno v spomin. Zadnja leta molči. Govorila sem z njo; preselila se je v Ljubljano, še vedno so njena cvetoča polja, še vedno njene rosne dalje, še vedno čuti bolj kakor drugi za svoj narod, še vedno piše in poje, a le za sebe, saj ne more drugače: »Komur duh sem pevski vdihnil, z njim sem dal mu pesmi svoje.« žrtve bede in terorja. V letu 1934. je izvršilo v Nemčiji 22.000 oseb samomor, kar je potrdil tudi Hitler v svojem govoru o zimski pomožni akciji. Samomori so bili izvršeni iz naslednjih vzrokov: v 8000 primerih je vzrok gospodarska beda, v 3600 primerih strah pred mučenjem v zaporih, 5748 kot Judje in nearijci (ker so bili preganjani aH so izgubili možnost eksistence v Nemčiji), v koncentracijskih taboriščih se je umorilo 2700 ljudi. Reševanje brezposelnosti med ženskami. V Nemčiji so uvedli zakon o ^prostovoljnem« delu, ki ga mora vsak mladenič in tudi vsako dekle vršiti po eno leto. To delo obstoja v obdelovanju zemlje, trebljenju gozdov, gradnji cest in mostov itd. Delo je neplačano, delavci prebivajo v posebnih taboriščih, kjer opravljajo vsa gospodinjska dela dekleta, v kolikor niso zaposlena na polju. Nedavno je pa došlo poročilo iz Hamburga, ki odkriva to idealno občestvo tudi z druge strani: iz tamkajšnjega taborišča je prišJo 300 nosečih deklet, prav tako pa je tudi v drugih taboriščih po 50 do 60 odstotkov nosečih Morda je tudi to v programu; poleg odprave brezposelnosti še skrb za populacijo. ženska volilna pravica na portugalskem je zelo okrnjena. Voliti smejo samo nekatere ženske skupine, in sicer gospodinje in voditeljice gospodinjstev imajo pravico voliti v občinske zastope, žene s srednjo in visokošolsko izobrazbo pa v parlament. Torej vidimo, da imajo politične pravice baš tiste žene, ki so politično najmanj zrele, kar so zadnja leta večkrat pokazale. Delavke pa spadajo med brezpravno rajo. Žene-zdravnice na policijskih uradih v Londonu. Anglija je izdala naredbo, glasom katere se nameščajo na policijskih uradih zdravnice, ki jim je poverjena preiskava ženskih in otroških delikventov. Na Grškem obljubuje notranji minister, da bo ženskam odvzel pravico, voliti ženske zastopnice v občinske uprave. Za vzrofc navaja premajhno zanimanje žensk za javna vprašanja Femirv-tke se seveda bore proti tej okrnitvi ženskih pravic z vsemi silami, toda kako naj zmagajo, če stoji večji del žen — kakor skoro povsod — tudi na Grškem pasivno ob strani. Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju tre buha, kongestijah, bolečinah v kolkih, živcih, bolečinah v boku, zasopl jen osti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, nobitosti. povzroči naravna »Franz Josefova« grenčtca izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporablia io »Franz Josef ovo« vodo tudi pri nadlogah klimakteriialne rfohe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speceriiskih treovinah. lemu polžu podobna živalca. Od strani po-gledan je pa trup lancetne oblike in ob straneh stisnjen. Spredaj, kjer bi morala biti glava, je trup sicer zašiljen, glave in očes pa ni, samo usta so na desni strani in obdana s tenkimi brki. Trup je pokrit s površnico, lusk ni, šiljasti rep pa obdaja nizka plavutna mrena. Končin ni. V notranjosti je pa čvrsta hrbtenična struna, nad njo hrbtenjača, zatem blizu gobčka skržno črevo, ki se nam vidi kakor obloženo z mrežico in nas spominja na dihalni organ razvitega kozolnjaka, čigar ličinko smo omenili malo prej. Voda prihaja skozi usta in izhaja skozi luknjico na trebuhu. Srca ni. Zanimivo je, da ima škrgoustnica ravno taka izločala kakor — deževnik! Pra-dedi škrgoustnic so tvorile most k ribam. Znanost vidi v škrgoustnicah prve vretenčarje, uvrstila jih je pa med plaščarje in ribe. Po vsej priliki so živele že v kam-briju, kajti v mlajših kambrijskih plasteh se pojavljajo že obloustnicam podobne ribe (piškurji). Obloustnice zavzemajo najnižjo stopnjo med ribami, imajo pa hrustan-často hrbtenico, a v naši mrežici imamo njih zastopnika. V siluru so se razvile ribe raznih oblik. Devonska morja so oživljali morski somi, skati, čijih hrbet in trebuh se je raztegnil v širino, sklenoluskavke s sklenino na luskah odnosno na telo pokri-vajočih ploskah in ribe pljučarice Vsem tem je bilo okostje hrustančasto, le deloma poapneno. V naslednjih tvorbah in dobah so s razvile ribe v raznih smereh do največje raznolikosti. Ogrodje je postalo pri mnogih trše, kakor je pri današnjih ribah kostnicah, katerih zastopnika se premetavata v naši mrežici v obliki koreslja in pezdirka. Pljučarice, o katerih smo govorili dihajo s škrgami, pa tudi s pljuči, podobne so pa krkonom. Doko n. pr je podoben močeradu, končine (4) so pa v obliki na k^ncu zašiljenih debelejših somskih tipalk. Bara-muda sliči po glavi žabi. kuščerici. želvi in močeradu, a končine so na pol plavuti, na pol noge. Brazilska pljučarica je pa ka-čaFtega trupa, jegulji podobna Telo plju-čaric je pokrito z luskami Nekatere vrste so v stanu, da žive dalje časa brez vode Po vsem tem je razumljivo da so predniki teh rib položili temelj naslednji stopnji vretenčarjev, torej dvoživkam od katerih sta zastopana v naši mrežici žaba v obliki paglavca in pupek Zatem slede v razvoju plazilci in ptice slednjič pa sesalci. Mnogo rib iz prejšnjih dob je seve že izumrlo. Zanimivo je. da so ribe iz terciera podobne današnjim kljub neka.i milijonov let ki so od tedaj pretekla, kar nam je dokaz. da deluje mati priroda polagoma Previdna je in nikdar se ne prenagli Klimatske spremembe kakor n pr razne ledene dobe niso morda nastopile kar čez noč le polagoma se je ozračje ohladilo po preteku mnogih tisoč let in mnoge živali so se prilagodile kakor nastopajočemu mrazu tako tudi vračajoči se toploti To pa kar se ni moglo prilagoditi je uničila mati oriroda, kajti velepotezna je- kakor v ustvarjanju *akr tudi v uničevanju * re tuje Davorin Ravljen. - Izdaja » konzorcij »Jutra« Adolf RIbnIkar. - Za Narodno tiskarno d d kot tlskarnarja Franc Jezeréek - Za inseratrü del je odgovoren Alofi Novak - Vsi « Ljubljani