Genjene naročnike prosimo, da do sredine januarja vsaj deloma poravnajo naročnino za tekoče leto za list Slovenski Gospodar, kajti drugače smo primorani jim v drugi polovici januarja ustaviti list. Slovenski Gospodar stane za celo leto Din 32.—, za pol leta Din 16.—, za četrt leta Din 8.—. Okrajni zbor delegatov SLS za Maribor Ievi breg se je vršill v četrtek, 29. m. m. Udeležba je bila kljub sneženemu metežu zelo lepa. Prišli so do makga vsi novoizvoljeni župani, med njimi častilljivi starosta naše stranke župan Volavšek od G. Sv. Kungote. Vse župnije in občine so bile zastopane. Zbor je vodil poslanec Žebot. Govorili in poročali so: oblastna odbornika dr. Veble in Supanič in oblastni poslanec Ovčar. Razgovora o vseh važnih zadevah okraja so se udeleževali delegati zelo živahno. SLS in njenim delavnim predslavnikom v narodni in oblastni skup ščini ter v občinah in okrajnem zastopu so zborovalci izrazili neomajano zaupanje. lzginil je meseca avgusta 16 let star fant Franc Prejac. Kdo kaj ve o njem, naj naznani staršem: Ferdinand Prejac, Rošpah 194, Maribor. Velik vlom v Mariboru. Že nekaj časa je bil v Mariboru mir pred vlomi in večjiau Utvij—umi. Zadnji ledeu po so obiskali prav drzni in zviti vlomilci Maribor. V noči so vlomili v prostore bolniške blagajne na Rolovškem trgu. V pritličju so vzeli iz miznice kolekov za 60 Din. V prvem nadstropju zo navrtali veliko blagajno, izbili zapahe in odnesli v gotovini 23 tisoč Din. Zabrisali so za seboj vsako sled in izginili bogzna kam. Sum je podan, da so ti vlomilci v zvezi z onimi, ki so pred meseci oropali blagajno peka Robavsa na Koroški cesli. Dva od teh uzmovičev sta pod ključem in sicer eden neki Hans Arman sedi v Mariboru, drugi na Dunaju, tretji je še na prostem in je bil kolovodja pri vlomu v bolniško blagajno. Splašeni konj in težka nesreča. V soboto krog devete ure predpoldne se je peljal preko glavnega mosta v Maribor posestniški sin Pugl in njegova žena Marija s ležko kmečko kobilo na težjih saneh. Kobila se je splašila na Glavnem trgu mestnega avtoomnibusa, ki je pripeljal za njo, in zbežala proti tratoarju. Pugl je kobilo držal trdno, a pri sunku cb tratoar je padel s sani in se tako pobil, da je izgubil za nekaj časa zavest ter spustil vajeti. Kobila je galopirala z na smrt pre plašeno ženo po Glavnem trgu, ki je bil na soboto pred Novim letom seveda poln ljudi. Množice so se izogibale v vsej naglici preplašene živali, pa ta je še treščila s sanmi ob sani g. Reibcnschuha iz Pobrežja in jih razbila. Nato je šlo po Koroški cesti in tukaj je podrla kobila 74letno Marijo Pelek iz Nove vasi pri Mariboru. Žena je prišla pod kobilo ter sani. Pri padcu si je prebila lobanjo in močno pretresla živce. Mariborski rešilni oddelek jo je odpeljal v bolnico, kjer pa bo le težko prebolela vse notranje poškodbe. Podivjano kobilo so ustavili šele na Vodnikovem trgu. Samomor in poskus samomora. Na Silvestrovo krog polnoči se je ustrelil pred kavarno »Drava« v Mariboru Alojzij Ivanuša, doma iz Pluja in star komaj 26 let. Kaj je gnalo tega mladega človeka v prostovoljno smrl, ni znano. — Zadnjo soboto je skočila v Melju v Dravo omožena ženska, pa so potegnili še pravočasno živo iz objema smrti. Nameravala si je končati življenje radi slaboumnosti. Po rešitvi so jo prepeljali v bolnico. Velika nesreča — še večja sreča. Pri Sv. Miklavžu pri Hočah so se drsali otroci po ledu tamošnjega ribnika. Med drsalci je bil tudi sinko znanega našega somišljenika g. Florjančiča. Dečko je drsal preveč proti sredini, kjer ga led ni več držal. Led se je zrušil in fantek je izginil pod vodo. Otroka ni bilo več videti, le slišali so še, kako je čofotal z ročicami pod ledom in se trudil na vso moč, da bi se izmotal iz smrtne nevarnosti. Res se mu je posrečilo, da je prišel še toliko na površje, da je zaklical na pomoč. Eden od tovarišev je stekel od ribnika povedat očetu, da se mu potaplja ljublieni sinko. Florjančič jo je ubral ves preplašen proti mestu nesreče in izdrl med poljo od plota kakih 9 m dolgo ranto. Brzel je sinku na pomoč po ledu, dokler ga je ta držal, a polern je pomolel otroku ranto, da se je oprijel za n jo z zadnjimi močmi in ga je potegnil oče iz ribnika ter rešil golove smrti. Pri vsej nesfeči je bila velika sreča, da je pri borbi s smrtjo fanlek zadel pod ledom na isto odprlino. pod katero je bil izgiuil po prvem udrlju ledu. Strašna smrt dekleta. Na železniški progi, ki pelje iz Zagreba v Slovenijo, so med vasema Karstošija in Vrapče našli grozno razmesarjeno truplo mladega dekleta. Desna noga je bila odsekana pod kolenom, glava razbita, lice strašno razmesarjenu. Sodijo, da je deklica med vožnjo hotela iz enega vagona v drugega in pri tem padla pod kolesa. Pravijo, da je ponesrečenka baje neka frizerka iz Zagreba, katero pogrešajo. Zagoneten zločin. V jarku ob železniški progi 2 km proč od Osijeka so našli na pol golo truplo 181etne delavke A. L^ ki je bila nastavljena v osiješki pivovarni. Ana je na zagoneten način izginila že dne 14. m. m. Komisija je ugotovila, da je bil nad njo izvršen umor. V cerkvi ga je zabodel. Štefan Čvek, iz vasi Vrh pri Mariji Bistrici na Hrvatskem, je šel na Štefanovo v cerkev k maši. V cerkvi je bil tudi Blaž Mikuš, s katerim sta živela v sovraštvu. Mikuš se je neopaženo približal Čveku, potegnil nož in mu ga z vso silo zabodel v trebuh. čvek se je s silnim krikom zgrudil na tla. Prepeljali so ga v zagrebško bolnico, pa ni mnogo upanja, da bi ostal pri življenju. Nova kmetijska nadaljevalna šola. V Gornji Ponikvi pri 2alcu se je v tekočem mesecu pod vodstvom šolskega upravitelja g. Ivana Theuerschuha ustanovila kmetijsko-nadaljevalna šola, katero redno obiskuje 30 fantov iz domače župnije. Na šoli poučujejo poleg g. vodje tudi vlč. g. Ivan Gorišek, župnik v Gornji Ponikvi, g. Stanko Gradišnik, šolski upravilelj v Št. Ilju in g. Leopold Furlani, učitelj v Velenju. šola bo trajala do srede nieseca marca 1928. Krvav fantovski pretcp. Pred dnevi je prišlo v Halaških vinogradik blizu Subolice v Bački do velikega pretepa med tamošnjimi kmelskimi fanti. Skupina 20 fantov je napadla drugo skupino 25 mladeničev. Pričeli so streljati z lovskiml puškami kar na cesti in vse prizorišče je izgledalo kot kako bojno polje. Bitka je Iraiala dobre pol ure, dokler ni zmanjkalo slreliva, nakar sa se fanlje razšli. Na cesti je ostal samo Mate Šlefanovič, ves oblit s krvjo in ranjen s kroglo v trebuh. Našli so ga še le naslednje jutro napol zmrznjenega. Policija je takoj uvcdla preiskavo in aretirala štiri mladeniče, od katerih je eden priznai, da je uslrelil Štefanoviča. Poieg Štefanoviča je bilo lažje ranjenih še 12 pobov. Mrtvec na zagrebškem kolodvoru. Te dni so pripeljali z vlakom v Zagreb Tomo Hrvatiča iz Kupinca ter ga hoteli izročiti v bolnico. Težko bolnega kmeta so pustili v čakalnici, ker je rešilna postaja hotela, da razkuževalni zavod najprej bolnika razkuži, ker je imel polno uši. Med tem je pa kmet v čakalnici umrl. Obesil »e je r Mariboru t Krekovi ulici ˇ noči od pondeljka na torek t svoji delarnici mojster lgnacij PlohL Roko mu je odrezalo. Pri tvrdki Kck vina na Teznu pri Mariboru je zašel delavec Ivan Koren z desno roko med jermen na transmisiji. Jermen mu je odtrgal roko proč in proč. Nesrečneža so prepeljali v mariborsko bolnico. Mariborsko okrožno sodišče obstoja že 80 let. Tekom 30 let, odkar obstoji okrožno sodišče v Mariobru, je bilo obešenih samo pet zločincev zaradi umora in sicer so bili to: dne 21. maja 1898 Fran Bračko iz Poličke vasi na dvorišču sedanjega mu zejskega poslopja; dne 16. marca 1923 Andrej Lichtenwallner od Sv. Bolfenka pri Središču; dne 25. maja 1923 Ant. Rozman od Sv. Antona v Slov. gor., ter dne 20. marca 1926 Fran čič iz Sludencev pri Mariboru in Jancz Žlahtič z Brega pri Ptuju, poslednji štirje na dvoriščih sodne palače, oziroma jetnišnice. Sestdeset let cerkveni ključar. Dne 16. decembra 1927 je umrl v Beli, župnija Spilalič pri Kamniku posestnik Franc Klemen, po domače Blanc, ki je bil cerkveni ključar celih 60 let. Bog mu bodi plačnik! Otrok je pmiel y rrcli lug. Na starega leta dan se jc pripetila na Trešnjevki v Zagrebu grozna nesreča. Triletna delavčeva hčerka Ankica Porecki je padla v lonec vrelega luga in dobila tako ležke opHline po vsem telesu, da je dan pozneje umrla v najhujših bolečinah. Vsaika pomoč je bila že prepozna. Smrt na prostem. Na sveti dan so našli domači orožniki na poti, ki pelje iz Planine v Jurklošter, marovskega kovača Velo, mrtvega. Prenesli so ga na njegov dom, odkoder se je vršil pogreb ob veliki udeležbi domačega prebivalstva. Kovač Vcla, ki je že dalje časa bolehal, je šel dne 24. m. m. dopoldne na Planino po opravkih, odkoder se je vračal proti mraku. Zamudil se je sicer v gostilni, vendar ni bil močno vin jen. Pri križu tik pod trgom pa mu je postalo namah slabo in se je zgrudil na tla, kjer se je potem zvijal v smrtnih krčih celo noč, dokler ni umrl v groznih bolečinah proti jutru. Strašna smrt v Dravi. Na Novega leta dan se je zgodil v bližini Osijeka ta-le grozen slučaj smrti: Kmet Subašin se je napotil po ledu preko Drave. Naenkrat pa se mu je udrl led in siromak je padel v sredino med ledene plošče. Z največjo silo se je oprijel ledenih plošč in se držal nad eno uro na površju valovja ter vpil na pomoč. Nesrečneža so slišali štirje kmetje, ki so ga izvlekli še živega iz Drave, a je krrialu nato izdabnil radi otrpljenja srca. Zgubil se je na sveto noč mož, 47 let star, ima črno obleko in črni klobuk, je srednje velikosti, brez mustač in sliši na ime Alojz. Kdo kaj ve o njem, naj naznani v občino Zamarkova št. 13, pošta Sv. Lenart v Slov. gor. Kedo pokadi največ v Jugoslaviji? — Upravnik drž. monopolov je podal te dni zastopniku beograjskega »Vremena« za- nimive podalke o porabi tobaka v naši državi. Uprava monopola je lela 1923 pre jela za cigare in cigarete 2188 milijonov dinarjev. Naslednje Ieto se je ta svota že zvišala na 2687 milijonov dinarjev, leta 1925 pa na 2803 milijone dinarjev. Za 1. 1926 statistični podalki še niso na razpolago. Leta 1925 je prišlo na vsakega prebivalca v Srbiji 226 cigaret, v Črni gori 127, v Vojvodini 314, v Bosni in Hercegovini 145, v Dalmaciji 147, na Hrvatskem 238. Največ pokade v naši državi Slovenci; na vsakega Slovenca pride 422 cigaret. Od tobačnih produktov odpade 1. 1925 povprečno na vsakega prebivalca 0.741 kg, v Sloveniji pa povprečno nad 1000 gramov. Najhujši kadilci so torej Slovenci. Najmanj pa pokade Dalmatinci: na vsakega Dalmatinca odpade povprečno le 200 gramov. Uprava monopola prejme po pokrajinah za tobak od vsakega prebivalca na leto povprečno v Srbiji 135 Din, v Črni gori 72 Din, v Vojvodini 149, v Bosni in Hercegovini 134, na Hrvatskem 140 Din, v Dalmaciji 58 Din, v Sloveniji pa 184 Din. Težka nesreča pri Beogradu. Te dni se je zgodila pri pristanišču ob Savi pri Beogradu težka nesreča, ki je zahtevala 4 smrtne žrtve. Neki mornar se je hotel odpeljati v svojem čolnu preko Save na svoj dom. Na prošnjo je vzel na čoln še dve ženski in dva otroka. Pri prevozu so zagnali valovi čoln proti parniku in vsled sunka se je razbil čoln. Vsi, ki so se vozili v čolnu, so popadali v vodo. Mornar se je oprijel ostankov razbitega čolna, 2 ženski in 2 otroka pa so odnesli valovi Save. Smrt najslarjše žene avstrijske Štajerske. Te dni je umrla v Gradcu v starosti 104 let gospa Roza Schonauer vdova okrajnega sodnika. Pokojnica je bila najstarejša žena v avstrijski Stajerski. — Kljub visoki starosti je bila do svoje smrti vedno čila. Bolna je ležala v postelji samo zadnji dan pred svojo smrtjo. Huda zima v ccli Evropi. Poročila o letošnji zelo ostrl zimi ne prihajajo samo iz vseh delov našc države, ampak iz cele Evrope. Se zgodi malokedaj, da bi bila zima ostra in enakomerno razdeljena po vseh evropskih državah, kakor je n. pr. to letos slučaj. Pasje ostra zima vlada tudi po Zedin jenih državah v Ameriki in se raztega mraz do Mehikanskega zaliva. Koliko ima Amcrika milijonarjev. Po nainovejši ugotovitvi šteje Amerika 228 milijonarjev, to je takih ljudi, ki posedajo 1 milijon dolarjev. Umrli radi zauživanja pokvarjenčga alkohola. Kakor znano, je prepovedano v amerikanskih Zedinjenih državah zauživanje alkohola. Kljub najstrožji prepovedi pa pijejo opojne pijače na tihem in večkrat pride do smrtnega zastrupljenja s pokvarjenim alkoholom. V samem mestu Ne\v-York je umrlo za letošnje božične praznike 36 oseb in sicer radi zauživanja slabih alkoholnih pijač. Zadruga fevljarskih mojetroT t Maribom naznanja vsem svojim članom, da se rrJi t pondeljek, dne 23. t. m., prva pomočniSka preizkušnja. ProSnje za pripust k prelzkuSnji naj se vloiijo pri načelslvu zadruge, Maribor, Orožnova ulica 6, najkasneje do dno 10. januarja. V podmorske čolr\e skrivajo letala. — Angleška vojna mornarica je dobila take podmornice, v katerih so letala. Dijaška knhinja v Mariboru je prejela meseca oktobra in novembra 1927 naslednje podpore: dr. Jamko Kotnik, profesor, 20 D; Ivan Soštarič nabral na trgatvi g. M. Hedžeta 360 Din; Ivan Vesenjak, narodni poslan«c, 100 Din; Filip Gasparin, profesor, 100 Din; neimenovan po prof. Rezmanu 100 Din; dr. Ferdo Lašič, odvetnik, 100 Din; Marko Skofič, kaplan pri Kapeli. 70, 180, 110 Din; dr. Franjo Lipold, odvetnik, poravnina 1000 Din; dr. Viktor Kac mesto venca na krsto notarja Korbarja 100 DLn; I. Baron, evang. župmik, 25.60 Din; člani dav6nih komisij v Maiuboru 600 Din; Alojz Neudauer zbral na gostiji Kolarič-Weiss, Zgornja Radgona, 105 Din; Jožef Cemelč, zasebnik na Dunaju, 20 Din; Mihaed Košec, kurjač v Vojniku, 100 Disn; profesor Alojzij Rezman 292 Din; prof. Franc Skok 70 Din; Štefan Zajc zbral na gostiji Brdnik-Tanjšek v Velenju 138 Din; okr. hranilnica v Slovenjgradcu 100 Din; okrajna posojilnka v Ljutomeru 500 Din; Franjo Za cherl, učitelj v Ljutomeru, 50 Din; posojilnica v Gornji Radgoni 500 Din; okrajni zastopi Marenberg 200 Din, Smarje 400 Din. Rogatec 500 Din; posojilnica v Križevcih 200 Din; dr. Alojz Klemenčič, odvetnik, poravnina 50 Din; Eleonora Sv^rljuga, soproga generalnega ravnatelja Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu, 1000 Din; Mohorjani v Kri ževcih 100 Din; kanonik dr Maks Vraber nabral pri sedmini svoje pokojne matere 250 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala! Slomšek zapisal Slovencem veliki nauk: »Vrli Slovenci, prava veia bodi vam luč do zveličanske narodne omike?« Ali razumeš sedaj ono mater, ki je živela v kraju, kjer so gotovi ljudje delali na vse kriplje, da bi druge odvmili od Kristusove yere, pa je vsak večer zbrala s>voje odraičajoče otroke k skupni molitvi in je z vso gorečnostjo molila en očenaš s prošnjo, da nas Bog v pravi veri ohraniš? In ti? Ali naj v tvoji hiši, v tvojein srcu kedaj ugasne Kristusova zvezda? Ali si znai preračunati posledice? Slovenskim družinam dvoje vprašanj za praznik sv. Družine. Nad 24.350 družin naše škofije je bilo vpisanih v bratovščino sv. Družine. Ali je vaša tudi raed temi? Ali bi ne bilo dobro, da celo potreftio tudi za vašo, da bi posnemala sv. Družino in uživala njeno varslvo? Letos bodo Slovenci zopet romali v Lurd in Paray le Monial. Tarn bodo položili na oltar Srca Jezusovega drugo zlato knjigo družin, ki so se posvetile Srcu Jezusovemu. Do sedaj je priglašenih za to drugo knjigo okoli 7000 družin. Ali naj vaša tnanjka? Ali naj bo tudi ime vaše družine zapisano na onem milosti polneir. kraju? Vera je samo za neuke ljudi, omikani je ne potrebujejo. To slišite lahko velikokrat. V resnici pa je tudi srce največjega učenjaka brez Boga ravno tako lačno in prazno, kakor srce preprostega človeka. To je čutil veliki učenjak tam pred 1500 leti, sv. Avguštin, to čutijo pravi učenjaki še tudi danes.- Zato pa še tudi danes ravno veliko učenjakov po dolgoletnem iskanjn in učenju prestopi v kat. Cerkev. Pred kratkim je to storil veliki japonski učenjak Tunaka, vseučiliščni profesor v Tokia, ki med japonskim učnim svetom uživa veliki ugled.