§y i M m Družbe sv, Mohorj za navadno leto > jLL,^^ an Tiskarnica Družbe sv. Mohora v Celovcu. 1 | Jpfet—' _¡5__<—jgjot 26132 Z dovoljenjem visokočastitega krškega knezoškofijstva. f,^ i/t. 4 i i, l C. (¡tai O^oO iJi 2. Š\~ Rodopis cesarske rodovine. Cesar avstrijski: Franc Jožef Prvi, rojen v Schonbrunu 18. avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848. Cesarica: Elizabeta Evgenija Amalija, hči vojvode Maksa Jožefa na Bavarskem, roj. v Posenhofenu 24. dec. 1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaju. Cesarjevič naslednik: Rudolf (Prane, Karol, Jožef), rojen 21. avgusta 1858, umrl 30. januarja 1889; poročen dne 10. maja 1881 z belgijsko prin-cezinjo Štefanijo, rojeno dne 21. maja 1864. Cesaričine: 1. Sofija (Friderika, Doroteja), rojena 5. marca 1855, umrla v Budi 30. maja 1857. — 2. Gizela (Ludovika, Marija), rojena 12. julija 1856, poročena z bavarskim kraljevičem Leopoldom 20. aprila 1873. — 3. Marija, Valerija (Matilda, Amalija), ro- i"ena 22. aprila 1868, poročena 31. jul. 1890 z nadvoj. ¡Vanc Salvatorjem, roj. 21. avg. 1866. Hči cesarjeviča naslednika: Elizabeta (Marija, Henrieta, Štefanija, Gizela), rojena 2. septembra 1883. Bratje Nj. Veličanstva cesarja. 1.) Nj. vel. nadv. Ferdinand Maksimilijan (Jožef), rojen v Schonbrunu 6. julija 1832, poročen v Briiselu 26. julija 1857 s Karolino, hčerjo kralja belgijskega, — cesar Mehikanski, umrl 19. junija 1867. 2.) Nadvojvoda K a r o 1 Ludovik (Jožef, Marija), rojen v Schonbrunu 30. julija 1833, poročen 4. nov. 1856 z Margareto, hčerjo kralja Ivana Saksonskega, rojeno 24. maja 1840, umrlo 15. sept. 1858; vdrugič poročen z Anuncijato, hčerjo kralja Ferdinanda II. Sicilijskega, rojeno 24. marca 1843, umrlo 4. maja 1871; tretjič poročen z Marijo Terezijo, hčerjo Portugalskega kraljeviča Don Miguela 23. julija 1873. — Otroci: Franc Ferdinand de Este, rojen 18. dec. 1863; Otto, rojen 21. apr. 1865; Ferdinand, rojen 27. dec. 1868; Margareta, rojena 13. maja 1870; Marija, rojena 31. julija 1876; Elizabeta, rojena 7. julija 1878. 3.) Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef, Anton), rojen na Dunaju 15. maja 1842. Stariši Nj. Veličanstva. F r a n e K a r o 1, rojen na Dunaju 7. decembra 1802, umrl 8. marca 1878 na Dunaju; poročen na Dunaju 4. novembra 1824 s Sofijo, rojeno v Monakovem 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872. Očetov brat. Ferdinand Prvi, rojen na Dunaju 19. aprila 1793, je postal cesar 2. marca 1835, cesarstvu se odpovedal 2. dec. 1848, umrl 29. junija 1875. Poročen je bil z Marijo Ano Karolino, kraljičino sardinsko, roj. 19. septembra 1803, umrlo v Pragi 4. maja 1884. ima 365 dnij in se začne s pondeljkom in konča s pondeljkom. Začetek leta 1894. Občno in državno leto se začne tovega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 2. decembra. Godovlnsko število. Zlato število ... 14 Epakta ali lunino kazalo . . . XXIII Solnčni krog: ... 27 Rimsko število . . 7 Nedeljska črka . . G Letni vladar: Luna. Premakljivi Ime Jezusovo 14. jan. Septuagesima 21. jan. Pust 6. februarja. Pepelnica 7. februarja. Marije 7 žal. 16. marca. Velika noč 25. marca. Križev teden 30. aprila, 1. in 2. maja. Vnebohod Krist. 3. maja. Od Božiča do pepelnice Kvaternl In drugI posti. I. kvatre, spomladanske ali postne 14., 16. in 17. februarja. II. „ letne ali binkoštne 16., 18. in 19. maja. III. „ jesenske 19., 21. in 22. septembra. IV. „ pozimske ali adventne 19., 21. in 22. dec. Kvaterni in drugi posti so s f zaznamovani. prazniki. Binkoštna ned. 13. maja. Sv. Trojica 20. maja. Sv. Rešnje telo 24. maja. Srce Jezusovo 1. junija. Angeljska ned. 2. sept. Ime Marijino 9. sept. Rožnega venca 7. okt. Posveč. cerkev 21. okt. 1. adv. nedelja 2. dec. je 6 tednov in 2 dnij. Znamenje za Innlne krajce. Mlaj # I Ščep ali polna luna Prvi krajec W oven bik ft dvojčki rak Zadnji krajec Nebeška znamenja. T a n o v ih lev a devica tip tehtnica ^ škorpijon m J* strelec i 4X kozel 5 A vodnar «a X ribe # Letni časi. Pomlad se začne 20. marca. Poletje se začne 21. junija. Jesen se začne 23. septembra. Zima se začne 21. decembra. Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do razglašenja Gospodovega, — in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih, javni plesi in bali so prepovedani: 1.) Veliki četrtek, 2.) veliki petek, 3.) veliko soboto, 4.) presv. Rešnj. Telesa in 5.) Božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe itd. so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. dec. Sodnja opravila praznujejo: od Božiča do svetih treh kraljev godii, od cvetne nedelje do velikonočnega pondeljka, v osmini sv. Telesa, vsako nedeljo in zapovedani praznik. Mrko vi leta 1804. Leta 1894. mrkne solnce dvakrat in luna dvakrat, pa po naših deželah videli bodemo le drugi lunin mrk. Prvokrat mrkne luna 21. marca, in sicer nepopolno, vidno po zahodnih obalih severne Amerike, na tihem morju, v Avstraliji, Aziji in na indijskem morju Drugokrat pa mrkne luna nepopolno 15. septembra. Mrk se začne ob štirih 41 min. zjutraj in konča ob šestih 29 min. zjutraj; tretji del lune bode otemnel. Videli bodo ta mrk po zahodnih delih Evrope, na atlantskem morju in v Ameriki. Solnce mrkne prvokrat 6. aprila, deloma vidno po vzhodnih krajih Evrope, na severo-vzhodnih obalih Afrike in severnih koncih severne Amerike. Drugokrat mrkne solnce popolno 29. septembra. Otemnevati začne ob štirih 41 min. zjutraj, popolni mrk je ob sedmih 12 min. zjutraj, konec pa ob devetih 22 min. zjutraj. Videli bodo to mrknenje po vzhodnih deželah Afrike, v Arabiji, v Indiji, v Avstraliji in na indijskem morju. I. Kolek za inenjice. do 75 gl. — gl. 5 l Lestvice za pristojbine šteinpeljnov ali kolekov. čez 75 „ 150 n JJ 10 » n 150 „ 300 jj JJ 20 n D 300 » 450 ji JJ 30 ti 450 „ 600 >j J) 40 n 600 „ 750 jj JJ 50 n „\ 750 „ 900 jj JJ 60 n n 900 „ 1050 JJ 70 ti t) 1050 „ 1200 JJ JJ 80 it rt 1200 „ 1350 JJ 90 19 n 1350 „ 1500 » i JJ — t) n 1500 „ 3000 » 2 JJ — II 3000 „ 4500 ,, 3 JJ — H n 4500 „ 6000 », 4 JJ — II n 6000 „ 7500 „ 5 JJ — II 7500 „ 9000 6 Jt — n 9000 „ 10500 „ 7 JJ — II n 10500 „ 12000 „ 8 JJ — It n 12000 „ 13500 ,, 9 JJ — 11 II. Kolek za pisma. čez 2 20 40 60 100 200 300 400 800 1200 1600 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 do 2 gl. 20 • - gl- 40 60 100 200 300 •400 800 1200 1600 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 1 2 3 5 6 7 10 12 15 17 20 22 0 kr. 7 „ 13 „ 19 „ 32 „ 63 „ 94 „ 25 „ 50 „ 75 „ JJ 25 „ 50 „ JJ 50 „ 50;; JJ 50 „ III. Kolek za pogodbe. do 10 gl. — gl. 7 kr. čez 10 20 30 50 100 150 200 400 600 800 1000 1200 1600 2000 2400 2800 3200 3600 » 30 _ 19 „ 50 — 32 „ 100 _ 63 „ 150 — 94 „ 200 1 25 » 400 2 50 ,, 600 3 75 „ 800 5 — „ 1000 6 25 „ 1200 7 50 „ 1600 10 — „ 2000 12 50 „ 2400 15 — „ 2800 17 50 „ 3200 20 — „ 3600 22 50 „ 4000 25 — •4«) K 1 j u č 3 s kterim vreme za celo leto naprej vsakdo lahko zv6, ako le ve, kedaj se luna spremeni, to je: ob kteri uri nastopi prvi krajec J, ščep ©, zadnji krajec C in mlaj •. Ta ključ je napravil veleučeni, slavni zvezdoslovec J. W. Heršelj in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839. spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kedar se luna spremeni: Ob uri Po letu Po zimi Ob uri Po letu Po zimi od 12 opoldne do 2 popoldne veliko deža sneg in dež od 12—2 po noči lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2 —4 popold. spremenljivo lepo in prijetno od 2 — 4 zjutraj mrzlo z dežem sneg in vihar od 4—6 popold. lepo lepo od 4 — 6 zjutraj dež sneg in vihar od 6 —10 zvečer lepo pri severu ali zapadniku, dež pri jugu ali jugozapadniku dež in sneg pri jugu ali zapadniku. od 6—10 dopold. spremenljivo dež pri severo-zapadniku, sneg pri vzhodniku od 10—12 opold. veliko deža mrzlo in mrzel od 10—12 po noči lepo lepo veter Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. leto in zimo; za leto velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo. — Da se na ta ključ more zanašati bolj, kakor na druge koledarje, o tem sem se že več let prepričal. B. I/., župnik. s" .. ,-:_r . " s , ~T \. ~r h i ä Poudelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Zn. Noro leto. Obrez. Gospoda. Makarij, op.; Konkordij, mué. Genovefa, dev.; Anter, p. Tit, škof; Izabela, kralj. £ Telesfor, p. m.; Simeon, stolp. £ Sv. 3 kralji aH razglaS. G. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. 7 Ned. G 8 Pondeljek 9 Torek 10 Sreda 11 Četrtek 12 Petek 13 Sobota 1. po razgl. G. Valentin, Sk. Severin, op.; Erhard, äk. Julijan in Basilisa, muß. Pavel, pu§ß.; Agaton, p. Higin, p. m.; Pavlin, äk. Arkadij, muß.; Ernest, spoz. Hilarij, gk.; Veronika, dev. 4 Ned. G 4. postna (sredp.). Kazimir. a L 5 Pondeljek Friderik (Miroslav), spozn. ^ L 6 Torek Fridolin, op.; Katarina B. x [ 7 Sreda Tomaž Akv., ud.; Perpetva, s£ 8 Četrtek Janez od Boga, spoznov. 5C 9 Petek Frančiška, vd.; Pacijin, uč. «V ' 10 Sobota 40 imičencev; Kaj, m. f Judje hočejo Jezusa kamenjati. Jan. 8. L 11 Ned. G 5. postna (tiha). Heraklij. L 12 Pondeljek Gregorij, p. (Božje glave.) [ 13 Torek Rozina, vd.; Evfrazija, dev. H 14 Sreda Matilda, kr.; Evtihij, muč. ff [ 15 Četrtek Longin. m.; Felioita, d. m. hk 16 Petek Mar. Dev. 7 žal.; Heribert, šk. > 17 Sobota Jedert, dev.; Agrikola, šk. Jezus časti to jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. [ 18 Ned. G 6. postna (cvetna). Ciril .Ter. rf L 19 Pondelj. Jožef, ženin De?. Mar. f 20 Torek Patricij, škof; Nioetas. P 21 Sreda Benedikt, op.; Serapijon, šk. f 22 Četrtek t Vel. četrtek. Oktavijan. A t 23 Petek f Vel. petek. Viktorijan, m. A i 24 Sobota f Vel- sobota. Gabrijel. fg P Jezus vstane od smrti. Mark. 16. f 25 Ned. G Velika noč ali vstaj. Gosp.<* P 26 Pondelj. Velikonočni pond. Emanuel. Je P 27 Torek Rupert, šk.; Evtropij. j* > 28 Sreda Janez, pušč.; Ksist, p. fp k 29 Četrtek Ciril, šk. Avgusta, m. I , 30 Petek Kvirin, m.; Angelika, vd. & , 31 Sobota Amos, p.; Modest, šk._«i 1 lamini spremeni. ' • Mlaj 7. dne ob treh 24 min. popoldne. ' i Prvi krajec 14. dne ob sedmih 33 min. zvečer. > ® Sčep ali polna luna 21. dne ob treh 17 min. popoldne. , C Zadnji krajec 29. dne ob devetih 33 min. zjutraj. Zapisnik Nebeško znamenje. Solnce stopi 20. dne v znamenje ovna. Začetek spomladi 20. dne ob štirih 5 min zvečer. Noč in dan jednako dolga. Dan vzraste za 1 uro 46 min * * * * * * * * * **** ** *+* * *+* * * » * ** * ** Godovi in nedeljski evangeliji Zn. Zapisnik Dnevi Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 20. T NedTU 1. povelik. (bela). Hugon, šk. 2 Pondeljek Frančišek Pavi., op.; Apijan, m. 3 Torek Rihard, šk.; Irena, m. 4 Sreda Izidor, škof; Rozamila. 5 Četrtek Vincencij Fer., sp.; Julijana. , 6 Petek Sikst, p.; Celestin, p. i 7 Sobota Herman J., sp.; Eberhart, pušč. , Jezus se imenuje dobrega pastirja. Jan. 10. Ned. O 2. povelik. Dioniz, šk. Pondeljek Marija Kleofa; Demeter, m. Torek Ecehijel, pr.; Antonij, m. Sreda Leon Vel., p.; Betina, dev. Četrtek Saba, muč.; Julij, p. Petek Hermenegild, m.; Justin, m. Sobota Lambert, šk.; Tiburcij, m. Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. Ned. G 3. povelik. Varstvo sv. Jožefa. Pondeljek Turibij, šk.; Kalist, m. Torek Anicet, m.; Rudolf, m. Sreda Apolonij, m.; Elevterij, šk. Četrtek Leon IX., p.; Ema, vd. Petek Marcelin, škof; Sulpicij, m. Sobota Anzelm, škof; Bruno, spozn. Jezus obeta učencem sv. Duha. Jan. 16. Ned. G 4. povelik. Šotor in Kaj. Pondeljek Adalbert (Vojteh), šk.; Jurij, m. Torek Jurij, muč.; Bona, m. Sreda Marko, evangelist. Četrtek Klet, p.; Marcelin, p. Petek Peregrin, duh.; Anastazij, p. Sobota Vital, m.; Pavel od križa, sp. Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. 29 Ned. O 5. povelik. Peter, muč. 30 Pondeljek Katarina Sienska. (Križevo.) I.ii■>iiii »premeni. • Mlaj 6. dne ob petih 5 min. zjutraj, j Prvi krajec 13. dne ob jednej 38 min. po polnoči. ® Ščep ali polna luna 20. dne ob štirih 7 min. zjutraj. C Zadnji krajec 28. dne ob štirih 26 min. zjutraj. Nebeško znamenje. Solnce stopi 19. dne v znamenje bika. Dan vzraste za 1 uro 35 min. Dnevi j Godovi in nedeljski evangeliji | Zn Torek Filip in Jakob, ap. 1 s Sreda Žiga (Sigrn.); Atanazij. /Knževo- ^ Četrtek Kristusov vneboliod. Jf Petek Florijan (Cvetko), m.; Monika. ; Sobota Pij v., pap.; Gothard, šk. . mr" Jezus govori o pričevanju sv. Duha. Jan. 15. in 16. 6 Ned. G 7 Pondeljek 8 Torek 9 Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobota 6. povelik. Janez evang. Stanislav, šk. m.; Gizela. Prikazen Mihaela, arhangelja. Gregor Nae., šk., cerkv. uč. Izidor, sp.; Antonin, šk. Mamert, škof; Gandolf, op. f Pankracij, m.; Epifanij, šk. mf M H •m ve Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14. 13 Ned. G 14 Poiidelj. 15 Torek 16 Sreda 17 Četrtek 18 Petek 19 Sobota Binkošti. Prihod sv. Duha. Binkoštni pond. Bonifacij. Sofija, m.; Hilarij, op. t Kvatre. Janez Nep., m. Paškal, spozn.; Ubald, škof. t Kvatre. Feliks (Srečko), t Kvatre. Celestin, papež. Meni je vsa oblast dana. Mat. 28. 20 Ned. G 21 Pondeljek 24} Torek 23 Sreda 24 Četrtek 25 Petek 26 Sobota 1. pobink. Sv. Trojica. Valens, m.; Feliks Kant. Helena, dev.; Julija, dev. Deziderij, šk.; Andrej Bob. Sv. Rešuje telo. Mar. Dev. p. Urban (Vrban), papež. Filip Ner., sp.; Avguštin, šk. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 27 28 29 30 31 Ned. O Pondeljek Torek Sreda Četrtek 2. pobink. Magdalena P., d. German, šk.; Viljem Ak. Maksim, škof; Feliks I., p. Ferdinand, kr.; Feliks L., p. Angela M., dev.; Kaneijan s tov. Zapisnik. Lunini spremeni. Mlaj 5. dne ob treh 47 min. popoldne. Prvi krajec 12. dne ob sedmih 26 min. zjutraj. Sčep ali polna luna 19. dne ob petih 48 min. zvečer. Zadnji krajec 27. dne ob devetih 10 min. zvečer. Nebeško znamenje. Solnce stopi 20. dne v znamenje dvoj čekov. Dan vzraste za 1 uro 15 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zn. Srce Jezusovo; Gracijana. Erazem, škof; Gvido, škof. <*r» Zapisnik, 1 Petek 2 Sobota Prilika o zgubljeni ovci. Luk. 15. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobink. Klotilda, kralj Kvirin, šk.; Optat, šk. Bonifacij (Dobromil), šk. Norbert, šk.; Bertrand, šk. Robert, op.; Sabinijan, m. Medard, škof; Maksim, šk. Primož in Felicijan, mué. O velikem ribjem vlaku. Luk. 5. 4. pobink. Marjeta, kr. Barnaba, apost.; Marcijan, m. Janez Fak., sp.; Onufrij, pušč. Anton Padov., spozn. Bazilij, škof; Elizej, pr. Vid, Modest in tovariši. Franc Eegij, sp.; Beno, šk. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 5. pobink. Adolf, škof. Marka in Marcelijan, muč. Gervazij in Protazij, muč. Silverij, p.; Florentina, dev. Alojzij, spozn.; Alban, šk. Pavlin, škof; Ahacij, m. Eberhard, škof; Cenon, škof. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. 6. pobink. Janez Krstnik. Prosper, šk.; Viljem, op. Janez in Pavel, m.; Rudolf, šk. Hema, vd.; Vladislav, kr. f Leon II., papež; Irenej, sp. Peter in Pavel, apostola. Spomin Pavla, apostola. 24 Ned. G 25 Pondeljek 26 Torek 27 Sreda 28 Četrtek 29 Petek 30 Sobota Nebeško znamenje. Solnce stopi 21. dne v znamenje raka. Začetek poletja 21. dne ob dvanajstih 2 m. o poldne. Najdaljši dan in najkrajša noč. Dan vzraste do 21. dne za 17 min. in se zopet skrči do konca meseca za 1 min. !Lunini spremeni. • Mlaj 4. dne ob dvanajstih 2 min. o polnoči. J Prvi krajec 10. dne ob dveh 20 min. popoldne. ® Ščep ali polna luna 18. dne ob osmih 12 min. zjutraj, C Zadnji krajec 26. dne ob enajstih 8 min. o poldne, O lažnjivih prerokih. Mat. 7. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobink. Teobald, pušč. Obisk. Marije Dev.; Oton, šk. Helijodor, škof; Bertram, šk. Urh, škof; Berta, dev. Ciril in Metod, škofa. Izajija, prerok; Goar, spozn. Vilibald, šk.; Benedikt IX., p. O krivičnem hišniku. Luk. 16. Ned. G 8. pobink. Elizabeta, kralj. Pondeljek Anatolija, dev.; Ciril, šk. m. Torek Amalija, dev.; Felicita s 7 sin. Sreda Pij I., p.; Veronika, dev. Četrtek Mohor in Fortunat, mué. Petek Anaklet, p.; Evgenij, šk. m. Sobota Bonaventura, šk. uč.; Kamil. Jezus se nad Jeruzalemom joka. Luk. 19. 9. pobink. Henrik I., ces. Marija škapul.; Favst, m. Aleš, sp.; Marcelina, dev. Friderik (Miroslav), škof. Vincenc Pavi., sp.; Avrelija. Marjeta, d. m.; Elija, prerok. Danijel, prerok; Olga, vojv. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota O farizeju in čolnarju. Luk. 18. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10. pobink. Mar. Magdalena. Liborij, šk.; Apolinar, šk. Kristina, dev. m.; Roman, m. Jakob, apostelj; Krištof, m. Ana, mati Marije Device. Pantaleon, m.; Natalija, m. Inocencij, papež; Viktor, p. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. H Ned. G 11. pobink. Marta, dev. Pondeljek Abdon in Senen, muč. Torek Ignacij (Ognjeslav) Loj., sp. lunini spremeni. • Mlaj 3. dne ob šestih 51 min. zjutraj. J Prvi krajec 9. dne ob enajstih 20 min. zvečer. ' © Sčep ali polna luna 17. dne ob enajstih 8 min. zvečer. I C Zadnji krajec 25. dne ob desetih 12 min. zvečer. Zapisnik Nebeško znamenje. Solnce stopi 22. dne v znamenja leva. Začetek pasjih dnij. Dan se skrči za 58 min. .^t'k.'k.'h "fcjfc Dnevi Zapisnik Vezi Petra, ap.; Makab. bratje. Alfonz L., sp.; (Porcijunk.) Najdba sv. Štefana; Lidija, vd. Dominik, spozn.; Aristarh, sp. Sreda Četrtek Petek Sobota O usmiljenem Samaritanu. Luk. 10. 12. pobink. Marija D. snež. Gospodova spremenitev na gori. Kajetan, sp.; Donat, šk. m. Cirijak, Larg in Smaragd, m. Roman, m.; Domieijan, šk. Lavrenoij, m.; Hugon, šk. Suzana, dev.; Filomena, d. m. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Jezus ozdravi deset gobavih. Luk. 17. 13. pobink. Klara, dev. Hipolit in Kasijan, muč. t Evzebij, sp.; Anastazija, dev. Vel. gosp. Vnebovz. M. D. Rok, sp.; Hijaoint, duh. Liberat, m.; Benedikta, op. Helena, cesarica; Agapit, m. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Jezus razlaga božjo previdnost. Mat. 6. Ned. G 14. pobink. Joahim, oče M. D. Pondeljek Bernard, op., c. uč.; Štefan, kr. Torek Ivana Frančiška, vd.; Adolf. Sreda Timotej, muč.; Hipolit, šk. Četrtek Filip Ben., spozn.; Bogovoljka. Petek Jarnej, apost.; Ptolomej, šk. Sobota Ludovik (Ljudevit), kralj. Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. Ned. G 15. pobink. Srce Marijino. Pondeljek Jožef Kal., spozn.; Natalija. Torek Avguštin, šk.; Adelinda, op. Sreda Obglav. Janeza Krstnika. Četrtek Roza Lim., dev.; Hermet, m. Petek Rajmund, sp.; Izabela, dev. Lunini spremeni. • Mlaj 1. dne 'ob jednej 30 min. popoldne. t Prvi krajec 8. dne od enajstih 11 min. dopoldne. © Ščep ali polna luna 16. dne ob dveh 22 min. popoldne, t Zadnji krajec 24. dne ob šestih 45 min. popoldne, 9 Mlaj 30. dne ob devetih 10 min. zvečer. Nebeško znamenje. Solnee stopi 22. dne v znamenje device in je konec pasjih dnij. Dan se skrči za 1 uro 33 min. Kimovec Dnevi \ Godovi in nedeljski evangeliji \Zn. 11 Sobota . | Egidij, op.; Verena, d. m. j rh Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. Zapisnik, Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. pobink. Ang-eljska. Evfemija in tov., dev. muc. Kozalija, dev.; Ida, grof. Lavrencij J., šk.; Viktorin, šk. Hermogen, muč.; Petronij. Albin (Zoran), šk.; Regina, d. m. Rojstvo Marij, ali Mali Šm. O največji zapovedi. Mat. 22. Ned. G 17. pobink. Ime Marije. Pondeljek Nikolaj Tol., sp.; Pulherija, kr. Torek Prot in Hijacint, muč. Sreda Maeedonij, škof; Tobija. Četrtek Virgilij, m.; Amijat (Ljubivoj). Petek Povišanje sv. križa; Notburga. Sobota Nikodem, m.; Evfemija, m. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. f 16 Ned. G 18. pobink. Ljudmila, vd. W 17 Pondeljek Lamberfc, šk. m.; Hildegard. ni? 18 Torek Tomaž Vil., šk.; Metodij, šk. **» ? 19 Sreda f Kvatre. Januarij, šk. m. t? t 20 Četrtek Evstahij, m.; Suzana, d. m. ti L 21 Petek f Kvatre. Matevž, apost. M [ 22 Sobota f Kvatre. Mavricij, muč. ffr ? Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22. [ 23 Ned. G 19. pobink. Tekla, dev. m. ? 24 Pondeljek Marija D. reš. ujetn.; Gerhard. H£ b 25 Torek Kleofa, sp.; Firmin, šk. rt L 26 Sreda Justina, d. m.; Ciprijan,.m. [ 27 Četrtek Kozma in Damijan, muč. j > 28 Petek Venčeslav, kr.; Marcijal, m. ' 29 Sobota Mihael, arh.; Timeon, šk. ¡h t Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4. , 30 | Ned. G | 20. poMnk. Hieronim, sp. | A_ lamini spremeni. J) Prvi krajec 7. dne ob dveh 8 min. zjutraj. ' © Sčep ali polna luna 15. dne ob petih 27 min. zvečer. > £ Zadnji krajec 22. dne ob jednej 37 min. popoldne. > • Mlaj 29. dne ob šestih 40 min. zjutraj. Nebeško znamenje. Solnce' stopi 23. dne v znamenje tehtnice (vage). Začetek jeseni 23. dne ob dveh 32 min. zjutraj. Noč in dan jednako dolga. Dan se skrči za 1 uro 42 min. Vinotok Godovi in nedeljski evangeliji Dnevi Zapisnik, Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Eemigij, šk.; Areta, mué. Leodegar, šk.; Teofil, sp. Kandid, m.; Evald, m. Frančišek (Franjo) Seraf. Placid in tov., m.; Gala, vd. Brunon, op.; Fida, muč. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18, Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobink. Rožnega venca. Brigita, vd.; Simeon, spozn. Dionizij, šk. m.; Abraham. Frančišek Borg., spozn. Nikazij, škof; Emilijan. Maksimilijan, škof in muč. Edvard, kralj; Koloman, m. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22. Ned. G 22. pobink. Kalist, p. Pondeljek Terezija, dev.; Brunon, šk. Torek Gal, op.; Maksima, dev. Sreda Hedviga, kr.; Viktor, škof. Četrtek Luka, evang.; Asklepijad. Petek Peter Alk., sp.; Etbin, op. Sobota Vital, škof; Felicijan, šk. m. Jezus obudi Jairovo hčer. Mat. 9. 21 Ned. G 23. pobink. Posveč. cerkev. 22 Pondeljek Kordula, d. m.; Šaloma. 23 Torek Janez Kap., sp.; Etbin, op. 24 Sreda Rafael, arh.; Everget, šk. 25 Četrtek Krišpin, m.; Bonifacij, pap. 26 Petek Evarist, p. m.; Lucijan in Marc. 27 Sobota Sabina, m.; Frumencij, šk. Jezus ozdravi gobavca. Mat. 8. 28 Ned. G 24. pobink. Simon in Juda. 29 Pondeljek Narcis, šk.; Hijacint, m. 30 Torek Klavdij, muč.; Marcel, m. 31 Sreda f Volfgang (Volbenk), škof. Lunini spremeni. J Prvi krajec 6. dne ob osmih 6 min. zvečer. ® Ščep ali polna luna 14. dne ob sedmih 46 min. zvečer. C Zadnji krajec 21. dne ob osmih 1 min. zvečer. • Mlaj 28. dne ob sedmih 3 min. zvečer. Nebeško znamenje. Solnce stopi 23. dne v znamenje škorpijona. Dan se skrči za 1 uro 40 min. Dnevi Guduvi in nedeljski evangeliji Zn. Zapisnik, 1 Četrtek God vseh svetnikov. t 2 Petek Vseh vernih duš; Just, m. 4X 3 Sobota Hubert, škof; Ita, grof. Jezus pomiri vihar na morju. Mat. 8. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 25. pobink. Karol Boromej. Caharija, oče Jan. K.; Emerik. Lenart, op.; Sever, šk. m. Engelbert, šk.; Prosdoeim, šk. Bogomir (Gottfried), škof. Božidar, m.; Orest, m. Andrej Avelin., spozn. O dobrem semenu in 11 Ned. U 26. pobink. Martin, šk. 12 Pondeljek Martin, p. m.; Livin, šk. m. 13 Torek Stanislav Kostka, spozn. t? 14 Sreda Serapijon, m.; Klementin, m. ffr 15 Četrtek Leopold, vojv.; Jedert, dev. 16 Petek Edmund, škof; Otmar, op. -K 17 Sobota Gregorij, škof; Hugon, šk. -m Prilika o gorčičnem semenu in kvasu. Mat. 13. 18 Ned. G 27. pobink. Odon, op. m? 19 Pondeljek Elizabeta, kr.; Poncijan, p. m. «f 20 Torek Feliks Val., sp.; Edmund, kr. 21 Sreda Darov. Mar. D.; Kolumban, op. 22 Četrtek Cecilija, d. m.; Maver, m. A 23 Petek Klemen, p. m.; Felicita, m. rh 24 Sobota Janez od križa, spozn. j*j O razdejanju Jeruzalema in o sodbi. Mat. 24. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek 28. pobink. Katarina, d. m. Konrad, šk.; Peter, šk. m. Virgil, škof; Ahacij, šk. Eberhart, škof; Sosten, muč. Saturnin, m.; Filomen, m. Andrej, apost.; Justina, dev. Iiuiiiui spremeni. t Prvi krajec 5. dne ob štirih 21 min. zvečer. ® Ščep ali polna luna 13. dne ob osmih 55 min. zjutraj, t Zadnji krajec 20. dne ob treh 14 min. zjutraj. • Mlaj 27. dne ob desetih — min. zjutraj. Nebeško znamenje. Solnce stopi 22. dne v znamenje strelca. Dan se skrči za 1 uro 18 min. mmm Zapisnik, ? Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zri f 1 I Sobota I Eligij, škof; Natalija. 1 q f 0 poslednji sodbi. Luk. '21_____ [ '2 Ned. 0 1. adventna. Bibijana, m. 4 [ 3 Pondeljek Frančišek Ksaver., spozn. A f 4 Torek Barbara, d. m.; Peter Zlat. P 5 Sreda Saba, opat; Krispin, mué. S \ 6 Četrtek Miklavž (Nikolaj), škof. S. L 7 Petek f Ambrozij, škof; Agaton, m. C 8 Sobota Preč. spočetje Dev. Marije. l Janez Krstnik v ječi. Mat. 11._ l 9 Ned. G 2Tadventua. Sir, šk. #f» L 10 Pondeljek Evlalija, m.; Melhijad, p. m. f 11 Torek Damaz, pap.; Tason, op. M [ 12 Sreda Sinezij, mué.; Kolumb, sp. ft [ 13 Četrtek Lucija, d. m.; Otilija. ? 14 Petek Spiridijon, škof; Nikazij, šk. > 15 Sobota Jarnej, škof; Kristina, dev. «< » Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. ' 16 Ned. G 3. adventna. Albina (Zorka). rt > 17 Pondeljek Lazar, šk.; Berta. i 18 Torek Gracijan, škof; Desiderat. 1-" , 19 Sreda f Kvatre. Nemezij, mué. ^ , 20 Četrtek' Liberat, m.; Kristijan, šk. rh [ 21 Petek f Kvatre. Tomaž, apostol, ih ' 22 Sobota f Kvatre. Demetrij, m. f Janez Krstnik poklican v prerokovanje. Luk. 3. 4. adventna. Viktorija, d. t Adam in Eva; Hermina. Božič. Rojstvo Gospodovo, Štefan, muč.; Dijonizij. Janez, evang.; Fabijola, v. Nedolžni otročiči; Kastor. Tomaž, škof; David, kralj. Ned. G Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Simeon in Ana oznanujeta Gospoda. Luk._2. 30 Ned. G Ned. pred nov. let. Nicefor. 31 Pondeljek Silvester, p.; Pavlina, m. Nebeško znamenje. Solnce stopi 21. dne v znamenje kozla. Začetek zime 21. dne ob devetih 3 min. zvečer. Najkračji dan in najdaljša noč. Dan se skrči do 21. za 19 min. in zopet vzraste do konca meseca za 5 min. liiiniiii spremeni. J Prvi krajec 5. dne ob jednej 21 min. popoldne. © Ščep ali polna luna 12. dne ob osmih 51 min. zvečer. C Zadnji krajec 19. dne ob dvanajstih 21 min. popoldne. • Mlaj 27. dne ob treh 25 min. zjutraj. ¥ * TTtttfttff * Víf + TT ¥ ttTTTT» ¥ TttTTITVTTrffrTTTtH')' ¥ ¥ Imenik častitih p. n. udov družbe sv. Mohorja leta 1893. Zavetnik: Milostljivi visokočastiti gospod gospod Jožef Kahn, knez in škof Krški, doktor bogoslovja itd. itd. itd. I. Goriška nadškofija. 1. Dekanija Bovec. Dekan, poverjenik: Ilovar Frane, dekan v Bovcu. Bovec. Ilovar Fr., dekan (2 izt.); Klopčič Fr., kaplan; Dukič Fr., c. kr. sodnik; Šubic Greg., C. kr. kontr.; Asoli Ant., e. kr. kane.; Sorč Al., e. kr. pošt.; Mišic Ant., e. kr. telegr.; Mlekuš Tom., e. kr. cestni nadz.; Narodna čitalnica; Bratina Krist., nadučitelj; Bogataj Fr., učit.; Hoban Fr., učit. v p.; Šulin Ant., župan; Namlih Iv., obč. si.; USeničnik Urban; Čopi And., cerk.; Cuder Ant.; Durjava Ant., kroj.; Fon Fr., kov.; Hrovat Iv., Kavs Jan., Klavora Andr., Klavora Jož., Klavora Miha, Komae Ant., Kenda J., Kravanja Matija; Mihelič Andr., Mihelič Iv., miz.; Mlekuž Fr., Mlekuž Mat., Muznik Jož., Novinec Anton, Pečenko Dan., Pire Mat., Rustija Jož., Sorč And., Šolar Anton, Šulin Jan., Wagentrutz Ana-, Mlekuš Ana, učit.; Čopi Ana, Domenih Ter., Fon Eliza, Gregorič Joz., Huber Ana, Ivančič Ana, Jonko Ter., Kenda Marj., Komae Joz., Komae Mar., Kravanja Katar., Kravanja Marija, Kutin Ana, Kutin Katar., Mihelič Ana, Mlekuž Ana, Mlekuž Joz. (23), Mlekuž Joz., Mlekuž Kat., Mlekuž Mar., Ostan Amal., Ostan Eliza, Ostan Marija, Piusi Katar., Pleško Ana, Sorč Eliza, Sorč Miroslava, Skočir Ter., Straussgitel Roz., Strguljec Kat., Šulin Alojzija, Šulin Kat., Valentinčič Roz., Domenih Ana. — Dvor. Mrakič And., Kavs Mar., Kenda Joz., Kenda Marija, Komae Mar., Komae Mar., Mišic Anton., Mišic Mar. — Koritnica-Kal. Mlekuž And., Mlekuž A., Mlekuž Jož., Komae Jak., Kravanja Ter., Mlekuž Kat., Mlekuž Kristina. — Plnžna. Kenda Jož., Mihelič A., Furlan Krist., Furlan Mar., Mlekuž Marija. (P. Bovec.) 96 Soča. Perinčič Karol, kurat; Miklavič Franc, učit.; Domevščik Jož., župan; Flajs And., c. k. pošt.; Kravanja Ant., e. k. žend. v p.; Kravanja Jan., Zorč Mat., eerkv. ključ.; Flajs Jož., eerkv.; Perinčič Ana, uč. ročn. del; Komae Ter., ufi. čipk. v p.; Flajs Jož., Flajs Ter., Flajs Urh, Hoznar Peter, Hrovat Janez, Kašea Mar., Kavs Fr., Kavs Jan., Kavs Joz., Klavora Miha, Komae Ant., Kravanja Ant., Kravanja Jožefa, Kravanja Kat., Zorč Jožef. (P. Soča pri Bovcu.) 25 Trenta. Kragelj Val., vikar (2 izt.); Zorč J., Gruden Jož., Cudar Liza, Cudar Ant., Tožbar Anton. (P. Soča pri Bovcu.) 7 Cez-Soča. Štrukelj Miha, vikar; Bizjak J., Čopi Ant., ključ.; Domineo Mar.; Klavora F., cerk.; Komae Jož., kroj.; Furlan Marta, Zornik Ter., Vulč Kat., Šuler Jož., Zornik Liza, Gasperčič Liza, Bizjak Ana, Bizjak Tom., Klavora Joz., Komae Mar., Bizjak Joz., Zornik Mar., Hrovat Mar., Zornik Ter., Bizjak Ter., Kenda Ana, Klavora Mar., Bertl Liza, Hrovat Ana, Kravanja Franca, Komae Mar., Vulč M., Kenda Ana, Komae Hel., Klavora Fr., Kavs Katar., Bizjak Ana, Zornik Miha, Mrakič Mar., Mlekuž Alojz., Kavs Alojz., Vulč Rozalija. (P. Bovec.) 38 Log. Slokar Ant., vikar; Kravanja Iv., Likar Jan., Vencelj Ant., Kovačič Ant., Črnota A., Štrukelj Jan., Črnota Miha, Vencelj Gašp., Črnota Joz., Črnota Mar., Štrukelj Kat., Štrukelj Agata, Črnota A., Valas Mar., Črnota Eliza, Črnota Joz., Mavrič Mar., Marka Eliza, Mlekuž Eliza, Kuk Ant., Štrukelj Ana. (P. Log pri Bovcu.) 22 Srpenica. KurinfiičJan., vikar (2 izt.); Rukin Jan., župnik v Reziji; Fajgelj Dan., nadučit.; Hrast Jož., učit. roč. del; Trebše Jož., tajnik; Žagar Jožef, krčm.; Knez Jan., Knez Jan., Melihen Ant., kmetje; Logar Mar., Trebše Kat., Trebše Mar., Logar Marija, Kranjec Ana, Knez Tereza, Braz Mar., Žagar Katar., Lazar Liza, Trebše Kat., Rot Ana, Berginec Terez., Trebše Mar., Hrovat Mar., kmetice; Knez Ant., dij.; Opomba, častiti farni poverjeniki so razprto, dosmrtni družbeniki pa z ležečimi črkami natisneni. Na koncu družnikov vsake fare smo ime dotične pošte v oklepih pristavili. TJred. Kol«dar 1894. 2 18 & o r i Žagar Tom., Žagar Fr., Rot Fr., godci; Hrovat Joz., kmet.; Berginec Arhang., Ost.an Ter., Trebše Marija, Muznik Ter., Trebše Liza, krčm.; Trebše A., Hrovat Ant., miz.; Braz Ant., Braz Ant., Trebše Jan., fantje; Mandot Katar., Trebše Liza, Lazar Matilda, Melihen Mar., Knez Mar., Knez Mar., Knez Mar., Knez Milka, Trebše Liza, Hrovat Liza, Mlekuž Alb., Knez Mar., Fon Kat., dekleta; Lazar Kat., Berginec Ana, Trebše Mar., kmet.; Krohnje Alb., ud. — Zaga. Žagar Ferd., župan; Žagar Fr., pos.;vHrovat Ant., kov.; Rot Ant., krem.; Berginec Ant., Žagar And., Rot And., godci; Komel Anica, uč.; Žagar And., Žagar And., Rot Fr., kroj.; Šekelj Ferd., Žagar Jan., Rot Janez, Berginec Jan., Rot J., fantje; Žagar Jan., kmet; Pičulin And., zidar; Rot Kat., Rot Mar., Berginec Mar., Berginec Ana, Žagar Liza, Rot Liza, Rot Marija, Žagar Liza, Žagar Kat., Žagar Kat., Žagar Kat., dekleta; RotKr., Žagar Kat., Rot Ana, Kavs Ana, Šulin Marija, Šulin Liza, Žagar Liza, Šulin Katar., Rot Liza, Rot Marg., kmet.; Žagar Mar., krčm.; Rot Kat., Melihen Marija, Marija di Pieri, kmet.; Sukalija Franca, Rot Katar., Kutin Liza, dekl.; Sukalija And., fant. — Log-Cez-Soča. Berginec Ant., mlin.; Melihen Jan., Berginec Jan., kmeta; Berginec Neža, Melihen Liza, Koren T., Berginec Liza, dekl.; Kranjec Anton, fant; Berginec Eliz., Berginec Mar., Velikonja Joz., Melihen Marija, Melihen Liza, Melihen Lena, Melihen Mar., Hrovat Kat., Kovač Ana, Berginec Mar., Berginec Mar., Braz Katarina. (P. Srpeniea.) 123 Število družnikov: 2 dosmrt. 309 letnih. 2. Dekanija Oirkno. Dek. poverj.: Kosec Jož., farni oskrbnik v Cirknem. Cirkno. Kosec Jož., farni oskrb.; Shejbal J., kaplan; Tušar Jak., župan; Podobnik Peter, poštar; Wagentrutz Joz., Brelih Avg., Pirih Ant., Plemelj J., Dežela And., Flander BI., Sedej Moh., Narodna čitalnica, Jurman Kat., Čerin Mar., Kosmač N., Prebel Fr., Primožič Franc,' Štrukelj Alojz., Peternel Marj., Špik Fr., Peternel Jakob, Jereb Luka, Prezelj Ivan, Močnik Miha, Eržen Mar., Tušar Ant., Respet Janez, Obed Iv., Šinkovec Jak., Bizjak Marija, Tušar Jožef, Kosmač Iv., Selak Marj., Selak Urša, Hadolin Blaž, Kosmač Jera, Stuein Jera, Bevk Val., Podobnik Reza, Primožič Jurij, Kobal And., Kobal Eliza, Hadolin Fr., Hadolin Jan., Peternel Jož., Tavš Jak., Bevk Frane, Močnik Anton., Kumar Ivan, Močnik Marj., Zlatoper Jan., Jeram Ant., Hvala Fr., Sedej Tom., Gantar A., Sedej Ant., Pagon Leop., Kacin Mart., Lahajnar A., Mlakar And., Kosmač Mica, Rink BI., Mlakar Jern., Moškat Mar., Bevk Pet., Jeram And., Gosar Anton, Selak And., Obed Fr.. Jeram Marija, Kranjec Luka, Močnik Ivan, Kranjec Val., Kavčič Roz., Erjavec M., Kokelj Mat., Jeram Jan., Lipovžič Ana, Klavžar Pet., Peternel Mar., Mavri Roz., Jeram Ant., Vojska Jan., Rojic Marj., Pagon Fr., Platiše Jak., Stuein Franc, Fortunat Peter, Tavš Jan., Jereb Fr., Purgar Ivan, čefarin Ant., Ambrožič Ter., Selak Miha, Jereb Jož., Mavri Val., Škvarča Iv., Podobnik Kat., Božič Mat., Mauri Karo), Papadopoli Nik., pl. Lindemann Aleks., Bevk Pet., Tušar Fr. — Poljice. Stravs Jak., Ples-ničar Mir., Makuc Marj., Obed Pet., Laharnar Janez, Klemenčič Jož., Makuc Joz., Laharnar Lucija, Kacin Neža, Matuc Jož., Gruden Lud., Makuc Marj. (P. Cirkno.) 116 Bukovo. Sitar Fr., župn.; Brišar J., Poljanec Marija, Čeljk Luc., Feltrin Jan., Hvala Jan., Močnik Š k a Mar., Franko Ant., Golob Jan., Brišar Fr., Podobnik Fr., Koder Pet., Belk Jan., Laharnar Francka, Seliak Mar., Močnik Ter., Obid Jak., Mlakar Mar., Gruden Jern., Mavri Pavel, Močnik Dom., Mlakar J., Razpet Jak., Božič Mar., Špik Miha, Cufar Mar. (P. Cirkno.) 20 Jageršce. Pipan Fr., duh. oskrb.; Kacin J., podžupan; Tušar Kat., Tušar Gašp. z ženo, Carlijeva družina, Kacin Jož., Močnik Urša, Kacin A., Svetičič Jan., Kacin Jož., Tušar Alojz., Vončina Jan., Kacin Andrej. (P. Cirkno.) 13 Novake, čer v Fr., vikar (2 izt.); Verčič Jan., org.; Florijančič Pet., Peternel Fr. (26), Respet Jož., Lahajnar Jern., Mohorič Jern. z druž., Primožič Ant. (24), Peternel Jož. (1), Peternel Jož. (7), Čemažar J., Torkar Ant., Bevk Jern., Špik Luka, Peternel Janez; Kokelj Štef., miz.: Fröhlich Fr., Fröhlich J., Hadalin Miha, Obed Ant., Prezelj Jož., Mlakar Jem.; Burgar Ant,, urar; Peternel Jak. (34), Peternel Jakob (39), Peternel Fr. (26), Brie-Jan., Florijančič Jan., Bizijak Miha, Eržen Fr., Bevk Fr., Gatej Miha, Mohorič Fl., Primožič Ant. (6), Valentinčič Lenka, Peternel Urša, Jemec Jerica, Prezelj Kat., Fröhlich Mar., Bevk Mar., Rojic Marij., Peternel Neža (1), Peternel Neža (10), Rojic Mar., Štucin Urša, Flander Mar.. Bizijak Mar., Mlakar Mar., Jemec Marij., Peternel Marijana, Rink Urša, Koblar Marij., Lisijak Mar. (P. Cirkno.) 54 Šebrelje. Kokošar Jan., župnik; Farna knjižnica, Božič Jan., Černilogar And. z dr., Hvala Ant., Klemenčič Jak., Lapanja Jurij, Medved J., Paglavec Fr., Pagon Jož. z dr., Podobnik Jan., Pavšič Janez, Rejc Andr., Rjaveč Jan., Škvarča Fr., Vojska Jakob, Vončina And., Vončina Franc, Vončina Mat., možje; Carli Mar. z dr., Kokošar Mar., Ozebek Mar., Pavšič Ter. z druž., žene; Kogej Iv., Lapanja Jak., Lapanja Jož., Vončina Jan. z dr., Makuc Jan., fantje; Brelih Terez., Jereb Mar., Matuč Mar., Mlakar Marija, dekl.; Debeljak Neža, Poljak Fr., Rejc Ant., učenci. (P. Cirkno.) 35 Kavna. Božič Pet., kurat (2 izt.); Kafol Ivan, podžupan; Močnik Tine, Mažgon Lov., Klavžar Ivan, Bevk Pet., Štravs Fr., Respet Štef., Prezelj Fr., Pirih Franca, Kobal Mar., Pirih Neža, Pagon A., Štremfel Ter., Prezelj Ter., Mažgon Jak. (P. Cirkno.) 17 Orehek. Razpet Fr., vikarij (2 izt.); Mavri I., Razpet Flor., Razpet Fr., Brišar Mart., Gruden Fr., Razpet Iv., Makuc Ant., Fratnik Jož., Mavri Ivana, Škvarča Mar., Čufar Franica, Pagon Ana, Štremfelj Jera, Sedej Mar., Kosmač Roz. (P. Cirkno.) 17 Otalež. Wester Jan., vikar; Gritden Janez-, Trebše And., učit.; Bizjak Val., cerkv.; Tavšič Janez, org.; Kogej Mica, Jereb Fr., Peternel Franca, Kafol Roz., Kacin Mica, Oblak Kat., Reje Fr., Prebel Mica, Liker Neža, Kacin Johana, Magajne Fr., Slabe Ant., Vogrič Jan,, Močnik Roz., Brejc Jak., Mlakar Jakob, Bizjak Kat., Bizjak Luka, Lipužič Pet., Podobnik J., Magajne Mica, Peternel Marij., Kavčič Franca, Bašelj Jan., Liker Roz., Peternel Neža, Rejc Ant., Breje R., Šaul Mica, Močnik Leop., Mlakar Mica, Simonič Jan., Simonič Jože, Bevk Fr., Mlakar Ana, Peternel Franc, Peternel Kat., Magajne Jera, Bogataj Jože, Magajne Marij., Deželja Mica, Magajne Fr., Bevk P., Lapanje Blaž, Liker Pet., Bevk Jan., Liker Luc., Bogataj M., Mlakar Franca, Magajne Fr., Bašelj Fr., Zaje Neža, Bizjak Jera, Lipužič Luc., Božič Andr., Kacin Ivan, Pavšič Pol., Rejc Jan., Brejc Kat., Zaje Anton, Zaje And., Vehar Fr., Podobnik Mica, Tratnik Mat., Eržen Jožef. (P. Idrija.) 70 Število družnikov: 8 dosmrt. 340 letnih. _______________________G o r 3. Dekanija G r ni če. Dekan, poverjenik: Cibič A nt., dekan v Črničah. Črni če. Cibič A nt., dekan; Stubelj Leopold, kapi.; Strnad Fr., naduč.; Fabiani Olga, učit.; Bolko Ana, gospa; Pignatari Iv., Leban Koz., Kosovel Jož., velepos.; Kavs Jož., pošt. odpr.; Kosovel Fr., stroj.; Lojk Tom., ključ.; Leban Fr., mlin., Podgornik Štef., Milost Karla, Brankovič Ant., Slamič Angela, Mavrič Jož., Fišar Pepa, Lozar Fr., Ušaj Iva, Bovcon Mara, Lojk Jož., Faganel Pepa, Rjaveč Amal., Volčič Val., Volčič Iv., Fišar Val., Leban Polda, Batič M., Kosovel Iv., Ambrožič Karol, Lojk Simon, Lojk Anton, Lojk Frana, Kokošar Neža, Volk Andr., Volčič Jože; Ušaj And., ključ.; Košuta Št., podžup.; Bovcon A, velep.; Pršič Ant., Pršič Štef., Ušaj Jož., Kosovel Št., Mavrič Frana, Morel Ant., Kosovel Jož., Slajko Fr., Bovcon Ter., Bovcon Fr.; Cigoj Silv., župan; Cigoj Gregor, ključ.; Cigoj Sim., Cigoj Jož., Cigoj Iv., Cigoj Mal., Cigoj Jože, Rebek Ant., Ušaj Julija, Ličen V., Brecelj Fr., Brecelj Ant., Bovcon Pepa. (P. Črniče.) 63 Batuje. Kosovel Jož., župnik; Bajt Ignacij, učit.; Vetrih Sim., ključ.; Ušaj Ant., Plahuta Ign., Mermolja AL, Koron Ant. (17), Koron Jan., Pišot A., Pišot Jož., Černigoj Ant., Pirjevec Jože, Novak Ant., Berbuč Ant., Mermolja Jože, Kerkoč Ant., Mihelj Fr., Bavčer Jože; Bajt Jož., c. k. fin. vodja; Bavčer Joz., Slamič Olga, Vetrih Franica, Plahuta Franica, Krušič Joz., Bavčer Giz., Pirjevec Matilda, Pečenko Viktor., Slamič Leopolda, Berbuč Amal., Lipovž Jož., Bavčer Jož., Bavčer A., Toplikar Virg., Krušič Fr., Mermolja And., PlahutaJož., Ceket Jožv., Bavčer Ant. (P. Črniče.) 38 Velike Zabije. Šimu c Iv., vikar; Troha Milko, cerk.; Troha Fr., Furlan Fr., Paljk Vinc., Vertovec Ant., Paljk Petrina, Polšak Mar., Paljk Just., Slajko Ivana, Paljk Ter., Benevol Roz., Makovic Avguština, Štokelj Mar., Vertovec Antonija, Štokelj Liza, Troha Marička, Paljk Leopolda, Makovec Mar., Makovec V., Troha Viktor., Štor Roz., Vilkar Zof., Paljk Valentin, Kodrič Feliks, Stokelj Vinc., Furlan Iv., Merku Fr., Bat Vinc., Merku And., Paljk Al., Nusdorfer Ivan. (P. Ajdovščina.) 32 Lokavec. Kerkoč Štef., vikar; Hmeljak Fr., velepos.; Vovk Jar., učit.; Kompara Ant., podžupan; Vidmar Jož., trg.; Slokar Jož., Hmeljak Ant., Soban Ant., obč. odb.; Blažko Mih., zid. mojst.; Novinec A., cerkv.; Šon Krist., obč. tajn.; Kompara Anton, trg. tajn.; Batič Iv., dim. mojst.; Podp. rokod. društvo; Cibej Ern., trg.; Slokar Jož., Čoha Ant., Rastja Mih., čevlj. mojst.; Slokar Krist., kov.; Fornazarič V., del.; Blažko Jan., kroj.; Lokar Tine, miz.; Kovač J., kov. mojst.; Slokar Ant., štac.; Žigon Ant., trgov, pom.; Stegovec Tonca, kmet.; Slokar Andrej, Bolko Polde, Cernigoj Ant., Čermelj Fr., Bevk Ern., Lokar Silv., Batič Fr., Čoha Fr., Pirjevec Jož., Slokar Jože, Kete Fr., Čoha Andr., Batič Jož., Kovač Fr., Kodrič Fr., Kompara Lovr., Soban Jan., Slokar Fr., mlad.; Stibilj Pepa, Kodrič Karla, Krečič Franja, Lokar Mar., Čvek Franja, Bolko Mar., Rebek Krist., Čopič Fil., Kovač Viktor., dekl.; Čibej Jan., Černigoj Jož., Lokar Štef., Kompara Avg., Furlan Vlad., Blažko Mih., Nemec A., Rovtar Jan., učenci; Kovač Avg., Soban Polde, Soban Jan., Slokar Jarn., del.; Soban Fr., Lokar J., Soban BL, Bevk Jan., Kovač Nik., Čopič Fr., pilarji; Lokar And., Vovk Fr., Batagelj Jož., Žigon BL, Čoha Jože, Sežun Mat., Černigoj Fr., Podgornik Pav., Kovač Št., Bavčar Fr., Valič Fr., kmet.; Lokar Fr., krčmar. (P. Ajdovščina.) 84 i j k a. 19 Sempas. Grča Blaž, župnik; Rajar J., naduč.; Leban Henrik, učit.; Kocijančič Karla, učit.; Bralno društvo; CernatičJ., župan; pl. Monari Ant., Bele A., cerk. ključ.; Božič Al., c. k. gozdn.; Štrukelj Štefan, Rijavec Jan., podžup.; Škarabot Fr., Komel J., obč. odb.; Batič Jan., obč. tajn.; Batič Miha, Bolko Anton., velepos.; Saveli Joz., Pelicon Ter., kupč.; Škarabot Jož., cerkv.; Leban Vinc., zid. mojst.; Rijavec Jožef, Humar Fr., Polak Ant., Rijavec Fr., posest.; Mervič Jak., kov.; Komel Mat., miz.; Štrukelj Mart., krčm.; Rijavec Ant., Gleščič Vinc., Leban Jož., Makuc Jož., Remec Fr., Leban Jož., Persič Mat., Humar J., Persič Fr., Gruden Fr., Špacapan Janez, Povsič Prosdocim, Faganel Jož., Faganel Jeler, kmet.; Špacapan Franca, Zivic Ana, krčm.; Podgornik Katra, Cernatič Ivana, Hvalič Kat., Tribušon Mar., Brankovič Ter., Samokec Mar., Špacapan Ernesta, kmetice; Velikonja Anton, Samokec Jož., Mervič Pet., Špacapan Jož., Mervič J., Pavlin Ant., Špacapan Fr., mlad.; Faganel M., Ušaj Franca, Bazilija Joz., dekleta; Humar Jožef, mlad.; Faganel Ter., Fornazarič Joz., Ušaj Joz., kmet.; Špacapan Fr., Špacapan Jan., Štrukelj Fr., Rijavec Ant., Špacapan Ant., Gruden Ant. (P. Šempas.) 70 Sv. Križ. Kodre Iv., župn.; o. Friderik Inglič, gvard.j o. Hermenegild Lebič, vikar; o. Aleksander Mamic; o. Donat Zupančič, spov.; br. Hilarijon Fojkar, Samostan, knjižnica; Trpin Filip, župan; Zora Ivan, naduč.; Kumar Pavi., Vuga Justina, učitelj.; Ljudska šola; Kočevar Joz., duh. v p.; Bat Ana, kuh.; Mrevlje Tom., velep.; Brbuč Ant., pošt.; črnigoj J., knjigov.; Batič Ant., Petrovčič Jož., cerk.; Vovk Jožef, Jerkič And., ključ.; Zgonik Ant., živinozdr.; Poniž J., Vrčon Iv., kroj.; Simonič Jern., Brataševec Jan., Krtelj A., Ipavec Jan., Volk Fr., Cigoj Ant., Hrobat Jož., Bone Jož., Mužina Mat., Batič Št., Kalin Fr., Jerkič Jož., Pavlič Filip, Pečenko Al., Novak Al., Trošt Anton, Kalin Ant., Palek Jan., Brščak Ant., Jerkič Fr., km.; Batič Fr., velepos.; Kalin Leop., pos.; Kočevar Jož., zid. moj.; Kočevar Tom., Tonon Fr., zid.; Rustija I.', miz.; Zgonik Fr., posest.; Štibelj Greg., črevlj.; Lah Št., tov. del.; Hrobat Al., Mrevlje Alb., Tavčar Val., strežn.; Šen Fr., obč. tajn.; Štibelj Fr., trg.; Stopar Fr., krčm.; Špelt A., Brataševec Al., pevca; pl. Lama Adela; Golja Ter., pošt. opr.; Kravos Alojz., Hrobat Mar., Trčič Mar., Marec Marj., Črmelj Marija, Kravos Ana, gospod.; Stopar Mar., Inamo Kat., Krpan Avg., Brataševec Mar., Črnigoj Karol., Grmek Joz., dekl ; Cotič EL, šiv.; Fakuč Karol, Jerkič Al., Šček Franc, Krpan Vinko, Batič Ant., Mihelj Ant., Valič Anton, Kravos Fr., Vrčon Jož., Pavlič Jožef, mlinar. (P. Ajdovščina.) 86 Ajdovščina. Dugulin Iv., župnik; Setničar J., naduč.; Kersnik Leop., učit.; Casagrande A., velep.; Gabrijelčič Miha, c. k. okr. sodnik; Knjižnica okraj, jetnišnice; Favetti K., dav. preg.; Čibej Ana, Jochman Mar., Lokar Marija, gospe; Fajgel Ant., urar; Oblak Mat., mlin.; Valič Pet., miz.; Brenčič Val., živinozd.; Bone Ant., kroj. moj.; Trampuž Bošt., c. k. davk. si.; Marc Jož., mes.; Pintarelli Jan., trg.; Hanzič Mart., fin. straž.; Šeinic Juri, stroj.; Logar Mar., krčmar.; Cigoj Mar., Batič Mar., kmet.; Batič Terez., babica; Lisjak Jan., gost.; Florenini Fr., trg.; Lokar Vekosl., gimn.; Samec Mat., del.; Kr tel Jož., kroj.; Prosen A., Batič Pavel, fanta; Furlan Jan., miz.; Hrovat Jože, cerk.; Furlan Anton., rožar.; Ballogh Ter., Makovec Frid., gospodični; Ferrant Anton., vdova; Nusdorfer Ang., šiv.; Lulik Franca, Furlan Mar., Kovač Jožefa, Batič Franca, Pegan Ter., Štokelj Mar., Bavčer Mar., 20 (J o r i š k a. Štibil Ter., Godina Anton., dekl.; Lulik Jože, strug.; Žigon Fr., Repič Koz., Batič Franca, Makovec Koz., Dolenec Al., Kalin Mar., Petrič Ant., Krmolj Peter, Lulik Ang., Gabršček Vinc., Poniž Fr., Vodopivec E., Pitamec Pavla, Tominec Jož., Lulik Fr., Štokelj Kar. (P. Ajdovščina.) 64 Sv. Tomaž. Poljšak Alf., vikar; Bratina Fr., župan; Volk Fr., org.; Batagelj Ant., Batagelj Jož., Bratina Ant., Bratina Ant., Bratina Fr., Bratina Fr., Bratina Fr., Bratina Ign., Bratina Fr., Bratina Jan., Bratina And., Örnigoj Jan., Örnigoj Ant., Crnigoj J., Örnigoj Jan., Örnigoj Jož., Crnigoj Al., Crnigoj A., Kompara Amalija, Kompara Mar., Kompara Franca, Rustija Luc., Rustija Jan., Valič And., Valič Janez, Valič Marko, Klemenčič And., Klemenčič Fr., Bratina Marij., Bratina Mar., Örnigoj Karola, Makovec Jan., Makovec Leop., Fučka Ant., Zgonik Jož., Žigon Miha, Bufulin Giz., kmet.; Ljudska šola, Bratina Kristijan, Rovtar Jožef. (P. Ajdovščina.) 43 Kamnje. Brezovščik And., župn.; Strancar Jož., kaplan; Šolska knjižnica; Vodopivec J., učit.; Komac Mar., učitelj.; Valič Jož., župan; Rebek Fr., ključ.; Vodopivec Filip, Čermelj Ant., Gerželj Jožef, Batagelj Mat., Rustija Jan., Öermelj Jož., Vodopivec Ant., kmetje; Kerkoč Fr., žel. čuv.; Vodopivec Jan., trg.; Besednjak Fr., km. fant; Vodopivec Hil., kov.; Batagelj Jož., km. fant; Vodopivec Fr.; Bizjak Filip, čevlj.; Slokar Jož., km.; Rovtar Fr.; Komac I., učit.; Lukančič Marij., Pavlin Roz., Lenarčič Ivana, Rustija Roz., dekleta; Lenarčič Anton., gostiln. — Vertovin. Sovdat Jož., župnik v p.; Öermelj Jož., župan; Petrič Jak., učit. v p.; Podgornik And., Zaje Jem., Cermelj Mat., Lozar Ant., Pirjevic Fr., Gerželj Fr., Cermelj Jož., Öermelj Hen., kmetje; Öermelj Karolina, Stibilj Kat. — Skrilje. Rustija Ant., pos.; Kodrič Anton, Rustija Ant,, Rustija Krist., Batagelj Jožef, kmetje; Baje Filip, Valič Lov., km. fanta; Pere Mar., učit.; Rustija Ivana, Rustija Mar., km.; Slokar Iv., Kravos Ivana, dekl.; Favetti Marij., Bratina Mar., Rustija M., gospod.; Zgonik Franca. (P. 0rniče.) 58 Trnovo. Kodrič Fr., vikar (2izt.); Leban D., uö. sopr.; Rijavec Andr., Volk Lovro, ključ.; Persič Fr., župan; Jelenčič Jože, e. k. gozd.; Rijavec Ivan, Rijavec Fr., Rijavec Leop., Sušmelj Jož., Rijavec Fr., gospod.; Štrosar Fr., Pavlin Ant., črevlj.; Štrosar Fr., kol.; Rebek Ant., tes.; Rijavec Iv., Rijavec Iv., Volk Ant., Rijavec Jož., Volk And., Rijavec Ter., Winkler Ter., Winkler Alojz., Rijavec Mar., Rijavec Amalija, Hvala Mar , Volk Mar., Rijavec Terez., Volk Franca, Mamee Emilija, Kenda Amal., Rijavec Jožefa, Hvala Marija, Volk Joz., Volk Valentin, Rebek Ana. (P. Solkan.) 37 Osek. Žnidarčič And., vikar; Bele A., učit.; Rožič Jož., Faganel Jož., Faganel Jož., Rožič Jožef, Kožuh Vinc., Faganel Jož., Toplihar Anton, Kosovel Ant., Kožuh Ant., Volk Jož., Batič Jož., Ličen Fr., Košuta Jož., Rijavec Avg., Bačer Fr., Gleščič Matevž, Badalič Ivan, Mavrič Vinko, Rožič And., Cigoj Fr., Badalič Ant., Ušaj Jan., Badalič Jan., Gleščič Mart., Badalič Mat,, Faganel Jan., Ušaj Mar., Cigoj Viktor. — Vitovlje. Marinčič Fr., Živec Jož., Smet Jožef, Hrovatin Ign., Samokec Ant., Badalič Jož., Peršič A., Remec Jož., Gleščič Ant., Gruden Ant., Cingerle A., Gleščič Fr., Samokec And., Hrovatin Ant., Remeova družina, Živec Mar., Povšič Joz., Batič Mar., Remec Kat., Košuta Terezija. (P. Šempas.) 50 Otlica. Stepančič Fr., kurat; Kainradel L., Strel A., c. k. gozd.; Krapež Fr., šol. nadz.; Öibej M., učit.; Bizjak A. (65), Bizjak A. (70), Bizjak Fr., Bizjak Štef., Bizjak Mar., Bolčina Joz., Bratina J., Bratina Jož., Bratina Jan., Bratina Franca, Bratina Genovefa, Bratina Roz., Brus Mar., Černigoj And., Cernigoj A., Cernigoj Mar., Cesnik Jan., Cesnik Jurij, Cibej Mar., Krapež Fr. (11), Krapež Fr. (129), Krapež A., Krapež Jož. (175), Krapež Jož. (135), Krapež Franca, Krapež Metka, Liker Jan. (161), Liker Jan. (117), Liker Fr. (34), Liker Fr. (58), Liker Jak. (14), Liker Jak. (173), Liker Al., Liker Mar. (56), Liker Marija (47), Liker Joz., Polanc Jan., Polanc Amal., Prem Anton, Sedej Fr., Šen Jan., Velikonja And., Velikonja M., Vidmar Fr , Vidmar Jern., Žgon Jan., Marega Ana, Velikonja Anton. (P- Ajdovščina.) 53 Število družnikov: 6 dosmrt. 672 letnih. 4. Dekanija De vin. Dekanij. poverjenik: Skočir Jož., dekan v Devinu. Devin. Skočir Jož., dekan; Kos Jož., kaplan; Volarič Hrabrosl., učit.; Bakarčič Štef., Radetič Ant., ključ.; Sardoč Karol., Ples Leopold., gospi; Zvrzina Avg., grajšč. osk.; Komel Pav., grajšč. vrtn.; Gruden Jož., Colja Štef., Peric Iv., cerkv.; Legiša Jož., Peric Jož., Pecikar Jož., posest.; Buda Dom., Kocman Iv., gostiln.; Roječ Jož., mlin.; Pahor A., vrtn.; Gabrovec Mat., miz.; Duše Pet., črevlj.; Pecikar Ivan, Mervic Jož., Colja Jož., mladen.; Mervic Ant., Klarič Ivan, Floridan Iv., uč.; Legiša Mar., kmet.; Rinki Marija, Bronzin Kat., Komel Mar., žene; Kos Franica, Peric Kat., Legiša Joz., dekl.; Žbogar A., mitn.; Makuc A. (P. Devin.) 36 Mavhinje. Keber Ant., vikar; Pipan J., Pipan Jož., Legiša Ben., Legiša Lov., Legiša Janez, Legiša Marko, Legiša Jož., Legiša Jan., Pahor A., Pernarčič And., Keber Jož., Širca Jan., Teršon Avg., Antonič Jan., Klarič Ant., Pernarčič Mar., Terčon Iv., Legiša Mar., Legiša Roz., Furlan Roz., Legiša Marija, Keber Mar., Šola, Pipan Mar., Urdih Val., Pernarčič Jožef, Legiša Val. (P. Nabrežina.) 28 Brestovlca. Kumar Jožef, vikar; Vodopivec Fr., učit.; Antonič Ant., župan; Antonič Ant., ključ.; Čeh Jož., orlist; Antonič Fr., Okretič Jož., Peric L., cerkv. pevci; Semolič Jož. (66), Semolič Anton (18), Semolič Vinko, Pangos And., Svetlič Ant., Umek J., Tavčar Jož., Šolska knjižnica, Semolič Filip, Kačič A., Semolič Fr., Kocjančič Ema, Peric Vinko, Kocjančič Anton., Antonič Roz., Terčon Mar., Smolič Jož. (81), Kačič Jož. (23), Antonič Miho, Krošelj And., Antonič And,, Semolič Jan., Semolič Kat., Peric Valentin. — Selo. Pahor Mat., župan; Ferfolja Jan., Perdec A., Blažič Ant., Pahor Karol., Pahor Mar., Pahor Franca, Pahor Karol. (43), Blažič Jan., Pahor Karol., Ferfolja Johana, Semolič Jožef. (P. Tržič.) 44 Kostanjevica. Sfiligoj Ant., vikar; Buzin Jož., Spačal Karol, Novak Greg., Spačal Jož., Spačal Jož., Spačal Ant., Okretič Fr., Trampuž Jož., Trampuž Fr., Okretič Jož., Trampuž Jan., Trampuž Mart., Godnič Jož., Trampuž Jož., Pahor Karol., Okretič Marija. (P. Kostanjevica.) 17 Opatjeselo. Kos S i m., vikar; Medvešček Pet., naduč.; Ravbar Jož., poduč.; Boneta Otilija, Devetak Mart.; Ferfolja Ant., Gorjan Miha, GrobišaFr.; Jelen And., org.; Jelen And. (11), Jelen And. (47), Jelen Jan., Jelen Jož., Jelen Mar., Kranjec Jožef, Marušič Aleks., Marušič And. (12), Marušič And. (79), Marušič Fr. (73), Marušič Fr. (95), Marušič Franica, Marušič Jan. (46), Marušič Jan. (65), Marušič J. (93), Marušič Gr o r Jož., Marušič Neža, Marušič Štef., Pahor Anton (22), Pahor Ant. (27), Pahor Fr., Pahor Jan., Pahor Jož. (20), Pahor Jož. (58), Pereč Fr., Pereč Mar., Pereč St., Sirec Kat., Skerk Jož., Trampuž Jem., Zajec A., Zavadlav Miha, Žužič Ant. — Lokvica. Blažič And., Blažič Fr., Marušič And., Marušič Jož., Marušič Št., Marušič Vinc., Tomažinčič Ant., Tomažinčič Jož., Tomažinčič Št. — Dol. Boštjančič Joz., Ferletič Ant., Ferletič Jož., Frandolič Ant., Frandolič Jožef, Gorjan Jož., Pereč Ant, Pereč Gašp., Stepančič BI., Vizintin Ant., Vizintin Št. — Novavas. Ferfolja Jož., Pahor Fr., Žužič Fr. — Hudilog. Pahor Franc. (P. Rubija-Kostanjeviea.) 66 Temnica. Cigon Karol, vikar (2 izt.); Ravbar Iv., učit.; Furlan Mar., učitelj.; Trampuž Iv., cerkv.; Durcik Iv., Pahor Jož., Stantič Alojz, Skabar Ivan, Rogelja Marij., Stepančič Ivana, Trampuž Marijana, Rogelja Franca, Durcik Marij., Durcik A., Trampuž Al., Masten Franca, Trampuž Franca, Stepančič Joz., Grobiša Ant., Grobiša Franca. (P. Kostanjevica) 21 Nabrežina. Marušič Jan., vikar; Tomšič Fr., učit.; Zorman Fr., c. k. pošt.; Tance Ignac, župan; Caharija Jan., Nemec Fr., Caharija Jak., Pertot Jan., Furlan Fr., Pertot Jož., Makarovič Mar., Caharija V., Stupica And., Radovič Ant, Colja Mat., Radovič P., Kozmina Val., Šulin Ter., Kozmina Jem., Gruden M., Tance A., Caharija Mart., Radovič Ign., Gabravic J., Caharija Jož., Cemigoj Vene., Caharija Martin, Cigoj Ant., Pertot Jem., Gruden Jan., Pertot Fr., Gruden Jan., Caharija Lov., Milič Jan., Tance Pet., Caharija Jan., Radovič Val., Gerbee Al., Caharija J., Petrovčič Fr., Caharija Jan., Pertot Jern., Sila Fr., Brumen I., Šlibar Pav., Zavadlav Vekosl.; Povšnar Iv., Krašovic Stanko, Pondelak Mart., Petrovčič Mat., Iiakeš Fr., Mahorčič Iv., Bezjak Jož., žel. čuvaji; Mišič Katar., Gruden Štef., Caharija Mar., Caharija Jan., Pertot A., Caharija Jož., Gruden Jan., Rukin Jan., Klanšček K., Gruden Emil., Caharija Ant., Perič Fr., Gruden A. (P. Nabrežina.) 66 Št. Polaj. Primožič Mat., vikar; Tance A., učit.; Kralj Jan., Pavlina And., Lupine Jan., Šemic Jan., Kosmina Jan., Škerk Jan., Adamič M., Gabrovic Jož., Šemic And., Legiša Mat., Legiša Anton, Peric Mar., Sardoč Jož., Gruden Ant., Legiša Jožef. (P. Nabrežina.) 17 Doberdob. Bratina Ant., vikar; Brezigar J., učitelj; Ferfolja Jož., gimn.; Jarc Andrej, Frandolič Jožef, Peric Jan., Lakovič Jožef, Ferletič Alojzija. (P. Tržič.) 8 Zgonik. Ferfolja And., župnik: Starec Jak., učit.; Gruden Jan., podžup.; Gruden Jož., Lavrenčič Jan., ključ.; Milič Jož., mlin.; Keršovan Alojz, Milič Amal., Milič Mar., Milič Mar., učenci; Sardoč Janez, čevlj.; Milič Jož., Milič Jož., Gruden Fr., Doljak A., Stubelj Jan., Žigon Mat., Milič J., Škerlj Fr., Škerk Jan., Grilanc Mih., Milič Jož., Trobic Jož., Milič Fr., Doljak Jan., Gruden Jan., Škerk Mat., Grilanc Jan., Škerk Jan., Milič Štefan, Kocman Jož., Milič Janez, Gruden Mart., posest.; Vrečko Ant., kov.; Vodopivec Urša, Milič Zofija, Avber Mar., Ženič Jožefa, dekl.; Bock Ant., žel. čuv.; Grilanc Karol, Čuperla Angel., Obad Jož., fantje. (P. Prosek.) 42 Gabri je. Ferfolja Jož., vikar (2 izt.); Križman Ign., učit.; Vižintin Jan., Pipan And., Černic Janez, Cotič Mat., Pipan Ant., Ferfolja Fr., Lutman Miha, Devetak Miha, Ferligoj Fr., Tomšič Val., Marušič A., Petean Blaž, Cotič Ant., Mozetič Jan., Petean Karol, Cotič Jož., Devetak Jož., Cotič Ant., Furlan Bened., i š k a. 21 Trampuž Ant., Pavletič Ljud., Devetak Janez, Cotič Jož., Devetak Ant., Cernic Fr., Pavletič T., Pavletič Joz., Boškin Franca, Pavločič Ermina, Devetak Mar., Primožič Ivana, Faganelj Beta, Tomšič Magdalena. (P. Mema.) 36 Jami je. Crv Jan., vikar; Pahor And., Okretič Ant., Konje Jože, Boneta Katra, Švigelj Jožef, Konje Mar., Krošelj Štef., Boneta Al., Frandolič J., Pahor Ant. (14), Radetič Miha, Soban Ant., Radetič Nace, Pahor Ant. (26), Radetič Ant., Radetič Štefan, Pahor Štefan, Bagon Andrej, Petelin Jože, Birsa Filip. _ (P. Tržič.) 21 Število družnikov: 4 dosmrt. 398 letnih. 5. Dekanija Gorica. Dek. poverjenika: Bolter Miha, stol. vik. v Gorici, in Kolavčič Jan., župnik v Solkanu. Gorica. Prevzv. mil. g. Alojzij dr. Zorn, knezo-nadškof itd.; Bensa Stef., korar; Wolf Jem., župn.; Mándele o. Ambrož, kapuc.; Furlani Jož., benefic.; dr. Tonkli Nik., odv.; Hrovatin Edv., učit.; Erjavec Ljudm., učit.; Jančeie Mar., Gabrijevčic Mar., kuh.; Belingar Ana, zaseb.; Pavšič Kat., del.; Jug Kat.-, Jordan And., prošt; Mercina Fr., Abram Jan., Kofol Štef., Košuta Fr., kor.; dr. Gabrijevčič Jož., vod. osr. semen.; Alpi Domin., dr. Gregorčič Ant., dr. Mahnič Anton, Cerin Tomaž, dr. Fajduti Al., dr. Žigon Fr., prof. bogosl.; dr. Pavlica Jož., špirit.; Kumar Janez, monsign.; Marušič Ancl., profes. ver.; Kravanja Mat., monsign., škof. kane.; Milost Mart., župnik; Zuchiati Mart., žup.; Sesič Ant., prof. v p.; dr. Zorn Hilarij, profes. ver.; Tabaj Andr., kaneel.; Bolter Miha, dr. Baubela K., Tončič Jož., st. vik.; Gregorčič S., duh.; ZorattiFr., Brezausig Val., mest.kapi.; Vuga AL, kapi.; Marzidovšek R., ces. kapi.; Madon BI., župn. v p.; Ribak Erazem, šp. duh.; Kralj Ign., pref.; Baje Jož., pok.; Lenardič Frid., vod. gluhon.; Primožič Jan., kaplan; Tomazetič o. Miha, jez.; Blažutič Jan., benef.; Kniflc Feliks, pok. ; Oblak o. Rafael, kapuc, gvard.; Škodnik o. Konstantin, vikar; Lorenčič o. Jan. Dam., Majcen o. Efrem, Merše o. Evgen, Ipavie o. Roman, Langeršek o. Herman, Prah o. Lin, kapuc.; Samostan kapucin.; vit. Klodič, dež. šol. nadz.; Vodopivec Fr., okr. šol. nadz.; Fras Ant., Berbuč Iv., Cebular Jak., Kos Fr., Kragelj And., Plohi Fr., Čuček Rajm., Bežek Viktor, Šantel Ant., profes.; Kumar Val., Mercina Iv., Poniž Bened., Hrovatin Jož., Budau Jož., Sivec Fr., učit.; Blažon Fr., Brecelj Ant., Boštjančič Iv., Belingar M., Belin Ant., Batistič Iv., Bersa Pet., Bieleski Vincenc, grof Coronini Alfred, Cvetrežnik Miha, Cej Andrej, Colja Ant., Cigon Jož., Cerne Jož., Cernic J., Čuferin Fr., Čučigoj Jan., Domeniš Iv., Draščik Peter, Drufa Iv., Dovgan Iv., Dekleva Iv., dr. Delabona Friderik, Draščik Karol; dr. Fraporti, odv.; Fon Jož., Fon A., Gioštro Iv., Gorkič Iv., Gružovin Jož., Gleščič Ivan, Hvalič Ant., Hvala Ant., Hvala Jož., Hvala Tomaž, Hvala Ant., Jakončič Ant., Jug Ant., Jenko Anton, Jerkič Ant., Kovačič Iv., Klavžer Ern., Kancler Fr., Koršič Mat., Komave Hen., Kuljat Jož., Kopač Jern., Klavžer Val., Kocman Ant., Koren Ant., Kuštrin A., dr. Lisjak And., Likar Gašp., Lazar Marko, Lipicer Mat., Leban Jan., Leban Mat., Lovaršik Frane, Malo semenišče, Markovčič Iv., Mužič Ant., Mozetič Jakob, Mozetič Fr., Novič Fr., Obidič A., Podp. društvo, Pre-mrov L., Preselj Iv., Pečenko I., Pečenko Iv., Pavlin Al., Plahuta Ant., Prinčič Karol, Primožič Matevž; dr. Roje Ferd,, dr. Roje Aleks, zdravn.; Reja Ivan, 22 Gr o r i š k a. Slovenska Čitalnica, Slabanja Teod., Stergar A., Simčič Iv., Širca Al., Štrukelj Filip, Tončič And., Turer J., Trojanšek Dom., Urbančič Ant., Vovk J., Valentinčič Ant., Žensko izobraževališče, Živic Val.; Rudež Ant., uč. gluhon.; Kancler Val., Berlot Matilda, Bizjak J., Branko vič Ter., Bevk Ana, Bric Neža, Čehovin Mar., Drole Eliza, Eržen Terez., Fiegel Leopold., Fortunat Luc., Grošelj Leni, Gorup Ana, Gabrijevčič Terezija, Gaberščik Katra, Hanel Zof., Jug Franca, Jug Kat., Jug Mar., Karara Joz., grofinja Coronini Mat., Kavčič Pavla, Komac Mar., Kocjanski Mar., Kovačič Johana, Krajnik Mar., Kumar Ana, Kranjc Ana, Kermauner Mar., Kolar Ivana, Kosmač Kat., Kofol M., Lukančič Joz., Lukman Ana, M&rkič Kat., Pečjak M., Pirjevie Avgusta, Pogačnik Franca, Posega Hel., Peršič Ana, Peršič Joz., Pitamic Eliza, Poje Mar., Pavlin Katra, Roje Franca, Rupnik Franca, Rutar Katra, Repenšek Mar., Sancin Ivana, Sivec Neža, Smrekar M., Saksida Mar., Stanič Ivana, Sutner Ana, Šapla M., Šigmont Magd., Štrukelj Mar., Štokelj Mar., Tomazin Marija, Toman Ema, Toplikar Ter., Trolia Jera, Tratnik M., Tomažič Mar., Tavčer Mar., Terčič Emil., Ulčar M., Umek Amal., Vižin Mar., Žgavec Joz., Makuc Karol., Javoršek Stanisl., Ušaj Jož.; Žepič Fr., vod. km. š.; Kmetiška slov. šola, Pečenko M. (P. Gorica.) 245 Osrednje semenišče. Leben Jan., Makarovič I., Šmid Fr.; Zupančič Iv., sem. duh.; Abram L., Barbič Miha, Blažko Alf., Bonifačič Kv., Budin Ant., Cigoj Jož., Cattunar Iv., Dolenec Vinc., Ferfolja J., Čikovič Ljud., Čubej Al., Danev And., Dermastia Iv., Guzelj Fr., Habat Jož., Jurinčič Fr., Klinar Valent., Klun Alb., Koršič Iv., Kroupa Bed., Kukec Ant., Lelek J., Macarol Jož., Maeh Pet., Mandič Iv., Mežan Vinc., Nemec Bog., Pavlin Al., Pavlinič And., Pečenko L., Pelicon Iv., Pipan Val., Sedmak F. Jak., Stibilj Kr., Stratil Jan., Strnad J., Šilen^ Vacl., Šonc H., Švegelj Pet., Ušaj Jož., Valensitz Rud., Valentin J., Vostrel Vacl., Zink A., bogoslovci; Semen, knjižnica; Bucik J., sem. sluga; Feltrin Št., vrat.; Sedevčič Val., si.; Vuga Miha, vrtnar. (P. Gorica.) 53 Kostanjevica. O. Bazilij Dolinar, o. Stanislav Škrabec, o. Bernard Vovk, o. Nikolaj Traven, o. Oton Einspieler, o. Severin Fabiani, br. Dion. Skalec, br. Raf. Ballner, br. Engelb. Polak, br. Avg. Čampa, br. Salvator Zobec, br. Ivan Kap. Ferlin, br. Bern. Mlakar, br. Kamil Černuta, br. Florijan Gutman, br. Ernest Gorkič, br. Damijan Abram, br. Julijan Vodo-pivec, br. Angelin Melinik, br. Dominik Povše. (P. Gorica.) 20 Št. Andrež. Gaberšček S i m., vikar (3 izt.); Furlani Leop., naduč.; Mučič And., Paškulin Andrej, cerk. ključ.; Cingerli Ant., c. k. car. urad.; Marušič Ant., Nanut Jož., Makuč Jož., Zavadlav-Nanut Franc, Budal Fr., Nanut Jan., Pavletič Jož., Marušič Janez, Lutman And., Kuzmin Ant., Lutman Jož., Nanut L., Cingerli Pav., Pavlin Jož., Krajnik Al., Lutman J., Brankovič Jož., Bastjančič Jan., Nanut Jan., Nardin Fr., Pisk Jož., Zavadlav Ant., Lutman Janez, Hoban Jož., Zavadlav Pet., Plesničar And., Cingerli J., pos.; Paškulin And., trg.; Filej Jan., Cingerli M., Batistič And., Batistič Kar., Kuzmin Jan., kupč.; Molar Jož., Lutman Pet., krčm,; Nanut Kat., pek.; Cejan Jožef, Pavlin Ant., miz.; Lutman Kar., Plesničar A., kroj.; Mozetič Al., Mozetič Jan., Lutman Fr., zid.; Brajnik Jan., ključ.; Pertot Mat., žel. čuv.; Pertot Fr., dijak; Doljak Fr., čevlj.; Leban Ant., Marušič A., Brajnik Jož., Brajnik And., Devetak Fr., Brajnik Val., Tabaj Avg., Nanut Jož., Budal Ant., Pavletič Fr., km, fantje; Budal Jož., bratje Anton, Janez, Jožef Nanut, Vižintin A., Mučič Fr., Doljak Ant., Nanut Viljem, Vižintin And., Erjavec Jož., Tomšič Vikt., Zavadlav Silvester, Paškulin Fr., Tabaj Al., Markovič Jan., Devetak Al., Pahor Jan., Nanut Fr., Marušič Jož., Nanut J., Filej And., del.; Gostiša Roza, Velikonja Anton., Devetak Marij., Pavletič Neža, hiš. gosp.; Tabaj Ana, šivilja; Zavadlav Ter., Nanut Franca, Podberšček M., Nardin Mar., km. dekl.; Tabaj Mar., Bregant Kat., delavki. (P. Gorica.) 96 Sveta Gora. Rutar Lovro, vodja; Jereb J., Nanutti Antonin, spovedn.; černe Ant., cerk.; Makarovič Karol, krčmar; Gorosar Katarina, služabnica. (P. Gorica.) 6 Solkan. Kolavčič Jan. Ev., župnik; Roječ Jan., kaplan; Jug Tom., naduč.; Mozetič Ad., Doljak Kr., učitelj.; Solkanska šola; Narodna Čitalnica; Casasola Joz., gospa; Mozetič Otil., Fon Joz., krčm.; Pezdič Ljudm., Marušič Anton., Černe Avgusta, gospodične; Mozetič Ter., kuhar.; Mozetič Ant. ml., Žbuelc Jož., Bašin And., Meljavic Kat., mes.; Klemenčič Jakob, cerkv.; Vuga Jož., oskrb.; Humar Jož., pek; Kolavčič Jožef, Šuligoj Jož., Vuga Jož., Luznik Fr., Makuc J., Srebernič Mat., Kancler Ant., Gabrijevčič A., Komel Štef., Srebernič Jož„ Persič Ant., čičigoj Jož., Hlede Jan., Ravnik Anton., Cigoj Fr., Bitežnik Fr., Jakin And., Bašin Miha, Drašček Jak., kmetje; Gomišček Ant., Vuga Štef., čičigoj Jem., Kancler Jan., Šuligoj Mat., Komel Jan., Komel Jož., Bone Mat., Ličer A., Jug Ana, Jug Joz., Makuc And., Makuc Ant., čičigoj Greg., Danevčič Fr., Kovač Leop., Zavertanik Jožef, Bone Jak., Terpin Leop., Zavertanik Jan., Bratuž A., mizarji; Zavertanik Šim., delav.; Komel Blaž, žagar; Poberaj Jož., kroj.; Golob Alojzija, Jug Ana, Černe Joz., gospod.; Forčešin Hel., vdova dac.; Jug Katra, Brezigar Mar., Abramič Amal., Koršič Pavla, Drašček Mar., Čubej Urša, Golob Mar., Bašin Ter., Jug Joz., Čubej Amal., Zavertanik Lojza, Cigoj Karol., Koršič Mar., Vižin Joz., Vižin Kat., Vižin Antonija, Poberaj Kat., Bone Joz., Gabrijevčič Ana, Leban Urša, dekl.; Terpin Jan., oštir; Boltar Mar., Srebernič Magdalena, Poberaj Marija, vdove; Bras Sinez. roj. Berut, dacar. gospa; Kralj Jož., km.; Drašček Lojza, Srebernič K, Vuga Kat., Kancler Kat., Groser Mar., šiv.; Srebernič Fr., uč. kand.; Lorencuti Pavi. Fel., Remec Marija, Gerbic Evgenija, Poberaj Kristina, učenke; Erzetič A., mizar; Štroser Peter, oštir; Boškin Anton, mizar; Makuc Franc. (P. Solkan.) 108 Čepovan. Dr. Jurič Iv., bogosl. v Rimu; Mlekuž Ant., učit.; Fabijan Jož., mašnik; Šuligoj Št., župan; Bratuž Ant., tajnik; Trušnovec Gr., učit. petja; Truš-novee Fr., kroj.; Jakiilin Fr., Bratuž Jan.; Božič J., c. k. žend. pov.; Trušnovec Jan., Grosar Fr., Pavšič Jan., Gorjup Jan., Hvala Mart., Kafol Jožef, Grosar Štef., Bratuž Ant., Petrovčič Ter., Mrak Ana, Pod-gornik Ana, Šuligoj Ana, Jakulin Kat., Bremec Kat., Bratuž Jan., Šuligoj Marij.; Jarec Joz., kuh.; Kafol Jož., c. k. pošt.; Kafol Ant., vlast.; Podgornik Ant., org.; Hojak Pet., Bratuž Št., Vogrič Pet., Šuligoj A., mlad.; Podgornik Pet., trg.; Plesničar Ant., osmoš.; Podgornik Fr., cerk.; Podgornik Franca, učit. čipk.; Mrak Jož., Brezovšček Fr., Hojak Štef., Hojak Kat., Podgornik Jan., Bratuž Jož., Paglovec Št., Paglovec Ant., Vončina Jan., Podgornik And., Gorjup Franc, Kumar And., Murovec Pet., Šuligoj Mar., Klanjšček Jan., Murovec Fr.; Šavle P., trg. (P. Čepovan.) 55 Grgar. Leban And., vikar (2 izt.); Budal J., naduč.; Jug Ot,, nadučitelj.; Filipič Jož., Doljak J., 1 J Magd, Zore Cecil, Žavbi Alojzija, Korošec Fr. z dr, Klemen Jat. z dr. (P. Kamnit.) 63 Gornji Tuhinj. Kljun Mat, župn.; Malenšek Srečko, učitelj; Ljudsta šola; Hribar Franc, organ.; Kadunc Vid, župan; Baloh Jak, Baloh Mart, Baloh Miha, Hribar Jat, Hribar Mart, Hribar V, Koncilja Pavel, Lipovšek Matej z dr, Lomšek Niko, Matjan Fr, Pančur Tom, Podbregar Matija, Slapnik Jernej, Smolnikar Jož. z dr, Virijent Gašp. z dr, Zavasnik Mart, Voljkar Jože z dr, Zavasnik Tomo, Drolc M, Hribar Janko, Hribar Jem, Hribar Iv, Kramar Luka, Adamkova hiša, Kolenčeva hiša, Kovačeva hiša, Ocvir-kova hiša, Mohorjeva hiša, Slapnikova hiša, Cvek A, Dacar Marija, Holanec Marija, Hribar Jožefa. Matjan Marija, Slapnik Marij. z dr, Zavasnik Mar, Zavasnik Zalika na Vestfalskem, Žibert Marija. Juretova hiša. (P. Kamnik.) 44 Komenda. Tavčar Mat., župnik; Vrhovšek Fr, duh. pom.; Štritar And, duh. v p.; Mesnar J, šol. vodja; Mejač And., kupec; Mejač Florij, orgl.; Černič Neža, grajšč.; Komenska šola; Barle Andrej, Barle Mat, Bremšak Pet, Burenk Mat, Černe Jan, Drešar Jan, Fajon Jan, Hlade Janez, Hočevar Jož, Hribar Lovr, Jenko Blaž, Jerič Ant, Jerman Janez, Jerovšek Jan, Juhant Jan, Kepic Urb., Kern Mart, Kmetič Tom, Kopitar Jan, Kozel Jan, Koželj Jož, Krumpeštar Jan, Lah Jan, Lah Jožef, Letnar Jožef, Lužar Jan, MarenJan, Novak Fr, Novak J, Ocepek Jan, Peterlin Jož, Petek Sim, Svetlin And, Spenko Jož, Štebe Jan, Štele Jan, Štele Miha, Štercin Jan, TrobelSek Flor, Zabret Jak, Završan Janez, možje; Bergant Jan, Čebul Fr, Gašperlin Fr, Grintal Jan, Ipavee Jož, Jerman Fr, Juhant Jož, Kancilija Jan, Kern Fr, Kern Štef, Kočar Jan, Leveč Jan, Maren Fr, Mejač Aleš, Merčun Jož, Ocepek Franc, Peterca Jož, Planinec Jan, Pogačar Jan, Pogačar J, Stebe Ant., Uranič Jan.. Žebovec Fr, fantje; ČibašekNeža, Gašperlin Neža, Hafner Marija, Juhant Franca, Lap Marija, Lužar Marjeta, Ocepek Neža, Pibernik Mar, Reinic Marija, Seršen Marija, Stebe Marij, Štupar Marijana, Vrhovnik Marija, žene; Avguštin Marijana, Bohinec Marij, Bremšak Kat, Bremšak M, Bremšak Marija, Burger Marija, Grintal Marij, Inglič Marija, Jerovšek Marija, Jerše Marijana, Juhant Mar, Kepic Marija, Kern Johana, Kimovee Marija, Korbar Marij, Koželj Marija, Letnar Marj, Gašperlin Mar, Pibernik Marija, Seršen Marija, dekleta; Škrjanec Lenka, žena; Zalohar Neža, dekle; Urbanec Jan, fant; Juhant Fr, mož; Glavač Jan, kovač; Lukanee Alojz, Jereb Barba. (P. Kamnik.) 112 Dob. Geriar Jan., župnik; Novak Jož., kapi.; Zamik Anton, Dekliška družba, Ilapovčeva hiša, Dobska šola, Aleš Jan, Alič Ivana, Avman J, Birk Ana, Birk Marija, Birk Miha, Brgant Miha, Capuder Jan, Cerar Kat, Cerar Kat, Cerar Neža, Dokler M, Flis Jož, Gostič Kat, Gostič Neža, Gregorin Franc, Grošelj Greg, Grošelj Ivana, Grošelj Marija, Grošelj Prim, Guardija Marija, Hiršman Marija, Hočevar A.; Horak Josip, grajšč. oskrb.; Hribar Jern, Hribarjeva hiša, Iglič Barba, Jagodic Fr.; Janežič Iv, nadučit.; Jeretina Ant, Jesihar Jan, Kaplja Mar, Kavka Kat, Kepec Jož, Kimovee Kat., Kompare Jakob, Kompare Marija, Kornič Ant, Kosirnik Marija, Kovač Rozal, Krč Helena, Kržan Marija, Kuhar Ant, Lebar Jan, Majdič Marija, Majhen Fr, Majhen Marija, Mali J, Mav Fr, Mav Gašp, Merčun Jan, Miš J, Mrkužič Doroteja, Novinec Jož, Orehek Mar, Osolin Frane; Pelikan Vilj, grajščak; Peterka Gabrijela; Peterman a n s k a. 89 Fani, c. k. poštarica; Petrič Marija, Pestator Tereza, Pirnat, Ivana, Pirš Doroteja, Podbevšek Neža, Prek Ant, Prukar Marija, Rahne Jan, Rahne V, Rapov-čeva hiša, Ravnikar Fr, Rems Franca, Rems Marija, Rems Marija, Resnik Franca, Slabič Cec, Slovša N, Smrajec And, Srša Jakob, Stare Ant, Stare Franca, Stare Mih, Starin Marija, Stražar Ant, Sušnik Mar, Svetlin Miha, Šorn Ant., Šorn Franc, Štrukelj Jera, Štupica Al, Štupica Fr, Štupica Josip, Štupica N, Šubic Antonija, Udovič Luka, Veit Franca, Videmšek Ivana, Vidmar Jern, Vilar Apol, Vilar Mar, Vojska Blaž, Zajec Marija, Zanoškar Hel, Zarnik B, Osredkar Jož, Kržan Franca, Orehek Fr. (P. Dob.) 112 GoriSica. Strupi Jak., dušni pastir; Pfeifer Fr, nadučit.; Ljudska šola v Domžalah; Januš V, c. k. poštar; Janežič Mat, župan; Habjan T, Habjan Fr, Brojan Tine, obč. odborniki; Cerar Fr, slamn. tov.; Pettauer Jože, Setnikar Tom, Lukan Jernej, trgovci; Juvan Jan, mlinar; Kremžar Miha, Končan Franc, ključavničarja; Trojanšek Avg, Ahčin Janez, krojaška mojstra; Podboršek Janez, sedlar. — Možje: Cunder Mart, Selan Fr, Rode Mat, Škrabar J, Ždešar Jan, Cotman Karol, Likar Vilj, Pavli Fr, Čolnar Janez, Rosulnik Fr. z ženo, Jerman J. — Žene: Oberwalder Marija, Ogrinc Rozal, Rode Marija, Šmon A, Majer Marija, Kuhar Marija, Lacijan Johana, Egger Katra, Majdič Polona, Škrabar Mar, Gerbec Reza, Gregorec Franca, Pavlič Rozalija z dr, Pavli Franca, Kvas M, Kvas Reza, Albrecht Johana, Cotman Lenka, Zalokar Jera, Kcelj Polona, Loboda Marija.— Fantje: Maček And, Juvan Jan, Flis Mart, Rihtar Pet, Žankar J, Šme Fr, Riedl Vinko, Pavlin Jan. — Dekleta: Jan-čigaj Franja, Čerar Marijana, Hribar Micka, Cotman Polona, gdč. Kralj Minka, Dime Urša, Halupa Mar, Cotman Marija, Dečman Franja. Vojska Mic, Trdina Reza, Okom Micka, Loboda Micka, Habjan Micka, Urmaš Marijana, Žankar Lenka, Lap Franja, Zajec Franja, Podlipnik Marijana, Botjev Mar, Dolsan Iv, Tičar Marijana, Keršic Ivana, Košir Jera, Jemc Fr, Trojanšek Marija, Trojanšek Reza, Gostič M, Nemec Micka, Renk Marijana, Cerar Tina, Roš Neža, Kvas Marija, Korošec Liza, Kolar Reza, Iglič Kat, Seršen Ivana, Reme Meta, Rahne Micka, Habjan M, Flere Mina, Kvas Ivana, Žabnikar Franja, Narobe I, Dime Lucija, Peterlin Franja, Pavli Marija, Abe Mic, Abe Katra, Flerin Mana; Gerčar Miha, učen.; Rihtar Iv, Pavovec Micka, Lovše Ivana, Kosirnik Tina, učenke; Francelnova hiša, Jozelnova hiša. (P. Domžale.) 115 Vodice. Žužek Sim, župnik (2 izt.); Slak M, kaplan; Waldekar Fr, umirov. župnik; Justin Blaž, Štrukelj Fr, umirov. duh.; Šolske sestre v Repnjah, Dekliška šola v Repnjah; Trost Fr, nadučit.; Deška šola v Vodicah: Bohinec Mat, pom. učit.; Deška šola na Skaručini; Šporn Jan, župan; Mervee N, cerkv. ključar; Kržič Blaž, pos.; Grajzar Jan, trg.; Pire J, cerkv.; Germovnik Jan, Podgoršek And, Seršen M, Kalan Lovr. z dr. Logar Janez, Ravnikar Fr, Skok Jan, Erce Flor, Drešar Jan, Bider Pavel, Stupar J, Podgoršek Blaž, Kosec Luka, Zor Ant, Gorjanec J, Zmerzlikar Matej, Jeras Jan, Hafner Fr, Vertačnik Jan, Hočevar Pet, Debevec Jož, Rebolj Š, Žebavec Val, Debevec Jan , Jereb Ant, Lah Miha, AlijažFr, Drešar Jož, Alešovec Alojzij, Podgoršek Jurij, Kržič Greg, Kristan Miha, Vehovee Jakob, Rozman Jožef, Rahne Jern, Merše Fr, Kranjc Jurij, Jeraj J, Hubad Jan, Vilfan Jan, Brank Ant, Benda Franc, Robida Jan, Križnar Blaž, Jelovšek Jož, Podgoršek Janez, Marn Val.; Šporn Kat., veleposest.; Kržič Marijana, 90 Ljubi Jan s k a. Burgar Jera, Inglič Neža, Hribar Mar., Stupar Mina, Ti aven Neža, Peterca Polona, Zaletel Mar., Lipnikar Marija, Verbič Marija, Sodnik Marija, Bilban Marija, Kunstelj Lucija, Jeraj Franca, Blažič Jera, Debevec Marija, Žerovnik Jera, Jeraj Franca, Letnar U., Letnar Mina, Mervic Marija, Burgar Marija, Seršen Marija, Kosec Marija, Kesnar Marija, Gubane Mar., Podgoršek Marijana, Jankar Katra, Kosec Urša, Hribar Marij., Gaber Marija, Punčoh Marij., Jerala Marija, Zamenj Marija, Brce Marijana, Gubanee Lenka, Galij ot Jera, Plevel Marij., Traven Franca, Trampuš Jerica, Papež Ana in Urša, Kosec Marija, Erjavec Katar., Hočevar Marija, Jereb Marij., Blažič Lenka, Brank Urša, Osel Jan., Kimovec Fr., Koželj Jan., Hubad Mat., Jerman And., Božman Janez, Burnik Miha, Gubanee Jernej, Jeraj Luka, ZormanMar., Jereb U., Zupan A., Nastran Janez. (P. Smlednik) 125 Mengeš. Zoreč Iv., nadfajm. (4 izt.); Kosobud Edv., kaplan; dr. Stare Josip, fin. prist.; Majdič P., pos. um. mlin.; Majdič Fran; Stare Miha, grajščak; Ahee Mart., vrtnar; Abé Jak., Bisjak Fr., Blejec J., Bokaleč Fr., Bokaleč Val., Bolte Kat., Brojan Katar., Burgar Mih.; ČebularFr., c. k. orožnik; Capuder Fr., Cernilec Jož., Cunder Jožefa, Cedilnik Urš., Dimee J., Dolinar Jan., Edmund, Emanuel, Garbajs Jož., Gre-gorec Jan., Hočevar Jan., Hribar Janez, Hribar Fr, Janežič Fr., Janežič Marijana, Jančigaj Mar., Jankovič Jan., Jenko Lenka, Jeraj Marija, Jerko Franca, Jež Miha, Jenčič Marcel, Juvančič Jan., Koneilija Miha, Krel Jan., Koželj Marija, Kralj Jož., Kosec Frane, Kopitar Marija, Kralj Jož., Kušar Mar., Kvas Meta, Kralj Miha, Kovač Marijana, Kmetič Jan, Lap Jera, Lap Urša, Levee Jan., Ložar Jan., Ložar Iv., Lagoja Jurij, Logar Val., Mengiška šola, Majdič Mar., Majdič Marija, Mušič Mat., Mušič Bozal., Ogrin M., Oražem Cila, Osredkar Marija, Oražem Marija, Narobe Frane, Navžit Marija, Polž Mica, Per Jan., Perne R., Perne Urša, Pirnat Jera, Pirnat Mar., Plevel B., Polž Pet., Bučigaj Ant., Bakef Luc., Rihar Anton, Božič Franc, Bučigaj Fr., Bučigaj Jak., Ručigaj Angela, BihtarFr., Sajovec Franca, Sirnik Marijana, Slabič Mat., Skofie Fr., Skob Jak , Skok Franca, Šareč Tom., Sitar Ant., Šimenec Fr., Soren Jan., Tavčar Fr., Testen Marija, Tičar Ivana, Trojanšek Mar., Trojanšek B., Trzinska šola, Tomelj Kat., Vehovec And., Vehovec L., Vidali Jan., Vidic Jan., Videmšek Jan., Zalokar J., Zalokar Fr., Zabret Ant., Zor Marija, Žankar Pet., Žerovnik Jan., Zupan And., Zajec Jan., Zalokar Janez, Majdič Marija, Močilnikar Mica, Kanduša Jož., Zabret Beza, Skerlep Marij., Jerman Mar., Verhovnik J.; Kristan J., c. k. orož. vodja; Orel Fr. (P. Mengeš.) 128 Brdo. Bizjan Jan., župnik; Železnikar Jan., benef.; Kersnik Janko, c. k. notar; Vidic Maks. c. k. sodn. pristav; dr. Homan Al., okr. zdravnik; Marolt Fr., šol. vodja; Beifuss Ign., c. k. poštar; Zorko M., e. k. cest. uradn.; Kersnik Berta, grajščak.; HofFern-Saalfeld Vilhelmina, Razboršek Pavel, Kurnik Anton, Kersnik Janko, Šola na Brdu, Šola v Št. Vidu; Capuder Jak., župan; Kosmač Jernej, Škofic J., Vevar Mart., Bus Josip, Kralj Jurij, Škofie Fr., Beve Jož., Grčar Blaž, Lebar Fr., Burgar Miha, Jakša A., Rus Ljud., Oražem Jan., Lončar Karol, Novak J., Lukman Jan., Požar Jož., Petek Jurij, Hrovat Anton, Brodar Val., Kern Leop., Urbas Jurij, Tekave Fr., Serša V., Jeretina Fr., Bernjot Blaž, Jeretina Jož., Osolin Fr., Štefulja Ant., Grintal Fr., Capuder Fr., Kveder Jan., Jeretina Val., Zupane Egidij, Šum Jan., Šmon Jožef, Borštnar Jan., Justin Jan., Makovic Jož., Sušnik M., Klopčič Miha, Novak Tom., Pestator Fr., Grčar Fr., Osolin Ant., Švarcel Ivana, Urterrejner Marj., Am-brožič Kat., Kavčič Helena, Sprong Antonija, Petavar Neža, Kveder Marija, Lončar Anton., Kotnik Ivana, Kveder Viktorija, Grčar Marija, Novak Marj., Poznič Kat., Vavpotič Marija, Kveder Marija, Berk Marija, Požar Antonija, Capuder Ivana, Grčar Ivana, Tonin Marjeta, Capuder Neža, Pir Marija, Pestator Franca, Lončar Ana, Kurent Marija, Lenček Ana. Bonač M., Cerer Marija, Lončar Neža, Barle Jera, Berk Ceeil., Jakša Franca, Breeelnik Marija., Šerak Mar., Stražar Kat., Gradoti Franca, Tau Ivana, Gladnigg Helena, Kunavar Joz., Primožič B. (P. Lukovica.) 101 Tunjce. Kralj Mat., župnik; Šolska knjižnica; Ferlan Marija, učit, soproga; Grkman Jan., org. — Gospodarji: Goltez Jak. z dr., Grkman Ant., Grkman Fr. z dr., Grkman Fr. z dr. na Mlaki; Grkman L. z dr., Kočar Fr. z ženo. Kozel Fr. z ženo, Kozel Jož., Koželj Aleš, Koželj Greg. z dr., Lanišek Sim. z dr., Malež Fr. z ženo, Malež Pet. z ženo, Pire Jernej z ženo; Vrhovnik Jan., tesar; Vrhovnik Jurij z druž., Vrhovnik Matija z ženo, Žumer Jan. z dr. — Gospodinje: Kosirnik Helena, Mohar Mar., Nograšek Mar. z dr., Pogačar Marija z dr., Vinšek M. z dr., Vrhovnik Marij, z dr., Zabavnik Mar. z dr. — Fantje: Antonin Jak. z dom., Golob Jan., Podjed Jan.; Šmidovnik Fr., posest.; Vidmar Fr. z mat. — Dekleta: Dimnik L., Grkman Franca, Jere Marija, Kosirnik Franca in M., Krumpestar Marija s sestro, Vavpetič Franca, France in Jernej, Zobavnik Jožefa in Ter. — Hiše: Bobnar -jeva, Birtova, Bovčeva, Brnusova, Cirijeva, Dolenčeva zgor., Dolenčeva spod., Grkmanova, Hribarjeva zgor., Hribarjeva spod., Komatarjeva, Komolčeva na Mlaki, Korbarjeva, Koželjeva zgor., Krtova, Martineževa, Mešnarjeva, Oborhova, Omevčeva, Petkova, Pikovčeva, Pocinova, Strehova, Verovšekova, Volkova, Žganova zgor. (P. Kamnik.) 67 Holmec. Lušin Ant., župnik; Gostič Leopold, Borec Jan., cerkv.; Šareč Greg., Svetee Frane, Vidie Jož., Koželj Jan., Pirnat Ant., Gregorin Jak., Zupan Jan., Kosmač Jan., Bode Fr., Cerar Pet., Slatnar J. z dr., Šareč Tilen, Vavpetič Ant., posestn.; Pibernik Tom., Štupar Jož., Šaree Jak., Šareč Jan., Benda J. z dr., mladenči; Kos Boža, uč. žena, Jeran J., Šareč Marija, Škerjanee Marija, Lipar Marija, Šesek Marija, Mišvel Marija, Naglič Marija, Šuštar Ivana, Peterlin Eliz., gospodinje; Grdal Micika, Laboda Kat., Slevec Ivana, Šareč Franca, Lukan Micika, Zupan Franca, Brojan Beza, Jeran Micika, Poljak Meta, dekleta. (P. Mengeš.) 40 Rova. Stare Al., farni administ.; Stare Feliks, grajščak; Osolin T., Mlakar Fr., eerk. kij.; Borštnar Ant., org. — Z družinami: Gerčar Jak., Pire Boštj., Svetlin Fr., Kosmatin Luka, Andrejka Ant., Prelovšek Ant., Traven Alojzij, Gerčar Jern., StegnarJ., Hribar Tom., Gerčar Miha, Osovnik Luka, Jesihar P.; Pevee Jak., Klobčič Jan., Gerčar Pet., Jeretina Fr., pos.; Kočar Jan., mlinar; Skok Urh, čevlj., z ženo; Punčah Jož., Žagar; Stegnar Jernej, Pogačar Matevž, fanta: Zupanee Meta, Osolin Marija, Pire Franca, Traven J., Marinšek Marija, Gerčar Ana, vse z družinami; Stare Franca, Jerman Mar., Potočnik Franca, Osolin Apol., Osolin Luc., Osolin Mar., dekleta; Mlakar Jan. z dr. (P. Mengeš.) 40 Zlatopolje. Lotrič Leon, župnik (2 iztisa); Duhovnijska mladina-, Pavlič Franc z druž., župan; Burja Fr., Pustotnik And., odbor.; Klopčič Fr., ključ.; Držan Fr., Masi Jan., Novak Jan., Pavlič Fr., Premk ______________________________L ,1 u b 1 j lgn., posest.; Cirar Marija, Hribar-Leveč M., Stražar Mar., Toman Marij., gosp.; Čemažar Marija, Oražem Mar., Pavlifi Reza, dekleta. (P. Lukovica.) 19 Stranje. Molj Jan., župnik; Bernot J., orgl.; Prelesnik Miha, delovodja; Prelesnik J., Starovasnik Ant., Rebernik Miha, Urbanec And., Dobovšek Prim., Gradišek Tom., Perne Ant, Balantič Alojz, Zamljen Jan., gospodarji; Kuhar Pet., Preklet Jan., Rode P., Potočnik Lovr., čehun Šim., fantje; Prelesnik Alojz., Zore Helena, gospodinji; Perne Polona, Leveč Marija, Gradišek Marija, Preklet Magd., dekleta; Grilee Pr., gospodar. — Hiše: Cvajarjeva zgor., Pogačarjeva, Pi-iovšekova, Jankova, Vodnikova, Vrtnikova, Golobova, Zaberšekova, Pavleča. (P. Kamnik.) 33 Motnlk. Golob Jan., župnik; Motniška šola; Sajovic Kašp., poštar; Grabnar Kašp., ključ.; Bervar Jož., org.; Cene Matej, obč. odb.; Kogej Prane, obč. svet.; Grobeljnik Miha, Križnik Kašp., trg.; Orehovec Jak., Slapnik Tom., Lokar Jak., Reberšek K., Žibert Mat., Kropivšek Jan., Regulj Jurij, Novak A., Novak Mart., Slapnik Mart., Slapnik Jan., Grabner Lovro, Pungartnik Miha, Smerkolj J., Križnik Fr., Trebušak Jožef, Koren Frane, Piskar Janez, Piskar Jakob, Piskar Jem., Reberšek Jak., Mejač Fr., PodbregarP., Zajec Bošt., Grabnar Kašp., Goste Miha, Mejač Jož., posest.; Škrabe Neža, Grabner Tereza, Grabner Ter., Pibernik Ana, Korošic Neža, Goste Franca, Orehovec Klara, Šporn Helena, Kajbič Marija, Štukelj Marjeta, Grabner Ana, Tominšek Ana, Drobež Gen., posestn.; Grabner Jem., Kumer Jan., Ceneelj Janez, Sempri-možnik Fr., Kropivšek Jak., Križnik J., Grošel Luka, Goričan Ant., mlad.; Mejač Jožefa, Hribar K., Grošelj Marija, deklice. (P. Motnik.) 60 Špitalič. Prelesnik Flor., župnik; Grabnar Ant.; Šuštar Jan., organ.; Polanšek Marija, Volčakar Jurij, Kerle Ant., Klemen Fr., Slapnik Šim., Železnik Neža, Hribar Jan., Mali Jože, Vodlan Barbara, Pider Jurij, Pančur Šim., Gole Greg., Mali Jože, Hrastnik Fr., Volčakar Šim., Mošnik Jan., Slapnik T., Hribernik Marija, Podbevšek Miha, Mošnik Valent., Drolc Jurij, Mošnik Jak. (P. Motnik.) 25 Število družnikov: 21 dosmrt. 1461 letnih. 4. Dekanija Kočevje. Dekan, poverjenik: Krese Jož., dekan v Kočevju. Kočevje. Krese Jož., dekan; Steska Viktor, Lovšin Jan., duh. pom.; Komljanec Iv., e. k. prof.; Reven Gabr., c. k. davč. pregled.; Šubic Slavolj., c. k. davč. prist.; Primee Fr., davč. eksek.; Ravnikar Dr., fin. kom. sopr.; Lesar Al., Zajec Olga, Krajec Janez, Krajee Jak., Krajec Jure, Kovačič Mat., Tifolt Mart., posestniki. (P. Kočevje.) 15 Stara Cerkev. Rott Goth., župnik; Rott N., učiteljica; Mihelič Jakob, Krašovec Jan., BebarAnd., Žagar Št., Terpin Mat., pos. (P. Kočevje) 7 Koprivnik. Porubski Jos., župnik — Stari Log. Berčič Pet., župnik; Lokar Anton, učitelj v pok. — Polom. Kunauer Jan., župnik. — Nemška Loka. Karet Jan., župnik; Kure Marko, pos. in trgovec. — Moselj. Andrejak Fr., župnik. 7 Kočevska Reka. Samide Jos., žup. upravit.; Kuntarič Iv., dacar; Rogale Mih., trg.; Nosan Neža, usnj. sopr. v (P. Kočevska Reka.) 4 Fara pri Kostelju. Žnidaršič Ant., župnij, uprav.; Sever Fr., učitelj; Beljan Iv., Štefančič Jože, cerk. ključ.; Blaznik Jan., Južnič Jos., dež. daearja; Bauer Greg., Bauer Jože, Beljan Ant., Beljan Matija, a n s k a. 91 Briški Mart., Briški Mat., Briški Mat., Jakšič Tomo, Jurkovič Miha, Klobučar Mat., Kuželički A., Mavrovič Mart., Mule Jože, Obranovič Ant., Ožanič Ant., Šne-bergar Mat., Žagar Mart., pos.; Beljan Mar., Jakovac Urša, Jakovac Urša, Juretič Neža, Lisac Urša, Ma-rineelj Marija, Marinč Urša, Mihelčič U., Obranovič Urša, Ofak Marija, Verderbar Urša, gospodinje; Curl Marija, Klobučar Marija, Marinč Neža, Papež Neža, dekleta; Beljan Mart., cerk. ključ.; Lisac G., kovač; Lunder Fr., Č6vlj.; Marinč Mart., tkalec; Šafar Jož., mizar; Vardijan Miha, zaseb. (P. Banjaloka.) 44 Osiinica. Hönigm an Fr., župnik; Ožura J., župan; Vrtnik Ant., c. k. poštar; Šolska knjižnica; Povše Marj., Žagar Marija, Tomee Marija, Oswald N., Tomee Marija, pevke; Mubvič Anton, Stiinee Anton, Pajnič Blaž, Šercer Ant., Poje Jože, Stimec Matija, Stimec Jože, Bukovec Jak., Kovač Ivan, Volf Jurij, Stampfel Ant., Volf Iv., Volf Jan., Šereer P., Šercer Jože, Stimec Ant, Stimec Mar., Kovač Mar., Tomee Mar., Križ Ana, Šercer Hel., Poje Mar., Kovač Ana, Žagar Marija. (P. Osiinica pri Kočevju.) 33 Banjaloka. Oerzin Mat., župnik ; Kimovec J., učitelj; Butina Mart., e. k. poštar; Kajfež J.; Žagar And., Žagar Jak., grajska oskrb.; Cetinski M., Glad Mart, Osterman Mat., Marinč Jož., Butina A., Klarič Mat., Kezele Mart., Rauch Fr., Juraj I., Rački Mat., Cetinski Mat., Ložar Jož., Jurkovič Jož., Majetič A., Rogale Mart., Jakovac Jak., Kajfež Neža, Marinč M., Schneller Marija, Ložar Neža, Žagar Neža, Jurkovič Hel., Mihelčič Mar., Majetič Mar., Žagar M., Butina Neža, Šolska knjižnica. (P. Banjaloka.) 33 Število družnikov: 3 dosmrt. 140 letnih. 5. Dekanija Kranj. Dek. poverjenik: Mežnarec Ant., dekan v Kranju. Kranj. Mežnarec Ant., dekan; Šavnik Karol, mest. župan; Žužek Fr., c. k. nadinženir; Štiriraz-redna deska ljudska šola, Štirirazredna dekliška ljud. šola, Čitalnica Kranjska; Mauring Ev. Janko, Birek Fr., mest. kapi.; Flander Blaž, sod. sluga; Ajdovec Apol., Ambrožič Jan., Arnež Ana, Avsenik Marijana, Ažman Mat., Bidovec Franja, Bizjak Ana, Bizjak P., Bizjak Jera, Bogataj Milan, Bohinec Jan., Bradaška Mat., Brešar Blaž, Arnež Marija, Brešar Hel., Brezar Ana; Breznik Fr., vp. učit.; Bučar Franja, Celar M., Cof Iv., Čadež Mat., Debeljak Marija, Dolenc Ljudm., Dolinšek Helena, Drinovec Franja, Egartner J., Erzar Marija, Fajfar Antonija, FajfarJan., Fendé J., Gabrič Fr., Gabrič Ivana, Globočnik Amal.; Globočnik Vikt., c. k. notar; Golob Helena, Gogala Ter., Gorjanec J., Götzl Marija, Grašič And., Gregorec Ivana, Jaree A., Jugovic Fani, Jugovie Ter., Jäger Ljudm, Kerstein Ljudmila, Kermelj Val., Krt Jera, Killer M., Klander Mar., Kokalj Ana, Košnik Jan., Kovač M., Kozinova hiša v Čirčičah, Krek Marija, Krisper Josip., Kumer Josipina, KuraltFr., Lavrič Lueija, Lampe I., Likozar Jož., Likozar Prim., Lokar Jan., Luznar J., Majdič Ivana, Mally Marija, Marenčičeva hiša, Marinšek R., Markič Ter., Mauring Ana, Mayr Ana, Mayr Gabrij., Medved lgn., Mrak Jan., Murnik Franja, Novak A., Oman Val., Omersa Fr., Orel Marija, Orešek Anton., Pangere Marija, Pantar Pavla, Pavlin Leop., Pavšler Antonija, Pavšler Elizab., Pavšler Jelica, Pec Tekla, Pekle Marija, Perčič Neža, Perne Ana, Pernič Franja, Pettan Hubert, Pilar Jern., Pire Olga, Pleško Franc, Pogačnik Pavlina, Pokom Pet., Polakova hiša, Poličar Helena, Pollak Dorot., Potočnik Ant., Preširen Ter., 92 Ljubljanska. Preveč Riharda, Prosen Jož., Pučnik Mih., Puhar M., Puppo Josipina, Rakovec Karolina, Rebolj J., Reinie Jož., Remie Lovro, Roblek Fr., Rogelj Jan., Ros M., Sajovic Bvgen, Starovasnik Franja, Stare M., Strajhar Apol., Strupi Fr., Strupi Jan., Suhadolnik Fr., Šafarc Antonija, Sega Matilda, Šink And., Šink Jan., Štem-pihar Ana, Stern Marija, Šumi Ana, Šumi M., Švelc Ana; Ukmar Jak., vpok. učitelj; Ulrich Mar., Vidmar Katar., Volčič Marija, Volnik Marija, Vranč Doroteja, Windischer Karol, Zupan Jak., Zupan Jan., Zupanec Apol., Zupanec Marija, Žan Katar., Žibert A., Öerne Mat., Fock Marija, Rozman Šim., Lokar Lovro, Krt Franja, Nemec Jož., Javh Ivana, Okrajna učiteljska knjižnica; Pezdič Iv., nadučitelj; Öerne Mar., Šimnic Edvard, Žibert Ana, Pavlič Antonija. Padar Franja, Kokalj Matilda, Jeran Ana, Dovžan Helena, Theueršu Jera, Romald Ana, Zimmerman Josip, Fajfar Janez, Pleša Agata, Štirn Marijana. Eržen Fr., Vrbič Mar., Kušlan Alfonz, Falot Ant., Dovžan Marija, Prelesnik Marija, Hafner Jera, Hafner Fr., Pazler Lov., Virant Janez, Ščrbačič Štef., Brezar Miha, Krt Jan.. Dolinar Jak., Kopač Marija, Šumi Alojzija, Berlec Fr., Ekar Luka, Čelišnik Marija, Götzl Neža, Markič Iv., Preveč Albina, Mohar Jož., Kozina Urb., Nadižar N., Eržen Marija, Rakovec Helena, Pogačnik Helena, Konc Ter., Bradaška Angela. (P. Kranj.) 204 Besuica. Tavčar Fr., kurat; Knific L., učit.; Šolska knjižnica, Kalan Lenka, Rakovec Neža, Toma-ževic Neža, Prelovšek Jerica; Pavlin Jož:, žel. čuvaj; Bidovec Marija, Knific Mina, Knific Mar., Papier M., Papier Amalija, Knific Marija, Justin Marija, Kralj Marija, Zeni Jak., Papier Jan., Udir Jož., GrašieFr., Udir Kat., Rakovec Jan., Brie Marija, Papier Janez, Jerala Mart., Tomaževic Jak., Brenkuš J., Tomaževic Šimen, Bakovec Jan., Udir Jak., Kunar Jak., Pisovec Blaž, Justin Janez, Kozjek Janez, Tavčer Helena. (P. Kranj.) 35 Trstenik. Dolžan Jan., župnik; Farna šola, Dolžan Marij., Bernot Marij., Sajevic Fr., Gros Mat., Košir Mat., Lombar Greg., Oman Jurij, Perne Ant., Vrbanec BI., Perne Mina, Lombar Mar., Balantič M., Rode Polona, Cuderman Mar., Studen Mar., Pleša M., Orehek Rozala, Rebolj Blaž, Grašič Jož. — Z družinami: Škofie Jurij, Cuderman Andr., Markuta Jožef, Perčič Val., Sire Lenka, Markovič Urša, Štefe Mar., Lombar Miha, Studen Fr., Gregorec Jan., Lombar J., Valjavec Jurij, Košnik Jak., Örnilec Mar., Štefe Kat., Valjavec Mat. (P. Kranj.) 37 Zapoge. Narobe Mart., župnik; Bergant A., Hočevar And., Jerman Mat., Kosmač Josip, Osel M., Pipan Jan., Pipan Josip, Bida Jan., Bida Marijana, Bilban Jos., Narobe Mar., Lavrič Lov., Hočevar Jan., Golorej Marij., AldležMar., HubadMar., Bohinjec A., Rebolj Fr. (P. Smlednik.) 19 Goriče. Jakel Gregor, župnik; Ljudska šola; Ravnik Jan., org.; Potokar Ter., kuh.; Štrus Marj., Mlinarjeva hiša, Polajnar Katra, Sajevec Mat., Vid-marjeva hiša, Dolžan Marija in Helena, Rakove Lov., Eržen Mina, Tavčar Jera, Konc Ana, Bajdova hiša, Markun Marija, Boštevnikova hiša, Crkova hiša, Stare Janez, Rotar Lucija, Rakove Mica s sest., Lepnarjeva hiša, Vevar Fr., Vevar Marija, Žvegelj Mina. — Ma-lijevo brdo. Mali Pet., Dolžan Franc. — Letence. Zaplotnik Janez, Naglic Marija, Mali Ana, Pleševa hiša, Kokalj Aleš, Zaplotnik J. — Kamnik. Žvegelj Dom. — Zavoda. Podakar Andr., Jane Jan. s tov. — Srednjavas. Bohinjc Helena in J., Benedik Mar., Rebolj Ana, Zaplotnik Fr., Špornova hiša, Gros L., Crkova hiša, Pašnikova hiša, Trbojčeva hiša. — Zalog. Kokalj Tomaž, Žvegelj Marija s teto, Vrbane Janez, Vrbane Jak., Bidovc Jože, Bidovc Fr., Oreček Janez, Pozabljenova hiša. (P. Kranj.) 53 Št. Martin pri Kranju. Klemen A., župnik; Šifrar Fr., župan; Tiringar Fr. (Lukovec), Ljudska šola, Benedik Jan. (Puklov), Knific Jož (Navčkov), Šilar Mar. (Paheljnova), Bajželj Jak. (Čednik), Po-renta Fr. (Lukšev); pl. Vest Avgusta, grajščakinja; Mataje Eliza, Ješe Kaneijanila, gospi; Ješe Antonija, gspdč.; Bregant Mih., šol. ravn.; Skulj Fr., učitelj; Mohor Mih., org.; Oman Pavel, c. k. fin. nadpaznik; Šmid Fr., dijak; Dulansky Ant., žel. čuvaj; Brodnik Ant., kapi. — Možje: Aleš Jož., Alič Val., Ambrož Fr., Ambrož Mart., Ambrož Val., Bajželj Fr., Bajželj Jak. (Greg.), Bajželj Jan. (Buč. st.), Bajželj J. (Buč. ml.), Bajželj Jož., Bašar Jan., Benedik Jak., Benedik Mat., Berčič Ant., Česen Jak., Dolenec Jan., Drakslar Ant., Eržen Ant., Eržen Ivan (Križn.), Eržen Janez, Fabijan Fr., Fabijan Jan., Fajfar Jož., Golob Anton, Golob Fr. (Leb.), Golob Fr. (Zidanč.), Gorjanec Val., Gros Mart., Hafnar And., Hafnar Jak. (Kal.), Hafnar Jak. (Zg. Bit.), Kern Fr., Košir Fr., Križnar Anton, Križnar Jan. (Jenko), Križnar Jan. (Šiškar), Križnar Mat., Mrak Jož., Oman Fr., Oman Jož., Oman Mat., Porenta Fr., Porenta Jož., Rolec Jan., Rozman Fr. (Kerm.), Rozman Fr. (Kor.), Rozman Franc (Šušt.), Rozman Jan. (Sr. Bit.), Rozman Jož., Šilar J., Tepina Jan., Tepina Jern., Tiringar Anton, Tiringar Franc, Tratar Jan., Trebar Jošt, Trilar Jož., Trilar Simon, Vindišar Jan. (Ferč.), Vindišar Jan. (Stef.), Zalaznik Jož., Rozman Jan. (Tom.), Zaletel Jurij, Ziherlj G., Zupan Miha, Žibert Jan., Žirovnik Jan., Hafnar Fr., Juvan Ant., Dolenec Jož. — Fantje: Bajželj Jernej, Cegnar Jan., Fabijan Jan., Golob Fr., Gorjanec Jan., Gorjanec Pet., Hafnar Ant., Hafnar Fr., Hafnar G., Hafnar Mat,, Juvan Mat., Kodrič Jož., Kokalj Jan., Kokalj Jurij, Rebolj Lavr., Stare Janez, Stare Jožef, Stare Mih., Sušnik Fr., Šink Jak., Tepina Jan., Ver-hovnik Jak., Tepina Jan. (Jošt.), Vilfan Jan., Bitenec Fr. — Žene: Bakovnik Meta, Benedik Marija, Berčič Lenka, Blažir Marija, Brejee Johana, Dolenec Meta, Drakslar Katra, Hafnar Lenka, Ješe Jera, Kristan M., Križnar Franca, Lebar Neža,. Miklavčič Reza, Rajgelj Lenka, Rozman Marija, Rozman Marij., Stare Rotija, Šilar Urša, Šifrar Franca, Tepina Urša, Trilar Tona, Vilfan Lenka, Likozar Marijana, Vidmar Jera. — Dekleta: Bajželj Tona, Benedik Franca, Bitenec Marija, Brankovič Marija, Bratanič Ivana, Debelak T., Dolinar Jožefa, Drinovee Meta, Eger Tona, Eržen M., Eržen Meta, Fabijan Marija, Gašparšič Mar., Gorjanec Mar. (Kov.), Gorjanec Mar. (Bajž.), Herle Luc., ffiršenfeldar Marija, Knific Marija, Kodrič Franca, Kovač Johana, Kristan Marija, Križaj Marija, Križnar M., Kummer Karolina, Kuralt Lucija, Masterlj Mar., Luznar Mar., Oman Neža, O vin Marija, Peternelj Urša, Podviz J., Pogačnik Urša, Porenta Johana, Porenta Mar., Rant Marija, Sušnik Tona, Štrukelj Marij., Tavčar Marij., Tepina Urša, Tratar Franca, Trilar Marija, Verhunee Eliza, Vindišar Johana, Ziherlj Mar. (Zg. Bit.), Bernard Marija, Češnjar Jožefa, Križnar Lucija, Paplar Marija, Trilar Franca, Berčič Marija, Žontar Franca. (P. Kranj.) 190 Sv. Jošt pri Kranju. Rakovec Jem. (Andre-jevčev). — Možje: Benedik Jož., Berce Jan., Čarman Mart., Erbežuik Mat., Eržen Jan., Javh Mat., Jereb Jan., Mazi Jern., Sedlar Fr., Šinkar Mart. — Fantje: Benedičič Fr., Kristan Jan., Lavtar Jak., Žan Jožef, L J n b 1 j a n s k a. Žan Mart. — Žene: Lavrinec Marija, Rant J., Trebar Marijana, Rakovec Marija. — Dekleta: Alič Julijana, Berce Jera, Eržen Marija, Leben Pavla, Rakovee M. (P. Kranj.) 25 Šenčur. Kukelj Anton, župnik; Nemec Anton, kaplan; Kotnik Mih., benef.; Vole And., vp. župnik; Žumer Jož., Ljudska šola v Šenčuriju, Ljudska šola v Olševku, Andrca spod. hiša, Balantič Mar.; Barle Mat., župan; Barle Meta, Belehar Ivana, Bergant I., Bergant Marij., Blagne Al., Blagne Antonija, Blagne Ivan, Bohinee Blaž, Bohinec Jera, Brezar J., Brezar Marijana, Brodar Jan., Brolih Franca, Brolih Helena, Burgar Jan., Burgar Jož., Cuderman Urša, Čebašek Fr., Čebašek Jan., Čebašek Jan., Čebulj J., Dolinšek Ant., Dolinšek Fr., Erzar Marijana; Gašperlin Ivan, poštar; Gašperlin Jan., Gašperlin Meta, Gašperlin N., Grča Miua, Glastovec I., Globočnik Mih., Golob Jož., Golorej Jern., Grajzar Iv., Grilec Hel., Hodnik Ivana, Hudobivnik Marija, Ilija Marija, Jarc Fr., Jare Mar., Jekovee Alojzija, Jelar Jan., Jerina M., Jerman Kat., Kalan Marija, Karun Marija, KepeeMat., Kern Ivana, Kern Katra, Kern Marija, Kešnar Mina, Kos Ana, Košir Helena, Košnik Marij., Koželj Jak., Kristanee Jož., Kristanee Meta, Krišelj Marija, Kropar Janez, Kurnik Ivana, Kušter Blaž, Kveder Mar., Langerholc Mina, Likosar Franca, Likosar Marij., Likosar Marij., Logar Franc, Logar Jan., Logar Marija, Maselj M., / Milač And., Milač Jan., Molj Jan., Mrak J., Naglič Blaž, Naglič Marija, Okorn Fr., Okorn Janez, Okorn Meta, Osel Jan., Pavlič Fr., Perčič Fr., Perčič Marij., Perdan Ivana, Perič Ivana, Pire Gašp., Podjed Meta, Podjed Marija, Podlipnik Miha, Pogačar Pol., Puhar Karol., Rogelj Jan., Rogelj Mat., Ropret M., Rozman Fr., Rožman Jož., Sajevic Marija, Sajevie M., Sajevic Meta, Sajevie Johana, Sajevčeva hiša, Sitar A., Stare Aleš, Stare Jern., Stare Ivana, Stružnik Jož., Sušnik Pet., Šenk Jan., Štefe Marijana, Štempihar M., Štirn Fr., Štirn Ivana, Tomažič Miha, Tomee Hel., Trelec Marija, Urbanček And., Ulčar J., Umnik Fr., Umnik Jan., Vehovec Jan., Verbič Jak., Vidmar J., Vidmar Mat., Vole Marija, Vreček Ana, Zaplotnik J., Žaplotnik Marija, Zaplotnik Mart., Zarnik Anton, Zarnik Jurij, Zamik Marija, Zevnik Mar., Zmerzlikar Jan., Zorman Ivana, Zorman Ivana, Zupan Janez, Zupanee Franc, Žerovnik Aleš, Živovec Marij., Žumer Marij., Žumer Martin. (P. Šenčur pri Kranju.) 151 Mavčiče. Preželi Mat., župnik; Dolinar Jos., učitelj; Ljudska šola, Oblak Fr., Jerala Fr., Jenko Mat., Drakslar Mat., Bohinc Miha, Starman Franc, Bohinc Jož., Rozman Jan., Jenko Jurij, Aleš Frane, Jerala Ant., Bohinc Jan, Zevnik Janez, Jenko Frane, Žumer Jož., Zlate Lovro, Verhovnik Jan., Jerala Fr., Drakslar Jan., Zevnik Fr., Jenko Jan., Drakslar Jan., Zaverl Janez, Jenkole Prim., Jenko Fr., Zevnik Blaž, Jenko Jan., Jenko Jož., Jenko Lovro, Rozman Jak., Novak Fr., Zaveršnik Val., Jamnik Fr., Novak Jož., Narobe Jan., Zlate Ant., Verhunc Jož., Jamnik Jan., Janhar Juri, Drinovee Johana, Zevnik Franca, Jamnik Jera, Kepec Polona, Cvirn Johana, Knifie Marijana, Jenko Marija, Burgar Helena, Jenkole Katar., Novak Marija, Jenko Neža, Cof Johana, Vovčak Ana, Kalan Marija, Ješe Marija, Rozman Mar., Drolj Hel., Kalan Mina, Kepec Marija, Novak Marijana, Rozman Marija, Cegnar Mar., Kalan Marij., Poljane Kat., Vidic Mar. (P. Kranj.) 67 Preddvor. Debeljak Jan., župnik; Gregorič Rud., kaplan; Urbančič Janko, grajščai; Demšar Fr., c, k. poštariea; Ljudska šola, Žibert P., Tom&zin BI., 93 Stružnik Jože, Naglič Jože, Bukovnik Andrej, Rebol Verban, Balantič Primož, Arnež Anton, Mubi Frane, Pekovee Jern., Arh Jurij, Pavlič Val., Bohinec Miha, Mekuč Jurij, Gros Jan., Cuderman Verb., Rechberger Tom., Studen Miha, Lombar Jože, Naglič BI., Markič Jan., Podpeskar Jak., Arh Jože, Rogelj Jakob, Celer Lovr., Valjavee Jan., Snedee J., Rogelj M., Zadnikar And., Tičar Jurij, Ekar And., Rozman M., Cuderman Ant., Podpeskar Jan., Šavs Fr., Štefe Jož., Selan Fr., Mubi Fr., Pernuš Janez, Roblek Andr., Bitenc Jože, Šmitek Val., Fende Prim., Dovič Frane, Sodnik J., Markun Fr., Dovič Val., Sirec Jan., Ekar A., Bolka Prim., Ekar Ant., DelovecJan., Krničar M., Zadnikar Mica, Rozman Marijana, Valjavee Miea, Arh Mina, Skrvada Ana, Ekar Mina, Kmet Katra, Vreček Neža, Rogelj Mica, Jekovee Lenka, Urbančič Ang., Strniša Miea, Polajnar Mica, Štefe Mica, Ajdovec M., Markič Urša, Roblek Miea, Tičar Katra, Lap Pol, Cerkovnik Mica, Sirec Marijana, Aleš Marijana, Balantič Katra, Rogelj Mica, Brolih Miea, Cuderman Neža, Kern M., Sajovic Mica, Jagodic Mica, Krničar Mica, Šenk M., Brolih Marij., Bizjak Kat., Škrjanee M., Markun M., Čimžar Al., Markič L., Jekovee Marij., Balantič Kat. (P. Tupaliče.) 97 Smlednik. Baron Lazarini H., grajščak; Karlin Iv., župnik (3 izt.); Košir Fr., kaplan; Prosen Ožb.v ekspozit; Burger Ant., župan; Hlebčar Jan. iz Trboj, Knifie Fr. iz Hraš. — Gospodarji: Aljaž Fr., Bačnik Fr. z dr., Bačnik Jan., Bačnik Jern., Bohinec Franc, Bonča Jan., Bonča Jož. z druž., Cilar Janez, Cvajnar And., Cvek Jan., Čebašek Jan. z dr., Češenj Gregor, Dolinar And., Gantar Fr., Grajzar Fr., Grajzar Jan., Gregoree Jak., Jenko Ant., Jenko Jan., Jenko Matej, Jeraj Greg., Jerala Fr., Jerala Jan., Ježek J., Juvan Jak., Juvan Jurij, Juvan Val., Kalan J. (Lovrenček), Kalan Jan., Knez Mart., Knifie Simon, Konjar Jan., Korbič Lovro, Kozjek Mart., Kristanee Val. z dr., Lap Jož., Lavtižar Jož., Ločniškar Fr., Mušič Fr. z druž., Pavlin Ant., Pipan Fr. z dr., Podviz Andrej z druž., Ramoveš Ant., Rozman Jan. (Matijaž), Rozman Jan., Rozman Juri z dr., Skok Ant., Šetina Valent., Šter Fr., Zajec Jern., Zajec Jož., Završnik Jan., Zelnik L., Zor Jan., Zvoljšak Jan., Žirovnik Fr., Petač Jan. — Gospodinje: Belec Helena, Benedik Mar., Božič Mar., Brecelj Uršula, Čebašek Neža, Grajzar Franiea, Jerše Marija, Kostrin Marija, Kreč Marija, Lap J., Merjasec Franiea, Okršlar Marijana, Petač Mar., Petelinkar U., Punčah Jera, Rozman Franiea (Grabnarjeva), Rozman Franiea, Rozman Marija z dr., Solnce Eliz., Stenovee Franiea, Stopar Ivana, Višnjevar Marija. — Fantje: Bačnik Jak., Bizjak Tom., Bončar Mart., Burgar J., čarman Jan., Grabeč Fr., Hujan Andr., Inglič Janez, Jenko Fr., Jenko Pet., Jenko Vinc., Jeras Jan., Jereb Jan., Juvan Al., Konjar Jak., Kosec Fr., Kozjek Aleš, Lampič Mat., Oblak Prim., Oeepek Miha, Pipan A., Skok Luka, Vehar And., Vrlic Jan., Zlate Jakob. — Dekleta: Aljaž Franiea, Bonča Marija, Božič Marija, Čebašek Ivana, Debeljak Mar., Dermastija I., Duhovnik Marija, Eržen Franiea, Gantar Mar., Gašperšič Mana, Govekar Ivana, Govekar Mana, Grajzar M., Jakopič Ivana, Jenko Marija (Krivčeva), Jenko Marija, Jeraj Mana, Jeriša Marija, Juvan Ivana, Juvan M., Karlin Franiea, Karlin Mana, Keršič Franiea, Kimovee Mar., Kimnovec Marija, Konjar Marija, Konjar Neža, Košir Mana, Kraljič Marija, Lesjak Ter., Luštrek Iv., Mubi Ivana, Osel Ana, Osel Mana, Pavlin Mana, Pavlin M., Petač Marija, Peternelj Urša, Rebolj Fran., Rozman Ivana, Rozman Mar. (Rakova), Rozman Marija (Bol- kova), Rozman Marija, Rozman Marijana, Sešek Mar., Srebernjak Marija, Stenovec Mar., Strus P., Štrukelj Jera, Šubic Katina, Vrbek Marija, Vrlic Mar., Zamen Marija, Zavrl Ivana, Zor Marija, Zore Ivana, Žirovnik Marija; Bačnikova hiša; Oblak Primož, občin, sluga; Rogelj Jak., Rozman Jož., Strupi Fr., možje; Šola v Pirničah, Šola v Trbojah; Lavrič Ant., Košir Frane, fanta; Kermelj Marija, Jenko Ter, dekleti; Stare Fr., Konjar Jak., moža; Čop Ter., Knific Marij., dekleti; Kajzar Marijana, žena; Miillner Evg., učitelj; Knific Katina. (P. Smlednik.) 188 Cerklje. Golobič Ant., župnik; Mayr Vinc., Bartol Balt., vpok. župnika; Krek Fr, Pavlič Ivan, kaplana; Globočnik Edv., zdravnik; Košnjek Anton, eerk.; Ambrož Matej, Anžič Fr., Begelj Miha, Boljka Jože, Bučar Matija, Burgar Jem., Česen Mat., Erzar Jan., Erzar Jož., Gašperlin Lovr., Hočevar M., Jenko Jan., Jenko Mart., Kern Matej, Kešnar Jan., Korbar Jož., Koritnik Ant., Kos Blaž, Kovač Fr., Koželj L., Martinjak Fr., Nastran Jan., Omrs Ant., Omrs Jan., Petrič Jan., Pušavec Fr., Romšak Prim., Rozman M., Skodlar Lov., Šimenee Jož., Šter Jan., Vidmar Franc, Vidmar Frane, Vomprgar Jem., Zorman Ant., Želez-nikar Matej, Babnik Polona, Brgant Katra, Bogataj Mana, Boljka Mana, Dolinšek Pavlina Trantar Mar., Gašperlin Marija, Gikman Mana, Globočnik K., Grilc Reza, Kepee Mana, Kmetič Neža, Kne Marija, Krivic Marija, Kvas Marija, Likozar Katra, Martinjak Jera, Martinjak Mana, Močnik Mana, Osel Mana, Pibernik Marija, Slemee Franca, Slemec Franca, Šink Marija, Šipic Marija, Škrjanee Marija, Štempihar Mana, Štern Marija, Štern Marija, Tomažič Jera, Tomažič J., Urh Marija, Zorman Lucija. — Vavken Andr., župan; Ahlin Jan., Ambrož Mart., Barle Jan., Bobnar Mat., Bohinec Ivana, Boljka Marija, Borštnik Fr., Brgant Val., Burgar Miha, Delovec Jurij, Erzar Mar., Galjot Urban, Gašprlin Jurij, Gašprlin Mat., Globočnik Fr., Gregorec Miha, Grošelj Val., Hanin Jož., Hudobivnik Marija, Jenko Fr., Jenko Jan , Jenko Jan., Jenko J., Jenko Jož., Jeraj Miha, Jereb J., Jereb Š.. Kaplenek Marka, Kepee And., Kepee Fr., Kimovec Fr., Kmet And., Koder Lucija, Kosem Jan., Krč Štefan, Krivec Miha, Kropivnik Jan., Krušič Pavla, Kuralt Anton, Kuralt Pavel, Kvas Helena, Letnar Mar., Mušic Pil., Mušic Jan., Mušic Jož. (2 izt.), Mušic Marija, Pavlič Jan., Pavlič Luka, Petrič Jan, Podjed Franc, Podjed Ivana, Ponovne Marijana, Remec Jan., Repnik Janez, Repnik Jan., Sajovec Ant., Slemec Miha, Sluga Jurij, Stare Jan., Šmidhofer Pija, Štular Jož., Štular Miha, Teran Jak., Teran Tom., Urh Mar., Vomperger Jurij, Zavrl Jan. (P. Cerklje pri Kranju.) 145 Št. Urška gora. Robič S i m., far. oskrbn:k; Robič Neža, kuh.; Podgoršek Jan., cerkovn.; Pirčeva Anka, Svatnarjeva hiša, Zupin Jan., Remic M., Ver-hovnik Jož., Dolinšek Ožbalt, Jagodic Pet., Grilčeva hiša, Štular Jan., Lombergar Marija, Grilc U., Štular Johana, Jagodic Franca, Zamljen Jan., Jamrova hiša, Bobkova hiša, Sp. Bundrova hiša, Jagodic J., Žagar J., Verhovnikova hiša. (P. Cerklje pri Kranju.) 23 Podbrezje. Mali Ant., kaplan; Černilee Fr., učitelj; Ljudska šola, Ažman Val., Babič Jan., Babič Jože, Brajee Marijana, Černivee Mar., Debeljak Mar., Finžgar Jak., Finžgar Jože, Fister Marija, Golmajer Barba, Gradišar Ana, Gregorec Neža, Jeglič Jernej, Jeglič Ter., Jelenec Ant., Jerala Anton, Jošt Marija, Kemperl Mat., Keršič Franca, Keršič Jak., Keršič M., Kokalj Jože, Maček Jan., Markelj Jan., Markelj Rok, Mihelič Fr., Osel Andr., Ovsenik Neža, Pavlin Ana, Pavlin Al., Pavlin Fr., Pavlin Helena Peternelj A., Počivalnik Ivana, Potočnik Fr., Potočnik U., Pogačnik Ant., Praprotnik J., Pretnar Fr., Pretnar J., Pretnar Jože, Pretnar Ter., Rant Ana, Resman Anton, Rojee Pet., Rozman Jan., Rozman Jože, Stegnar Jan.. Stroj Ana, Stroj Jan., Stroj Marjeta, Gregorec Jan., Štular Ana, Štular Janez, Škofič And., Teran Marija, Vrdir Franca, Vrdir Marija, Zaverl Mar., Zupan Ign., Kle-menčič Fr., Šolar Fr. (P. Podbrezje.) 65 Predoslje. Krčon Jos., župnik; Zupane Ign., duh. pom.; Česnik Drag., učitelj; Arnež Jan., Ažman Jan , Basaj Jak., Bitene Ant., BiteneJuri, CegnarM., Cuderman Jan., čimžar Tine. Dolžan Janez, Fabijan Marija, Farna šola, Fende Janez, Florjančič Matija, Florjančič Jurij, Gale Mat., Gregore Jan.. Gros Mat.. Hribar Marijana, Hribrnik Jan., Kalan Primož, Kerč Jan., Kern Josip, Kern Marija, Kokolj Jan., Kokolj Jan., Košiša Lovr., Košnjek Fr., Kovač Fr., Kristane Helena, Lokar Marijana, Lombar Fr.. Markun Lovr., Mavec Marij., Miklavčič Jera, Mubi Mar., Naglič J., Narobe Jak., Oven Ant., Papier Jak., Pičman Marija, Pogačnik Fr., Purket Katra Rehberger Jern., Rezar Rotija, Rodé Jan, Sajovic Mat., Sajovic Jos., Sajovie Mina, Sitar Josip. Skodlar Franca, Stare Mar., Stroj Jan, Stör Jan., Senk Fr., Šenk Jern., Šerjak Janez, Škoflc Lovr., Škofic Marij., Šunker Neža, Zabret Jan,, Zelnik And., Zupan Marija, Žibert Aleš, Žibert Jos., Žibert Marija, Žerovnik Jurij, Trdina Pet., Umnik Fr., Umnik Mat., Uranič Jan., Ušlakar Jan., Vadnjav A., Verlic Šim., Rogelj Fort., Pičman Mat., Žibert Fr., Gros Ant., Urbanček Mar. (P. Kranj.) 81 Velesovo. Petrič BI., župnik; Gärtner Franc, učitelj; Ljudska šola; Hacin Lov., Sajevic J., ključ.; Kne BI., Sajevic Jože; Čebul Jan, cerk.; Kern Jan., Maček And., Burgar Jan., Rogelj Mat., Bukovnik J., Zorman Jan., Arnež Mat., Selan Val., Ahčin Anton, Jenko Jan., Kepee Blaž, Maček Janez, Murnik Jak., Znpan Fr., Goričnik Jan., Vreček Jože, Danič Anton, Zorman Jan., Jenko Jan., Murnik Janez, Pristavova hiša, Ropretova hiša, Nastranja hiša, Blažkova hiša, Tratarjeva hiša, Šimnovee Marija, Kern Mar., Perne Ana, Duhovnikova hiša, Kosec Val., Muhovčeva hiša, Maček Ivana, Maček Marijana, Zorman Neža, Ahčin Marijana, Maček Marija, Ropret Mar., Lombergar M., Bukovnik Marija, Kné Marija, Maček Kat., Bakovnik Marijana, Zavrl Marijana, Rebernik Marijana, Murnik Marija, Siree Franca Ahčin Marija, Remic I., Drolka Marija, Jenko Ivana Rovan Apol., Bajd Marija, Be-gelnova hiša, Kné Marija, Stamcar Alojz., Logar P., Maček Mar., Šimenc M. (P. Cerklje pri Kranju.) 66 Kokra. .Lavtižar Jož., župnik; Koder Aleš, eerk. ključ ; Stular Fl., org.; Tomažkova hiša, Štular Prim., Trelec Jan., Povšnir Jan., Povšnar J., Štular Jurij, Marčun Jož., Koreninšekova hiša, Zapečnik J., Povšnar Jož., Gorjanec Miha, Arnež Pol., Polajnarjeva hiša. Polajnar Mica, Povšnar Polona, Sluga Jera, Kne Marijana, Povšnarjeva Ivana, Tkalčeva Ivana, Proda-nova hiša, Koder M., Hirš Meta. (P. Kokra.) 25 Naklo. Rome Fr, župnik (2 izt); SchiffrerG., kaplan; Traven Jože, učitelj; Ajdovec Jakob, Jerala Pet, Svetee Ter., Košir Jože, Jošt Luka, Gnus Mica, Pušem Mica, Markič Mica, Ažman Mat., Pavlin M., Jenko Jan., Markič Franca, Finšgar Mica, Prosen J., Zelnik Mica, Drinovee Pet , Česen Miea, Černilee J., Dornik Mica, Verdir Neža, Košnek Miea, Tomažin M., Pohar Ter., Makovič Jan., Mladič Hel., Pleša Helena, Voglar Helena, Švegelj Mat., Resman Šim., Černilee Jan., Bohinc Mica, Drinovee Jože, Gašperlin A, Ko- L j u b 1 j a n s k a. 95 renčan Marija, Pavlin Franca, Žibert Franca, Škofic And., Černe Micka, Voglar Ant., Markič Marij., Ješe Lovr., Cerkovnik Mina Križnar Valent., Jarc Lenka, Öernilee Vinc., Prosen Mica, Matjan J , Čemilec L., Markič Jan., Fajan Fr., Marinšek Marij., Cernilec J., Graščič Jan., Markuta Jera, Rome Jera, Lazar Reza, Lazar Johana, Ažman Kat. (P. Naklo.) 63 Duplje. Šlibar Tom, župnik; Ljudska šola; Leben Miha, Stuller Jož., Zaplotnik Jurij, Zupan M., Košnjik Fr., Stegnar Pet., Čadež Št., gosp ; Gradišar Gašp., Boneelj Pet, Rakove Tom., fantje; Kuhar M., Jeller Marija, Rakove Marija Šter Marij., Keršič M., Sparovc Marija, Pavlin Marijana, Ahačič Marijana, gospe diüje; Ajdove Marija, Verdir Marijana, Ravnihar Marija, Jeglič Marija, Pavlin Marija, Lakner Marij., Kristan Katar., Hkavc Marija, dekleta; Jeglič Jakob. (P. Tržič.) 29 Tržič. Špendal Fr., župnik; Antončič Anton, Renier Jan., kaplana; Pekovee Jos., kurat v Lomu; Kragl Jos., šolski ravn.; Mally Konr., učit.; Debelak Jan., učit. v p.; Žeriov Amalija, c. k. sodn. soproga; Ahačič Leop., fužin.; Knifec Jož., pos.; Jelene Ivan, Omersa Jan., Theuerschuh Jan., trgovci; Perne Al., Šimec Al., Valjavec Aleš, Ahačič Antonija, Ahačič B., Ahačič Marija, Bajt Franca, Dekleva Marija, Dornik Ana, Globočnik Ana, Mally Franca, Mally Iv., Pollak Franca, Raitharek Julijana, gospe; Pire Vikt., Texter Marija, gspdč.; Belehar Jož., Jeglič Anton, mesarja; Ahačič Jan., Ahačič Jož., Žagarja; Benedik J., Brešar Miha, Dobrin Ant., Gaberc Anton, Globočnik Matej, Končar Sim., Kralj Jož., Mehle Janez, Mikič Anton, Pravst Blaž, Sitar Ant., Tišler Tom., čevljar.; Ahačič Blaž, Jane Anton, Kogoj Jern., Ogris Janfz, kovači; Cunderč Jan., Logar Fr., Mihelač Pet., Peternel J , Rutar Janez, Štrekelj Jan., miz.; Dornik J., konjski kovač; Kavar Fr., rudok.; Kurnik Fort., kol.; Markič Ign., sodn. sluga; Mave Jož., pismonoša; OšabnikF., zasebnik; Pogačnik Jan., sedlar; Rogelj Lovr., fabr. del.; Šoklič Aleš, org. v Lomu; Tavčar Val., rudn. paznik; Theuerschuh Vinc, ključ.; Ude Jan., cerkv.; Ankelc Ant., Dovžan Fr., Dovžan Jurij, Gaberc And., Godnjov Jan., Kralj Jan., Kralj Tom., Meglič Andr., Meglič Ant. (Pinč), Meglič Ant. (Švelc), Meglič Fr., Meglič Jan. (Dovž ), Meglič Jan. (Kušp.), Meglič J., Meglič Miha, Meglič Urb., Polajnar Janez, Primožič Fr., Rožič Val., Slapar Flor., Slapar Jan., Tišler V., Zupan Pet., km. pos.; Brejc Fr., Bukovnik J., Cadež Luka, Kokalj Ant, Kovčič Fr.. Lombar Jan., Meglič Greg., Mrak Jan., Primožič Jan., Ribnikar J., Stritih Jan., Šavs Jan., Šter Jož., Urh Krist., Zaplotnik J., fantje; Ahačič Franca, Carman Helena, Dobrin Mar., Jeraj Lucija, Ješe Franca, Košir Marija, Kovčič Mar., Lončar Marija, Luzar Helena, Maleš Elizabeta, Mede Jera, Meglič Franca, Meglič Katra, Miklavčič Polona, Perko Ivana, Perko Vineencija, Polaj Pol., Primožič Eva, Primožič Marija, Ruech Franca, Sehweiger Iv., Sterniša Franca, Šter Izabela, Tišler Marija (Žup), Tišler Mar., Vidmar Ivana, Zupan Mar., Žos Marija, gospodinje; Arnež Marija, Dovjak Urša, Dovžan Mar., Drukar Franca, Ferlic Jera, Ferlic Kat., Grahovar A., Jež Franca, Jnrjevee Marija, Kleindienst Urša, Klob-čavar Jožefa, Kešnik Marij., Lederer Alojz., Majeršič Franca, Mali Terez., Meglič Pol., Peharc Kat., Perko Mar., Potočnik Mar., Primožič Luc., Razpotnik Mar., Salberger Mar., Sitar Mar., Slapar Mar., Sova Ludov., Srečnik Katra, Šoklič Mar., Šolar Fr., Tišler Franca, Weber Tončika, Zaverl Franca, Zupan Ana, Slovensko bralno društvo, Knjižnica štirirazredne ljudske šole, Farna knjižnica, Šentanska šola; Ahačič Jož., čevlj.; Pogačnik Rajko. (P. Tržič.) 171 Križe pri Tržiču. Bohinc Fr., župnik; Rihar Leop., kapi.; Jezeršek Ivan, ufitelj; Alijančič Lovro, župan; Oranič Franc, Mali Mat., Ahačič Jož., Grašič Janez, Jeraj Peter, Veternik Luka, Ribnikar Franc z Golnika, Ribnikar Franc z Sen., Grašič Fr., Rozman Tomaž, Perne Jož., posestniki; Žepič Mat., Bohinc M., Gradišar Andr., Gradišar Jož , Gradišar Urh, Šilar J., Ribnikar Jož., Gros Jernej, Čebulj Ant., Ribnikar J., Zupan Jakob, Fink Jan., Golmajer Tom., Perko Greg., Plajbes Mih.. Vodnjov Fr., Perko Fr.. Grašič Ignacij, Dolhar Jakob Jane Jožef, čevljarji; Primožič Anton, Dolžan Janez, Hlepčar Jakob, pos. sin.; Fajfar Janez, kajžar; Škerjanec Jan., mlad.; Lončar Mina, Stegnar Alenka, Lončar Katarina, Aljančič Jera, Aljančič Urša, Zupan Jera, Pogafiar Jera, Perne Franc., Uzar Marj., gospodinje Remic Marij., babica; Jane Neža, Marčun Katra, Dolžan Mar., Rakove Mar., Borštar Ter., Dacar Marija, Tome Lenka, Snedic Marija, dekleta; Lukanc Marija, posestnica; Lukanc Franc; Košir L., hlapec; Smuk Sim, učenec; Kalan Fr., posestnik; Močnik J., kajžar; Zaletel Flor., posestnik; Perko Mat., čevljar; Jane Jož., krojač; Aljančič Jan., dijak; Naglič Jožef, čevljar; Ribnikar Kr., učenec; Erloh Roz., tes. žena; Ažman Micika, deklica; Močnik J., čevljar; Jane Fr. (P. Tržič.) 74 Kovor. Krištofič L., župnik (2 izt.); Dolžan Fr., Brejc Ant., Klemenčič Jurij, Praprotnik M., Brejc Jan., Pogačnik Jan., Brejc Jan., Zupan J., Ribnikar Miha, Ribnikar Jan., Golmajer Jan., Golmajer Mart., Balant Jern., Ribnikar Jan., gospodarji; Bodlaj Jera, Mokorel Marijana. Božič Mica, Aljančič Miea, Mokorel Franca Spendal Ivana, Šlibar Mica, gospod.; Zupaic Jan., hlapec; Erlah Jan., Zupan Janez, Rožič Franc, fantje; Dermic Mira, Aljančič Meta, ZupanU., Dacar Mica, Cotel Johana, Stare Miea, dekleta; Longus J., Šlibar Janez, Zupan Jež., gospodarji; Nadišar Jožef, fant; Alijančič Antonija, Peternel Jera, gospodinji. (P. Tržič.) 39 Število družnikov: 35 dosmrt. 1812 letnih. 6. Dekanija Lesk o ve c. Dek. poverjenik: Dr. Sterbenc J., dekan v Leskovcu. Leskovec. Dr. Sterbenc Jurij, dekan; Grivec F., Krumpestar Fr., kaplana; Jakšič Ant., vpok. župnik; Pfeifer Iv., trgovec; Rupnik Ivana, uč. sop.; Dvornik Leop., Lavtar Mar., Avguštin Ter., Arh J., Arh Ter., Avguštin Martin, Arh Vinc., Arh Matija, Arh Jožefa, Arh Matija, Avguštin Jak., Božič Blaž, Betica Ivana, Brežic Mar., Božič Mar., Bučar Alojzij, Bogolin Mar., Božič Jož,. Božič Ant., Bogolin Ana, Boškovič Jožef, Bogolin Janez, Babič Mar., Bizjak Fr., Baškovec Fr., Baznik Uršula, Baškovec Janez in Mar., Božič Ant., Bole Helena, Bučar Jožef, Bizjak Ana, Bogolin Anar Cemič Mar., Dornik Jož., Dernovšek Neža, Dime Jož., Gornik Jož., Grebene Jan., Gunčar Al., Gorenc Neža, Gioles J., Gorenc Mar., Glas Jož., Globočnik Helena, Hercog Jož., Hercog Jan., Hercog Ana, Hermec Jan., Kline Uršula, Kranjec Janez z ženo, Koprivnik Neža, Koprivnik Ana, Kerin Mat., Katič Ana, Kranjčevič A , Kerin Mih., Kukec Jož. z druž., Kilar Jak., Koritnik Kristina, Kučič Jožef, Kerin Uršula, Koširjeva hiša, Koprivnik Ter., Kranjčevič Al., Kerin Fr., Lavrinšek Franc, Lajkovič Mar., Lajkovič Janez, Levstek Ana, Levstek Fr., Marolt Jož., Mlekuš Kat., Menič Mart., Menič Mar,, Marchisetti Neža, Mantelj Mar., Mavsar 96________ __ L j u h Í j Mart., Marolt Ana, Možgan Jož., Matoz A., Mežič M., MilarJož., MilarAna, Marinček Mat., Nečemar Mart., Nečemar Mih., Novljan Krist., Nečemar M., Orešnik Uršula, Persoglia Jož., Pire Jan., Pire Fr., Pire M., Pavlin Jan., Pacek Neža, Pisanski Jan., Palear Mar., Pavlin Mar., Pire Jan. z druž., Prišelj Jan., Pacek F., Pisanski Mat., Pire Mar., Retl Ant., Račič A., Račič Mar., Račič Jan., Resnik Ter., Rostohar J., Rupe Ana, Riedl Ema, Račič J., Rihelj Mart., Račič Jera, Račič Ana, Savnik Ter., Sterbene Ana, Starec Ter., Starec Jožef in Joh., Sintič Jož., Simončič Hel., Sodeč Jož., Škofljanec Ter., Škerbina Ana, Škofljanec Ana z dr., Šola trirazredna v Leskovcu (2 izt.), Škofljanec Frane, Škofljanec Ana, Švigelj Fr., Šaver Marija, Škofljanec Ana, Škofljanec Jan., Škrabec Mar., Turšič Mar., Turk Jožef, TerSelič Jan., Urbanč Jan., Urbanč Urš., Vene Janez, Veličevič Janez, Vidmar Mar., Vakselj Marija, Vrečko Alojz., Urbanč Fr., Vidovič Jan., Verščaj Jož., Vene J., Verhovškova hiša, Venec sv. Uršule št. 1828, Venec sv. Uršule št. 1841, Zorko Ant., Zupančič Neža, Zagorec Mar., Zupančič Ant, Zorič Ana, Zorič Jožef, Žnidaršič Ana, Žičkar Jak., Žabkar Jož., Žulič Mar., Vodopivec Jož., Nečemar Jan. (P. Leskovee.) 169 Studenec. Lavrič Mat., župnik; Cepuder Jak., naduč.; Ijjudska šola na Studencu, Lašcanova hiša, Linee Jera, Lisec Urš., Ratejc Martin, Jeras Alojzij, Železnikar Fr., Kovač Mart., Mlakar Fr., Janee Jan., Blatnik Jož., Mavrič Janez, Rupar Mat., Bizjak Ant., Terček J., Mlakar Ant., Žnidaršič Jož., Androjna J., Žibert Jož., Bizjak Jož., Zalokar Jakob, Grela Franc, Kadilnik Jan., Konajzlar Fr., Kralj Fr., Kirin Jožef, Brulee A., Ajdnik Fr., Žnidaršič Jan., Žnidaršič Jak., Bonifer Bonif., Androjna Jožef, Resnik Jož., Metelko Alojzij, Hočevar Martin, Janee Jan., Hočevar Anton, Alojzij Metelko. Androjna Ana, Janee M., Lavrič Fr., Konajzlar Al., Kovač Miea, Rižnar Marj., Jeras Mica, Piree Miea, Mándele Ter., Janko Rotija, Mavrič Neža, Mlakar Mica, Selak Miea, Tomažin Miea, Mlakar Ana, Marolt Mica, Rohe Neža, Kuštrin Miha. (P. Radna pri Sevnici.) 58 Cerklje. Gabrič Ant., župnik; Lomšek Simon, naduč,; Tancig Ant., c. kr. poštar; Rudman Viktorija, gospa; Marinček Miha,, župan; KovačičAnt., občinski tajnik; Arh Jož., Benčin Jan., Bračinič Jož., Jamnik Anton, Jakolič Mat., Kalin A., Kranjec Jan., Lokanee Miha, Marinček Alojz., Mladkovič Jož., Pečnik Jakob, Pišek Miha, Račečič J., Teršelič Marko, Urbanič J., gospodarji; Bogolin Mar., Gerdovič Mar., Jurečič M., Klemenčič Mar., Kranjec Mar., Lazanski Reza, gospodinje; Ajster Ant., Butara J., Kelhar Ant., Pflege J., Špolar Ant., Tomše Jan., Turšič Miha, Videnič Fr., Zorko Ant., Zupančič Ant., Žarn Ant., fantje; Ajster Mar., Ajster Neža, Avsec Mar., Gabrič Beza, Gerlovič Ana, Ivšič Reza, Jazbec An», Šinkovec Reza, Račič Neža, Škofljanec Marija, Zakovšek Polona, dekleta; Farna knjižnica, Šola Cerkljanska, Bralno društvo v Krški "vasi. (P. Krška vas.) 52 Bučka. Kutnar Ig., župnik (2 izt.); Cukar St., vpok. duhovnik; Fabjančič Fr., učit.; Kongregacija č. gg. Magdalenarie, Ljudska šola, Sedlar Mat., Vene A., Vene Mat., Veis Fr., Kranje Al., Planinšek J., Novak Jan., Jordan Ant., Hočevar Mart., Golob Jože, Vene Ana, Vene Mar. z dr., Gospodarič Al., Pungerčič M., Gorenc Mar., Pungerčič Joz., Hodnik Meta, Selak U., Marušič Mar., Kralj Neža, Žabkar Mar., Kirar Mar., Mlakar Marija. (P. Bučka.) 29 KrSko. Knavs Iv., vikar; Pfeifer Vilj., drž. in dež. posl. (5 izt.); o, Ubald Bergant, gvard.; o. Odilo a u s k a. Rifelj, o. Luka Bogotaj vikarja; B. Pacifik; Weiglein Henrik, c. k. okr. glavar; Gregorin Al., c. k. okr. sodn.; dr. Mencinger Iv., odv.; dr. Pučko Jur., c. k. notar; Piree Alf., c. k. okr. komisar; pl. Schiwitzhofen Ludov., c. k. vladni koneip.; Juvane Fr., c. k. vladni kancel.; dr. Presker Iv., c. k. okr. prist.; Bavdek Leop., vodja zemlj. knjig; Kalan Janko, e. k. davč. nadz.; Gregorič Fran, c. k. davč. kontrolor; Križman Anton, c. k. davč. pristav; Soklič Edmund, c. k. davč. pristav; dr. Krsnik Josip, c. k. okrajni zdravnik; dr. Vardo Pavel, okrajni zdravnik; Reichel Karol, e. k. komisar; Cernovšek Fr., c. k. uradn. v pok.; Žužek Jos., c. k. inž.; Lapajne Iv., ravnatelj; Učit. lcnjiinica; Meščanska šola; Gaberšek Fran, e. k. okr. šolski nadz.; dr. Romih Tom., Rozman, Florijan, učitelja; Anžiček Ferd., odv. konc.; Gregorič Fran, Rupert Ant., Vanič Iv., krčmarji; Jugovic Ant,., pek (2 izt.); Vanic Ferd., trgovec; Božič Jos., posest.; Rumpert F., usnjar; Ferfila A., obč. tajnik; Stavdoher Ivan, žend. stražm.; Drašler Anton, žend. post. vodja; Starec Iv., belj. konc.; Vavpetič Fr., not. urad.; Jane Josip, zasebnik; Siherl Iv., fin. str. vodja; Petelin T., užita. opravnik; Majntinger Fran, davč. eksek.; Rot Josip, orglar; Silovinac Fran, frizer; Puhar Avgust, mostninar; Kalin Karol, glav. sluga; Lukež J., čevlj.; Pečnik Mart., krojač; Kolešnik Iv., pomočnik; Žener Vinko, stac. prakt.; Kovač Jak., kovač; Ljudska šola; Bezlaj Marij., Schmidinger Ana, učiteljice; Gregorič Fani, Engelsberger Klotilda, Auman Adela, Rumpret Karol., Rumpret Mar., Geraldi Mar., Pire Ana, Stari Franc., Virk Ant., Jurčee Reza, gosp.; Vidmar Mar., pos.; Rostohar Vine., Vodopivec Fran, Levičar Josip, Božič Martin, Golob Ivan, Puntar Josip, Žorko Miha, Levičar I., Krašovee Miha, kmetje; Zorič A., kmetica; Tavčar Gizela, Zupančič Joz., Levstik Barb., gospodinje; Kastelic Marija, Levičar Marija, Levičar Neža, dekleta; Janež Rom., Planine Mar., učenke; Stancar Hen., Jazbec Alb., Levičar Iv., učenci; Lesjak Lud., mor. voj.; Juvačič Jos., fant; Hiralnica g. Hočevarja; Skotelj J., cerk.; Hočevar Iv., not. kand.; Skubie M., davč.reksek.; Depolo M., e. k. geom. (P. Krško.) 103 Škocijan pri Dobravi. Germ J., žup.; Bojanee A., Smolnikar L., kapi.; Lavrič Fran, naduč.; Bervar Drag., učit.; Ajdnik J., Banič J., Bregar Fr., Činkule Anton z dr., Cvet Matija; Čudovan France, ključar; Fakin Jan., Debevee Jož., Globelnik Jož., Hočevar J., Hočevar Jož., Janežič J., Jermančič J., Jordan Igu., Jordan Fr. z dr., Kovačič Jož., Kovačič Jan., Kirar F., Marjetič Jož., Markelje Jan., Mencin J., Mergole J., Mesojedec Miha, Mergole Janez z dr., Novak France, Ob3teter Fr., Peran Miha, Povše Matija, Povše Miha z dr., Povšič Andr. z dr., Prosen Fr. z dr., Rabzel J., Rabzel Fr., Rodič Janez, Rupar Jožef, Rupar Matija, Simončič Jož., Šinkovec Jan., Šterk Jak., Turk Ant., Vovko Jan., Tomažič Jan., Tramte Jož., Teršinar J., Zaman Ant., Bovhan Jan. z dr., možje; Andrejčič U., Durjava Frančiška, Gole Meta z dr., Globelnik Marj., Gruden Urš., Habjan Mar., Kodeh Mar., Kočevar N., Kos Ter., Kralj Meta, Kunstelj N., Livk M., Mavsar Alojz., Povše Ter., Smrekar Fr., Teršinar Joz., žene; Banič Iv., ek.; Banič Fr., Barič Jan., Brudar Alojz., Dragan Jan., Gebauer Karol, Gorenc Jan., Granda J., Kirar Fran, Kirar Fran, Kralj Jož., Marjetič Frane, Mlakar Jož., Mole M., Mole Jan., Rabzel Jan., Semič Jan., Udovič Fr., Verščaj Ign., fantje; Bregar Marija, Enčimer Mar., Gregorčič Joz., Gruden Franč., Indihar Mar., Janžkovec Neža, Jene Ana, Hočevar N., Hočevar Reza, Kosec Ana, Kovačič Mar., Kralj Ana, Mencin Ana, Martinčič Ana, Mlakar Neža, Podlogar Jožefa, L J n h ) j a it i^ ft a. 97 Povše Urš, Povšič Mar, Sedlar Ant, Šinkovec Mar, Šinkovec Terezija. (P. Škocijan.) 107 Št. Jernej. Fetich-Frankheim Ant, župnik (2 izt.); Vovk Jan, župnik v p.; Piber J, duh. pom.; Ljudska šola; Saje J, naduč.; Muhič Fr, Trošt K, učitelja; KuraltKrist, učitelj.; Rudež Jul, grajščak.; Bučar Ema, gospa; Poljanee Jož, župan; Krhin Jan, Poljanec Ant, Jordan Jern, Turk M, Vodopivec Fr, Rangus Ant, ZagoreeMart, Bratkovič Mat, Hudoklin Jožef, Klemenčič France, Krhin Jan, Žnidaršič Janez, Duša Mart, Koščak Franee, Ferkolj Ant, Kos Anton, Zagorec Fr, Mojstrovič Ant, Cujnik Jož, Jak še Fl, Rus Fr, Kovačič J, Mramor J, Jordan Jož, Bambič Franee, Recelj J, Potočar Fr, PaulinFr, Franke J, Paulin Fr, Piletič Ant, Zagorec Fr, Gorišek Anton, Martinčič Jož, Hosta Ant, Radkovič Ant, Medle Fr, posestniki; Blažetič Matija, ogljar; Bole Ign, pilar; Hudoklin Jož, pod.; Krhin Jan, pos.; Jordan Janez, kovač; Brezovec Jožef, mizar; Pečnik Ant, krčmar; Metelko Jan, dij. gimn.; Hudoklin Fr, Gorišek Jan, Kalin Jožef, Turk Jan, Rehselj Fr, Simončič Janez, Furcar Jož, Rebselj Fr, Strojin Ant, Hudoklin Ant, Martinčič Fr, Turk Fr, Okički Martin. Zorko Jožef, Luzar J, Lekše Jož, Jordan Fr., Luzar Fr, Miklavčič Anton, Turk Jern, Paulin Jan, Kovačič Ant, Zelnik France, fantje; Zajec Mar, Taučar Joz, Cujnik Urša, Androja Jožefa, Majzelj Ant, Darovič Jožefa, Rebselj Marija, Skedelj Ana, Hosta Ana, Frančič Ana, Župan Urša, Zorko Urša, Fabijan Ana, Srebrnjak U, Jordan Ana, Androja Mar, Luzar Neža, Taučar Mar, Penca Marija, Blatnik Joz, posestniee; Mlač Eliz, Kastelic Ana, vdove; Kovačič Neža, Vrtačič Joz, Majzelj Joz, Piletič Ana, Zapan Ter, Franko Ter, Strajnar Urša, Krhin Joz, Zagorec Franč, Zagorec Mar, Šuštaršič Marija, Luštek Ana, Bučar Mar, Cujnik Joz, Žagar Mar, Cvelbar Jera, Pleško Ana, Makovec A, Bambič Liza, Brišar Mar, Strajnar Ana, Turk Ter, Smolič Marija, Jankovič Jožefa, Vovko Mar., Zalokar Marija Cvelbar Ana, Franko Joz, Ban Joz, Korbar Terezija, Rangus Marija, Barborič Ant, Rakše Marija, Jordan Marija, Strajnar Urša, Zrimšek Joz, Skubec Marija, Kušljan Kat, Grubar Ana, Frančič Terezija, dekleta; Bučar Jož, Flander Andr, pos ; Kamnikar A, tesar; Sovan Frančiška, stroj. žena. (P. Št. Jernej.) 146 Kostanjevica. Pavlič D, žup.; Seigerschmied Josip, kapi.; Novak Miha, c. k. okr. sodn.; Hudovernik Aleks, c. k. notar; Hudovernik Janko, not. kandidat; Candolini Vojt, c. k. sodn. v p.; Abram Lav, naduč ; Ljudska šola, Bralno društvo, C. k. okrajna jetnišnica, Neža Gramee, Piletiš Jože, Jereb Fr, Zajec Marija, Kalin Joz, Sever Alojz, Vrbiš Jan, Kovačič Marija, Rabuse Franč, Stravs Mar, Ponikvar Jan, Mramor Jože, Colarič Jan, Penca Jože, Zupančič Eliz, Bučar Ant, Jenškovč Mar, Kuhar Reza, Župan Fr, Šteh J, Krapež Fr, Tavčar Jos, Auguštin Josip, Zabukovšek Karolina, Hodnik Jan, Cvelbar Jože, Bučar Josipina, Bučar Katinka, Medven Jože, Gač Eliz, Reeelj Jera, Palčič Fr, Kaštigar Mart, Ruech Joz, Jordan Janez, Jereb Fr, Zupančič Reza, Mervar Jan, Brdik Reza, Jordan Al., Cvelbar Mar, Stokar Fr, Stopar Anton, Žitnik Lenka, Zgonec Jan, Jordan Joz, Jordan Joz, Močan Jože, Junkar Jože, Banič Jan, Pungerčar J, Penča Urša, Brsan Janez, Pešič Alojz, Tršinar Neža. (P. Kostanjevica.) 65 Raka. D o 1 i n a r Janez, župnik; Vari Tomaž, Lunder Franc, Humek Mart, Raška šola, Rebzel Ana, Kralj Mat, Kepic Franc, Veliovc Mar, Šoln Martin, Tomažin Fr, Metelko Fr, Maurer Emil, Germ Jera, Koledar 1894. Jordan Jan, Tomažin Mart, Jordan Jož, Metelko J, Salmič Ana, Gorišek Mar., Kern Jan, Tomažin Ter, Oberč Mart, Grabnar Fr, Engelsberger Mar, Baje Fr, ŽitkoMat, Hrastnik Al, OtoničarMar, Tomažin Ter, Germ Jan, Jordan Jan, Šribar Ant, Tomažin Janez, Levičar Mart, Metelko Joz, Vizlar Neža, Steiner M, Ribič Fr, Šuntajs Ant, Sladič Peter, Močilnik Ant, Malenšek F.; Šiško J, Metelko F. (P. Raka.) 45 Križevo. Pavlič Kozma, župnik; Vondrašek Vaclav, kapi.; Kaligar Karol, učit.; Gliha Jan, trg.; Pacek Fr, Hosta Ant, Marolt Jern, Baškovc Marija, Barbič Mar, Turek Jan, Stritar Andr, Colarič Mar, Križanič Neža, Hudoklin Mar-, Colarič Mar, Stefanič Jan, Banič Fr, Gramee Fr, Stergar Jož, Klemenčič Mar, Ivšič Mar, Zevnik Jan, Kuntarič J, Jalovec J., Baznik Ant, Colarič Neža, Jurica Jan, Prah Anton, Avbelj Mar, Zorko Jož, Komljane Mart, Enčimer R, Pižmoh Mar, Pišek Joz, Jerele Ant, Hribar Anton, StrašČek Fr, Skul Anton, Pacek Ana, Glinšek Jožefa, Šola v Križevem, Kerin Franee. (P. Križevo pri Kostanjevici.) 42 Boštanj. Lavrenčič Ivan, župnik (2 izt); Češarek AL, kapi.; Račič Al, naduč.; Šmitek Franjica, učitelj.; Ljudska šola v Boštanji; Papež Josip, župan; Drmelj Al, Planinec Ant, Brce Iv, občinski svetov.; Žizlavsky M'ici, logarja sop.; Drmelj Mici, gospodična; Gorenjec Fr, logar v p.; Dobovšek Josip, eerkvenik; Cerer Kar, Wester Roz, gospe: Gartner J, Planinec Reza, Zagrajšek J, Kernc Fr, Železnik M, Siineršek Ant, Rman Lenka, Slanšek Jos, Petek J, Redenšek Lenka, Gunstek Jos, Tisu Fr, Možic Ant, cerk. kij., Konhajzlar Fr, Lipar Jan, Godec Liza, Novšak Jan.¡ Papež Fr, Vidmar Ant, Flis Josip, Redenšek Josip, Podlipnik Jos, Kernc Al, Orehovee Mart, Umek Fr, Petek J, Marolt Jan, Redenšek Jan, Willenpart Jos., posestn, Klavs Ant, Zalašček J, Lisec M, Gorjanec Franee, Pirman AL, Medvedšek Pavel, Knez Janez, Lisec Jan, Mesojedec Jan, Tomažin Mat, Marolt Fr, Oblak Ant, Stih Jan, Lisec Jož, Bradula Mar, Knez Marija, Murenc Jož, Hribar Al, Mavec Mar, Hočevar Janez, Možic Martin, Simončič Vine, Novšak Anton, Redenšek Jož, Simeršek Jož, Lisec Miha, Kavšek M, Mlakar Vine, Šintler Barba; Koračin Mat, posestnik; Jošt Jurij, čevlj. mojster; Stopar Mar, Žnidaršič Fr, Simončič Fr, Šalamon M, Golob Joz, Simončič Fr, Šalamon Jož., Pešec Fr, Pešec Jož., Konhajzlar L, Tabor J, Dine Jan, Kokotee Fr, Žnidaršič France, Selak Jan, Lisec Fr, Slapšak J, Steflc Val.; Erman Janez, mizar; Kajič Jožef, Lisee'Ant, Gošte Franee, Androjna Jan, Peteline Miha, Slapšak Jos, Mesojedec Josip, Stopar Jul, AndolšekAnt, Lisec Mar, Novšak Josip, Stopar Anton. (P. Radna pri Sevnici.) 107 Velika Dolina. Brulec Franc, župnik; Šola trirazredna; Pretnar J, naduč.; Dolinar Fr, Dolinar Mijo, trgovca; Žibert Mart, Črpič Miha, Bajs Marko, Krejačič Juraj, Vuk Ant, Hočevar Ivan. Gajski Dav, Mohorčič Sim, Ogriuc Iv, Žerlič Mart, Ciglar Andr, Novosel Ive, Žerlič Marko, Vinetič Jos, Cirnski Mih, Feigelj Janko, Ciglar Mih, Stefanič Andr, Mohorčič Marko, Zofič Ive, Feigelj Jos, gospodarji; Bajs Hel., Feigelj Ag, Humek Urša, Mikulanc Ana, Hočevar Iv, gospodinje; Radaj Dav, Breé Ivan, Povh Mart, Kos Ivan, Ferenčak Miha, Rostohar Josip, Bogovčič Ivan, fantje; Barkovič Kat, Biščanič Neža, Novoselič Mar., Bogovčič Marija, Semenič Barbara, Vogrin Helena. (P. Jesenice ob Savi.) 44 Čatež. Horvat Miha, župnik; Gantar Ivan, naduč.; Tršelič Janez, učitelj v pok.; Skušek Alojzij, 7 98 h ,) n h t J stražm. v p.; Ivšič Miha, ključ.; Grčar Ant., organ.; Škoiljanec Fr., Zobarič Št., Beribak Jan., Baškovč M., Tomše Jan., Semenič M., Tomše Blaž, Špilek Andr., Jazbec J., Gramec Miha, kmetje; KodričJož., Martek Mat., Komučar Mart., posest.; Križman Ant., krčmar; Urekar Ant., Baškovč Fr., mizarja; KolarJan., zidar; Namorš Bajm., obč. pisar; Orešar Jož., sedlar; Kožar Mart., Lopatič Jož., Lorbar Jan., Zupančič J., fantje; Farna knjižnica; Farna šola; ZevnikAua, učiteljica; Kalin Mar., kuhar.; Les Mica, Tomše Neža, Prah J., Zevnik Mica, Tomše Miea, Orešar Kat., Potokar Joz., Grdanec Ana, dekleta. (P. Krška vas.) 41 Sv. Duh. Ogrin Peter, župnik; Osana Jožef, pom. učitelj; Pirec Josip; Reya pl. Castelletto Fel., Bognar Lovr., Janec BI., Janec Anton, Starec Jakob, Starec Jož., Verščaj Ant., Kerin Jan., Pirec J., Ogrin Matija, Pirec Jož., Kapler Alojzij, Habijančič Gregor, Lavrenčič Ant., Bizjak Jož., Gričar Al., Debelee Joz., Kovač Beza, Pirec Mar., Sotlar Urš., Turšič Alojzija, Kovač J., Kerin Ana. Poljanec Al., Mirt Iv., Lekše A., Žnidaršič Am„ Cerovšek Al. (P. Krško.) 31 Število družnikov: 13 dosmrt. 1026 letnih. 7. Dekanija Ljubljana. Dek. poverjenik: Klun Karol, kanonik v Ljubljani. Ljubljana. Mil. g. dr. Missia Jak., knez in škof; Dereani Josip., Flis Janez, Jeran Luka, Knjižnica gimnazijalna, Knjižnica realkina, Kotnik rJ., Kržič Anton, dr. Ijampe Fr., dr. Lesar Josip, Suman J., dr. Tavčar Ivan, Tavčar Luka, Učitelj, pripravnica; Barborič Fr., duh.; Vrhovec Polona, Vošnjak Samo, Zamejec And., Zupane.c Jernej, Žagar Kari, Matica Slovenska (zam.); dr. Cebašek Andrej, prelat (2 izt.); Čibašek Ant., dr. Elbert Bošt., baron Cirheimb Cenon, Gnjezda Jan., Hiša oo. jezuitov, Klemenčič Jos., Klun Karol, Merčun Bok, dr. Pavker pl. Glanfeld Henrik, Pogačar Mart., Potočnik Miha, dr. Semen Jan., Urbas Anton,r Šiška Jos., Usmiljene sestre (2 izt.); Zupančič Ant., Žitnik Ign., Ahčin Jera, Avbelj Jurij, AžbeFr.; Babnik Iv., trg. posl.; Bahovec Fr., Ban Franc, Belar Lavoslav, Belič M., Bitenc A., Blaznica na Studencu, vitez dr. Bleiweis-Trsteniški K., Bončar Jos., Borštnar Vinko, Božič Helena, Brenko Barb., Breznikar Rupert, Brus Mar., Ceiovšek Mar., Cirar Neža, Colarič Urša, Černe Urša, Dolar Jerica, Endlieher Avgust, Endlicher Rudolf, Favkal Begina, dr. Ferjančič Andrej, Fraučič Neža, Fiirsager L., Gaber Ter., Glinšek J., Globoenik Ciril, Gogala Ferd. (2 izt.), Gosar Marij., Gostilničar Urša, Grasselli Peter, Gregorič Ana, Hauptmann Ilel., Hinterlechner Urša, Hribar Fr., Hribar Ivan, Istinič Johana, Jama Hel.. Jamšek Jan., Jančar Fr., Jančar Josip., Jakš Ant., Jereb Jernejeva vdova, Jerič Mar., Jerič Marj., Kadilnik Fr., Kariin Dav., Karmel Alojz, Katoliška bukvama (6 izt.), Katol. družba rokodelskih pomočnikov, Kerštajn Marija, Klein Ant., Klemenčič Helena, Klopčič Maiija, Klun Marija, Kobilica Jakob; Kochler Al., Kochler Ema, Kogovšek Marija, Kokalj Matija, Krek Magdal., Križaj Josip, Križman Marija, dr. Krišper Val., Kruleč Ivan, Kukman Neža, Kurah Josip. Kušar Jos., Lah Evg., Ledenig Alfred, Lipovšek Jera, Ločnikar Mar., Majer Jos., Meden Iv., Medved Marija, Mikuš L., Modic Josip. dr. Moše Alf., Muhar Matija, Noli Ana, Noli Sr., Nunski samostan, Oblak Jakob, Obreza Ant., Orešek Hel., Ovsen Al., Ovžina Joz., grofica Pace Kamila z dr., Papež Ant., Pavlin Josip (2 izt.), Peršič Mar., Pavlovič Andr., Peterman Marija, Peternel Hel., Petrič Fr., Pire Gust., Pizdir :t II s K i. Matija, Podkovšek Ter., Podkrajšek Mar., Pogačar K., Pogorele Mat., Praprotnik Andr., Prestor Jak., Premk Vinko, Preveč Neža, Puc Fr., Peklaj Joh., Pire Kari, Poglajen Reza, Raktelj Fr., Ravnikar Fr., Ravnikar Johana, Ravnikar Ljud.. Rebek Jož., Robič Elizabeta, Budolf Anton, Scharlach Ema, Sever Jož., Smerekar Jer., Smolej Neža, Sodnik A., Souvan Ferdo, Souvan Franjo, Strel Mar., Šabec L., Škerjanec Liza, Škof J., Šlibar Jern., Šeme Ant., Šoštarič Franc. Štuhec Rudolf, Schinkouz Jos., Terdina Mar., Terstenjak Ant., Tome Janez, Tomec Jak., Tomšič Ivan, Tonija Jos., Tratnik Antonija, Traven Micika, Travnar Josip, Turk Hugon, Umberger Mai-., Vidic Barb., Vodnik M., Vodušek Alb., dr. Vošnjak Jos., Zadnikar Marijana, Zalaznik Marija, Zaman Jos., Zupan Roz., Zupin Mar., Zvezda Marija, Žakelj Mir., Železnikar Jan., Žumer And., Medja Ter., Furlan Mar., Cvek Franc, Erber Fr.; Vernik Al., c. k. pošt. prakt.; Bonač Iv. — Semenišče. Dr. Kulavic J., prelat in semen, vodja; Bohinec Žiga, sem. podvodja; Erker Jož., semen, špirit.; Debevec Jožef, sem. pref.; Slov.bogosl.knjižnica; Knific Jož, Kocijančič Ant., Kromar Ivan, Meršolj Ivan, Bihar Mat., Stroj Alojzij, Trpin Ivan, sem. duh.; Benedičič Jak., Bernard Jern., Bemik Fr., Bleiweis Fr., Božič Fr., Burjanek Vojt., Oadež Anton, Oibašek V., Dimnik Fr., Dolinar Ivan, Dostal J., Erker J., Fiala K., Finžgar Fr., Gnidovec Ivan, Godec Iv., Hubalek Ad., Jaklič AL, Jaklič K., Jarec A1., Jerše Jož., Juvan Fr., Juvanec Jož., Kariin Jurij, Kastelie Mat., Koblar J., Koecliler V., Koprivec Peter, Krajec Andr., Krevs F., Lavrenčič Ant., Legat Ivan, Marčič Val., Medved A., Medved Iv.. Mezeg A., Mihelčič Iv., Mlakar Ant., Mlejnik Vil., Novak Jož., Oblak Ant., Oswald Fr., Pehaio St., Plantarič Jožef, Plehan Ivan, Poljšak Ant., Poreuta G., Prelesnik M., Preželj Luka, Pristov Ivan, Begen Iv., Bemškar Val., Bihtaršič Iv., Božnik Tom., Smolej Ivan, Šolar Jožef, Štrukelj Ivan, Švigelj Jožef, Tič Lovro, Traven Fr., Vole Jož., Vrankar J., Winkler Raf., Zabukovec Tom., Žnidaršič Anton. Žužek Fr., bogoslovci; Blažir Miha, zasebn.; Kmet F., Krenčič F., sem. hlapca. — Kal an Andrej, duh. (3 izt.); dr. Janežič Ivan, prof.; Mrak Mat., Žitnik Ign., dr. Krek J. Ev., Čermelj J., Canker Simon. Jevnikar Ter., Jemee Frančiška, Kalan Marij., Brunskale Ana, Setnikar Marij., Marovt Neža, Kveder Helena, Pavec Meta, Bupert Mar., Šubic Marij., Žepič Helena, Dolenec Franč., Srebotnjak Ivana, Jereb Ana, Kušar Franica, Vehovee Anton., Podvis Eliza, Martini Alojzija, Pundorfer Neža, Bape Franč., Benet Neža, Dermota Mar., Lavtižar Mar., Mihelič Ana, Super J., Koželj Kat., Bosolnik Mar., Drinovee Mar.. Kvas Igu., Majdič Liza, Šlajpah Mar., Peterka Jera, Dremelj Fr., Tebinikar Ana, Hiti Ter., Sattner Fr., Šarabon Mavr., Francelj Jan , Žurga Jož., Avbelj Mar., Gaber Mar., Kariin Mar., Krek Cee., Pož Barb., Habič M., Bučar Marija, Poljanee Amal.. Seliškar Apol., Velepec Peter, Logar Henr., Košir Ivana, Suhadolnik Hel., Juteršek Marija, Oman Neža. — Alojzij evišče. Zupan Tomo, gimu prof. in vodja v Alojz.; dr. Svetina Iv., gimn. prof. in pref. v Alojz.; dr. Kariin Andr., gimn. kat. in piefekt v Alojz.; Knjižnica Alojzijeviška; Nadrah Ignacij, bogosl.; Capuder Iv.. Širaj Andr., Košir Ivan, Lavrič Jos., Debevec Ivan, Koritnik Ant., Merhar Iv., Petrič Iv., Verbič Ferdo, Ogrizek Jak., Pirnat Makso, Plahutnik Ivan, Rebol Fr., Zabret Val., Juvan Ivan, Miklaučič Iv., Zaplotnik Ign., Grivec Fr., Klemenec I.. Volk Matija, Alojzniki. " (P. Ljubljana.) 382 Mestna župnija sv. Jakoba v Ljubljani. Dr. J are Ant., prošt; Rozman Jan., kanonik in župnik; L j p Ib 1 j a n s k a. 99 Oblak Jan., Perne Fr., kapi.; Bajee Fr. Ks„ Jereb J., Sterbene Josip, duhovniki; Knižek Fel., bogoslovec; Katoliška družba za Kranjsko (5 izt.); Koeijanova hiša, Adler Ant., Bahovec Al., Bahovee Iv., Bahovee Josip, Bergant Jak., Bergant Jos., Blaznik Lov., Boltezar M., Cigler Jem., Cotič Jos, Česnovar Jan., Dolinar Jan., Ganoni J., Grabljevie Fr., Grčman Jak.; dr. Gregorič Vinko, dež. prim.; Istenič Jan , Janežič Kasp., Janši Val., Jereb Pav., Jeršin Al., Jesenko Blaž, Juh Jos, Justin Jur., Kadunec Jos.; dr. Kapler Jos., c. k. okr. zdravnik; Kastelie J., Katern Mat., pl. Kleinmayr I., Kocijan Jan., Končan Jur., Košak Jak., Kos Lovro, Kramar Fr., Kušar Jož., Lampret Jan., Lisec Konr., Lozej J., Majnik Lov., Mazi Fr., Mihelič M., Modie Luka, Mrčun Rud., Padar Blaž, Palovee Lov., Pichler Josip, Plankar Fr, Podrekar Greg.; dr. Požar Lovro, c k. gimn. prof.; Pregel Vine., Pristov Jos , Rajar A., Rozman Fr., Rus Jak.; Safran F., eerkv.; Safran F., Seliškar Al., Skala Štefan, pevsko društvo „Slavec", Srakar Fr., Strnad Ant., Šorn Vinc., Štenta Fr., Stor Josip, Štrukelj Jan.; Štritof Ant., e. k. gimn. profesor; Šuber Fr., Šušteršič Jož, Šušteršič Val., Tomee Jak., Vdovec Iv., Vodišek A., Vodišek Fr., Velikivrh Pr., Vrhovec Jan., Zadel Jos., Zajec Andr., Zajec Frane, Zoreč Ant., Zorman Al., Zupančič Mart., Železnik Fr., Železnikar Jos., Žgur Jos., Adamič Ana, Ahlin Franc, Ahlin Jera, Avsenik Mar., Ažbe Neža, Ažnoh Josip., Bahovee Jed., Bahovec Jera, Bajer Mar., Bari Jov., Bergant Urš., Benda Mar., Blatnik Ana, Blejec Mar., Borštnik Mar., Brdajs Urš., Brgant M., Brodgesell M., Brtoncelj Urš., Cerar Apol., Cigoj Mar., Cotmsn Luc., Cuderman Ter., Cvelbar Ter., Čada Mar., Čik Mar., Čik M., Čretnik Ana, Črnagaj Jer., Črne Ter., Čuden Mar., Brinovec Ana, Elezini A., Flore Fr., Gajeta Iv., Godec Mar., Globočnik Mar., Gorjanec Apol., Gregorec Ivan, Gregorič Amal, Gregorin Rozal., Haberle Cel., Hribar Jer., Jaklič Mar., Jakopič Mar., Jamnik Urš., Jamnižek Urš., Jankovič Mar., Jare Jos., Jare Mar., Jebačin Mar., Jeločnik Mar., Jenko Hel., Jeriha Mar., Jušič Anton., Kaiser Urš., Kalšek Jos., Kastelie Ter., Kessler Mar., Kiferle Meta, Klepec Barb., Kobal Iv, Koemur Iv., Kosee Eliz., Komar Apol., Kramar Kar., Krašovic Iv , Krivic Mar., Križaj Ter., Krmec Marija, Kube Ana, Kunčič Iv., Lajovie Mar., Lampret Leop., Lavrič Mar., Lavriha Mar., Ličar Luc., Lovšin Mar., Lukanee Jera, Lukman Barb., Luznar B., Maček Ana, Mačerol Ana, Majer Iv., Majnik Apol., Makan Aug., Mandič Mar., Marmolja Ter.; Marolt Mar., učiteljica; Martinčič Ant., Mazi Ana, Medie Jos., Merjasec Meta, Mehle Roz., Modic Ivan, Mole Jer., Monfredo Marija; Moos Jul., šol. vod.; Mrak Neža, Mrhar M., Nddlišek Jos., Nahtinger Neža, Oblak Mar., Oblak Meta, Ocvirk Minka, Ornejee Mar., Oven Jern., Pavlin Apol., Pavlin Hel., Pečnik Joh., Pečnik Urš., Perme Jos., Petkovšek Mar., Petrič Kat., Pevee Jul., Piano Eliz., Pintar M., Pirkovič Mar, Pirnat M., Podržaj Barb, Potokar M., Praunseis Jerica, Primee Fr., Pristek Mar., Pršina T., Pucher Alojz., Rakef Mar., Redenšek Mar., Rekar M., Resnik Urš., Robida Ana, Rožnik Mar., Rodič Jera, Rupnik Mar., Rus Kat., Rutar A., Skoporec Marija, Slana Kat., Smole Kat., Srakar Ana, Srakar Marija, Stanič Mar., Starin Ana, Stare Hel., Stefaneijoza M., Strnad Frane, Svetel Marija, Šega Josip, Šetina Jer., Skrjanee Ter., Šmelzer Mar., Stular Hel.. Švab Apol., Tavčar Jos, Terkalj Hel., Tomee Hel,, Tomee Urš., Toman Mar., Tonih Iv., Tomič Katar., Trdin Franc, Trebuščak Marija, Trontelj Magdal, Trontelj Metka, Učakar Mar., TJlčar Fr., Urbančič Ter., Urbas Jer., Vardijan Mar., Vašelj EI., Verovšek Ap., Vidmar Jos., Vidmar Mar., Vilar Hel, Vimpošek H., Vinkler Kat.. Vrhovnik Mar.; Wesner Mar., učiteljica; Zadrgal K., Zalaznik Marija, Zor Neža, Zore Matilda, Zupan Mar., Žnidaršič Fr., Artis M, Prizad Tone. — C. kr. kaznilnica na Gradu. Žlogar Ant., kurat; Stegnar F., c. k. učitelj; Kotlovšek Fr., Krek Sim., Jeglič Miha, Furlan Jak., Kueler Jan., Poznik Josip, nadpazniki; Vovk Jak., Klepec Mat., Wiesler Fr., Lemut Alojzij, Koder Jan, Lobe Ant., Feldin Mart., Vrhovnik Ant., Jeretina Tom., Čebular Fr., pazniki; Knjižnica c. k. kaznilnice (dar), Žlogar Marjeta, Miklič J., Bahovee J., Grum Marija, Fischer Julij, Štrukelj Josip. (P. Ljubljana.) 309 Frančiškanska župnija v Ljubljani. Knjižnica frančiškanskega samostana, Knjižnica oo. Lazaristov; Bernard Jož., Dolenec Orosl , svečarja in posestnika; Kremiar Eliz., Krigar Franca, Pance Mar.; Pollak Karol, vel. trg.; Požlep Fr., cerk. in pos.; Vidic Fr., Slovše Mina, Šmid Marija, Stócklinger Jan., Šumi Jozefina, Zdešar Pavlina, br. Serafín Hoisclier, o. Angelih Hribar; o. Placid Fábiani, provinc.; o.Ev-stahij Ozimk. prov.; o. Kalist Medič, župnik; o. Tad. Gregorič, defin.; o. Benjamin Fabjan; o. Hugolin Sattner, vikar; o. Rajnerij Kokalj; o. Jožef Bizavičar, gvard.; o. Saleiij Vodošek, o. Gavdijoz Zega, o. Hie-ronim Knoblehar, o. Benigen Snoj, o. Kajetan Kogej, o. Hijacint Šega, br. Matevž Vidmar, br. Lamb. Go-lovsky, br. Kazimir Vajdič, br. Eeehiel Jurinič, br. Flor Klinee, br. Klemen Grampovčan, br. Hubert Rant, br. Adolf Čadež, br. Edmund Vehovec, br. Pet. Arhar, br. Melhijor Kos, br. Kozmas Ferlič, br. And. Prelee, br. Gregorij Šepee, br. Gvido Kos, br. Vid Vidmar, br. Ludovik Hostnik, Alié Neža, Ambrož M., Ambrož Ana, Ambrož Helena, Armič Neža, ArnešM., Ažman Miha, Ažman A., Ažmoh Ana, Bahar Franč., Barbič Jan., Bari Helena, Bašelj Matevž, Belič Jan., Berčič Marija, Bernard Neža, Bezlaj Helena, Bezlaj Lovr., Bister Neža, Bizjak Jern., Bizjak Hel., Bizjak Katra, Bizjan Ana, Bizavičar Val., Blaž Hel., Bizman Neža, Bolka Neža, Bonač Ivana, Bregant A., Bokal Rozalija, Bukovnik Jož., Burgar Marija, Čadež Franč., Carli Jern., Cerar Val., Cuderman Mat., Cunder U., Camlk Ivana Češnovar Karol, Čič Franca, Čop Mar., Čop Mar., čižman Marija, Dane Mar., Dekleva Jer., Derganee Alb., Dežman Fr., Dežman Jakob, Dimnik Marjeta, dr. Drč Jož., Drmota Pavel; dr. Dolenec J., prof.; Dolinar Ivana, Dolinar Marija, Doljak Marija, Dolničar Mart., Dovgan Jan., Dolinšek Mar., Dolžan Fr., Dolžan Helena, Dolžan Marj., Eger Ig., Erjavec Jan., Ertačnik Franca, Fabjan Marija, Fabjan Urša, Fajdiga Fr., Fajdiga Pil., Ferfila Ivana, FilipičNeža, Florjančič Marija, Freyberger Anton., Frisch Krist.; Ferlič Vinc., str. dež. boln.; Gantar Mar., Glavač A., Glavič Marija, Golob Rozal., Gorišek Jan., Gotzl M., Grebenšek Marija, Gregorec Mar., Gregorič A., Gregorin Neža, Grošelj Fr., Grum Frane, Grum Tereza, Grošelj Lucija, Grum Jerica, Habič Mar., Hafner Fr., Hafner Pet., Hekik Ana, Hiti Miha, Holaček Jožef, Holaček V., Hrbljan M., Hribar J., Hribar M., Hubat Jan., Hudoklin Marija, Indof Ana, Ivanošič A., lžanee Franca, Jagrič Marija, Janee Bern., Janež Frančiška, Janša Jem., Jaree Jak., Jelenee Ana, Jenko Alojzij, Jeras Jan., Jerančič Marija, Jeriha Marj., Jerinee J., Jerovšek Marjeta, Jesenko Mar., Jevnikar R., Jezeršek Juri, Josin Emanuel, Juhart Ant., Juhart A., Juretič Ana, Juvan Marija, Jaree Jan., Kacin Neža, Kalinšek Helena, Karlin Marija; Kaušek Karol, trgov.; Kavčič 100_____L j ubij Helena, Kenda Alojzija, Kerstin Marija, Kerže Anton., Kilar Ivan; Klemenčič Iv., žel. sprev.; Klemenčič I., Klinar Marija, Kmetič Hel., Knez And., Knez Prane, Knez Mart.; Kobal Mat., sluga; Kobal Vilj., Kocjan Mart., Koemur Ant., Koder Franca, Kogovšek Marij., Kokalj Marjeta, Kolenec Janez in Jože, Kolman Mar., Koman Jože, Kušar Julijana, Kodunec Cecil., Kopač Barba, Koprc Ana, Koprc Marija, Koračin Frančiška, Korbar Frančiška, Korošec Ana, Kos Fr., Koščak Iv., Kosec Ivana, Košiček Iv., Košir Katra, Koštrun N., Kovač Ana, Kozjak Štef.; Kozlevčar Ant., uradn. juž. žel.; Krečer Fr., Kregar J., Kremžar Marija, Krhin Marj., Krištof Ivan, Križaj Marija; Kristan Fr., c. k. pošt. sluga; Križman Urša, Kruleč Ana; Kržič Mar., c. k. sod. sopr.; Kukec Marija, Kumatar A., Kunavar Marjeta, Kušar Marija, Lampe Ant., Lampe Evgen, Lampe Jože, Lampič Ivana, Lampajni Janez, Lavrič Jož., Lavtežar Jan., Lenčič Ana. Lenčič Neža, Leveč Vladimir, Lovše Helena, Ljabej Jož., Lužar Marija, Malenšek Karolina, Mali Apol., Malič Fr., Marinko And., Marluci Marija, Martinec Viktor, Maurer Flora, Mavri Ana, Medlič Neža, Mercolini Vilhelm, Mertelj Amalija, Merzel Ant., Mesesnov Andr., Metá Marija, Mihelčič Marija, Mibelič Val., Mijič Marko, Mlakar Ant,., Mlinar Marija, Mlinar Mar., Mohar Luc., Mrak Elizab., Mure Liza, Mušič Marija, Meše Fr., Nadrah Fr., Novak Apol., Novak Fr., Novak Jan., Novak J , Novak Jož., Novak Marija, Oblak Jera, Oblak Jov., Oblak Kat., Oblak Marija, Očak Marija, Osredkar J., Ozimek Franca, Pance And., Pance Fr., Pance Kat., Pance Pavle, Pančur Marija, Paternóster Mil., Pavlič Anton, Pavlin Marija, Peklenik Janez, Perko Ant., Perko Helena, Peršin Kat., Patač Marija, Peterka L., Petrič Marija, Petrugar Franca, Pevec Jan., Pfefrer Marija, Pipan Marija, Pipan Mar., Pir Helena, Pirec Peter, Pirkovič Urša, Pizdelj Ivana, Plahutar Jožefa, Plahi ar Jož.; Pleško Karol, c. k. dež. sod. svetoval.; Podbregar And., Podgoršek Jera, Pogačar A., Pogačar Sim, Pogačar Sim., Pogačnik Al., Pogačnik Jožef, Praprotnik V., Prašnikar Marija, Pravne I., Preširen Jerica, Princ Franca, Prusnik Anton, Pucihar Mar., PuDgarčar Urša, Povše Antonija, Peršin Mat., Randl Alojzija, Kamor Antonija, Kant Alojzija, Rapas Fr., Rasp Jožefa, Reven Kat., Reven Marij., Robelj Ivan, Robič Neža, Robida Jan., Robida Jera, Rožnik Mar., Rodé Jan., Sajevec Egidij, Sajevec Marija, Sajevec M., Sašelj Marija, Savinee And., Selan Miki., Sirk Karol, Sirnik Jan., Slabodnik Iv., Sladič Fr., Sluga Janez, Sluga Fr., Smerekar Jerica; Smerekar Jož., profesor bogosl.; Smerk Jan., Snoj Jan., Sojar Franc, Soršak Jera; Spiller Fr., pismonoša; Srečnik Jož., Stare M., Stebi Marija, Stebljaj Marija, Steinmetz Alojz, Sterle Jak., Stoječ Jan., Strehar Ivana, Strajbar M., SvetiS Jan., Svetlin Ivana; Šešek Iv., mag. taj.; Šetina M., Šiler Marija,,Šivist Marija, Škobern Al., Škof Ivana, Škoflc Jož., Šolske, sestre, Šmajdek Jan., Štimee Jan., Štrukelj Alojzija, Škrlj Anton, Škrlj Jak , Škrlj Jan., Šumi Jož., Šuštar Jož., Šoštar Franca, Šuštaršič G., Šuštaršič Ivana, Šuštaršič Ivana, Šuštaršič M., Tarman Miha, Taškar And., Tavčar Jan., Tavčar K., Terdina Marija, Tertnik Franca, Toman Marija, Tomberger Kristina, Tome Iv., Tominec Jan., Tomše A., Tomšič Antonija, Tomšič Franca, Toman Apol., Traun Jak., Traven Janko, Trefal Fr., Tršan Jak., Urančič Luka, Uzel Marijana, Vagaja Jan., Vajde Matevž, Vavpetič Jan., Vehovec Rotija, Velkovrh Helena, Verbič Jer., Verbič Kat., Verbovec Jera, Vertačnik A., Vertačnik Ter., Vička - Glinska čitalnica, Videmšek Katar., Vid- a n s k a. majer Karolina, Vidmajer Ludov., Vidmar Frančiška, Vidmar Juri; Vode Ant., žel. čuv.; Vodnik Henrik, Voko Fr., Volf Ivana, Volmut Jožefa; Vončina Jan., mag. svet.; Weithaus Jerica, Zadel Jožefa, Zajec Fr., Zajec Jan., Zalaznik Mat, Zanoškar Mar., Zevnik J., Zorko Jerica, Zorman Franca, Zorman Janez, Žagar Fr., Žagar Marija, Žargi Marjeta, Žlebnik Fr., Žni-daršič Ter., Župančič Jerica, Čarrnan Sim., Bramor Jož., Bramor Marija, Jankovič Jožefa, Kraljič Ivan, Luznar Apol., Repinec Marija, Ciler U., Šolar Val.; Nedeljko Fr., uradn.; Rabič L., Šinkovec Janez. (P. Ljubljana.) 460 Št. Peterska župnija v Ljubljani. Malenšek Mart., župnik (4 izt); Eržen Val. (3 izt.), Bulovec Mih. (4 izt.), kaplana; Smrekar Jan., kateliet; Bajt Fr., 6 r. Kukec Matija M. O. Pr., Kur alt I, Janez Jan., Bolirman Vikt., Abolher Franc, Adamič Franc, Alič Marija, Ambrož Marijana, Anžin Janez, Avbelj Ana, Avbelj Jan., Ažmah Ant., Babšek Mar., Bacher Polona, Badstober Ign., Bahor Val., Bajda M., Bajec Rozal., Baltič Vilj., Bavdek Helena, Bavdek 1., Bele Franca, Belič Ivana, Benedik Fr., Berce H., Berdajs Helena, Benkovič Franca, Bernot Prim., Bertolo Iv., Bezlaj Kat., Bezlaj Melh, Bezlaj Pol., Bister Franca, Bizavičar Franca, Bizjak Jed., Blas Pr., Blenkus A., Bokovšek Marija, Bolta Ana, Bolta Ant., Bolta Mar., Bolta Mart., Bonač Iv., Bončar Ivanka, Borcar Ana, Borear Ter., Brajer Marija, Bregant Josipina, Bregar Antonija, Bricelj Marija. Brodnik Mar., Burja Anton, Celestina Josip, Ciglar Franca, Cilar Fr., Ciperle J., Cotman Ivanka, Cunder Ivanka, Cvelbar Marija, čad Marija, Čemažar Jak., Čerin Iv., Černe Ivana, Černe Jos., černe Marija, Černe Antonija,, Černe Mar., Čer-nivec Antonija, Černivec Jos., Čin kole Jan., Dane M., Demšar Helena, Dimic Ivanka, Dimnik Jan., Dimnik Marija, Dimnik Neža, Dimnik Uršula, Dolenec Franc, Dolničar Jan., Dostal Karol, Dovič Fr., Dovič Franc, Doljšak Fr., Dnuastija Franca, Eklavec Franca, Eržen Elizab., Fabijan Marj., Feldstein Alb., Florijančič I., Franko Vilj., Furlan Jak., Gajer Mar., Giirtner Fr., Genusi Jera, Goreč Jan., Gorišek Ivanka, Gorjup A., Grajzer Felicita, Grčar Marija, Haverpolec Mar., Hiti Ivan., Hlebš Fr., Hočevar Jera, Hočevar J., Hočevar Marija, Horjak Neža, Hribar Jera, Hudoklin N., Ilovar Rotija, Inglič V al., Jager Jan., Jager Marija, Jagonak Ter., Jama Jem., Jarnejec Marija, Jarnejec Valentin, Jebačič Ana, Jegger Leop., Jeras Fr., Jesih J., Ješe Marijana, Jevnikar Marij., Jevnikar And., Jug Karol., Jušič Liza, Juvan Fr., Juvanec Josipina, Kalan Evg., Kalan Luka, Kalan Marija, Kalan Polona, Kamnar C., Karpe Fr., Kastelee Marija, Kavčan Jak., dr. Kavčič Jak., Keber Urša, Kenda Ant., Kenda Iv., Kern Ana, Kete Marija, Klemene Ana, Klemene Marija, Klinar Fr., Ključevšek Marijana, Knap Ana, Kocijančič Al., Kočevar Lucija, Kodrič Marija, Komatar Fr., Komatar Marija, Koprivee Reza, Korbar Marija, Korošec Mar., Košir Jožefa, Košir Ter., Kovač Apol., Kovač Franca, Kovač Marija, Kozamernik Lovr., Koželj M., Kregar Jan., Kregar Urša, Kirin Neža, Kumar Franc, Križnar Jan., Kune Liza, Kunstelj Helena, Kuralt Kronoslava, Kurnik Marija, Lampič Fr., Lampič Franca, Lampič Miha, Lavrič Dragica, Lavrič Mat., Lavrič M., Leben Franca, Legat Franca, Leveč Marija, Lisjak Florijan, Lončar Ter., Ložar Jan , Lukanec Mar., Lampič Jak., Magister Vinko, Malenšek Katarina, Marenčič Miha, Marn Ana, Marn Lucija, Marolt Ivana, Marolt Ivana, Marolt Jan., Marolt Kat., Mašič Pavel, Medic Franc, Melile Fr., Mekinee Fr., Merjasec Marijana, Mikota Ljubljanska, 101 Marija, Mlinar Fr., Mlinar Mar, Mlinar N., Močnik Marija, Mohar Amalija, Mo.iškere Apolonija, Morgutti Ant., Mrak Ant., Mulaček Fr., Mulhar Jera, Murnik Marija, Muzlovič Marija, Novak Ant., Novak Elizab., Novak Fr., Šuštar Jan., Novak Ivana, Ojstriž Marija, Okorn Fr., Omejee Terez., Oražem Ivanka, Partelj M., Pavčič Marija, Pavšek Marija, Peterca Fr, Peterman Ivanka, Peternel Jerica, Petrič Ana, Petrič Franca, Petrič Jož., Pirnat Jožefa, Piškur Fr., Plehan Pavi., Pleško Miha, Pleteršnik Maks, Plevnik Cila, Plevnik Fr., Plevnik Jera, Počivalnik Berta, Podlogar Janez, Pogačar Franca, Pogačnik Cec., Pogačnik I., Pogačnik Matej, Pokavec Urša, Polanšek Ana, Polšer Milica, Ponikvar Jan., Porenta Marijana, Potokar Neža, Povše Ant., Kovše Fr., Povše Kat., Požleb Ant., Prinčič I., Pristav Marija, Regali Ana, Rekar Mar., Remec Mat., Retelj Marija, Rihtar Fr., Roječ Marija, Rotar Ana, Rotar Marijana, Rotar Pet., Rožman Iv., Samec Mar., Sedmak Josip, Selan Helena, Skale Ivana, Skale Pav., Skubic Ter., Slana Jera, Slanovec Marijana, Slapničar Ivan, Slapničar Marija, Slovša Neža, Smrajc Marija, Somrak Marija, Smrekar Anton., Srčnik Jan., Stele Marija, Stoje Val., Strah Jak., Strah Urša, Strajnar Ant., Strančar Jera, Strohal Amalija, Stuhec Alojz., Šuštar Urša, Sušteršič Marija, Šarabon Marija, Šareč Karol Šavs Fr., Šega Fr., Šebar Fr., Šinkovec Ivana, Smid Mar , Šiška Jak., Škrjanee Apol., Škutelj Franc, Škoda Mart., Šmidmaier Rudolf, Šola pri sv. Petru, Šola na Hrušici, Štembal Ivana, Štembal Mih., Štorn Marija, Šurnah Marija, Šuštar Julijana, Teran Jera, Tesner Fr., Tobijas Fr., Tobijas Jože, Tomažič Ant,, Tomažič Jan., Tomažič Sim., Tomec Fr., Tomec Jož., Tomšič Luka, Tončič Franca, Tonežič Apol., Tratni-kova rodbina, Trček Marija, Trdina Marija, Triglav Reza, Trkov Franca, Trkov Marija, Trpine Alojzija, Trškan Anton., Trškan Franca, Trtnik Ana, Urbančič Josip, Urbar Jern., Wiesthaler Fr, Winter Element., Vadnal Alojzij, Valentinčič Ign., Vari Rozal., Varšek Franca, Vašelj Marija, Velkavrh Al, Velkavrh Franc, Velkavrh Helena, Velkavrh Ivan, Vesel Jernej, Vičič Franc, Vidrich And.,.Vider Lue., Vidmar J., Vidmar Jož., Vindišar Alojzija, Vrančič Ivan, Vrbinec Marija, Vrečar Neža, Vrhovec Marija, Vrhovec N., Vrhovnik Ivana, Vrhovnik Josip, Vončina Miha, Zabavnik Al., Zadnikar Marija, Zajec Franca, Zajec Jurij, Zaler Fr., Zaler Pavel, dr. Zamikovi sinovi, Zavrtnik Hel., Zor Ign., Zupančič Ivan, Zupančič Oton, Železnik Jakob, Žibert Marija, Zidan Fr., Židan Ivanka, Žrjov Kat., Lampič Jak., Roger Fr., Bajzelj Franca, Smrajc M., Hočevar Rozal., Škrjanee Marija. — Prisilna delavnica. Koblar Ant., duh. pastir; Knjižnica prisilne delavnice; Cme Iv., dijak; Poljanee Alojz, oskrbnik; Peternel Alb., voj. kadet; Wimmer Ivan, nadpaznik; Kristan K., delovodja; Ambrožič J., Jeram Fr., Ko-niatar Fr., Kovačič Em., Kovačič M., Kunstelj And., Orehek J., Osredkar Fr.,, OstercA., Siard A., Vrhovec Fr., pazniki. (P. Ljubljana.) 412 Trnovska župnija v Ljubljani. Vrhovnik Iv., župnik (3 izt.); Slov. župna knjižnica, Šola na barji; Plečnik And., kaplan; Aljančič Mihaela, Alič M., Babnik Helena, Babnik Jan., Balant Hel., Banovee M., Baraga Jern., Brate Eliza, Brate Jožefa, Breskvar A., Breskvar Mar., Breskvar Urša, Čamernik Ivana, Ca-mernik Marija, Carman And., Cešnovar I., Češnovar Mat., Cižman Mar., Črne Fr., Črne Mar., DežmanFr., Doberlet Franca, Doberlet Jan., Dolenee M., Dolenee Ter., Drnovšek Ant., Dunda Jož , Erjavec N,, Fajdiga Ter,, Fleišman Ernestina, Gašparin Mar., Gnezda A,, Golej And., Goli Mar., Golmajer Jakob, Gorjup Fr., Goršič Franca, Goršič Mar., Gregorač Mar., Gregorin Mar., Guzelj Fr., Ha m Amalija, Ham Eliz., Hartman Fr., Hren Mar., Horvat And., Hren Ana, Hren Mar., Hribar Fr., Hrovat Apol., Ivan Marija, Jakopič Ana, Jakopič Mar., Jakopič Neža, Jakopič Terez., Javornik Janez, Jerina Janez, Jerina N., Joras Marija, Kačar Jožefa, Kanja Marija, Kenk Fr., Kimovec Marija, Knific Ivana, Koman Hel., Koinan Jož., Koma-i Mar., Koma a Mar., Koman Marijana Koman Viktor, Kopač Ana, Kopač Jak., Košir Antonija, Kovačič M., Kratna Iv., Krašovec Jan., Krže Fr., Kržin Ivana., KubarT., Kunst Val., Lasbaber Mar., Lavrin Ana, Lavš Ivan, Lebar Mar., Levee Mar., Letnar Ivana, Lindtner M., Lipovec Mar., Ložar Val., Lužar Jan, Magister Fr., MarinVa Neža, Marinko Mar., Matev Mar., Mavec M., Mezè Fr., Mezè Meta, Mezeg Mar., Milavec Fr., Miš Mar., Mrak Mar., Mulhar Mar., Nagode Mar., Novak Mar., Oven Jan., Oven Mar., Pajsar Frani a, Pavlin Pet., Perdan Fr., Perikle Ana, Petkovšek Ter., Pipan Mar., Pire Mar., Pittero Al., Pleha Ivana, Plestenjak Jož., Plestenjak Mar., Podkrajšek Urša, Poček Urša, Poženel Jern., Požlep Jak., Prešel Jan., Prijatelj M., Raztohar Ana, Repič Avg., Repič Jožefa Rozman Fr., Rozman Rozal., Ruperšek Ivana, Rus Ana, Rutar A., Saldinoti Eman., Satler Marija, Savinšek Fr., Savšek Mar., Sever Prim., Smole Mar., Stare Helena, Starec Mar., Stibil Mar., Stražišar Ant., Stresenova rodbina, Strle Mar., Šareč Ign., Šareč Ivana, Šareč Mar., Šel-haus Mar.. Šibovec Antonija, Šibovec Ter., Šiška M., Škof Fr., Škof Fr., Škubic Ter., Šubelj A., Šušteršič Fr., Tenente Mar., Tercelj Mar., Triller Mar., Trill-r Zofija, Trpinec Jožefa, Trtnik Fr., Trtnik Mar., Uran Mar.. Urbančič Fr., Urbanija Mar., Vehar J., Vehovec Iv., Velikovrh Fr., Velikovfh Pavel, Verbič Fr., Vcdo-pivec Ign., Volč Ana, Zadnikar Jan., Zadnikar Janez, Zadroko Mar., Zalar Mar., Zor Franca, Zupančič Fr., Zupančič Ivana, Vran Mar.— Zagorjan A., knjigo-tržec; dr. Štor Fr., odvetnik; Martinak Fr., dež. s. svet.; Hafner Jak., ravnatelj; Orožen Fr., Rutar S., Vavru Jan., Hubad Josip, Perušek Bajko, profesorji; Šorli M., o.k. pošt. višji oskrb.; Lenče Jos., posest.; Soklič Ivan, Arko M., trg.; Majer Vilko, trg. podv.; dr. Triller K , odvet. kani; dr. Horvat Fr., sekund.; dr. Ponebšek J., c. k. fin. konc. ; Bleiweiss K, notar, kand.; Kandare Franc, not. koncipient; Drenik Frid., mestni uradnik; Costa Anton, c. k. računski ofieial; Globočnik Frane, c. k. poštar; Rosehnik Anton, e. k. sod. adjunkt; Dimnik Jakob, učitelj; Počkar Janez; Lederbaas Ivana, prof. sopr.; Viančič Minla, sopr. žel. uradn.; Jezeršek A.; Učit. knjižnica Ijnblj. okolice. (P Ljubljana) 215 Šiška. Bitenc Marija, Bizjan Franc (2 iztisa), Bizjan Marija, Bizjan Pet., Burja Ant., Burgar Fr., Burgar Marija, Brecelnik Šimen, Šišenska čitalnica, Drenik Fr., Fankal Otok., Gorjup Marj., Habiht Iv., Jančigaj Mart.; Javoršek Drag., učitelj; Jelene And., Jenko Jan., Jenko Jern., Jesih Jak., Juvančič J. C., Keše Antonija, Komatar Ivanka, Kopitar Fr., Keršič Pet., Kinčič Mart. ; Knez Ana, posestn. ; Kregar Ana, Kregar Kat., Kralj Mar., Lampič Jož., Lampič Ivan, Ločniškar Ivan, Martinčkova hiša, Merhar I., Merhar Ter., Mozetič Ant., Plehan Jera, Prek Uršula, Roina Antonija, Sirnik Marija, Suva Iv., Skalar Min., Švarc Marija, Šlegel Pet., Škarjovee Iv., Škander Marija, Šolska knjižnica, Štrukelj Iv.; Štrukelj J., krojač, Štrukelj Marija, Tomé Marija, Trebar Mat., Verhovee Fr.; Wisjan Leop., pošt. uradn.; Zakotnik Antonija, 102 Ljubljanska. Zakotnik Mar., Zor Minka; Žabkar A., ključ, mojster; Roina Ant. (P. Ljubljana.) 60 Ig. — Studenec. Dolenec Jak., župnik; Wrus Jožef, Čebašek Boštj., kaplana; Trošt Pr. Ksav., nad-učitelj; Beich Jož., učit.; Praprotnik Ana, učiteljica; Toni Jernej, župan; Novak Martin, cerkveni ključar; Štembal Pr., obč. tajnik; Minati Al., načeln. pož. brambe; Brodnik Fr., c. k. žand. vodja; Mirt Jakob, e. k. poštar; Sever And., Hvastja And., dac.; Farna knjižnica, Šolska knjižnica, Najpridnejši učenec, Naj-pridnejša učenka; Boh Jož., Erjavc Jakob, Grosman Jož., Hiteje Jož., Janželj Jan., Justin Frane, Kraljič Fr., Podržaj Jan., Šenk Jan., Virant Fr., Zdravje M., posestniki z druž.; Avanco Fr., Bolha V., Merkun Fr., fantje; Fabjan Marija, Gerbec Terez., Špeljak Ana, Minati Alojzija, Žitnik Franca, žene z druž.; Borštnar Marijana, Erjavec Micka, Erjavee Ana, dekl.; Močiv-nikar Alojzija, Žagar Micka, Jesih Cec., cerk. pevke. — Staje. Janželj Urša z dr., Rovenski Ferdo z dr. — Kot. Cimperman Jan., Janželj Melh., Možek J., Stražiščar Mat., Zalar Jan., pos. z dr.; Štrukelj Urša, dekle. — Kremenca. Gams Jož., Jakič Ant., Kraljič Ant., Kraljič Jan., Smole Jan., Zgonee Mat., posestn. z dr. — Dobravica. Ciber Jan., Ciber Jakob, cerkv. ključarja. — Matena. Ciber Jan., župan; Gabrovšek Ant., Kumše Fr., Kramar Ant., Pire Mart., Stražiščar Jan, Škerjanc Mat., pos. z druž.; Uršič J., Kramar Jože, Sterle Matija, Škerjanc Fr., fantje; Fister Mar., Snoj Helena, ženi; Ambrož Lenka, Germek M., Grum Micka, Jankovič Liza, Podlipec Micka, dekleta. — Loka. Gams Jan., preds. kr. šol. sv.; Jerina Martin, Žnidaršič Ant., Uršič Fr., pos. z dr.; Jankovič Jera, dekle. — Brest. Švigelj Jan., župan; Modie Janez, Perme Mat., Pavlič Jan., Zalar Jože, posest, z druž.; Požar Mart., fant. — Tomišelj. Japelj Janez, Grum Mart., cerk. ključ.; Ljudska šola v Tomišlju; Kumše Jan., Svete Ant., fanta; Mavc Lenka, dekle. — Ver-bljenje. Modie Mart., Oblak Mart., posestnika; Kavčič Jan., fant; Lesica Ančka, Maček Lenka, dekleta. — Strahomer. Glavan Jan., župan; Mavc Franc, Oven Mat., Škraba Jože, Tancek Mart., pos. z dr.; Germek Lenka dekle.— Iškavas. Župec Jan., župan; Rupert Ant., Štembal Jože, cerk. ključ.; GrimšičPr., Platnar Fr., Podržaj Sim., Tancek Jan., Vrenk Matija, Žagar Ant., pos. z dr.; Pristave Liza, Šerjak Marij., ženi z druž.; Žagar Urša s sinom; Ozebek Katra, Stražiščar Jera, dekleti; Sedej Jan., pos. — Iška. Mazi Jakob, Šuštaršič Fr., Šuštaršič Jože, pos. z dr ; Sterle Melh., fant. — Gornji Ig. Pristave Jan., Maček J., Maček Jan. pos. z dr.; Germek Marija, dekle. — Pijava-gorica. Skubec Ant., Skubec Mat., cerk. ključ.; Gris Fr., Jesih Ant, posest, z dr.; Krive Ana, šivilja. — Sarsko. Tomazin J. z dr.; Štrumbelj Franca, dekle. — Visoko. Drobnič Jak., Germek Mat., Lenarčič J., Lenarčič Mart., Železnikar Ant., Železnikar Pr., pos. z druž.; Tekavc Urša, žena. — Zapotok. Jakič Jož., Purkart Ant., cerk. ključ.; Jakič Jož., Ganoni Prim., Peček Ant., Šteblaj Jože, pos. z dr.; Dolinar Marija, Trampuš Marijana, dekleti. — Draga. Staree Ana z družv (P. Studenec.) 151 Zelimlje. Dernovšek Jurij, farni oskrbnik; Jamnik Jernej, eerkov.; Jamnik Jože, Kočevar Alojz, Paznar Jan., Stražišar Pr., Traun Jan., Turšie Mart., Melilin Jan., pos. z druž.; Žmuc Jan., kolar; Železnikar Meta, dekla; Pudlogar Ivana, posest, hči. (P. Studenec.) 12 Golo. Erzar Mat., župnik; Ponikvar Matevž, župan; Golob Jan., ključ.; Glavan Fr., Golob Jožef, Lenič Fr., Nučič Fr., Mavec Pr., Mavec Jak., Mehle Jan. z druž., Mihelič Pr., Štebljaj Jan., Usnik Jožef, možje; Benko Marija, Glavan Marijana, Golob Hel., Indihar Marjeta, Lavrenčič Helena, Mavec Fr., Mrhar Marija, Virant Miniea, Železnikar Mar., Železnikar M., žene z druž.; Purkart Jož., Šivee Fr., fanta; Ahčin Luc., Erzar Apol., Klun Jožefa, Petrin Helena, Šivee Ter., dekleta. (P. Studenec,) 30 Ježlca. Po v še Fr., župnik in kanonik; Žibert Ant., učitelj; Šolska knjižnica; Bolka Anton, župan; Cunder Ign., Sever And., cerk. ključ.; Pršin Jernej, preds. kr. š. sveta; Trdina Greg., oskrbnik (2iztisa); Kukelj Jože, cerk.; Bobek Št., Drmastija Fr., Mrhar Jan., Presetnik Jan., Presetnik Mat., Selan Fr., Skrl Lavr., Sitar Mat., Sitar Ant., Skrlep Jože, Šubelj J., Vrhovec Jern., Zajie Miha, kmetje; AvšičJak., Lenče Fr., Pečnik Jan., Vilfan Anton, oštirji; Pavlič Jožef, štae.; Erjavec And., sedlar; Ahlin Vinc., Dečman M., Jakopič Pr., Jeromen Fr., Pečnik Alojz, Sever Mat., Strah Val., posestniki; Dobnikar Fr., mesar; Drohež Pavel, miz.; Selan Mat., kolar; Dobrlet Mar., Čeren Marijana, Dovč Marij., Dovč Neža, Drešar M., Ješek Urša, Jeromen Marija, Juvan Jera, Kos M., Kunaver Marijana, Selan Jera, Šuštaršič Ana, Zupan Katarina, gospodinje; Brajer Pr., Cunder Mat., Cemažer Jernej, Dovč Val., Kregar Jan., Kušar J., Sonc Gr., fantje; Čolnar Apolon., Jeromen Apol., kram.; Kunstelj Jera, gospodinja; Bedenk Marija, Jakopič Marj., Ješek N., Klemen Helena, Kos Urša, Presetnik Ana, Presetnik Marjeta, Skerl Marija, Šme Ana, Tome Apol., Zajie Cecilija, dekleta; Šuštaršič Neža, gospodinja; Drobež Pavel, čevlj ; Ramovš A., fant. (P. Ljubljana.) 76 Št. Jakob ob Savi. Skul Val., župnik; Cedilnik Lovr., Pečnikar Ant., Ručigaj Lovr., Zaje Jan.. Keršmanc Jan., Vilar Ant., Gregorc A., Pengov Bošt., Pengov Ant., Rufigaj Jan., Mejač Jak., Hromeč Jože, Žle Luka, Banko Jan., Pečnikar Jan., Grat J., Gerčar Jan., Burica Marija, Zaje Ivana (Jurjeva), Lenarčič Lenka, Škrbine Marijana, Klander Pol., Cedilnik M., Zaje Ivana, Zaje Kat., Kokalj Franca, Pečnikar Marj., Kreč Marija, Pengov Neža, Seme Lenka, Kokalj Fr., Pajer Neža, Štebi Ivana, Gerčar Jera, Velepee Urši, Vreček B., Parna šola. (P. Dol.) 38 Rudnik. Šlibar Greg., župnik; ŠiffrerFranc, učitelj; Ljudska šola, Bratinovi, Strubelj Jože, Ma-tičkovi, Cunder Val., Dremelj Helena, Tomec Hel., Dremelj Marijana, Korevec Ana, Jeršin A., Virant Jera, Fugelnovi, Franeevi, Mlakarjevi, Tomaževi, Hra-starjevi, Kozinovi, Rakovi, Habjan Janez, Piškurjevi, Jakovi, StrgarBern., Krizmanovi, Erženovi, Zanoškovi (Doln. v.), Dremelj Jan., Babšek Jern. z ženo, Žitnik Fr., Sefec Andr., Ribinčanova rodbina, Modie Luka, Bovhačeva rodbina, Zrimšek Marija, Dremelj Anton, Mlakar Pr., Vahtarjevi, Šinkovčevi, Nebec J., Možina Marija, Babšek Matija, Froncevi (Istinič), Izančeva rodbina, KeberFr. z ženo, Armelini Amb., Jakopičevi, Dremelj Val., Roksovi, Žganjar Franca, Stravsovi. (P. Ljubljana.) 51 Sostro. Zupan Miha, župnik; Dornik Karol, kaplan; Bezeg Ant., učitelj; BerčičJan., org.; Seljan Mart., cerk.; Anžič Tilen, Bončar Jan., Breskvar Fr., Cerne Ant., Dimnik Jan., Dimnik Tomaž, Gašperšič Fr., Groznik Jože, Habič Miha, Jager Fr., Jakoš Fr., Jesih Ant., Kagni Karol, Keber J., Keber Jož., Keber Štef., Krušič Jož., Lambergar Janez, Lampič Janez, Lovše Jan., Lukanec Jak., Maček Jož., Mlakar Jožef, Moškric Jan., Pavčič Pr. z druž., Pavčič Lov., Perčič Jak., Peterca Pr., Peterca Jan., Porenta J., Porenta M____L J n b 1 Jan., Porenta Jož., Rajsner Jan., Remec M., Robida Jože, Seljan Fr., Seljan Mat., Sopničar Jož. z druž., Škrjanec Jan., Strojinec Janez, Šubelj Janez, Terkov Fr., Terkov Jan., Terkov Miha. Terškan Ant. z druž., Terškan Boštjan, Terškan Jož., Tonenova hiša, Vidic Jan., Žabjek Jož., Židan Mat., Svetek M., gospodarji; Anžič Fr., Anžič Miha, Anžur Miha, Brezovar Janez, Braton Jem., Černe Ant., Cerne Jan., Erjavec Janez, Keber Jan., Klobčar And., Novak And., Peterca Jan., Peterca Lovr., Primožič Ant., Šireelj Franc, Žabjek Fr., fantje; Anžič Marija, Anžič Marija, Babnik Fr., Bitenc Magdal., Bitene Neža, Bitenc Urša, Brezovar Marija z mož., Černe Franca, Cuzag Marij., Derma-stija Marija, Dežman Kat., Ferkov Urša, Gorša Fr., Grurri Neža, Habič Marija, Habič Urša, Hlebeš Kat., Jager Marijana, Jager Neža, Jeriha Franca, Jeriha Ivana, Kocjančič Lucija, Kocjančič Mar., Kočar Mar., Košir Ter., Krištof Marija, Lavrič Franca, Lenče M., Lipah Helena, Ložar Marija, Marovt Marija, Moškric Franca, Oven Lucija, Pavlin Franca, Peterca Urša, Pleško Ana Porenta Franca, Porenta Mar., Potokar Magd., Potokar Marija, Povirk Alojzija, Prepeluh M., Seljan Urša, Sivec Neža, Sojer UrSa, Sušnik Marija, Svetek' Lucija, Škrjanec Marija, Štibernik J., Šubelj Marijana, Tertnik Marija, Vidic Marija, Vrečar Marij., Zupančič Franca, Žabjek Helena, Žabjek Mar., gosp.; Ahlin Katar., Alič Urša, Avsec Ivana, Bartelj Urša, Bergles Marija, Bončar Antonija, Bricelj M., Cankar Franca, Cuzag Marija, Černe Jožefa, Černe M , Černe Marijana, Černe Mina, Černe Marijana, Černe Polona, čuden Marija, Čuden Marijana, Dimnik J., Erbežnik Urša, Fine Marjeta, Gašperšič Franca, Gašperšič M., Gorša Jera, Grandoti Julija, Gregorič Franca, Keber Marija, Kermec Reza, Keržin Ivana, Keržin Marija, Keržin Marija, Kocjančič Jerica, Kočar Marij., Kogej Urša, Koprivec Franca, Krušič Marija, Lampič Neža, Marn Marija. Miklavec Mina, Moškrič U.. Pangerčič Marija, Pavčič Marija, Pavčič Urša, Pavlin I., Pogačar Cec., Prime Marija, Prusnik Marija. Remec Cecilija, Remec Marijana, Smerajec Mar., Sojer Mar., Svetek Franca, Svetek Marjeta, Svetek Polona, Špeh Marija, Terškan Urša, Vahtar Hel., Videč Marij, Zajec M., Zrimšek Ivana, Zupančič Marija, Zupančič M., Žabjek Lucija, Žulovec Marija, dekleta; Jakoš Janez, Rome Fr., Šubelj Jože, Tomé Jože, šolarji; Grad M., Jager Ter., Vidergar Franca, šolar.; Malovrh Ivana, dekle. (P. Zalog.) 200 Dobrova. Babnik Jern, župnik; Lesjak A., kaplan; Rant Mat., nadučitelj; Eržen Franja, učitelj.; g. Poklukar Aleksandrina, Péklaj Mat., Ferlan Pol. — Hiše: Ahčeva, Hlapčonova, Karpetova, Klepova, Kocjanova, Ovnova, Turkova, Erbeženkova, Rupen-kova, Vrabčeva, Verbetova, Levičnikova, Žerovnikova, Mežnarjeva, Matevškova, Gnezdova, Pleškova, Mati-čevčeva, Pavlačeva, Antonova, Bojtova, Andrejeva, Andrejčečeva, Bezjakova, Gošpirčeva, Dovjakova, Mu-retova, Prestopavčeva, Vidmarjeva, Selanova, Malnar-jeva, Kajžarjeva, Primžarjeva, Znamenčkarjeva, Ceglar-jeva, Junačeva, Pogačerjeva, Kovačeva, Gorjančeva, Stolčeva, Grohkova, Godčeva, Marinkova, Govčanova, Mostarjeva, Kerštofova, Primcova, Ferjanova, Verba-nova, Lorenčeva, Hudnikova, Županova, Zdešarjeva, Ambruževa, Blažova. Mrakova, Zgornjega Verhovca, Matičkova; Bizjak Fr., Verhovc Frane., Dolinar Fr., Armič Urša, Oven Jože, Leve Barba, Košar Micka, Velkaverh Micka Hudnik Reza, Kutnar J., Suhodolc Fr., Gregore Marijana, Zdešar Jera, Suhodolc Anton, Trobec Marija, Košir Jan., Kapus Jan, Žerovnik J., j ji n s k a.______________103 Kožuh Jera, Kovač Matija, Plevnik Eolona, Svetličič Jurij, Gregorin Neža, Tome Lojze, Kroflič M., Karmelj Ant., Žvokelj Marija, Frelih Marija, Cehovin Katar., Ambrožič Greg., Žgavec Špela, Plevnik J., Verbič M , Zadnikar Fr., Vampel Neža, Gabrova hiša, Gosarjeva hiša, Končan Franca, Farna bukvarnica, Zelova hiša. (P. Dobrova.) 105 Sora. Porenta Fr., župnik (2 izt.); Šolska knjižnica; Alič Tine Čar man Janez, Čarman Matevž, Čarman Miha Dolinar Jan., Dremota Pavel, Drešar Fr., Ergasto Edv., Hribernik Tomaž, Jamnik Franc, Kos Jakob, Košenina Fr., Kovačič Jern., Krek Janez, Kunstelj Lovre, Kuralt Ant., Likar Ant., Likar Jan., Ločniškar Tine, Lušina Fr., Luštrek J., Okeršlar J., Peternel Pet., Robežnik Fr., Stare Jan., Starman M., Svoljšak Fr., Tehovnik Ant., Trpin Jan., Arhar Reza, Bernik Neža, Debevec Marija, Dobnikar Ivana, Frlec Lenka, Gaber Marija, Golar Antonija, Golar Katra, Hribernik Franca, Hvatal Ana, Jamnik Mar., Jamnik Marijana, Janšar Mina, Jenko Marija, Jenko Mariji, Jezeršek Marija, Jurjevčič Marija, Kahm Marijana, Kavšek Marijana, Kniflc Mar., Kogej Marija Končan Lenka, Kosec Mar., Kožuh Franca, Krmelj J., Novinec Reza, Omejec Franca, Omejee Mina, Pajer Mar , Petač Mar., Plešic Marijana, Polajnar Mar., Potočnik Roz., Šifrer Franca, Tehovnik Ana, Tehovnik Kat., Tratnik Marij., Trpin Jera, Veber Mar., Zelnik Kat,., Knific Jože, Starman Jan., Gašperček Polona, Kopač Marija. (P. Medvode.) 7f> Brezovica. Potočnik Janez, župnik; Zupan Ivan, kaplan (3 izt); Kogej Jan., nadučit.; Novak J., učit.; Ljudska šola; Remškar Mat., župan ; Alič Ant., Armič Janez, Artač Janez, Artač Karol, Božič Jožef, Janša Frančišek, Kavčnik Jož., Klemen Mat., Koritnik Nikolaj, Kozomernik Ant., Kušar Jan., Lenaršič Ant., Lenaršič Matija, Marinko Jan , Masle Jan., Molek Jan., Mravlje Mat., Mravlje Peter, Novak Fr., Novak Jan., Novak Val., Oražem P., Pezdir Jurij, Remškar Andr., Remškar Fr., Remškar Jern., Remškar Mat., Rus Fr , Sedej Jož., Seliškar Fr . Sever Mart., Skodljar Valent., Slana Janez, Smrtnik Jož., Sojer Jakob, Sojer Jernej, Stanonik Jan., Vampelj J., Vidmar J., Vrhovec Fr., Zdešar Jan , možje; Armič Mina, Brenčič M , Čadež Marij , Čuden Mar., Gevheli Hel, Kavčnik Elizabeta. Kovač Mina, Maček Mar., Mrak Ivana, Mravlje Mar., Pezdir Franč., Plešnar Marija, Premek Ana, Rus Fr., Slana Marij., Vrhovec Mar, žene; Gantar A., Gregorin Neža, Jereb Urš., Pezdir Mina, Rus Ana, zasebnice; Kermel Jern., Pikee Mat., Rožnik Franč., Seliškar A., fantje; Balanč Am„ Čamernik Apol.. Filipič .Tedert, Jereb Iv., Kogej Pil., Križaj Amal, Krmavnar Neža, Marinko Ter., Peternel Marij., Pleško Mai., Potočnik Al., Potočnik Mar., Remškar Marij., Suhodolec Marij., Škubic M., Uršič Marij, dekleta. (P. Ljubljana.) 90 Devica Marija v Polju. Kolar Matija, župnik; Müller Ivan, kaplan (2 izt.); Kavčič Fran j o nadučit.; Wrus Fani, učiteljica; Likovič Franc, preds. kraj. šol. sveta; Ljudska šola (2 izt.); Wenzowsky Emil., e. k. pošt.; Tonih Franc, cerkv. z družino, Bralno društvo, Avšič Janez, Babnik Al., Benčina J. z dr., Bevc Jos., Blažič Jern., Borinc Ant., Brumen Ant., Cegnar Št., Čemažar Franc, Černe Jož., Dimnik Lovro, Gantar J. z dr., GogalaVilj., Gradišek Iv., Hribar Karol, Jeriha Ant. z dr.. Juvan Fr., Kaian Miba, Kern Janez z dr, Klemenčič G. z dr., Kobal Val., Kovačič Vene., Kotnik Janez, Lovša Andr., Mrcina Josip, Mihojlevič Franc, Morela Jan., Novak Ant., Oman Audrej, Osmek Jak., Pangrčič Franc z ženo, Perdan Lovro z dr., Planka, 104 __________L J a h 1 j Florijan, Plevnik Franc, Podboršek Sim., Porenta Fr., Porenta Lovro, Primar Fr., Rant Mat.; Schuster J., dacar; Sekula Josip, Selan Ant., Sever Aleš, Slovnik Jan., Smerajc Jan., Strah Andr. z ženo, Šešek Janez, Šubic Franc, Trtnik Franc, Tomšič Jos., Vodiškar J., Vrankar Miba z dr., Vrečar Ant., Zajec Al., Zajec M.; Perme Mat., Križaj Anton, Rešek Ant., Dejak Janez, Avsec Jan., Šenk Franc, Rovšek Ant., Rombo Anton, Havptman Janez, Rovšek L., žel. os.; Čeme Franc.; Holozan Ant., Kuhar Ivanka, Mrcina Drag. s sestro Ivano, Rupret Josipina, cerkv. pevke; Anžic Marija, Babšek Marija, Bedina Pepa, Bobnar Marija, Bricelj Marija, Cerar Josip., Čopič Mar., Černe Marija, Černe Terezija, Črnjak Ana, Dimnik Mar., Dobrota Marija, Dobrota Ter., Dolčič Mar., Eržen Ana, Fležar Franč., Fermentin Helena, Gartroža Franč., Gostinčar Mar., Grad Ivana, Grad Marija, Gradišar Marij., Gregorec Frančiška, Gregorec Helena, Gregorec Uršula, Hlebeš Jera, Jamar Vika, Janežič Marij., Jereb Vilj., Jevšovar Marija, Kastelic Franč., Kaznari Mar., Klemene Mar., Klešnik Ant, Klešnik Franč., Klešnik Franč., Klešnik Marija, Kocijančič Mar., Kolbe Franč., Kos Marija s sinom, Kos Neža, Kosane Mina, Kraljič Jera, Križaj Matilda, Krušič Marija, Kukoviea Ter., Kure Marija, Kurnik Jera, Latnpa Mar., Lampret Mar., Lap Amal., Lap Franč., Lovša Jera, Lozar Ana, Lukee Cecilija, Lukec Mar., Maček Marij., Maren Mar., Maren Mar., Martinčič Mar., Mavec Mar., Mehle Kat., Mehle M., Mejač Mat , Mihelič Franč., Morela Kat. z materjo, Mrcina Mar., Mrmolja Joz, Oblak Cec., Ocvirk Urš., Pajar Marija, Pangrčič Marija, Pečar Marija, Pečnik Terezija, Peterca Cec., Peterlin Marija, Plevnik Mina, Pogačnik Magdalena, Folak Antonija, Porenta Ivana, Primar Marij., Primar Mina, Prošek Mar., Rešek Ivana, Rozman Mar., Sirnik Mar., Skotin Jera, Suppan Kar., Šešek Marija, Trtnik Uršula, Vidrgar Ivana s sestro Marijo, Vilfan Antonija, Vrečar Marija, Waland Mar., Zajec Helena, Zajec Ivana, Zajec Jožefa, Zajec Mina, Židan Helena, Cajhnova druž., Habičeva druž. — Hiše: Aleševčeva, Avrova, Bajdovčeva, Bebrova, Bezovčeva, Boštečenkova, Brajdeževa, Celarjeva, Cofinova, Deževnikova, Gregčeva, Gvajčeva, Janeževa, Jamškova, Jer-liejčkova, Jernejčetova, Jernekova, Kajžarjeva, Kavsova, Koštova, Kravarjeva, Kresonova, Lampretova, Lov-renčeva, Lovričkova, Lojzetova, Mačkova iz Slap., Mačkova iz Sp. Z., Mandeljnova, Martinovčeva, Mavrova, Matuzova, Mesarjeva, Mežanova, Mežnarjeva, Mošen-kova, Ogrinova, Pavletova, Perlezeva; Plevnikov malin; Polačeva, Primožičeva, Strahova, Šuštarjeva, Švirjeva, Tomaževa, Zavrlova, Zimovčeva, Žabjekova. (P. Zalog.) 231 St. Vid nad Ljubljano. Malovrh Gr., župnik (2izt); Mekinec Fr., kaplan; Žirovnik Janko, nad-učitelj; Belec Anton, klep. mojster; Miklavčič Janja, učit.; Zakotnik Iv., trg. hči; Ljudska šola v Št. Vidu; Sehiffrer Fr., štae. nadz.; Debeljak Ant.; Jovan Jan., Ahlin Frane, cerkv.; Arhar Jože, mizar; Bizjak Fr.; Borštnar Jakob, krojač; Grošelj Jan., mizar; Hafner Franc, živ. kupee; Florijančič Lavr., Dolenee Andrej, Babnik Gregor, Bahovec Janez; Jovan Jakob, gost.; Jovan Jožef; Kunavar Miha, gost. in trg.; Novak Fr., kamnosek; Peršič Jem., žel. čuv.; Jovan Sim.; Srakar Mihael, žel. čuv.; Satler Frane, kamnosek; Pirnat J., Albreeht Gašper, Babnik Janez, Babnik Val., Bitenec Jak., Bizjan Gašper; Bitene Al., sedlar; Bitenee Fr.; Brodnik Mat.- pos.; Bučan Fr., Cergolj Ant., Cerar J., Černe Jan , Čemilee Jak., Dolničar Fr., Florijančič J., Galič Jurij, Goljar Jan., Kat. društvo rok. pomočnikov, a il s k a. Narodna čitalnica, Ježek Fr., Kajzer Val., Kelhar Jak., Koman Fr., Kunavar Egidij, Kunavar Jan., Merhar Janez, Mrak Val., Oven Fr., Planinšek Rok, Rozman Jem., Rozman Mat., Sirnik J., Šetina Mat., Štrukelj Franc, Štrukelj Miha, Šubelj Egidij, Šnidaršič Ant., Švajgar Ivan; Tome Jan., pos.; Tomšič Jožef, Sever Janez, Štrukelj Janez; Šilar Fr., pek; Kunstelj Franc, Zalaznik Fr., Zalokar Ant., Oblak Mih., Zobec Janez, Merhar J., Vodnik Alb. ; Matjan Jak., gost. ; Erbežnik Janez, Erjavec Fr., Erjave Ant., Jager Fr., Klemenec Matej, Zadnikar Jak., Lampič Jan., Lenarčič Matija; Marolt Fr., zidar; Kogovšek Jurij, gost; KremžarFr., Merhar Fr., Oblak Jan., Tomé Ivan; Šuštaršič Frane, pos. in gost. ; Zotlar Fr., Trampuž Janez ; Veber Val., živinozdr. ; Škander Mat. ; Hočevar Jak., Zoreč Melli., Bernik Jož., Čepeljnik Miha, Goljar Andr., Igličar J., Erjavec Janez, Vagaja Jak. ; Cuderman Rud., modelni mizar; Aljaž Mih., Zaletel Jan. — Hiše: Antonovčeva, Babnikova, Baharjeva, Baharjeva iz Dravelj, Brecelj-nikova, Brezarjeva, Cirmanova, Čarmanova, Fernadova, Fezajnarjeva, Mesarjeva, Mihačeva, Novakova, Kančeva, Aleškova, Šuštarjeva, Tinetova, Rakarjeva, Tirbčeva, Robidova, Žibertova na Brodu; Kristanec Marijana; Bergant Kat., Breceljnik M., Cirman M., Cirman Neža, Dolničar Marij., Florijančič M., Habjan M., Kanec Ter , Kopač Ant, Kopač Fr., Kregar Mar., Kovač Marij., Leben Mar., Mlakar Mar., Peterca Marij., Šaree Kat., Tome Urša, Verhovec Mar., posest. ; Zakotnik Ivanka, Zakotnik Iv. iz Šiške; Zupan Joz., Žan Mar., posest.; Živalič Marij., Bergant Fr., Cirar Marij., Cirman Iv., Gutnik Kat., Jenko Cilka, Korošec Mar., Keržič Apol., Mali Mar., Ternovec Ivanka, Lampret Marija, Mohar Franica, Matevževčeva hiša, Podviz Mar., Rebolj Iv., Markčeva hiša, Rozman Fr., Šuštaršič Fr., Šuštaršič Marija, Škerbina Mar., Robida Marija, Arhar Franja; Erjavec Marij., šiv. ; Matjan Mar., Pipan Urša, Rozman Neža, Založnik Ar.a, Tomec Helena, Grampovšek Mar., Arhar Helena; Burgar Ana, posestnica; Babnik Urša, Kopač Ivanka, Zakotnik Marija, Merhar Al., Švajgar Marija; Cirman Marij., pos.; Rožanec Ivana, Brolih Marijana, Bončar Mar., Jama Franč., Škerbina Marija, Koman Apol. ; Česen Mar., posestn. mlina ; Habjan K., Merhar Marij., Kožuh Marij., Šuštaršič Mar., Marolt Marija, Babnik Marg., Kopač Ter., Koren Iv., Berlič Neža iz Dravelj, Oven Franč., Merhar Marij., Narobe Marija, Polenšek Marija, Arhar Marij., Kunavar Fr., Babnik Marija. (P. Št. Vid nad Ljubljano.) 215 Črnuče. Kobilica Jan., župnik; Ljudska šola; yilfan Janez, župan ; Snoj Jožef, org. ; Čibašek Matej, Čižman Fr., Dobravee Peter, Drešar Jurij, Jeras Jan., Karlin Greg., Kecelj Tom., Koderman Fr., Koderman Gašp., Koderman Mih., Kovač Mih,, Kurent Matevž, Lampič Jan., Lap Jan., Ložar Fr., Močilnikar Jakob, Rotar Franc, Snoj Fr., Snoj Mih., Šmon And., Šmon Franc, Štebej Mih., Zavrl Gašp., gosp. ; Anžur Matija, Bedenk Jakob, Čehun Ign., Jemee Franc, Lap Peter, Rebolj Franc, Semrajec Jožef, Ulčar Anton, fantje; Banko Ivana, Bolta Ivana, Dobravee Ter., Dornik M„ Habjan Jera, Kecelj Mar., Kovač Mar., Kusman Kat., Lampič Jera, Močilnikar Marija, Oblak Marij., Pečar Ter., Podboršek Ivana, Podboršek Polona, Snoj Hel., Štebej Franč., Štrekar Franč., Štupar Marija, Zupan Ivana, dekleta. (P. Ljubljana.) 54 Sv. Katarina. Dolinar Fr., župnik; Florijančič Janez, Birtič Jakob, Keršinar Mat., Dobnikar France, Surov Frane, Sušnik Jožef, Plešec Jan., Plešee Miba, gospodarji; Dolinar Ivana, Dobnikar Mar., Dobnikar Mar., Majdič Marij., gospodinje; Bukovec And., Košir m [__ __________________________L .1 u b 1 J Janez, Polenšek Matevž, Plešec Janez, Podobnikar Fr, Belec Fr, Čerin Jožef, Kermelj Fr, fantje; Osredkar Katarina, Kermelj Reza, Omejee Marij, Sušnik Mieika. Keršinar Ivana (P.Medvode.) 26 Preska. Drčar Mart., župnik (3 izt); Preška šola; Praprotnik Fr, učitelj; Kavčič L, c. k. poštar; Alič Janez, Ažman Ant, Babnik Jož, Bečan Franc, Bizant Franc, Brgant Fr, Brgant Jož, Cvajnar Andr., Cvajnar Jurij, Cvek Jan, Drnovšek Jan, Erjavec M, Guzelj Gašper, JaTec Fr, Kavčič Jan, Kavčič Jernej, Kopač Edv, Košenina Martin, Kršinar Fr, Malenšek Jožef, Pavlič Andr, Plešec Mat, Plešec Tom, Smole Nik, Šubic Val, Tehovnik Peter, Trampuš Boštijan, Trampuš France, Žirovnik Janez, gospodarji; Bezlaj France, Brgant Janez, Gorše France, Jenko Andrej, Klembas Štefan, Koder Fr, Kosec Fr, Peternel Jan, Trampuš Jož, mladenči; Babnik Mar, Bečan Marija, Brgant Mar, Brgant Marij, Bukovšek Ana, Čarman Marija, Drmastija Marija, Grošelj Ana, Guzi Marija, Jamnik Mar, Jenko Mar, Jaree Marij, Kavčič Franč., Kopač Mar, Košenina Mar, Leben Franč., Ločniškar Marija, Luštrik Eliza, Narobe Ivana, Premože Marija, Rožnik Mar, Starman Mar, Šušteršič Iv, Trampuš ^na, Vidic Reza, v Zavašnik Mar, Zavašnik Marijana, Žirovnik Uršula, Žlebnik Marij., žene; Bernard Eliza, Bogataj Mar, Bukovec Ivana, Erjavec Marija, Jarec Jera, Jarec Mar, Kalan Mar, Koder Neža, Komatar Ivana, Kristan Ana, Kršinar Alojzija, Leben Ivana, Narobe Mar, Novinec Mina, Rihar Hel, Slovša Iv., Starman Katarina, Zavašnik Jera, Žirovnik Marija. (P. Medvode.) 92 Šmartno. Trček Mih, župnik (2 izt.); Aleš Marija, Bizjan Mar, Božič Jan, Bučan Jož, Cedilnik Liza, Cigole Fr, Ciuha Mar, Černe Andr, Čižman Marija, Čižman Mar, Dečman Ant, Dermastja Ivan, Dovič Franč, Gregorš Jož, Gregorš Mar, Hribar Iv, Jeras Al, Jeras Ivana, Jeras Mar, Juvan Frančiška, Kališ Ivana, Kališ Marijana, Kuapič Jan, Koncilja J, Kosmač Franč, Kosmač Mar, Kosmač Matevž, Kovač Ivana, Koželj Marij, Lavrič Mar, Leben Jak, Leben Josip, Malenšek Franč, Malenšek Marij, Medved M, Medved Mar, Medved Polona, Medvešek Ant, Novak Marija, Osel Mar, Ovčak Ivan, Ovijač Ivana, Peterlin Marija, Pipan Ivan, Pirnat Genovefa, Ravnikar Mar, Ramovš Ivan, Sever Matevž, Sirnik Franč, Sirnik Fr, Snoj Anton, Sušnik Ivana. Šuštar Mar, Šuštar Mar, Šuštaršič Ivan, Šuštaršič Marija, Tihelj Mar, Tomšič Alojz, Tomšič Ant, Tomšič Franč, Tomšič Jakob, Tomšič Kat., Tomšič Marij, Traven Ana, Vehovee J, Verbek Marija, Virk Ivana, Zajec Marija, Zajec Vinc, Zalokar Jernej, Zavašnik Jožef, Zor Marija. (P. Št. Vid nad Ljubljano.) 74 Število družnikov: 80 dosmrt. 3279 letnih. 8. Dekanija Loka. Dekan, poverj.: Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. Škofja Loka. Tomasič Iv., mest. župn.; ErTcer Ferd., mest. kaplan; Jeriha Matija, msgr. in nunski spovedn.; Zupan Simon, katehet; Lenčck Niko, c. k. notar; Pirnat Sem., org.; Volčič Jak.; Uršulinska šola; Lapajne Kar, župnik v p.; o.Jakob, gvardijan; o. Irenej, vikar; o. Hilarij, o. Metod, br. Vineencij, br. Rajmund, br. Lenart; Mikuž Fran, c. k. okr. sodnik; pl. Garcarolli Fr, c. k. sod. prist.; Cerovšek Val, c. k. kancel.; Murgelj Julij, c. k. sodn. v p.; Ferlan Štefan, c. k. nadpor.; dr. Arko Ant., okr. zdr.; Cetl Jan., učit. v pok.; Krenner Bogom, Flis Jnlij, Kramar Friderik, a ii s k a. 105 učitelji; Slovensko bralno društvo, Narodna čitalnica, Knjižnica deške ljudske šole, Atnbrožič Jan, Ambrožič Friderik, Arhar Matija, Benedičič Janez, Berčič Ign, Bernik Fr, Bernik Gašper, Bogataj And., Debeljak J, Debeljak Jožef, Demšar Jan, Demšar Josip, Demšar Matija, Dermota Franc, Dolenee Andr, Dolinar Sim, Florijančič Jakob, Florijančič Jurij, Fojkar Andrej, Fojkar Frane, Fojkar Janez, Franko Anton, Gaber A, Gasperšič Tom.; Gatej Iv, urar; Grohar J, Habjan Martin, Hafner Jan, Hostnik Andr, Hostnik Tomaž, Hribernik Fr, Hribernik Luka, Jamnik Ant, Jamnik Andrej, Jeraša Martin, Jelovčan Tomaž, Jenko Val, Jugovec Val, Kalan Franc, Kankelj Jože, Karlen J, Klun Anton, Knific Luka, Kobel Tine, Košir Matej, Košir Val, Kramar Bog, Krek Jan, Križaj Andrej, Križaj Matej, Krmelj Anton, Krmelj France, Krmelj Valentin, Kržišnik Franc, Kržišnik Janez, Lavrič Leo, Leskovec And, Leskovee Fr, Mohar Blaž, Molinaro Ivan, Notar Jern, Oblak Jan, Okorn Jak, Oman J, Oman Miha, Omejec Mat, Omejec Jernej, Pavlič Jos, Payer Vencelj, Peklaj Anton, Pečnik Mat, Peternel Matevž, Platiša Gašper, Potočnik Fr, Potočnik Jan, Prezelj Jan, Preželj Jurij, Prevodnik Greg, Primožič Franc, Pušar Jakob, Rant Primož, Ručigaj Alojzij, Rupar Andr, Rupar Ant, Rupar Franc, Rupar Franc, Rupar Franc, Rupar Jan, Rupar Jože, Sever Alojzij, Špunt Jakob, Stanonik Jern, Štibej Greg, Šifrer G, Šink Jan, Šink Fr, Sušnik Avg,. Sušnik Fr, Sušnik Valent, Šetina Jan, Sink Gašp, Šubic Ivan, Svoljšak Franc, Tavčar Martin, Tavčar Tomaž, Tinče Samost, Trobec Jurij, Uranič Jakob, Višnar Konrad, Vodnik Janez, Zaveršnik Franc, Zelenec Franc, Žigon Matevž, Ziherl Janez, Zilierl Jan, Albreht Johana, Arhar K, Arnolj Mar., Benedičič Mar, Bernik Jed, Bernik M, Berčič Marija, Berčič Mar, Berfič Marij, Bergant J, Bergant Jera, Biček Kat, Bizovičar Mar, Božnar M, Čadež Kat, Čadež Neža, čarman Ivana, Čarman J, Čarman Katra, Čarman Mar, Dagarin Mar, Debevec Anton, Deisinger Pavla, Demšar Ana, Demšar Marija, Dolenee Jera, Dolenee Katinka, Dolinar Jera, Dolinar Katarina, Dolinar Mar, Dragovan Kat, Eržen Neža, Fik Mina, Foltrin Franca, Gaber Kat, Gašperin Jera, Gašperin Lenčika, Gašperin Marija, Gašperšič Katra, Globočnik Neža, Grundner Jerica, Guzelj Eliz, Guzelj Ana, Guzelj Marij, Hafner Ana, Hafner Hel, Hafner Kat, Hafner Lucija, Hamberger Mar, Hartman Kat, Homan Barbara, Hribernik Marija, Hribernik Marija, Jamar Anton, Jamnik Mar, Javh Mar, Jazbec Jera, Jenko Ana, Jenko Anica, Jenko Mar, Jelovčan Neža, Jugovec Eliz, Jugovec Mina, Jugovec Urša, Juvan M, Kalan Fr, Kalan Jera, Kašman Mar, Kavčič Neža, Kloboves Ter, Kobilica Mar, Kalan Mar, Kalan M, Kalan Mar, Kalan Mar, Kalan Mar, Koprivee Kat, Koprivec Mar, Korbič Mar, Košir Ant, Košir Mar, Kožuh Marij.. Krek Franč, Krek Marij, Križaj Jera, Križaj Mar, Krmelj Iv, Krenner Ema, Kržišnik Iv, Kruh Jera, Kunstelj M, Langerholz Mar, Langerholz Marij.. Leskovec Mina, Logar Tilka, Maček Marija, Majer Mar, Molj Mar., Može Mar, Mohar Antonija, Mrak Marij, Mrak Franca, Napevk Mar, Notar M, Nunar Ivana, Oblak Eliz, Oblak Mar, Okorn Ivana, Omejee Meta, Pavlič Mar, Pegam Jera, Pegam Jera, Pegam Mar, Perko Mar, Perko Mar.. Peternel Ivana, Peternel Leop, Pipan Mar, Planina Mar., Porenta L, Povh Hedviga, Prevodnik Mar., Prevodnik Mar. Puc Marija, Ravnihar Ter, Rihteršič Marija, Rotar Meta, Rupar Ana, Rupar Marija, Rupar Neža, Sadar Rozi, Sever Lenka, Sever Mina, Štabelj Mar, Stanonik Hel., 106 L J a b 1 j » a s k i. Stanonik Mar., Stanonik Mar., Starman Mina, SuSnik Ivana, Sušnik Neža, Šink M., Šink Mar., Škrlj Mar., Starman Franca, Štajer Helena. Štrekelj Marija, Spik Marija, Šubie Franca, Tavčar Marijana, Tavčar Mina, Tomažič Anica, Tratnik Marija, Trdina Marija, Triller Terezija, Troha Helena, Venčič Marija, Vernik Marija, Vesel Mar., Zevnik Mar., Žabar Filom., Žungar Gen. (P. Škofja Loka.) 305 Stara Loka. Kožuh Mat., dekan; PokomFr., kaplan; Bernik Lovro, župn. v pok.; Šolar Fr., duh. v pok.; Jelovčan Jakob, župan; Hafner Ivan, organ.; Stare Val., trgovec; Jugovec Ant., dacar; Ozebek Fr., uradn. v pok.; Bajt Franc, Slapnik Greg., želez. služ.; Alič Jan., Berčič Jurij, Bergant Jernej, Bogataj Fr., Cof Jan., Cof Tom., Dolenec Mat., Gaber Fr., Gaber Janez, Gaber Pavel, Gaser Janez, Hafner Fr., Hafner Jurij, Hafner Miha, Jamnik Mat., Jenko Jan., Jenko Jurij st., Jenko Jurij ml., Kalan Franc, Kalan Janez, Karlin Lovro, Karlin Val., Langerhole Fr., Langerholc Jurij, Langerholc Val.. Logonder Jernej, Logonder M , Pevec GaSp., Pintar Jan., Pokorn Gašp., Pokorn Mat., Pokorn Tomaž, Porenta Andr., Porenta Jan., Porenta Jurij, Porenta Peter, Potočnik Lovro, Proj Jurij, Proj Lovro, Ravnikar Ign., Ravnikar Jože, Stibilj Franc, Svoljšak Luka, Šifrer Jože, Šink Janez, Vilfan Simon, Volgemut Jak., Završnik Jurij, Žagar Jan., Ž3gar Jož., Žontar Jakob, možje; Demšar Jurij, Dolinar Jakob, Hafner Fr., Hafner Janez, Jenko Peter, Jugovec Fr., Karlin Mat., Krajnik Janez, Langerholc Jožef, Oman Peter, Triller Gašper, Triller Janez, Triller Janez, Završnik Anton, Žontar Peter, fantje; Ahčin Marija, Dolinar Mica, Dolinar Mina, Grohar M., Hafner Jera, Hafner Mica, Hribernik Luc., Jugovec Katra, Jugovec Micka, Kalan M., Kokalj M., Kovačič M., Langerholc Marija, Logonder Marija, Pečnik Mina, Pintar Jera, Pokorn Zm., Porenta Mina, Starman M., Šifrer Mar., Šink Marij», Triller Ana, Žagar Mar., Žontar Marija, žene; Arhar Mie., Berčič Mic., Bergant Neža, Bogataj Ivana, Bogataj Mic., Canker Mic., Cirar Mic., Debeljak Neža, Dolenec Jerica, Hafner Marija, Hafner Marij., Hafner Meta, Hafner Mica, Hartman Jera, Jamnik A, Jugovec Mic, Jurčič Mica, Karmelj Mina, Košnik L., Krelj Ana, Mejač Mar., Mrak Franč., Pintar Anton., Pokorn Marij., Pokorn Mie., Porenta Mina, Proj Iv., Ravnikar Mina, Svoljšak M., Špendal Mica, Šubic M., Tratnik Reza, Triller Marij., Triller Mic.,rVilfan Iv., Vilfan Mina, Vilfan Mic., Volgemut Iv., Žagar Mar., Žagar Micika, Žontar Maruša, Žontar Mieika, dekleta. (P. Škofja Loka.) 143 Poljane. Ramoveš Jem., župnik; Pokoren Jak., kaplan; Debeljakovahiša, Jesenkova hiša, Dolinar P.; Cirman Anton, naduč.; Šubic Val., podobar; Ljudska šola; Čadež Maks, šestošolec; Demšar Greg., četrto!; Demšar Ivan, tretješ.; Najpridnejši učenec, Najprid-nejša učenka; Alič Peter, Bašelj Miha, Batič Janez, Bežjak Jak., Bogataj Ant., Bogataj Franc, Bonča Jan., Božnar Luka, Čadež Ign., Čadež Janez, Čelik Franc, Debeljak Val., Debeljak Jak., Demšar Jurij, Demšar Janez, Demšar Jernej, Demšar Frane, Demšar Janez, Demšar Flor., Demšar Jurij, Dolenec Franc, Dolenec Jožef, Dolenec Jernej, Dolenec Matevž, Dolinar Franc, Dolinar Janez, Dolinar Martin, Drlinek Jakob, Frelih Lovro, Frlan Janez, Frlan Tomaž, Frlič Fr., Grošelj Alojzij, Guzelj Lovro, Inglič Janez, Izda J., Jelovčan Simon, Kloboves Pavel, Kloboves Janez, Kokalj Ant., Kokalj Janez, Košir Miha, Košir Mat., Košir Anton, Krek Matevž, Krek Pavel, Kranjec Ant., Krmelj Fr., Krmelj Blaž, Kržišnik Janez, Kržišnik Mat., Kržišnik Janez, Kržišnik Matevž, Kržišnik Ignacij, Kržišnik S., Kržišnik Greg., Kržišnik Blaž, Likar Urban, Lukančič Jakob, Miklavčič Jakob, Miklavčič Frane, Miklavčič Jurij, Mrak Miha, Mrak Blaž, Mrak Jernej, Mrak J., Mrak Jurij, Notar Tom., Ozebek Anton, Perko Franc, Peternel Jurij, Peternel Jan., Peternel Jakob, Peternel Janez, Pintar Matevž, Pintar Janez, Pintar Urban, Pintar Urban, Polenšek Matevž, Potočnik Valentin, Potočnik Matija, Prek Lovro, Ržen Valentin, Seljak Anton, Setničar Frane, Stanonik Frane, Stanonik M., Šubic Simon, Šubic Val., Šubic Janez, Šubic Anton, Tavčar Janez, Tušek Anton, Vehar Ign., Žagar Jakob, Ažbe Franc, Bogataj Fr., Božnar Jan., Čadež Matevž, Čelik Mat., Debeljak Jan., Debeljak Jan., Demšar Fr., Demšar Janez, Demšar Jan., Demšar Jan., Demšar S., Demšar Pavel, Dolenec Lovro, Dolenec And , Fortuna Pavel, Frlan Janez, Gantar Jern., Godec Jak., Hafner Anton, Kavčič Martin, Kisovee Janez, Kos Pavel, Kos Franc, Kos Jan., Košir Luka, Korat Rok, Kozjek Ign., Krek Gregor, Krek Ign,, Križnar Jurij, Krek Jakob, Kržišnik Fr., Kržišnik Miha, Lavtar Ign., Malavašič Pavel, Mrak Greg., Mrak Miha. Mure Franc, Oblak Anton, Platiša Anton, Platiša Janez, Potočnik Blaž, Ržek Jožef, Ržek Janez, Sedej Ign., Stanonik Jurij, Stržinar Jurij, Šifrar Fr., Tavčar Jernej, Tavčar Jan., Tratnik Jožef, Trpin Franc, Vodnik Gregorij, možje; Božnar Ivana, Burjek Urš., Čadež Hel., Čadež Ivana, Čadež Marij., Čadež Ana, Debenec Marijana, Demšar Marija, Dolenec Jera, Dolinar Ana Dolinar Marija, Grošelj Neža, Jelovčan Mar., Jezršek Ana, Kos Marij., Kos Ana, Likar Marija, Miklavčič Neža, Miklavčič M., Mrak Mar., Mrak Mar., Mrak Marij., Mrak Marijana, Mrak Marija, Mravlja Marija, Peternel Helena, Sedej Neža, Šinek Jera, Šinkovec Marij., Šubic Neža, Tavčar Marija, Tavčar Mar., Tavčar Marij., Tratnik Marijana, žene; Alič Katarina, Arnolj Marija, Ažbe Jera, Biček Marija, Bogataj Marijana, Brgant Mar., Božnar Ana, Čadež Ana, Čadež Jelica, Čadež Ana, Čadež Helena, Čadež Marij., čeferin Mar., Demšar Mar., Demšar M., Demšar Franč., Demšar Ter., Demšar Ter., Dolenec Ana, Dolenec Franč., Dolenec Katar., Dolinar Marija, Dolinar Neža, Dolinar Ana, Frlan Mar., Frlan Barb., Frlan Mar., Frlie Mina, Gartnar Mar., Inglič Marija, Jesenko Mar., Jesenko Marij., Justin Franč., Kloboves Franč., Kloboves Mar., Kloboves Marij., Kokalj Marij., Krek Ana, Krek Jera, Krek M., Kristan Jera, Krmelj Marija, Kržišnik Mar., Kržišnik Ana, Lavtar Marija, Lavtar Katarina, Mele Marija, Mezeg Mar., Miklavčič Helena, Miklavčič Franč., Miklavčič Marija. Mlakar Marijana. Mrak Ana, Mrak Barb., Mrak Marij., Mrak Uršula, Mrciua Urš.. Mrak Mar., Mure Mar., Oblak Frančiška, Oblak Hel., Oblak Mar., Oblak Marijana, Peternel Eliz., Peternel Mar., Perko Mina, Platiša U., Poljanec Mar., Potočnik Ana, Potočnik Iv., Prevodnik Marija, Primožič Mar., Ramoveš Franč., Stanonik M., Stanonik M., Šubie Roz., Tavčar M., Ušeničnik Neža, dekleta. (P. Škofja Loka.) 271 Leskovica. Vakselj Ivan; prov.; Biček Tone, Bizjak Tone, Čeferin Frane, Kejžar Fr., Jelovčan A., Lampreht Tone, Lesjak Peter, Likar Frane, Mezek J., Mlakar Peter, Podobnik Jan., Potočnik Fr.; Potočnik Jernej, org.; Primožič Franc, Razpet Jakob, Špik P.; Štunn Jernej, ključar; čeferin Mica, Cemažar Marij., Dolenc Franca, Eržen Mica, Jelovčan Katra, Kokelj Mica, Lahajnar Fr., Mazgon M., Peternel A., Peternel Mica, Podobnik Jera, Zgaga Franca. (P. Gorenja Vas.) 30 Sorica. Farna knjižnica, Šolska knjižn.; Jamnik Anton, župnik (3 izt.) j Beguš Luka, Biček Jan., Čufer :__________L.j u bi France, Dakskoblar Janez, Egart Miha, Egart France, fröhlich Andrej, Fröhlich Andrej, Fröhlich Anton, Fröhlich Ant., Fröhlich Jan., Fröhlich Jan., Fröhlich Janez, Fröhlich Peter, Gärtner France, Gärtner Janez, Gasser Anton, Gasser Gašper, Gasser Gašper, Gasser Jan., Gasser Jož., Gasser Mat., Grohar L., Jenšterle Janez, Jenšterle Nik., Kejžar France, Kejžar France, Kejžar Jurij, Kejžar Simon, Kemperle Pr, Kemperle Primož, Koblar Lovro, Laharnar Jakob, Markelj Fr., Markelj Peter, Mohorič Jan., Mrak Pavel, Pfeifer A, Pfeifer Fr., Pfeifer Fr., Pfeifer Urban, Pintar France, Pintar Janez, Pintar Janez, Pintar Simon, Pintar L., Prezelj Anton, Prezelj France, Šuštar Gregor, Thaler France, Thaler Jože, Thaler Matej, Thaler Primož, gospodarji; Beguš Jerica, Fröhlich Marija, Golija Fr., Grohar Anica, Kejžar Marija, Kemperle Mina, Mavri Marija, Prezelj Marija, Primožič Marjeta, Thaler M., Thaler Urša, Torkar Marj., Trojar Jerica, Zgaga Mar., Grohar Jerica, gospodinje; Čufer Janez, Fröhlich Fr., Gasser Janez, Heberle Jožef, Kejžar Jož., Markelj Fr., Pintar Jože, Pfeifer Andr., Sorl Boštjan. Stravs Nik., Tušek Anton, Šuštar Ant., Valentinčič Anton, fantje; Čemažar Marija, Drol Marija, Egart Jer., Pintar El., Pintar Katra, Pintar Mar., Thaler Franca, Thaler Fr., Thaler Ivana, Thaler Marjeta, Zgaga Neža. (P. Železniki.) 97 Trata. Pctrovčič Fr., župnik; Dolinar Fr., župn. v pok.; BantFr., učitelj; Ljudska šola; Tavčar Andr., c. k. poštar; Šubie Jož., podobar; Alič J., Bogataj J., Bogataj Matej, Bohinec Tomo, Bohinec Peter, Brence Mart., Čadež Ant., Demšar Jan., Dolenec Fr., Dolinar Anton, Dolinar Gregor, Dolinar Jern., Dolinar Jože, Dolinar Luka, Dolinar Tomo, Eržen Jan., Filipič Nik., Godec Val., Jankovič Jan., Jenko Ant., Jenko Frane, Jereb Lovro, Jezeršek Jožef, Kavčič Urban, Kristan Mar., Kumer Andrej, Miklavčič Urban, Mohorič Pavel, Mohorič Valentin, Mrak Anton, Oblak Nikolaj, Oblak Pavel, Potočnik Val., Primožič Fr., Primožič Tomo, Puo Franc, Begen Miha, Eink Jurij, Rihtaršič Simon, Sedej Janez, Seljak Fr., Seljak Šim., Šinkovec Jože, Šraj Andr., Šraj Ant., Šraj Jern., Šraj Tom., Štalec Mart., Tavčar France, Vodnik Jakob, Vodnik Martin, gospodarji; Bajt, Urš., Bogataj Mar., Čadež Elizabeta, Demšar Barb., Dolenec Kat., Frlan Hel., Frlec Ivana, Jenko Jera, Koman Marij., Kržišnik Mar.. Mrak M., Mrovlja Marij., Oblak Katar., Oblak Mar., Olivani M., Perko Mar., Petrnelj Lucija, Stanonik Franja, Šturm Marij., gospodinje; Oadež Jan., Čadež Pavel, Demšar Janez, Demšar Mart., Demšar Matej, Dolinar Anton, Drmota Jak., Frlan Jan., Frlec Anton, Gantar Janez, Guzelj Fr., Jelovčan Fr., Jezeršek Jan., Klemenčič B., Likar Jan., Miklavčič Fr., Miklavčič Jern., Oblak Gr., Oblak Jan., Perešuti V., Petrnelj Jur, Pustovrh Jan , Uršič Ant., Uršič Lov., Šubie Jož., Šubie Blaž, fantje; Bogataj Mar., Bogataj Mina, Čadež Apol., Demšar Fr., Demšar Mar., Demšar Mar., Dolinar Mar., Frlec Ana, Fortuna Jera, Guzelj Marij., Jezeršek Ivana. Justin M., Kavčič Mar., Klemenčič Ivana, Kopač Marij., Kržišnik Mar., Mezek Franca, Miklavčič Mar., Miklavčič Marij., Mrak Mar., Oblak Mar., Okoren Marij., Petrnelj Neža, Potočnik Mar., Baznožnik M., Rihtaršič Kat., Starman Marija, Šubie Franca, Tavčar Ivana, Cerar Franca, Polanee Marij., Žvan Ivana, dekleta. (P. Gorenja Vas.) 134 Lučine. Dolinar Ant., upravitelj; Mežnarjeva hiša; Jereb Jak., NartnikAnd, Lazarjevahiša, Dolinar Miha, Justin Ana, Oblak M., Rožančeva hiša, Dolinar Anton, Martinčič Jernej, Premetovčeva hiša, Bogataj ,{ a n s k a. 107 Jernej, Premetovčevega mlin. hiša, Oblak J., Osredkar France, Šimceva hiša, Gianetti Franica, Matijeva hiša, Končan Jurij, Bozovičar Jakob, Oblak Janez, Justin Jože, Justin Tone, Oblak Jernej, Šubie France, Buh Matej, Košir Franica, Blažkova hiša, Justin Primož, Košir M., Justin Jera, Dolinar Mat, Grogovčeva hiša. (P. Gorenja Vas.) 34 Selca. Sušniklv., župnik; Vavpetič Iv., kapi.; Stanonik Niko, učitelj; Verhunec Janez, Slov. bralno društvo, Šolska knjižnica, Šlibar Franjo, Šmid Mat., Eržen Vikt., Megušar Janez, Bogataj Frane, Pogačnik Luka, Pavlič Janez, Pogačnik Tomaž, Pegam Pavel, Bertoncelj Tomaž, Pogačnik Valentin, Taviar Anton, Dolenec Janez, Šifrar Mart., Pfajfar Jurij, Bešter M., Potočnik Jož., Narobe Jož., Biček Jož., Berce Janez, Verhunec Lorenc, Heinrihar Franc, Pogačnik Martin, Bovtar Anton, Pogačnik Matej, Hobjan Franc. Šolar Janez, Šmid Jakob, Heinrihar Anton, Pfajfar Gašpar, Šmid Peter, Bertoncelj Janez, Gortnar Franc, Šmid Gašpar, Lotrič Fr., Eržen Šimen. Pintar Jaka, Mesec Lovrenc, Nastran Janez, Preveč Franc, Tavčar Franc, Grošelj Franc, Grošelj Josip, Blaznik Matija, Kobljar Janez, Trojar Jaka, Pogačnik Lovrenc, Stibelj Anton, Čenčič Jurij, Krek Ant., Pfajfar Luka, Pfajfar Jožef, Stalec Jan., Bešter And., Gasperčič L., Bernik Mat., Hobjan Anton, Pintar Jaka, Kalan Franc, Podobnik Jan., Lotrič Fr., Čemažar Val., Bernik Jož., Šmid P., Bergant Urban, Benedičič Frane, Podreka P., Demšar Franc, Tavčar Peter, Kemperle Pavel, Čenčič Jurij, Jezerec Miha, gospodarji; Semen Micka, Rejec Ana, Baut Urša, Megušar Mina, Gortnar Ana, Keržišnik Katra. Potočnik Neža, Šinkar Ana, Čemažar Beza, Šmid Meta, Bernik Lenka, Katrašnik Micka, Gortnar Micka, Klemenčič Lenka, Bernik Micka, Birtič Micka, RantMina, Lotrič Tona, Verhunec Neža. Leben Marij., Tušek Meta, Bogataj Micka, Čemažar Micka, Demšar Mina, Potočnik Ana, Gortnar Iv., Golob Jera, gospodinje; Hobjan Ant., Čenčič Jaka, Rant Tom., Benedik Anton, Šolar Jakob, Demšar Janez, Tavčar Andrej, Nastran France, Pogačnik Jakob, Kalan Janez, Krek Jak., Tavčar Jan., Šmid P., Pfajfar L., Lotrič Tine, Bertoncelj Matej, Jelenec France, Gajgar Jan., Tolar Jurij, Šolar Franc, Žumer Jan., Gortnar Jan., Benedik France, Pogačnik Mart, Prevodnik Jan., Stibelj Jaka, Gortnar Blaž, fantje; Demšar Anica, Pavlič Franica, Pintar Micka, Ažbe Katra, Šolar Katra, Tavčar Micka, Čenčič Micka, Jesenko Franica, Trojar Micka, Kalan Franica, Šolar Lenka, Luznar Katra, Trojar Micka, Pristov Micka, Benedičič Fran., Stalee Micka, Sturm Ivanka, Šolar Neža, Krek Cec., Bertoncelj M., Preveč Neža, Urh M., Gasperčič Hel., Pintar Ant., Bešter F., Dolenec M., Grošelj M., Kavčič Ant., Frakelj Helena, Pogačnik Micka, dekleta; Zgaga Barba, Demšar M., Lavtar Mart., Semen Urban, Eržen Tomaž, Šmid Urša, Demšar M., Debeljak M., Gortnar Jan., Bernik Franc, čemažar Katra, Kemperle Ana, Barel Neža, Pavlič P., Nastran Jernej, Blaznik Fr., Leben M , Ravnihar M., Mohorič Tomaž, Eržen Gregor, Benedik Jaka. (P. Selca pri Škofji Loki.) 183 Žabnlca. Rožman Lovro, kurat (3izt.); Ljudska šola; Gabrovšek Jož., učitelj; Šifrar .Tož., cerkovnik; Kuralt France, Hafnar Fr., Porenta M., Šifrar Janez, Jugovic Jan., Milar Urb., Hafnar M., Porenta Janez, Kuralt Lovro, Šifrar Mart., Cegnar Blaže, Pokoren Fr., Kuralt Fr., Porenta And., Vilfan Mat., Hafnar France. Trilar Ant., Vilfan Jan., Šifrar Anton, Oman France, posestniki; Hafnar Fr., kovač; Projč Val., Hafnar A., glavničarja; Pintar Urb., čevljar; Cegnar A., Dolinar 108________ ____Ljubi,] Jan., Jenko P., Rožman Jan., Cegnar Ant., Kuralt J., Potočnik Jož., Oman Mart., mladenči; Porenta Katra, KotinAnt., CofRat., Vilfan Katra, Oman M., Pokoren Mar., Hafnar M., Kokalj K., Kalan M., Šifrar Lucija, Jenko Joz., Rožman Kat., Jankovič Pr., Šifrar Mar., Bernik Mar., Berčič Ana, Šifrar Hel., Pokoren Hel., gospodinje; Rajgelj Marij., Volgemut Marj., TrilarM., Vilfan N., Dolenec Pr., Cegnar M., Vilfan M., Kern Eliz., Bernik M., Pikuš Katra, Berčič Ant., Brenek M., Jereb Mar., Milar Meta, Hafnar Pr., Fik M., Rožman Lucija. (P. Škofja Loka ) 73 Stara Oselica. Pintar Matej, župnik; Debelak Val., Kokalj J., Tavčar Sim., Jezeršek Pr., Kalan Fr., BurnikJak., Filipič Sim., Gladek Jan., Klemenčič Fr., Bogataj Pr., Kokalj J., Peternel Mat., Klemenčič Fr., Šturm Jož., Makue Jan., Bašelj Urb., Vidmar Mat., Vidmar Luka, Cadež Jurij, Oblak Jak., Šturm Jakob, Bogataj Jan., Dolinar Fr., Strehar Jan., Bogataj J., Godec Val., Preveč Tom., Homec Jan., Kokalj Anton, Bemic Jan., Mašai strežnik, Farna knjižnica, Tušek Nežika, Jezeršek Mar., Podobnik Katar., Puc Marij., Bremic Hel., Peternel Marij . Reven M., Podobnik H., Jesenko M., Govekar Jer., Kumar M., Ušeničnik Iv., Pivk Fr., Godec M. (P. Gorenja Vas.) 47 Nova Osellea. Hromeč Jan, župnik; Mazek Jože, ključar; Bajt J., Čadež Fr., Frelih J., Gruden Blaž, Jezeršek And., Jezeršek Jož., Kacin And., Mazek France, Peternel Gašp., Slabe Ant., Štrempfel Janez, možje; Bajt M., Eržen M., Eržen Neža, Gantar Neža, Guzelj Eliz., Mlakar M., Mrak M., Pire Iv., Steržinar Mar., Špik Mar , žene; Bašelj Jože, Eržen J., Gosar Jože, Mrovlje Štefan, Peternel Jože, Pire Fr., Prebel Jernej, Šifrar Groga, Troha Fr., Zaje Jakob, fantje; Cej Než., Črv Marij., Dolinar M., Bogataj M., Jereb Marij., Kacin Jer , Kokelj M., Mrovlje Urš., SnožnikJ, Šink Mic., Snožnik Kat., Snožnik Marij, Telban Mic., Treven M., Cerk. pevke, dekleta. (P. Idrija.) 48 Javorje. Kregar Fr., provizor (2 izt.); Krek Jože, žup. in org.; Ažbe Al., odb.; Alič Ant., AličFr., Ažbe Ant., Bogataj Urban, Debeljak Ant., Demšar A., Demšar Mat., Demšar Miha, Dolenec Fr., Dolenec N., Gartnar Jak., Jelovčan Jan., Kokelj Jern., Kokelj J., Kos J., Miklavč Ant., Oblak Ant., Pintar Jan., Pintar Miha, Pintar Tomaž, Pintar Valent., Podobnik Janez, Poljanee Štef., Potočnik Jak., Ramoveš Urban, Rant Andr., Rant Jak., Sušnik Tom., Šubic Jur, Tavčar J., Uršič Jan., Vončina Jan., Bohinjec Ter., Debeljak M., Derlinek Neža, Dolenec Mar., Gartnar Mar., Izda M., Jelovčan Ana, Jelovčan Kat., Jelovčan Mar., Jelovčan Marij., Kalan Ana, Košir Mar., Kumer Iv., Maček M., Mesec M., Možina Fr., Možina Jera, Peternel Ivana, Peternel Hel., Rant M., Štibelj M., Tušek M., Pintar Anton. (P. Škofja Loka.) 59 Sv.Lenart. Peterim Primož, župnik (2 izt.); Potočnik Miha, Tušek Mat., Mohorič Fr., Kokalj J., Zupanec J., Potočnik Ant., Kržišnik Janez, Kržišnik Blaž, Habjan Ant., Habjan Jern., Ozebik Jan., Ozebik Jan., Potočnik Urša, Fojkar Mina, Čemažar Franca, Ozebik Jer., Mesec Eliz, Vidmar Marij., Potočnik H., Kajžar Mar., Bernik Mar., Tavčar A pol., Mesec Mar., Bertoncelj Mina, Potočnik P., Bičik Marij., Debeljak Franca, Lavtar Blaž, Debeljak Lenka, Bergant Mat., Stanonik Janez, Benedik Marija, Kržišnik Martin. (P. Škofja Loka) 34 Reteče. Kummer Aloj zij, župnik; Zibert M., Kavčič Mat., Lukančič Jan., Avguštin J., Habjan M., Jugovič Jan., Alič Urb., Starman Pavel, Kavčič M., Dernovšek Jož., Hafner Jan., Bergant Fr., Hafner St., a n s b a. Hafner Jan., Naglič Mat., Babnik Val., Šubic Frane, Kalan Mat., Kuralt Marij., Bogataj Micka, Martinčič Jera, Vilfan Mar., Vevar Ivana, Rant Kat , Bergant Franca, Kušar Mica, Jenko Marij., Kermelj M., Kušar Eliz., Jenko Micka, Avguštin Mina, Volčič Frančiška, Rusosa Neža, Brenee Mica, Bogataj France. (P. Škofja Loka.) 36 DražgoSe. Boncelj Fr., župn. uprav. ; Fajfar J., not kand.; Lotrič Jan., ključar; Lotrič Tom., cerk v.; Jelene Blaž, Rovtar Mat., Dobre Jožef, Jelene Mat., Šmid Boštj., Lotrič Luka, Dobre Jan., možje; Jelene Mar., Šmid Mar., Bercé Urša, Šolar Ana, Marenk M., Jelene Fr., Lotrič Urša, Fajfar Mina, žene; Mohorič Jan., Pintar Jan., Gortnar Fr., Kavčič Jaka, Hobjan Jan., Kavčič J., Peternel Fr., Lotrič Lojze, Prevc F., Bercé Tom., Šmid Gr., Lotrič Fr. (št. 31), Lotrič Fr. (št. 36), Eržen And., Lotrič Mat., Hobjan M., Megušar Luka, fantje; Frakelj Franiea, Šolar Mar. ml , Jelene Ivana, pevkinje; Šmid Jera, Šolar Mar. st., Hobjan M., Kaviič Marj. (P- Železniki.) 43 Zali Log. Eržen Fr., župnik; Farna bukvar-nica, Šolska bukvarnica, Albinini Alb., Bendiževec M., Benedičič Mica, Benedičič Agata. Biček Jurij Ceferin Franca, Ceferin Miha, Ceferin Mohar, Cemažar Neža, Debeljak Mica, Demšar Anton, Demšar Fr., Derlink Martin, Dolenc Jakob, Jelovčan Jan., Kovač Jakob, Kristan Mica, Kobljar Mica, Markelj Gašp., Markelj Neža, Mohorič Jak., Mohorič Mica, Nediževee Martin, Osenk Jožef, Pintar Anton, Pintar Jan., Pintar Val., Pušnar Neža, Rant Fr., Rant Mica, Šmid Gašp., Šturm Hel., Šturm Mica, Šubic Fr., Tolar Jurij, Veber Am., Veber Anton, Veber Katra, Veber Peter, Žbontar Al., Zupane Simon. (P. Železniki.) 44 Bakoršica. Veja Maks, župnik; Jelene Mart., Tomažin Jože, Rak Fr., Balanč Jan., Verbunc Janez, Benedik Mart., Pogačnik Jan., Bertoncelj Mat., Šraj Luka, Pogačnik Jan., Tomažin Peter, Terdina Janez, Rihtaršič Jože, Eržen Jan., Balanč Micka, Rant Micka, Kalan Peter, Rant Mat., Benedik And., Benedik Jan., Potočnik Urša, Benedičič Mar., Jelene Špela, Pintar Neža, Sušnik Micka, Benedik Micka, Pintar Franca, Lotrič Franca. (P. Kranj.) 29. Železniki. Mrak Jak., župnik; RiharFr.,kapi.; Bralno društvo; Terdina J., Kapus J., Zupanec Jan., Dolenec Tom., Jelenec Fr., Papljar Jož., Verhunee A., Šušteršič Jan , Oblak Fr., Logar BI., Grošelj France, Mlakar Fr., Demšar Ant., Šraj Fr., Klopčič Martin, Rozman Jan., Klemenčič Ant., Pintar Val., Kržar A., Boncelj Jožef, Šmid Lov., Markelj Gašp., Stalic Fr., Šmid Janez, Klopčič Len., Fröhlich Ant., Kunstelj J., Trojar Jožef, Starman Jern., možje; Rozman Lorenc, Zupanec Luka, Dermota Ant., Gortnar Jern., Pintar France, Žuiner Mat., fantje; Vebar Mar., Demšar U., Tavčar Fr., Mohorič Neža, Pegam M., Bogataj Mar., Demšar Roz., Blaznik M., Kosem Neža, Markelj Iv., Potočnik Reza, Trojar Urš., Prevc M., Ramoveš Neža, Lotrič Ana, Bogataj Fr., žene; Verhunee Jer., Demšar Ter., Trojar Joz., Logar M., Rant M., Demšar Eliz., Spiček Kat., Klopčič M., Fajfar Iv. — Leviinik Josip, učit. inpos.; Farna bukvarnica; Glubočnik Franc, c. k. rez. čast. ; Košmelj Svit., župan ; Demšar Matilda, e. k. pošt; Levičnik Reg., c. k. okr. sodu. vd. ; Ahačič Mar., Hafner Milka, gospodični; Tavčar Jaka, mlin.; Košmelj Fr,, pos.; Prezelj Nik, branj.; Logar Jože, mizar; Benedičič Jan., pev.; Hrovat And., Petrač J., Benedičič Fr., Kavčič Mat,, Kramar Jan., Šest Franc, Primožič Ant., Ambrožič Mat., kov. mojstri; Košmelj Jer., Krušnik Jer., Demšar Urš., Paheiner Ana, Lotrič Ljubljanska. 109 Jjuc., gospodinje; Talerlv., Potočnik M., Sturm Ter., Taler Aniea, Frelih Marj., Rant Aniea, Logar Ivana, Logar Eliz., dekleta; Primožič Fr., čevlj.; Markelj F., Žagar; Sest Jern., Benedičič Ant., fanta; Štalic Fr., Primožič M., ned. šol.; Verhunec Jož., šolar; Verhunec Jerica, kovač.; Bechberger Frane, Rechberger Matevž, Rechberger Ivana. — Smoljeva. Jeram Peter, misij, v Ameriki. — Martinivrli. Trnek, Gr., kmet; Bant Anton Benceljnov; Potočnik Fr., Zupanec Fr., Debelak Franc; Benedičič Luc., dekle. — Podlonk. Prezelj J. (P.Železniki.) 116 Število družnikov: 33 dosmrt. 1696 letnih. 9. Dekanija Moravče. Dek. poverjenik: K ajdi ž T o m., dekan v Moravčah. Moravče. Kajdiž Tomaž, dekan in nadžupnik (2 izt.); Češenj And., Koren Ign., kaplana; BarličM., župnik v p.; Toman Janko, nadučit.; Šare Jadviga, učiteljica; Aubelj J., Barlič Fr., Bizilj Fr., Brinovec Mat., Cerar Mat., Cerar Val., Grilj Mart., Groboljšek Jan., Hušnikar Jan., Jemee Fr., Judež Vin., Jurjevec Mat,., Klopčič Jan., Klopčič Jož. (M.), Klopčič Jožef (S.), Knez Fr., Kopač Val., Korimšek Anton, Korošec Jan., Kruleč Jern., Kunaver Jan., Lovše Jan., Mrčun Jan., Per Jan., Pergar Jan., Peterka Jožef, Bavnikar Fr., Rahne And., Bokavec Jan., Prosinec G., Orehek Fr., Rokavec Val., Silvani Scipijon, Šlibar J., Tomec Tom., Urbanija Jak., Urbanija Mat., Urbas J., Vesel Ant., Vesel Jak., Vidic Jan., Vidmar Jan., Zupančič Al., Bergant Jak., Bistan Jak., Blodnikar Jož., Cerar Ant., Cerar Fr., Cerar Jan. (G.), Cerar J. (B.), Cerar Jož., Cerar Jan. (M.), Gorjup Jak., Grilj Fr., Jemec Ant., Jerin Jan., Klopčič Mart., Kopač Janez, Kovič Fr.. Mrčun Fr. (M.), Mrčun Franc (P.), Mrčun Jož., Požar Fr., Budnikar Ant., Sašo Jan., Tič Anton, Tič Jož., Urbanija Jak., Žurbi Ant., Okoren Jož., Bergant Jan., Tič Fr., Ovčakar Pet., Lasterni Ant., Koderman Flor., Urbanija Fr., Vehovec Jan., Bistan M., Cerar Mat., Cesar Ant., Cerar Mart., Brvar J., Jemec Ant., Vidrgar Jož., Grilj Val, Božič Jan., Kopač J., Cerar Fr., Kosernik Ant., Jerinec Jan., Novak A., Klopčič Jož., Aubelj Ant., Smerekar Jož., Urbanija A , Detelja Marjeta, Jerin Marija, Klopčič Franca, Rovšek Mar., Stoječ Urša, Šinkovec Boža, Aubelj Pavla, Burja M., Cerar Alojzija, Cerar Lucija, Detelja Ivana, Smerekar Marija, Grad Marija, Groboljšek Mar., Grošelj Barba, Jamšek Franca, Javoršek Jožefa, Jurjevec M., Kovič Ana, Kunaver Urša, Lavrač Ivana, Montfort Matilda, Nakrst Marija, Nunar Eva, Orehek Barbara, Osolnik Marjeta, Podbelšek Ivana, Poznič Mar., Bavnikar J., Ravnikar Marija, Ribič Marija, Roglič Rozal., Starec Marija, Urbanija Antonija, Žurbi Marija, Aubelj Fr., Cerar Ana, Sonc Marijana, Kovič Jan., Osolnik Ivana, Orehek Franca, Novak Polona, Blatnik Jera, Božič J., Babnik Marija, Klopčič Franca, Košir Pavla, Jemec Meta, Bizjak Marija, Ljudska šola v Moravčah, Bizil Fr., Hribar Urša, Bems Jan. (P. Moravče.) 155 Vrhpolje. Bernilc Val., beneflc.; Žnidar Miha, župnik v pok.; Bazpotnik Fr., učit.; Trojiška šola; Pele Jan., ključ.; Pirnat Luka, grajščak; Birk Ant., Cerar And., Cerar Franca, Cerar Lovro, Cerar Marija, Cerar Nikolaj, Kepec Marija, Klopčič C., Klopčič M., Klopčič Mart., Kokalj Franca, Kokalj Jera, Kokalj J., Komar Mart., Konjar Alojzija, Kumer Neža, Kunavar Anton, Lunder Jož., Marinček Franca, Mežnar Jera, Mihelčič Fr., Mihelčič Helena, Nemec Helena, Orehek Fr., Orehek Al., Pernuš Helena, Peterki Fr., Pirnat Marija, Požar Franca, Prašnikar Franca, Bavnikar A., Bheinfall Marija, Božič Fr., Božič Hel., Božič Ignac, Rožič Prim., Učakar Ivana, Urankar Fr., Uštinec A., Peterka Ant. (P. Moravče.) 46 Kolovrat. Vilman Gašpar, župnik (2 izt.); Ljudska šola v Kolovratu; Petrlin Radivoj, učitelj; Batis Ant. z dr., Brodar Mart., Pavšek Mart., Bazpotnik Fr., Smrkolj Jan., Vozel Val., Zupančič Jože, cerk. ključ.; Bistan Valent, Brvar Fr., Hribar Štefan, Kokole Pank., Kralj Val., Ocepek Ant., Rozina Karol, Zupančič And., Zupančič Jak., možje; Janežič Jožefa, gospa; Lewicki Ivana, c. k. polk. sopr.; Farčnik A., Grošelj Marija, Konig Ter. z otroci, Lazar Marija z druž., Urankar Ivana, Vozel Alojzija, Vozel Joz., Zupančič Ter., žene; Bebar Vinko, Kokole J., Koporec Lud., Lavrač Jan., Lazar Jan., Ocepek Jože, Prašnikar Jak., Resnik Jože, Rome Ant., Smrkolj Frane, Vozel Fr., mladenči; Avbelj Jožefa, Dolinšek M., Jermenec Marija, Koželj Katar., Lavrač Marija z bratom Jak., Lavrin Ivana, Prašnikar Jožefa, Prestot Franca, Raz-potnik Hel., Rems Mar., Rožanec Mar., Valoh Franca, Žumer Ivana, dekl. (P. Izlake pri Zagorju.) 54 St. Gotard. Š lak ar Iv., župnik; Cukjati Fr., župan; Koželj Greg., učit.; Ljudska šola, Brvar Got., Brvar Got. in Ivana, Brvar Št., Cukjati G. in Krist., Cukjati Jak. in Mar., Drnovšek Val., Fakin Iv., Fer-metova hiša, Franketi Ivana, Gaberšek L. in Franca, Gorišek Mat. in Marija, Grilj Miha in Mar., Hribar Peter in Neža, Hudomal Bok, Kamnik Jurij, Lavrin Mart., Lebar Jernej, Lebeničnik Sim. in Mar., Leveč Jak. in Mar., Lovrač And. in Elizab., Mihelčič Jož., Miklavč Miha in Meta, Novak Gašp., Novak Lovrenc, Novak Mat., Petelinšek Fr., Podbelšek S., Bazboršek Frane in Ana, Bazboršek Jož., Ržišnik.Fr., Ržišuik Mat, Ržun Ant.. Smrkol Mar in Got., Ševerkar Jož., Štrban Fr. in Mar.. Vrankar Nik. in Jernej, Vresk A., Zajec Greg. Zefa Jan. in Hel., Držek Terezija, Jerič Neža, Konšek Marija, Kramar Ter., Kušar H., Novak Marija, Štrajhar Mar., Štrukelj Eliz. in Marija, Tilija Mar., Zlokarnik Marija, Zlokarnik Urša, Žibert Meta. (P. Trojane.) 54 Zagorje. Gross Jak., župnik; Hiersehe Fr., kaplan; St.erle Fr., žel. načel.; Hraševee Evgen, žel. urad.; Gross Pet., nadučitelj; Čerin Jož., učit.; Hdbat Luka, Bebar Ivana, Baš Fr, Brinek Alojz., Borušak Marko, Božjak Jan., Bregar Jer., Bren Štef., Bralno društvo, Brvar Jak., Bučar Cecil., Bukovec Karolina, Čebin Jurij, Celestina Marija, Dežman Jak., Dežman Jož., Dolanec Alojzija, Dornik Jožef, Dornik Anton, Drnovšek Neža, Drnovšek Jož., Eibensteiner Anton, Eibensteiner Marija, Fabijan Karol, Forte Dominik, Gaudenzi Ant., Gospodarič Jož., Gosar Frane, Grohar Marija, Grčar Alojzija, Guna Jan., Guna Jurij, Haee Ant., Hoehkraut Marta, Hauptman Jan., Homer Fr., Hočevar Karol, Hrastel Jak., Hribovšek L., Humšek Jož., Jamnik Marija, Javoršek Jakob, Jerman Andr., Jerman Antonija, Ivanee Marija, Juvan Janko, Jurič Rud., Južna Neža, Kastelec Helena, Kisovee Alojzij, Klembas Marija, Klembas Ant., Klembas Fr., Korbar Jožefa, Korpar Jan., Ključevšek Jožefa, Knez Franc, Knez Helena, Knez Jož., Koder Anton, Kovač Janez, Kovač Reza, Kovač Franca, Krajšek Jak., Krenčič J., Križnik Ant., Kukoviea Jan., Kukoviea Jera, Laznik Ana, Lazar Jera, Mauer Marija, Magoree Neža, Milač Antonija, Medved Franca, Motnikar Mar., Maren A., Močilnikar Pavel, Močilnikar Jera, Mežnar J., Mrsel Jan., Ostrožnik Jan., Petelinkar Fr., Piree J., Peterlin Fr., Peterlin Marija, Petrič Jan., Pfeifer A., Pfeifer 110_____Ljubljanska. Antonija, Perme Lucija, Planinec Ant., Podpečan V., Poljec Mart., Poljšak Pranea, Potisek Prane, Primon Franc, Prosenec Neža, Prosenee Ant., Pregelj Albin, Ralme Jan., Rems Val., Renčof Jak., Robaves Alojz, Robaves Ivana, Sadar Fr., Savrašek Mat., Savšek Al., Savšek Alojzija, Selevšek Mat., Skornik Franc, Skrbeč Reza, Slokan Mart., Snoj Jan, Senčar Ant., Steiner Barba, Stendler Miha, Stempišnik Pet., Strajnar Kr., Strajnar Al., Širok Miha, Šivavec Franca, Šivavec C., Suša Fr., Ule Ant., Urbanija Pavel, Vahtar J., Valent Jan., Vičič Fr., Vozel Jan., Weinberger Mar., Zadnik Fr., Zupan Jož., Zore Jan., Železnik Fr., Zimmerman Mar , Volšek Fr., Drnovšek Mar., Pire J., Prašnikar Matevž. (P. Zagorje.) 144 Čemšenik. Zelnik Jož., župnik; Petrovee T., učitelj; Šola Cemšeniška; Kolenec Val., trg.; Robavs Ivan, org ; Repič Jož., grajšč. oskrb.; Arh Jož. z dr., Avbelj Fr. z dr., Brvar Greg., Cestnik Franc z dr., Cestnik Šim. z dr., Drnovšek Gašp., Drnovšek Jožef, Drnovšek Luka, Drnovšek Mat., Drnovšek P., Drnozg Gašp. z dr., Forte Jern., Grobljar And., Grobljar BI. ¡5 dr., Guna And z dr., Izlakar Peter z dr., Jelševar Šim., Jerin Jak., Jenko Jak., Klopčič Fr., Kos Franc, Kranjec Jan., Kreže Pavel, Kuder Fr., Lazar Frane z dr., Lebar Fr., Pikelj Jak., Pole Jan., Pole P., Psarn Jan., Razboršek Al. z ženo, Robavs Jan., Robavs M., Sajovic Mart. z dr., Šiverkar Got. z ženo, Zupan J., Zupan Jož. z dr., Zupan Jurij, Grahek Jakob z dr., Izlakar Fr., Lebar Jož., Pikelj Jer. z dr., Pirnat Fr., Robavs Al., Škrabar Pet. z ženo, gospodar.; Cvenkova hiša, Gladežnikova hiša, Sp. Pakinova hiša, Strnišni-kova hiša v Brezju; Arh Neža, Benko Helena, Brvar Ana, Dobčnik Ana, Germar Marija, Golčnik Franca, Grum Lenka, Guna Marija, Lavrin Kristina, Laznik Ana z dr., Lebar Marija, Razboršek Franca, Rozina Barba z dr., Škrabar Marija, Štempihar Jera z druž., Tomelj Marija z dr., Zajec Terez., žene; Benko Pet., Bokal Jož., Brigelj Jož., Drnovšek Jan, Drnovšek J. (Jesenovo), Drnovšek Jož. (Zabreznik), Faris Valent. z dr., Hribar Al., Izlakar Jož., Jelšovar J., Jesenšek Pil., Jesenšek Jak, Kašnik Jož., Klopčič J., Komatar Janez, Kramar Miha z mat. in sestro, Kreže Anton, Lazar Jož., Ludoviko Fr., Majdič Al., Majdič Frane, Medvedšek Jak., Mikelj Rud., Mlakar Jurij, Pirnat M. z mat., Psarn Karol, Razpotnik Frane, Režun Anton, Šerak Jak. z dr., Škrabar Mat., Zupan Frane, Zupan Jak. z mat., Zupan Jož., mladenči; Sopotnik Jakob, šolar; Altieri Neža, Anzelmi Marija, Benkeljc Jožefa, Dobčnik Alojzija z mat., Dobčriik Marija, Drnovšek Antonija z mat.. Drnovšek Genovefa z mat., Drnozg Franca, Drnozg Marija, Fakin Marija, Goneli Franca s star., Grobljar Regina, Izlakar Marija, Kastelic Iv., Kralj Mar., Kramar Reg., Kolenee Brig., Kolenec Ter., Krivic Ana, Križnik Marija, Laznik Eliza, Macerl Fr., Majdič Lucija, Mikelj Franea, Naglav Alojzija, Novak Ivana, Ožbolt Neža, Pirnat Jera s star. in sest., Pole Alojzija, Razboršek Marija, Sedej Mar., Sopotnik Al. z dr., Sopotnik Ter., Štempihar Jožefa, Štupar Marij., Vrboška Ivana, Zelnik Neža. Zupan Helena z materjo, dekleta; Mikelj M., PetroveeE., učenki; Pikelj A., gosp.; Dobčnik I., žena; Konšek M. (P. Izlake pri Zagorju.) 149 Peče. Preša Jož., župnik; Janežič Mat., učit.; Šolska knjižnica, Avbelj Fr., Barlič Jern., Brate Jož., Dolar Ant., Jesenšek Jakob, Mal Jožef, Pavšek Ivan, Ravnikar Joz., Stenko Iv. ml., Stenko Iv. st., Strehar Fr., Štrukelj Iv., Avbelj Marija, Baloh Ana, Bedenek Dor., Mal Ivana, Razoršek Apol., Strah Ana, Peške pevke. (P. Moravče.) 22 Sv. Helena. Štupica Fr., župnik; Šola; Bel-cijan Fr., Jama Jož., Jerovšek Ivan, Miheljčič Jakob, Miheljčič Jož., Očka, Rovšek Ivan, Šimenec Martin, Mohar Ant., Zupančič Fr., Zupančič Jož., gospodarji; Dragar Ant., Jemec Jož., Kotar Iv., Kovič Fr., Lam-bergar Jož., Rovšek Miha, Vode Ivan, fantje; Jančar Helena, Jemec Marija, žene; Vode Ivana, dekle. — Hiše: Begeljnova, Hrašarjeva, Marnova, Martenčeva z Lukačevo, Orlinškova. (P. Dol.) 28 Blagovica. Škufca Jm&., župnik; Šolska knjižnica, Ahčan Jernej. Avbelj Fr., Avbelj Janez, Barlič Ant., Barlič Jan., Bolte Janez, Cerar Fr., Florjančič Fr., Hrovat Ant., Majdič Miha, Lavrič Anton, Novak Tom, Omahna Fr., Ovca Jož., Pavlič Ig., Petrič J., Podmiljšak Pr., Pustotnik Fr., Rems Janez, Resnik Ant., Resnik Fr., Resnik Miha, Štrekar Jan., Štrukelj Jan., Terdin Fr., Terdin Miha, Urankar Greg., Zajec Jož., Žavbi Janez, Gerbee Marija, Klopčič Neža, Kos Franca, Krašovec Marija, Lipovšek Mar , Močnik Al., Močnik Marijana, OvcaMarj., Pestotnik J., Razpotnik Pavlina, Štrukelj Roz., Topolšek U., Travnar Marija, Vajde Mar.. Zajec Ana. (P. Lukovica.) 46 Št. Ožbalt. Piskar Jan, župnik; Prašnikar Jan., Podbevšek Mat., Leve Flor., Smrkolj Jan., Razpotnik Jože, Podbevšek Fr., Kropivšek Franc, Ceneelj Pavel, Ocvirk Fr., Suhar Jan.. Grabnar J., Smerkolj Pr., Zupan Jan., Leve Jožefa, Zupan Franca, Vidergar Barba, Ožina Liza, Lipovšek Reza, Kropivšek Franea. (P. Trojane.) 20 Vače. Poč Martin, župnik; Hudovernik Janez, benef.; Čampa Božid., učitelj; Farna knjižnica; Kolbe Fr., c. k. poštar; Grilc Jan., trg.; Šolska knjižnica, Krhljikar Jož., Grilc Helena, Mali Alojz, Kline Ant., Razpotnik Fr., Košnik Marjeta, Zorko Urša, Kline J., Pišek Alojzija, Lovše Ant., Strmljan J., Jančar Fr., Primožič Marija, Krhljikar J., Krhljikar T.. Pograjc Jera, Južnik Marija, Škarja Jan., Praprotnik Johana, Kres Marija, Pire Ant., Dolar Marijana, Juvan Franc; Peruci Fr., umir. nadučit.; Cirar Miha, Robinik Gr., Prašnikar Jan., Lovše Ter., Grobolšek J., Krhljikar Al., Štrus Ant., Savšek Val., Ocepek Kat., Zupančič Kat., Kline Jan., Strmljan Tit, Prestor Fr., Klopčič Jan., Majdič Jože, Škrabanja Fr., Lovše Fr. z druž., Dobravee Jak., Povirk Jern., Avbelj Jan., Jurič G, Bregar Jem., Vidrgar Mat., Kranjc Raza, Golob Fr.; dr. Celestin Fr., kr. prof. (8 izt.); Štrus Reza. (P. Vače.) 65 Dol. Jarc Jern, župnik; Kalan Ivan, kaplan; Jemc Janie, pos. sin; Kuhar Jože, župan; Kreč Jak., trg.; LernutŠtef., mlinar; Dermastija Janez, cerkv.; Majerjeva hiša, Poglajenova hiša; Bokal Jan, Mejač Ant., Vagaja Val., Leve Ant., Jagodic Ant., Šimenc Fr., Cimerman Jan., Šimenc Jož., Špenko Janez, Žle Jan., Klemenčič Jož., Mlakar Pr., Loboda Jož., Prašnikar Ant., posest.; Moder Mat., mizar; Koncilja Iv., Žagar; Kosem Mat., mlinar; Kožemova hiša; Moder Fr., pos.; Prefatova hiša; Loboda Fr., Vode Prane, Gostinčar Mart., Klemene Ant., Šimenc Tine, Furlan Ant., mladenči; Moder Ivana, mlin.; Malenšek Mar., kuh.; Vodnik Reza, Grat Marija, Ribnikar M., Bokal Cila, Maei Marijana, Koklič Franca, Maci R., Šuštar Rozalija, Jeran Katra, Močnik Ivana, Grat M., Vidmar Marija, Zamen Neža, Avsec Antonija, Kastelic Ana, posestnice; Pajer Marija, pekinja; Žle Marija, Pečar Franca, Mahkovic Marija, Loboda Hel., Dečman Mar., Cajhen Polona, Slabanja Ana, Snoj Reza, dekl.; Berce Marija, želez. čuv. žena; Pire Franea, krčmar.; Zajic Janče, krojač; Pavčnik Jak., Vodnik Jož., Bizil Val., Ljubljanska. 111 pos ; Vodnik And., kolar; Velepčova hiša; Gostinčar Marija, Zupančič Urša, posest, ženi; Marinšek Meta, Požlep Meta, dekl.; Jagodic Jož., Uranič A., mlad.; Škoflc Ant., žel. čuv.; Zajic Marija, posestnika žena; Bizjak Ant., posest.; Bregar Ivana, dekle; Tihel Fr., čevljar; Bizjak Jan., pos.; Jemc Marija, posest, žena; Johan Lojze, sodar; Ljudska šola Doljska; N. N.; Lenassi Jožefa, dekle; Žerjav J., mlad. (P. Dol.) 87 Podšentjurij. Jeršič Fr., župnik v p.; Petiič Iv., učitelj; Podšentjurska šola; Prašnikar Fr., šolski pred.; Butara Lud., org.; Brvar Mart. in Mar., c. k. pošt. uprav.; Klobčič Ant., župan; Verbole Ant., Mali Lamb, trg.; Prašnikar Jož., stroj.; Očinari Edvard, grajšč. logar; Bregar Jož., Mohar And., Mohar Ant., Golčnik M., Prašnikar Mart., Prašnikar M., Razboršek Ant., Lebar Jurij, Zupančič Iv., Jakun Al., Sajevic J., Seslar Mart., Jenko Fr , Jenko Jož., Kovač I., Knez Fr., Ledve Ludv., Goste Al., Šantaj Neža, Semee A., Vodišek Neža, Hribar Gen, Frme Jera, Vozu Anton, Jesenšek Mar., Pire Iv., Arh Ter., Kolorici Fr., Kotar Mar., Klobčič Iv., Seljak Marička. (P. Izlake pri Zagorju.) 42 Sv. Lambert. Berce Ant., župnik; Lužar F., učitelj.; Vidmar Mat., Vrtačnik Jos., cerkv. ključarja; Železnik And., preds. kr. šol. sveta; Narodna ljudska šola; Vrtačnik Iv., Grošelj Iv., Kosmač Urb., Renko Iv., obč. odb.; Kos Iv., Baš Ant., Grošelj Fr., Obreza Ign., Trelc Ant., Mohar Mart.. Ostrožnik Ig., Končar Mat., Vidmar Iv., Brvar Iv., Cirar Jos., Železnik V., Grošelj Jos., gospodarji; BašFr., RamšakAl., Drobež Jos., Vozel Iv., Grobolšek Fr., Vozel Fr., Šuštar Iv., Bebar Jos., Vozel Franja, Rudolf Mar., Grabnar M., Mihelčič Frauja, Grobolšek Helena, Prosenec Marija, Boltin Roz., Poznajelšek Cec., Ooepek Franja, Brvar Alojzija, Grošelj Josipina, Vozel Mar., Koritnik Mar., Lipovšek Fr., Vodišek Cec., Železnik Alojz., Brvar V. (P. Zagorje.) 48 Sveta Gora. Majar Gašp., župnik; Vozel Val., župan; Rebolj Fr., pos.; Molka Mica, dekle; Leve J., org.; Prosene Flor., Lavrin Elizab., Sirk Fr., Savšek Marija, Beja Ant., Vozel Jan., Obreza Jakob, Oeepek Jan., Razpotnik Jan., Cerar Jan., Šola na Sv. Gori, Jurič Jož., Prestor Jožefa, Klopčič Pavel, BrenMiea, Groboljšek Mica, Gričar Roz al., Razpotnik M., Vozel Fr., Grabnar Jan., Kovač Fr., Obreza Urša, Cerar Fr., Tom Ana, Knez Fr., Lavrič And., Vozel Jern., Cerar Ant., Golobar Fr., Žibert Ant., Strmljan M., Lovše Fr., Vozel Jan., Osolnik Lojza, Vozel Fr., Strmljan Franca, Prašnikar Zefa, Vozel Lojza, Vozelj J., Ocepek J., Razpotnik J., Omahna Franca. (P. Sava.) 47 Sava. MolekMart., župnik (2 izt,.); Podkrajšek Fr., nač. ž. p.; Cetelj Fr., učit. v p.; Berdajs Julija, gspdč.; Bitenec Marija, pošt.; KunstlerPavel, Tomše Ana, Končina Marija, Bajde Ant., Jakoš Jan., Ankon Avg., Čebela Jožef, Končar Elizab., Pivec Mar., Jesih Ana, Dernovšek Mart., Strus Franca, Savšek Jakob, Rasberger Ant.. Karlin Jan., Roposnik Ana, Železnik Gr., Ocepek Julijana, (P. Sava.) 24 Ihan. Lenasi Ant., župnik; Svetlin J., Kokalj Jan., Kavka Jan., Sojer Ana, Flerin Andr., Pogačar Ant., Grošelj Jan., Sojer Fr,, Rode Marija, Ložar J., Gregorin Jak., Kepic Franca, Leben Jan., Peterca L., Ihanska šola. — Z družinami: Gregorin Lov., Hribar Ign., Bernot Marijana. — Hiše: Kramarjeva, Šime-nova, Andrejčetova, Matevževa, Peregrinova, Ostre-ževa, Mišvelova, Brinovčeva, Dobovškova, Ropretova, Žabnikarjeva, Vederčkova, Jeričeva, Gregova, Naee-tova, Inetova, Knajzarjeva, Čadova, Pavlijeva, Naker- stova, Franconova, Trlčeva, Spelčnikova; Bizjak Fr., Kopa£ Jan., Francetova hiša. (P. Domžale.) 45 Češnjiee. Kepec Fr. Ser., duh. oskrb. (7 izt.); Duhovnijslca mladina; Brodnik Franc, pom. cerkv.; Pestotnik Ant., podruž. cerkv.; Pavolc, Kozinc, cerk. ključ.; Hribar Alojzija, Zalaznikova Ter., Podbelšekova Ivana, černalogarjeva Kat., Hribar Mar., cerk. pevke; Jurčev Mart., Osredkar Fr., Pestotnik Jož., cerkveni strežniki; Klančar, Žibert, Gregee, Reberšek, Finfar, Lesjak Bošt., pos.; Hodnik Jan., Sušnik J., Boltetov Ignacij, Tinetov Jan., fantje; Starec Margar., Sušnik Marija, Podbelšekova Marija, Logarjeva Marija star., Logarjeva Marija ml., Zalogarjeva Marija, Prašnikar Marija, Hribar Marija, Jeretina Jožefa, Plevelčeva J., dekleta; Kordin Urša, Tomažinka, Bolteška, Joževka, žene. (P. Lukovica.) 44 Krasu j a. Rožič Al, župnik; Lavrič Jožefa, Avbelj Jos., Udovč Fr.. Žibert Jos., Korošec Katar., Žavbi Zefa, Plahutnik Fr., Cirar Lovro, Drolc Anton, Avbelj Ant., Avbelj Jos., Cerar Marija, Plahutnik L., Podmilšak Fr., Osredkar Pang., Klopčič A., Felčeva hiša, Barlič Marija. Klopčič Jan, Štrukelj Roz., Plahutnik Franc, Us Polona, Udovč Jan., Majdič Luka, Lipovšek Jan., Hrovat Fr., Klopčič Jak., Korošec A., Cedilnik Jan., Toman Jan., Občinska šola (3 iztise), Hribar Jan. (P. Lukovica.) 34 Hotič. Absec Mat., administ.; Zupančič Jože, župan; Šolska mladina, Bervar J., Blaž Fr., Osolnik Jak., Česen Jos., Škarja Jern.. Lovše Antori, Režun Fr., Bric Ant., Juvan Mart., Cirar Fr., Ustar Jakob, Koci Jan., Drnovšek Fr., Bajde Fr,, Zupančič Anton, Zorko Ant., Taraninus Fr., Vehovec Mat., Osolnik M.; Zajnard Fani, gspdč.; Prašnikar Mar., Bajde Marija, Pestotnik Franca, Zupančič Marija, Pregelj Marija, Jakopič Marija, Jakič Franca, Tomšič Mar., Kos H., Kos Zefa, Gričar Ivana, Juvan Kat., Juvančič Mar., Luvrinc Marija, Končar Grega, Končar Marija, (P. Litija.) 39 Število družnikov: 17 dosmrt. 1176 letnih. 10. Dekanija Postojna. Dek. pov.: Hofstetter Jan., čast. kan. v Postojni. Postojna. Hofstetter J., č. kan.; Brešar J., kaplan; Vičič Joz., Kraigher Joz., Žužek Mar., Deu Mar., Lapajne Jer., Grebene Mar., Scherko Katarina, Dekleva Hel., Ditrich Hed., Supan Fr., Kogej Katar., Pikel Mar., Roje Fr., Lavrenčič A., Jurea Fr., Petrič Mar., Burger Mar., Arko Kat., Burger Mar., Vernik J., odlične tržanke; dr. Kotzmut, okr. zdr.; Gestrin J., davk. prist.; Thuma J., okr. šol. nadz.; Josin T., Primožič St., Hribar J., Matanovič A., Furlan J., učit. osobje; Okr. uč. knjižnica, Ljudska šola; Šeber Rili., tisk. 1.; Gaspari F., živinozdr.; Čitalnica; Bizjak K., Neme Ana, Vadnu Joz., Mekinda A., Stare Marija, Dimnik Just., Bizjak Kat., Likon Fran., Muhič Joz., Gorup Ant., Mavrič Fr., Bizjak M., Ažman J., Likon Hel., VilharFran., Ivančič K., Klemene B., Žele Urša, Albertini K., Lovšin Franca, Supan Mar., JerišaMar., Smrekar Ant., Čelan Mar., Debevc Mar., Možina M., Kristan Fr., Jenko Neža, Habjan Marija, Mauer Joz., Debevc Ter., Furlan Mar., Kranjc Neža, Šibenik Fr., Dolenc Mar., gospodinje; Arko Fr., Inocente Franc, Inoeente Jož., Bezeljak And., Sajovic M., Ditrich L., Majcen Fr., Paternost Fr., Srebot Jož., Ogrizek Fr., Milavec Ant., Vilhar Mat., Maurič And., Jurca Jan., Bizjak Fr., Bole Fr., Smrdu Jer., Meze And., Štrenar M., Žitko Jakob, Sever Jož., obrtniki; Stefin Ignac, 112 Ljubi janska. Vilhar Andr., Sever Jož., Sajovic Jan., Malnaršič J., eerk. ključ.; Kuttin Fr., Kraigher Juri, Gržina Jožef, Sever Mat., Pavlovčič Fr., Šibenik Fr., Dolenc Mat., Gržina Jakob, Verbič Fr., Kranje Jožef, Meze Alojz, Sajovic Fr., Dolenc Mar., Ivančič Jan., Fajdiga Jan., posestniki; Šibenik Miha, Žitko Terez., Stopar Jan., Lucijna hiša; Smolič I., nač.; Bučar Fr., Halter Jul., Zakotnik A., Dolenc Fr., Jager Jern., Debevc Jakob, Kolar Jan., Kovač And., Žele Mih., Šušelj Mat., Kovač Jer., Vadnu Mat., Pavlovčič J., Verbič A., Albert B., Ivančič Mar., Baraga Andrej, železničarji; Vodopivc Jožef, Debevc Jož., Marinšič Janez, Bürger Andrej, Smerdu Fr., Bizjak Jan., Čeč Janez, Batič P., fantje; Salmič Gabr., Meie Mar., Ogrizek Joz., Bebec Ivana, Türk Mar., Berne Katar., Frank Mar., Vilhar Neža, Blaznik Mar., Kolar Kat., Gržina Mar., Smerdu Iv., Fajdiga Joz., Smrekar Joz., Parkelj Fr., Šibenik Kat., Bizjak Jer., Sever Fr., Smerdu Mar., Fajdiga Fran., Petrovčič Mar. (P. Postojna.) 162 Hrenovice. Puc Al., župnik (2 izt.); Soukup Ivan, kaplan; Farna knjižnica v Hrenovicali, Šola v Hrenovicah; Dužnik Št., trg.; Fajdiga Št., Šabec Andr., Bajec Andrej, Stegel Janez, pos.; Pavlovčič Mat. ml.. Posega Ant. ml., Gorjanec Mat. ml., pos.; Božič Jož., mizar; Otoničar Matija, pos.; Arko M., nadučit.; Pavčič Anton, Debevec Jan.; Batič Frane, strojar; Gorjanec Luka, Rudolf Val., Mejak Jož., Jager And., Mihelčič Jan., Milavee Franc, Türk Jakob, del Linz Pet., Tominec And., Brajlih Jož., Posega Anton, Dolenec Mat., Škerjanee A., Cuk Jan., Tominec Ant., Mohorčič Luka, Posega Mart., Lumbar A.; Marinäek Ant., čevlj.; Gorjanec Jan.; Zwölf Fr., lovec; Slavec Jož., Karuza Ant., Türk Anton, Maver Mat., Premeri Jož., Šabec Jak., Fajdiga Ant., Križaj Janez, Zorman Matija, Srebotnjak A., Srebotnjak And., Lenasi Pet., Bole Matej, Milharčič Fr., Sajevic Jakob, Podboj Jož., Tominec Jan.; Pivklg., mizar; Dolenec A., Magajna Ant., Sajevie Andr., Krebelj Jak,, Slejko Jan., Žitko Jož., Jenček Jer., Ambrožič Fr., ChiauttaJ., Marinšek And., Milharčič Ign., Stegel Štefan, Doles Fr.; Jurca Fr., čevljar; Kristan Iv., Gorjanec Jož., Križaj AL, Šantelj Jan., Morel Pavel, Merše Andr., Merhar Jan., Cej Jožef; Žagar Ign., krojač; Debevec Mart., Jurca Jan., Simčič And.; Rupnik Fr., krojač; Lenasi Alojz, Šantelj And., Šantelj Jan.; Mejak Jan., Pavlovčič Fr., cerkv. strež.; Bizajl Bib., učiteljica; Lenasi Apolon., Lenasi Ivana, Krajgher Ant., Bizjak Neža, Čič Ant., Morel Ivana, Šabec Meta, Marušič Marija, Marinšek Marija, Slavec Jožefa, Dekleva Apol., Pavlovčič Jožefa, Lenasi Marija, Žakelj Marija, Gorup Ivana, Pavlin Franca, Pavlovčič Mar., ŽgurLjudm., BrezeeMar., Doles Ivana, Mikuš Ant, Fajdiga A., Premeri Mar., Križaj M., Srebotnjak R., Tomšič Mar., Derenčin Franca, Čebokli M., Tominec M., Čič Kat., Smerdel Ivana, Cerkveni pevci (2 izt.), Marinčič Blaž, Jurca Jan. (P. Postojna.) 126 Orehek. Piacentini Pet., duh.; Horvat R., učitelj; Šola v Orehku; Križaj Anton, veliki župan; Kristan Jak., Premeri Ivan, Kenič M., Žnidaršič Jos., Lenasi Jan., Albreht Ant., Karbič Iv., Kenič Franc, Berne Ant., Ogrizek Fr., Ogrizek Iv., Otič P., Dolenec Iv., Noli Neža, Semič Ivana, Bergoč Ivana, Spetičlv., Stegel Ivana. (P. Prestranek.) 22 Ibeljsko. Zaman Fr., učitelj; Šola na Ubelj-skem; Gorjanec And., Premeri Fr., pos.; Petrovčič Fr., Ženko Ant., Slivar Fr., Rovere J., Premeri Mat., Počkaj Jern., Premrov Antonija, Rovere M., Premeri Franja, Kljun Anton., Kljun Jož., Počkaj M., Kodele Jan., Brezec Marija. (P. Razdrto.) 18 Slavina. Sajovic J., župnik; Lesar J., kapi.; Farna knjižnica; Puncah Siin., nadučit.; Verbič Fr., učit.; Dekleva Fr., trg.; Šabec Jan., Bele Jan., Maver Jem., Žele Fr., Fatur Tom., Šabec Fr., Novak Tom., Milharčič Mart., Bole Pav., Gorup Jan., Ambrožič J., Maver Andr., Slavec Mat., Kalister Jak., Sluga Mih., Šabec Ant., Česnik Mat., Kalister Janez, Penko And., Moravee Jakob, Bole Jan., Gorup Fr., Česnik Gregor, Vičič Jan., Perenič A., Klemenec Jan., Semec Frane, Valenčič Fr., Ambrož Val.. Možina Jan., Gorup Jan., Nanut Jak., Glažar Jan., Bergoč Blaž, Bole Andrej, Skvarča And., Kernel Jak., Oražem Jan., gospodarji; Petelin J., nač. post.; Piščanec I., urad. žel.; Kalister Mat., c. k. fin. nadstraž.; Starman Jan., Glažar Jož., Smerdel Mili., Gašpari Mat., Krebelj Luk., Kristan J., Kernel Fr.. Maver Fr., Dolgan Štef., Bole J., Česnik Miha, fantje; Kovačič Katr., Križaj Ivana, Hvala Fr., Vadnal Mar., Vilhar Franca, Boštjančič Marija, Žitko Marijana, gospodinje; Hrovatin Mar., Milharčič Mar., Šabec Ivana, Poženel Mar., Albreht Katra, Glažar Fr., Milharčič M., Kogovšek Pol.,'dekleta; Šola Slavinska, Dekleva Karol. (P. Prestranek.) 75 Št. Peter. Sitar Matej, kurat; Križaj Fran., župan (2 izt.); Kovač. Ant., gostiln. (2 izt.); Domača šola; Velepič Ivanka, učit.; Žalaznik V., e. k. poštar; Stupan Vek., poštni uprav.; Sajovic K., žel. uradn.; DerčarFr., orožnik; Šlegel Iv., dacar; Vidic Ignacij, Jakš Fr., Kovačič Jož., Špilar Iv., Medica Mat., Korošec Iv., Lavrenčič A., Krašovee Val., trgovci; Žele Luka, Žele Peter, cerkv. star.; Žvokelj Jak., mizar; Črtanec Urb., Klavora Ant., Grmek Mat., žel. čuvaji; Kremžar Ant., strojevodja; Žele Jož., Čelibar Franc, Adam Fr., žel. del.; Cvetnik And., trg. pom.; Osode Ivanka, trg. pomočnica; Albert Ant., Tominec Jak., natakarja; Simončič Jurij, Siegel Al., tovar. delavca; Samsa Mar., gospa; Penko Mat. Gr. 1, Penko Matija Gr. 7, Vodopivec Lovro, Rebee Ant., Penko Tomaž, Dekleva Mat., Knafelje Fr., Žele Fr., Knafeljc Tom., Posega Janez, Kernel Ant., Žafran Matija, Junec J., Šabec Jož., Požar Jož., gospodarji; Žele Jan., Čelihar Jak., Kovačič Fr., Sluga Janez, Penko Jož., Kristan Lovr., Požar Mat., Krivec J., Dekleva Luka, Kristan Jern., Čelihar Pet., Grmek Jan., Beljančič J., fantje; Česnik Tom., Žele Andr., pos.; Žele Ant., Fičur Marj., Česnik Katar., Šabec Ant., Sever Mar., Česnik Ivana, Smerdel Iv., Oblak Ana, Žafran Franca, gospodinje; Tobajc Jul., Šabec Mar., Sitar Marija, Suhadolnik T., Kalan Franca, Srebot Mar., Novak Polona, Vodopivec Ana, čelihar Ivana, dekleta. (P. Št. Peter na Kranjskem.) 85 Trnje. Lakmayer Fr., kurat; Ljudska šola, Abram Gašp., Avčin Fr., Česnik Jernej, Margon Fr. (35), Margon Fr. (49), Pavlovic Gašp., Smerdel Mat., Strle Gašp., Žele A., Žele Jak., Bergoč Aloj., Bergoč Jožefa, Česnik Franca, Možina Mar., Penko Katarina, Vidrih Ivana, Zorman Mar., Elijavseva hiša, Jeraji-nova hiša, Tinčeva hiša, Margon Jan , Lazar Helena. (P. Št. Peter na Kranjskem.) 24 Senožeče. Okorn Ign., župnik (2 izt.); Jakelj Val., kaplan; Kobal Bogd., c. k. okr. sodnik; Štiri-razredna šola; Krohar Jan., c. k. poštar; Suša Ant., Zadneh Mat., trg.; Delež Iv., Mahnič Fr., Markovčič Ant., Meden Jož., Mergon Jern., Može Boštj., Može Fr., Može Pavel, Mušič And., Perhave Ign., Perhavc Jož., Suša Fr., Zelen Ant., Zelen Jož., posest.; Brezec Fr., c. k. sod. sluga; Gee Jan., org.; Gerielj Jernej, čevlj.; Hreščak Ant., obč. tajnik; Kučar Fil., krojač; Nabergoj Janez, miz.; Ličetova hiša; Ferfila Anton, L .) u b 1 j a n s k a. 113 Koritnik Jernej, Suša Jak., fantje; Legat Fr., sopr. c. k. sodn. sluge; Franetič Ivana, Gaspari Ag., Suša Marija, Žetko Marija, Čokelj Marija, posest.; Moravč Rezili a, PerhavcAna, Perhavc Franca, Piano A., Suša Mar., Perhavc Joz., dekl. (P. Senožeče.) 44 Razdrto. Mikš Iv., kurat (2 izt.); Kavcic Hin., župan in dežel, poslan.; Trošt Ivo, učit.; Garzarolli-Thurnlack Antonija, grajščakinja; Kavčič Pil., gost.; Kavčič Karol, posest.; Debevee Herm., trg.; De Linz Marija, Dolenc Antonija, Kovšca Anton.; Bole Janez, mlinar; Premrov Mat., Jerič Mat.; Kristan J., trg.; Ogrizek Jan.; Oblak Fr., c. k. or. vod.; Ušeničar A., Šimenee Fr., c. k. or.; Blažek Iv., gost.; Micheli L.; Ambrož Ivan, mit.; Bajee Ant., Posega Ant., Osana Marija, Cič Ivana, Ljudska šola, Dolenee A., Premrov Gregor, Blažek Anton, Rebec And., Suša Anton. (P. Razdrto.) 32 Treme. Škerjanec Jan., župnik; Gros Franc, nadučit.; Šile Pavel, učit.; Šola v Vremah; Magajna And., župan; Dekleva Jan., poštar; Dekleva J., trg.; Dekleva Maks, pos.; Dujec Jan., mlin.; Cerkvenik J., Ercigoj Jan., Kovačič Jož., Obreza Jan., Prelee Fr., Prelec Jan., Dekleva And., pos.; Dujec Jož., Magajna And., krčm.; Aschenbrenner Pet., žel. nadz.; Branisel Fr., Milavec Jan., žel. čuv.; Petek Ant., žal. postaje nadgled.; Borič Jurij, kmetovalec; Dujec Fr., fant; Dujec Jan., cerk.; Kljun Jan., fant; Polh A., cerk.; Požrl Jan., mitnič.; Prelec Iv., cestn.; Magajna Fr., trg.; Požrl Mat, mizar; Cerkvenik Meta, Novak H., pos.; Hreščak Marija, dekle; Sitar Neža kuh.; Sila Kat., dekle; Matjažič Ant., Novak Jak., Novak Luka, kmet.; Obreza Jan., pismon. (P. Dol. Vreme.) 40 Sv. Ivan. Lukanec Jož., duh. v p.; Grossman Gust., učitelj, Sv. Ivanska šola, Cernač Fr., Cimerman Ant., Debevee Mat.; Starman And., eerk.; Vodopivec Mat., Kenič Ant., Želje Jak , Tomažič Jan., Cernač A., Bizjak Ant., Malnaršič Ant., Cvelf Fr., Križaj Anton, Dedek Vaclav, Vadnjal Jak., Klemenec Fr., Vadnjal Jož., Vodopivec Tom, Milltarčič Ant., Milharčič P., Šabec Tom., Žitko Jož., Maver Janez, Možina Janez, Klemenec Mat., Hrovatin Jan., Klemenec J.; Pluhar Marija, sopr. c. k. živinozdravnika; Durjava Franca, krčm.; Vovk Urša, Šabec Neža, Lenarčič M., Oražem Marija, Ogrizek Jožefa, Klemenec Reza, Lemut Jož., Klemenec Kat., Cernač Kat., Pupis Ivana, Ambrož M., Černač Mar. (P. Prestranek.) 44 Število družnikov: 26 dosmrt. 646 letnih. 11. Dekanija Radovljica. Dek. poverjenik: Razboršek Jo s., dekan v Gradu. Grad. Razboršek Jo s., dekan (2 izt.); Gruden Josip, kapi.; Bukvarnica farne cerkve, Šola v Gradu, Pangerc Jan., Ahači; Neža, Ambrožič Ant.; Benedik Ivan, doktoraud medic.; Bulovec Janez, Burja Anca, Burja Ant., Cerne Miha, Cop Jan.; Drol Kat., učit.; Dolar Janez, Dolar Jan. (Kaps), Erlah Katra, Ferjan Barba, Fertin Franca, Gašperček Mina, Haš N., Jamar Franca, Jeklar Josip, Kapus And., Katrašnik Lenka, Kerštein Franca, Kejžar Fr., Kejžar Šim., Klinar J., Konjič Katra, Kocijančič Ant., Kocijančič Jož., Kocijančič Mina, Kocijančič Mina (Brigelj.), Kocijančič Š., Korošec Marijana, Kristan Mina, Kunčič Fr., Kunčič Jan., Lavtar Ant., Mandeljc Ant., Medja M., Mandeljc Jera, Mandeljc Jože, Mandeljc J., Marolt M., Marolt Cene, Medja Janez, Mulej Jera, Noč Jožefa, Ovsenek Miha, Pavlič Elizab., Pazlar Jak., Pazlar J., Peternel Marija, Peternel Marija, Peternel Reza, Piber Elizab., Koledar 1894. Plemel Štef., Plemelj Mina, Pogačar Marija, Pogačar Jože, Poljanee Jem., Poljanec Roz., Por A., Potočnik Johana, Potočnik Mina, Pretnar Jože, Pretnar Anton, Pretnar Jan., Pretnar Jak., Prešern Martin, Primožič Jože, Primožič Meta, Rekar Špela, Repe Mina, Rogač BI., Rogač Jože, Ropret A., Rozman Ivana, Rus Ana; Rus Iv., mizar; Rus Iv., kroj.; Rutar Lenka, Slivnik J. (Tomelj), Slivnik J. (Jurčev), Stojan Kat., Šolar L., Šoklič Jan., Šoklič Jak., Šoklič Mina, Šrej Rih., c. k. pošt.; Tavčar Mat.; Tavčar Miha, graj. osk.; Trojar L, c. k. poštar; Terpinc Mina, Terpinc Meta, TerpincK., Ulčar Mat., Verderber Jos., Vrhunc And., Velep:č A., Vester Ant., Vidie Martin, Vidic Ivana, Vidie Jakob, Vidie Frane, Vidic Neža, Volk Kat., Volk Jera, Volk Ant., Vodnik Ana, Vreve Mina, Zalokar Fr., Zalokar Val., Zupančič Jan., Zupančič Jože, Žerjav M., Žvegelj Lov.; Žontar Prim., c. k. orožn. stražm.; Ravnik J., čop Jan., Erat Gustel, Dolar Pet., Piber Fr., Korošec Janez, Rajgel Ivana, Bralno društvo v Bledu. (P. Bled ) 129 Rlbno. Mali Ign., kurat; Vresic Fr., učitelj; Vidic Lovro, Pretnar Gašper, Jekler Jože, Zupane J., Pangerc Mat., Sodja Fr., Mulej Mat., Koselj Janez, Balaut Marija, Zupan Marija, Skumavec Ant., Gracelj Jan., Torkar Mat., Ferjan Jož., Arh Jan., Justin Fr., Toman Jože, Mužan Pet., Balant Ant., Šmit Valent., Ferjan M., Gracelj Jak., Fajfar Jan. (P. Bled.) 25 Gorje. Aiman Jan., župnik; Pristov J., kapi.; Žirovnik Jož., nadučit.; Strle Ter., učit.; Žumer J., župan; Ažman Šim., Bizjak Jan., Brajec R., Bralno društvo, Bregant Mat., Cundrč Ivana, Cundrč Mina, Cvetek Ivana, Črne Jože, črne Vinko ml., čuden M., Dežman Lovro, Dijak Ant., Dijak Katra, Dornik J., Fabjančič Ign., Frčej Mina, Frjan Mart., Gogala M., Hudovernik Jan., Hudovernik Valent., Jakopič Janez, Jakopič Mina (Bačmanca), Jakopič Mina (Čudna), Jan Jan. (Marolt), Jan Jan. (Rebrovee), Jan Jan. (Boštjanov), Jan Jož. (Jamar), Jan Jož. (Guzelj), Jan J., Jan Matej, Jan Jan. (Repečnik), Jan Šim., Jan V. ml., Jensko Greg., Kapuz Jan., Kobal Jan., Kobal A., Komar Jan., Kosmač Jan., Kozel Janez, Kozel Jera, Kozel Ivana, Kunstelj BI., Kunšič Barba, Kunšič J. (Balohov), Kunšič Jožef (Kunšičev), Kunšič Rozalija, Kunšič Šim., Lah Jan., Lipovec Vinko, Marolt Janez, Mulej Jan., Pem Mina, Peterman Miha, Peterman A., Piber Ant., Pogačar Fr., Pogačar Jan., Pogačar Šim., Pogačar Jož., Pogačnik Jera, Pogačnik M., Poklukar Gašp., Poklukar Helena, Poklukar Jak., Poklukar J., Poklukar Mina (Kaconka), Poklukar Mina (Kainniea), Pole Mart., Polda Mart., Por Ivana, Por J., Premozar Jan., Prešern Mat., Prešern Ter., Pretnar A. (Krišt.), Pretnar Franca (Miklavova), Pretnar Jakob, Pretnar Jan. (Erjavec), Pretnar Meta (Hribarjeva), Pretnar N., Pretnar Prim., Pristov Jan., Razingar L., Repe Jan. (Lipnek), Repe Vinko, Repine Jak., Ropret J., Rožič Lovro, Skumave Blaž, Skumave Lovro, Skvarča Mina, Slamnik Luka (Cebular), Slivnik Jan. (Žpan), Slivnik Lovro, Slivnik Prim., Smolej Jurij, Sodnik Marijana, Srna Jan., Srna Mart., Šetina Jak., Šilar J., Šimnic Ant., Šimnic Jak., Šoberl Hel., Šoklič Jožef, Toman Marijana, Torkar Mina, Ulčar Tom., Urh Miha, Vovk Pet., Zajec Jan., Zalohar Ant., Zalohar Miha, Zima Ivana, Zupan Jak., Zupan Jera, Zupan Jožef, Žemva Jan., Žemva Mat., Žemva Šim., Žumer Domin., Žvan Bost., Žvan Jan., Žvan Mina, Žvegelj Jan., Zalokar Anton. (P. Bled.) 134 Ziisip. Jereb Fr., župnik; Košar Mat., župnik v p.; Zupan Miha, Vidic Jurij, Valant Martin, Burja 8 114 L Juhi Jern, Jan Ant. z dr. Gole Jan, Primožič J, Lega-tova hiša, Baneej Klem, Ferčej Jože, Černe J, Kapus Pr, Dežman Jože, Cop Mina, Jekler Marjeta, Sodja Neža, Ambrožič Aniea, Razinger Mina, Gonževa hiša, Grilc Jože, Jakopič Elizab, Kunšič Mina, Lukan U, Vidie Pranca, Pečar Jak, Pokelšek Mina, Zupan M, Zupan Jan. (5), Zupan Jan. (12), Rems B , Kokalj J, Slivnik Jakob, Čop Mina, Jauh Anton, Svetina Mina. (P. Bled.) 37 Lesce. Hudovernik Frider, župnik; Leška šola; Simon Karol, učit.; Legat Fr, Vidic J, Bozi-čeva hiša, Zupan Jan, Zupan Jože, Ažman Andrej, Valant Jak, Justin Jera, Legat Jan, Gogala Primož, Jalen Marija, Ovsenek Štefana, Tavčar Jurij, Legat Marija, Valant Fr, Kunstel Jan, Valant Joh, Jalen Marijana, Valant Marija, Dohida Franca, Tarman M, Pernuž Jože, Justin Šim, Božič Ant, Derlink Franc, Legat Marija, Ulčar Jak, Snoj And, Zupan Anton, Kristan Jak, Hanžič Ferd, Kapus And, Kapus Jak , Šiler Helena. (P. Lesce.) 37 Radovljica. Novak Jan, mest. župnik; Kačar Jan, mest. kapi.; Župnijska knjižnica, Šolska knjižnica; dr. Bizjak Jož, odvetn. (2 izt.); Butalič Jakob, c k. uradnik; Pavlošič Fr., c. k. pošt.; Zupančič J., Bulovee J, Homan Frid, Homan Oto, trg.; Dežman Fr, Dežman Jan, Dežman Val, Gracelj Jan, Kalan Mat, Keršič Fr, Korošec Fr, Lukan Janez, Markelj Jož, Megušar Fr, Oblak Jan, Papler Val, Pretnar Fr, Resman Jan, Resman Jurij, Rogač J, Rozman Miha, Selan Tom, SkumavecMiha, Tomec Fr, Trelje Blaž, Vagner Al, Vari Leop, Vidmar Mart, Zalokar Miha, Zupane Fr, Zupane Fr. C, Žirovc J, Zupane Šim, gospodarji; Kenda Svitosl., dež. nakl. opr. (2 izt.); Čirar Fr, Prešern Fr, c. k. okr. sodnije slugi; Bergant, Jan, Križnar Jan, Meršolj Val, Mrak Ant, Tepina Jož, Mrak Jož, žel. stražn.; Bric Emil, c. k. okr. sodn. soproga; Burja Marija, c. k. kaneel. sopr.; Žabkar Marija, c. k. gozdn. sopr.; Roblek Olga, žup. hči; Ažman Neža, Bogataj Franca, Grilc N„ Jeglič Marijana, Justin Helena, Kosmač Lue, Kunčič Marj, Kunstelj Ivana, Mulej Marija, Mulej Marij, Saitori Franca. Urbas Urša, Vari Ter, Vurnik Terez, Zupan Neža, gospodinje; Ažman Fr, Dermic Anton, Dolžan Fr, Hamerlic Jož, Ješe Pavel, Mušič Peter, Olifčič Fr, Placota Jož, Prestrl Fr, Štarec Fr. t. p, Valant Tom, fantje; Avsenek Marija, Dežman K, Grimšičar Neža, Fister Marija, Jenko Pavlina, Legat M, Lukan Barh, Mali Leopoldina, Meršolj Jera, Mežek Marija, Muhovec Marija, Oder Ivana, Okorn Marija, Pretnar Elizab, Pretnar Franca, Pretnar Kat, Pristavec Ter, Pristov Franca, Rabič Ana, Ropret Ivana, Šustaršič Mar, Valant Kat, Verdir Ter, dekleta; Smodej Jos, not. koncip. (P. Radovljica.) 105 Mošnje. Kummer Fr, župnik; Šmitek Šim, laplan; Rozman Ign, učitelj; Jurgele Andr, župan; Šolska knjižnica (2 izt.). — Gospodarji: Globočnik Val., Ankerst Fr, Avsenek Ant, Finžgar P, Flori-jančič Met, Gabrijelčič Jan, Kovačič M, Kocijančič Fr, Mihelič Jan, Potočnik A, Pristavec J, Resman Jan, Ribnilar Jan, Rotar Gašp, Rotar Val, Šlibar Mat, Šusteršič Jan, Jane Lovro, Tavčar Jož, Toneje Jan, Vester Jan, Vilfan Lov, Zupan Fr, Globočnik Jak. — Fanta: Škerjanec Andr, Rozman Lovro. — Gospodinje: Benedičič Mar, Finžgar Mar, Globoinik Marija, Grilje Neža, Pangere Urša, Pohar J, Prešerin Helena, Resman Marij, Rozman Franja, Triplot Mar, Pavlin Marija,. — Dekleta: Ankerst Mar, Ažman H, Cvenkelj Marija. Jelenec Ana, Jerina Marija, Kalan j a n s k a. Franja, Jurgele Eliza, Klander Jera, Kleindinst Hel, Kleindinst Marija, Kocijančič Jerica, Reš Marijana, Rihtaršič Helena. Trojer Franca, Rozman M, Valant Marija; Čežar Helena, gosp.; Resman Franc, Zupan And, gospodarja; Frohlih Marija, gosp.; Reš Anton. (P. Radovljica.) 64 Kamnagorica. Verbajs Anton, župnik; Kapus Franja pl. Pichelstein, Mali Ana, Pesjak Mih.; Brata Zupan lv. in Ign, izdel. orgel; Bohinec M, Pogačnik Matija, Arh Marka, Zabrekar Miha, Režen Matevž, Špendal Šim, Režek Lovro, Pesjak Franja, Žvan M., Bohinec Jože, Hrovat Ign, Bevee Mar, Bevec Janez, Bevec Mica, Rihtaršič Nik, Svetina Jož.; JekovecA., učitelj; Vari Pavel, Bohinec Val, Bertoncelj Valent, Vari And, Lazar Luka, Ferjan Mart, Kapus Janez, Bajželj Ign., Bohinec Ivana, Bohinec Valent, Šlibar Antonija, Vari Jan. st, Novak Reza, Vari Jan. ml. Šolar And, Pogačnik Mat, Vari Karol, Kapus Frane, Bertoncelj Jož, Mulej Val, Erman Marj, Vari Šim, Vari Jera, Kapus Ant, Rešek Jan, Pogačnik Jožefa, Erman Jož, Toman Ivan, Košir Tom, Ažman Janez, Anderhar Antonija, Šolar Ter, Kapus Lov, Pogačnik Fr, Mikelj Mat, Debelak J, Šuštaršič Iv, Ažman A, Kapus Tom, Lukan Mat., Erman Neža, Kapus Anton, Tomaževic Lovr, Dežman Franc, Bertoncelj Šimen, Pogačnik Lovrenc, Longus Jožef, Kapus Mica. (P. Kamnagorica.) 70 Kropa. Šmitek Šim, zač. administ.; Kovšca Marko, nadučit.; Šola, Šolar Mat, Šmitek A, Zupan Mat, Kralj Lovro, Legat Jurij, Klinar Jožef, Klinar Val, Zupan Fr, Piree Sim, Jalen Jož, Ažman Fr., Hrovat Jan., Hobjan Jurij, jalen Mar, Magnšar Mar., Gašperšič Polona, Vari Ar a, Pibrovee Amal, Schuller Antonija, Soršak Pavla, Kokalj Anton, Jereb Marija, Bant Ter, Ažman Ana, Kožuh Ter, Škumač Tomaž; Mohorčič Kar, vodja žand. post.; Hrovat Pet, Kralj Fr, Šilar Franca; Hafner Luka, župan; Magušar N, Gartner Jož, Eržen J, Šolar Val, Vidic V, Resman Val, Piree Mat, Homan Kat. (P. Kropa.) 42 Ovšiše. Habe Jan, župnik; Rant Jan, Volk Gašp, Potočnik Jan, Bedenk Jož, Kalan A, Prime Mart, Kemperle Jan, Jerala Fr, Jereb Gašp, Fištar Jan, Fištar Fr, Vari Jož, Jerala Jan, Jakše Jožef, Frelih Liza, Fištar Franca, Jalen Mica, Rozman M., Rozman Ivana, Beštar Mica, Volk Pavlina, Šolar K. (P. Podnart.) 23 Dobrava. Aljanfič Val, župnik; Pogačnik Franjica, učiteljica; Šolska knjižnica na Dobravi, Avseaik Jan, Kalan Anica, Stroj Jan, Gabrovšek M, Pogačnik Jan, Stroj Fr, Koselj Jož, Benkova hiša, Bertoncelj Mat, Šoberl Sim, Špendov Fr, Koničar-jeva hiša, Bohinec And, Pogačnik Anton, Marinšek Minka, Pesjak Jan, Debelak Marijana, Finžgar Miha, Pezdič Ant, Debelak Val, Kalan Fr, Bertoncelj J, Pesjak Micika, Sitar Pet, Bohinec Jan, Benedičič M, Pogačnik Mar, Praprotnik Jak, Rozman Jak, Gro-bovšek Helena, Bohinec Jak, Stritih Fr, Kocijančič Jan, Mikel Ant, Bohinec Fr, Bohinec T, Pogačnik And, Fajfar Jurij. Hrovat Micika, Vidic Jan, Slibar Nežika, Beguš Prim, Pegam Anton, Dolžan Nežika, Šoberl Marijana, Knifie Cilka, Šolar Mar, Pesjak M., Debelak Fr, Benedičič Kat, Pegam Sim, Hrovat J, Fajfarjeva hiša, Papler Micika. (P. Kropa.) 57 Ljubno. Teran Jan, župnik; Arselin Avgust, učitelj; Teran Jož, Ambrožič Jož, Ambrožič Jakob, Praprotnik Jan, Čebavs Fr, Mohorič Jan, Cvenkel Jan, Kocjančič Jan, Kosova hiša, Markel J, Marčun Fr, Markove Jan, Pogačnik Jan, Bohinec N, Fajfar L J ubljanska. 115 Mica, Pezdič Kat., Teran Pet., Rant Jož., Hkave N., Vidic Božala, Hlebčar Mat., Majer Tine, PezdičAnt., Markel Tine, Pečnik A., Sajevic M. (P. Podnart ) 28 Leše. Tavčar Jan., župnik (2 izt.) ; Hrovat Sim., učitelj ; Valjavec Franc, Rozman Ign., Kersnik Janez, Praprotnik And., Cvenkelj Franc, Bešter Val., Bešter M-, Meglič And., Globočnik Jak., Šolar Terez., Arnež Neža, Ovsenek M., Mokorel Marij., Koeijan M., Slapar Luc., Koeijan Hel., Švab Ana, Papier I., Pernuš Jož. (P. Tržič.) 22 Begunje. Košmelj J., župnik; Fertin J., kurat (2 izt.) ; Turk J., nadučitelj; Lazarini Gabrijela, Apih A., Gajšek S., Božič P., Bulovec A., Gašperin Jan., Gašperin Jož., Gašperin Jan., Gogala Fr., Gogola A., Goričnik J., Goričnik M., Fajdig J., Jane Fr., Jeglič J., Kolman M., Košir A., Mandele J., Grilec Jernej, Mohorč J., Mohorč Jož., Hrovat J., Feijen J., Jerala Fr., Mumik P., Ovsenjek A., Ovsenjek Fr., PaplarFr., Palovžnik J., Pogačar Ant., Pogačar Jož., Pohar J., Resman Andr., Resman Andr., Resman Jan., Resman P., Šari J., Zupan J., Vester J., Žnidar A., Trunk M., Debeljak K., Cotelj M., Gašperin M., Dešman Marj., Grilec M., Hrovat Fr., Janša K., Justin J., Kolman M., Korošic M., Kunčič M., Lustik A., Mencinger J., Mencinger M., Mandele T., Ovsenjek T., Prešern A., Prešern M., Leskovec M., Rakovec M., Renko Ter., Stroj J., Trlej M., Jane M., Šivic L., Vidic T., Žvan M., Zupan L., Zupan M., Mežek K., Stroj T., Justin N., Medved M., Jane K., Palovšnik A., Šolska knjižnica, Farna knjižnica. (P. Begunje.) 82 Breznica. Potočnik Tomaž, župnik. — Možje: Andrle Sim., Baloh Fr., Baloh Jan., Bizjak Jož., Bogataj Jož., Bulovec Jan., Čop Mat., Dolar J., Dolžan Ant., Dolžan Klemen, Goričnik Jan., Finžgar Jan6z, Frtin Jan., Jalen Mat., Jeglič Egidij, Justin Simon, Kajdiž Jož., Kozjek Jan., Kovač Greg., Legat Alojz, Legat Ant., Mežek Janez, Mežnaree Jož., Mulej Jož., Papier Fr., Pogačar Jan., Pogačar Jož., Prešeren A., Prešeren Sim., Razingar Jan., Rev Jan., Svetina Ant., Svetina Janez, Šoklič Mat., Šparovec Fr., Vari Peter, Vogelnik Jož., Volk Franc, Volk Jož., Zupan Alojzij, Zupan Ant., Zupan Ant., Zupan Matija, Zupan Jan., Kalan Fr., Žark Jan., Žemlja Jož. — Fantje : Kržišnik Jan., Kumer Fr., Mulej Fr., Osel Jan., Pogačnik Fr., Slamnik Jožef, Žemlja Jožef. — Žene: Ažman Jera, Baloh Kat., Čop Marija, Dešman Mina, Dolar Ivana, Gogala Mina, Gogala Marij., Heberle Iv., Hribar Mar., Jurgele Kat., Koselj Ter., Koselj Urš., Kržišnik Neža, Legat Marij., Legat Marij., Legat Mina, Muhovec T., Nadižar Neža, Plemelj Mina, Pogačnik Kat., Prešeren Marij., Pristov Marij.. Tavčar Marija, Triplât Katar., Triplât Marij., Tušar Hel., Zupan Mina, Zupan Mina. — Dekleta: Andrle Ivana, Ažman Ter., Baloh Barb., Bohinec Terez., Čop Franca, Finžgar Kat., Frtin M., Gogala Ana, Golmajer Mina, Grilc Iv., Grom Marija, Grom Urš., Hrovat Mar., Jalen Mina, Knafelj Helena, Koselj Neža, Kosmač Lucija, Kosmač Mar., Kosmač Marija, Kržišnik Anton., Lebar Marij., Legat Katar., Legat Mina, Matič Marij., Media Franč., Mežek Kat., Mulej Ter., Noč Marij., Peterman Kat., Prešeren K., Prešeren Mina, Pristov Iv., Pristov Mina, Šebat M., Šebat Ter., Špendal Luc., Triplât Kat., Valand Mar., I Volk M., Volk Ter., Zajec Mar., Zupan Ant., Zupan Katar. (P. Lesce.) 126 Koroška Bela. Turk Avgust, župnik; LjuA. šola; Šoklič Ant., župan; Dežman And., Kobljar Jak., Kuhar Ant., Legat Miha, Meterc Jan., Noč Jož., Noč Mih., Noč Mat., Novak Simon, Omahen Jan., Ravnik Jožef, Razingar Lovr., Resman Jož., Rozman Jožef, Svetina Jož., Šobrl Jož., Vengar Jožef, Vengar Jan., Vilman Ant., Zalohar Jož., možje; Bizjak Len., Čop Lenka, Čop Mina, Golob Mar., Kocijančič L.; Kraupp Natalija, gospa; Lukan Jož., Noč Mina, Noč J., Rohr-moser Meta, Sušnik Franca, Urh Brig., Zupančič K, Žumer Roz., Klinar Mina, žene; Alič Jan., Jan Mat., Kokalj Mih., Konič Fr., Kusterle AL, Martini Frane, Markež Jern., Majnik Rud., Malej Fr., Noč M., Noč Jern., Noč Janez, Noč Mat., Ovsenek Jož., Smolej A., Smolej Andr., Švab Jan., Vilman Jan., Mokerle And., Zupan Pavel, fantje; Čop Mina, Dežman Ana, Erlah Franca, Golob Mina, Kapus Antonija, Konič Reza, Krevljič Marij., Lipovec Katra, Lipovec Marij., Malej Mina, Noč Ivana, Noč Lenka, Rekelj Barba, Smolej Barba, Smolej Rozalija, Strniša Mar., Svetina Ivana, Vilman Marija, Grilee Jera, Kustrle Franca, dekleta. (P. Javornik.) 78 Jesenice. Keršič Jan., župnik (2izt.); Matjan Jak., duh. pom.; Bernard Karol, nadučitelj; Korošec Jos., učit.; Trevn Ant., trg.; Papež Fr., prakt. zdrav.; Klinar Ant., inženir; Klinar J., obč. predst.; Plahutar Fr., kov. mojst.; Ferčej Jan., Globočnik M., Jensterle Jan., Klinar BL, Klinar Jan., Klinar Mat., Lakota Fr., Mandelje Lovr., Mežik J., Mulej Fr., Pretnar Frane, Pucelj Jak., Razingar V., Rekelj Anton, Repe Janez, Robič Val., Torkar Jakob, Šranec Mih., Vevar Vinc., Žerjav Jakob, posestniki; Čop Miha, Klemene Peter, Rekel Ant., jamski predst.; Ravnik Sim., fuž. koč.; Kopač Janez, Vidic Jakob, žel. čuvaja; Robič Anton, Žvagen Mat.; Čeme Valentin, čevlj. mojst.; Smolnikar Luka, vrtnar; Ažman Jan., Bernard Nik., Branke V., Čop Ant., Čop J., Dakskofler Fr., Dolenc Fr., Dolenc J., Ferjan A., Jelene Sim., Klančnik Anton, Klemene Jan., Konič Mat., Kunšič Jan., Kusterle J., Lavtižar Vinc., Meznarič Jan., Miklavčič Ant., Miklavčič Jak., Mencingar Fr., Mencinger Fr., Obilčnik Jan., Oblak Pet, Ovsenik Jan., Petelen J., Potočnik Fr., Pušl S., Rant Fr., Ravnik J., Rozman P., Rožič Urh, Smrekar Fr., Svetina A., Šoberl Jož., Tancar Fr., Vilman Kr., Zaveljcina Fr., Žemva Lovr., Žen Andr., tov. delavci; Baloh Adela, Čop Marij., Hrovat Mar., Markež Mina, Pretnar T., Pšenica Kat., Rabič Hel., Razingar Mina, Žvan Ana, Volk Ap., posestnice; Bergant Eliz., Mencingar Marij., Novak Mina, Piber Jera, Robič Urša, Stros Eliz., Ravnik Terez., Straus Mina, Volk Elizab.; Hlebanja Andr., Leban J., Novak Jož., Pogačar Fr., Pogačnik Fr., Preželj Primož, Pšenica Jan., Razingar Fr., Sebejnikar Jak., Tancar M., Tratnik Al., Zalohar Jern., Zmrzlekar Jan., Žen Jan., Žvab Janez, fantje; Bregant Mina, Bukovnik K., Cundrič M., Čop Marij., Kavalar Mar., Keršič Hel., Krivic Hel., Lavtižar Ter., Mostečnik Adela, Plahutar Katar., Podpečnik Katar., Pretnar Mina, Pretnar Mina, Razingar Mina, Razingar Franca, Robič Hel., „ Robič Mina, Robič Urša, Robič Urša, Smolej Ana, Smajdek Iv., Vajtelj Ana, Vernik Antonija, Zupančič Marija, Žerjav Marjeta, dekleta; Razingar Mat.; Robič Jan., knap; Rožič Jož., čevljar; Bokal Fr., Pretnar Jan., Stare Al., Razingar Franc, Vidmar Jan.; Ferjan Cilka, Razingar Ana, učenki. — 8v. Križ. Blažič Jan., Jeklič Luka, Jeklič Apolon., Klinar Helena, Razingar Jak., Razingar Jak., Razingar Jak., Robič Sim.; Rekar Jera, učenka; Smolej Mat.; Smolej Jože, knap; Smolej Mina; Razingar L., učen.; Smolej Oto, Smolej Jože, Smolej Jera, Štefelin M., Vilman Jan. fP. Jesenice.) 166 Dovje. Aljaž Jak., župnik; Farna bukvarnica, Urbašič Meta-, Jegljič Fr., učit.; Rabič Jan., železn. 116 Ljubljanska. nač.; Janša Jak., župan; Huth Karol, pošt.; Ambrožič Miha, Ancelj Mat., Dolžan Klem., Jakelj Jan., Jamar Jan., Kaltnekar M., Klančnik Ant., Klančnik Boštjan, Klančnik Greg., Klančnik Janez, Klinar Jan., Kosmač Jan., Kosmač Jern., Kosmač Mart., Lakota J., Lakota Miha, Lotrič Jan., Luks Klem., Mrak Janez, Peterman Jan., Pezdimik Al., Pezdirnik T., Pogačnik Fr., Potočnik Frane, Rabič Greg., Babič Jan., Skumave Fr., Skumavc Jan., Smolej Gašp., Šetina Jože, Zima Fr., Zima Jan,, Zupan Tom., možje; Ažman Alojz, Čufer Nikolaj, Guzelj Jakob, Janša Jan., Kocijančič Prane, Kosmač Ant., Kosmač Jože, Košir Ant., Lah Fr., Lah Miha, Lengar Ant., Lešnik Jan., Pleš Lovro, Prezelj Bošt., Babič Fr., Babič M., Babič Pet., Skumave Fr., Šetina Mat., Urbas Mart., fantje; Ancelj Ana, Ancelj Beza, Brenee Ana, Dolžan Ana, Dolžan Mina, Janša Špela, Kosmač Lenka, Košir Ana, Košir Beza, Kotnik Aia, Kovač Ana, Lakota Lenka, Lavtižar M., Legat Neža, Lengar Mina, Mežnar Mina, Peterman Jera, Peternel Mina, Peternel Beza, Peternel B., Pezdirnik Neža, Pintar Mina, Pristov Neža, Babič Katra, Babič Mina, Babič B., Skumavc Ana, Skumavc Mina, Sluga Neža, Zima Cila, Zima Lenka, žene; Ancelj Polona, Dolžan Cila, Furmaelier Karol., Janša Mina, Jeklič Mina, Kocijančič Lenka, Kovač M., Lah M., Lavtižar Špela, Legat Ana, Mertelj L., Mertelj Mina, Mežnar Beza, Orehovnik Beza, Polda Lenka, Pristov Liza, Pšenica Mina, Bekar Lenka, Skumavc Jera, Skumavc Jera, Skumavc Mina, Skumavc Boz., Šetina U., Vilman Mina, Zima Cila, Zima Mina, Žagar Aua, Žagar Mar., dekleta; Mlinarjeva hiša, Skumavčeva hiša, Ljudska šola, Peternel Mina, Janša Beza. (P. Dovje.) 124 Kranjska Gora. Artelj BI., župnik; Cudrman Iv., kaplan; Pečar Jož., duh. v p.; Vavpotič Marija, e. k. davkar. sopr.; Ana pl. Födransperg, c. k. davk. kontr. sopr.; Dominik Iv., c. k. okr. zdrav.; Pušavec Ivan, e. k. vod. zem. knjig; Budinek Franc, župan; Ljudska šola, Cuznar M., Noč Mina, Pintar Lenka, Pečar Jan.; Abram Marija, Alijančič Alojzija, Arih Jan., Arih Mat., Arih Lovr., Ažman Fr.. Benet Jan., Benet Marija Ana, Blenkuš Helena, Blenkuš Jožef, Blenkuš Andrej, Braneč Marija, Braneč Neža, Benet Ter., Brce Marija, Cuznar Jera, Cuznar Mar., Cuznar Simon, Cefarin Urša, Čimžar Fortun., Dolžan Lucija, Dimnik Marija, Dimnik Marjeta, Dimnik Neža, Frane Marija, Gregorij Jož., Gregorij Jernej, Grilec Marija Ana, Habijan Mar., Habijan Urša, Havptman Neža, Hlebanja Mar., Hlebanja Marija Ana, Hribar Marija, Hrovat Neža, Hrovat Neža, Jakelj Jan., Jakelj Jan., Jakelj Mar., Jakelj Magdal., Jakelj Neža, Kajžar Hel., Kavalar Uršula, Kerštan Uršula, Kos Franca, Košir Franca, Košir Jan., Košir Lovr., Košir Marija, Košir Marija Ana, Košir Neža, Kramar J., Lavtižar Frane, Lavtižar Jera, Lavtižar Neža, Lavtižar Neža, Leban Helena, Leiler Helena, Mahorčič Helena, Makovec M.; Maver Ant., c. k. orož. vodja; Mertelj Greg., Mertelj Jan., Mertelj Marija, Mertel Urša, Mežik Jan., Mrak Marija, Mrak Marija, Mrak Urša, Oman BI., Pečar J., Pečar Neža, Peršič Marija, Petraš Urša, Pintar Mar., Pintar Marija, Pintar Urša, Podlipnik Mar., Bazingar Marija, Bobič Franca, Bobič Mar., Bobič Mar., Bobič Marija, Bobič Marija, Bogar Fr., Bogar Jan., Bogar Jož., Bogar Kat., Bok U., Slavec Ant., Smolej Mar., Sefman Neža, Schlesinger Marija, Štrjon Jož., Tarman Mar., Tarman Franc, Uderman Mar., Uderman Neža, Weber Miha, Weber Neža, Weber U., Žavpah Urša, Žerjav Marija, Košir Mar., Črne Marija, Blenkuš P., Brezdomovmec, Peternel J. (P. Kranjska Gora.) 121 Rateče. Polaj Vinc., župnik; Reckberger L., Slešic Jože, Petrie Marko, Mlinar Jan., Kunstelj J., Erlah Jan., Kirchmajer Krist., gospodarji; KompošU., Kajžar Mina, Makovic Mina, Kavalar Jera, Hribar M., Podlipnik Mina, Mežik Neža, Lavtižar Mina, Kerstajn Helena, Brane Mina, Jank Neža, Matjaš M., Cuznar Mina, gospod.; Kopavnik Jan., Božič Jak., Petraš J., Kavalar J., Kopavnik Jak., Kavalar Jože, Kerstajn J., Puei J., Bogar Jože, Veber Jože, Kavalar Jože, Oman And., Kavalar Jan., Erlah Jak., fantje; Petrie Mina, Petrie Magd., Pintbach M., Mertelj Neža, Mertelj M., Božič Mina, Kavalar Mina, Šumi Mina, Kerstajn U., Mežik Urša, dekleta. (P. Kranjska Gora.) 45 Fužine. Ažman S i m., župnik; Bahun Avgust, Benet Sim., Košir Jož., Lavk Ant., Lukan A., Sedmak Mar., Zupančič Fr. (P. Fužine.) 8 Bohinjska Bela. Berlic Iv., župnik; Farna knjižnica, Farna šola, Olifčič Frider., Kelbelj Anton, Gogala Matija, Jamar Ant., Slamnik Nik., Mulej J., Kunstelj Jos., Buija Jan., Kapuz Jan., Zupan Franc, Zvab Josip, Pretnar BI., Stojan Andr., Ravnik Miha, Ravnik Jan., Kapuz Mat., Prime Nik., Jere Jak., Urh Josip, Kunčič Ant., Ropret BI., Kunstelj J., Markelj Jan., Ambrožič Mart., Avsar Karol, Čebelnik Janez, Gogala Blaž, Mužan Valentin, Bernard Janez, Šoklič Blaž, Urh Blaž, Šoklič T., Gogala BI., Pretnar Juri, Potočnik Ivana, Burja Minica, Zupan Ivana, Božič K., Blažin Jera, Bopret Minica, Zupan Neža, Mandele A., Bopret Jer. — Hiše: Blaževa, Komparnjekova, Jam-rova, Mikeljnova, Ledrarjeva, Jurčeva, Rožičeva, Lenč-kova, Kaconova, Šnetova, Urhova, Ropretova, Skmin-ceva, Šimenčeva, Kristanova, Klemucova, Vršanova, Župančičeva, Orevčeva, Bovčeva, Trnarjeva, Jurjev-čeva, Mršnekova, Trpinčeva, Petričeva, Matičkova, Žvegeljnova, Bevčeva, Primožkova, Oblakova, Peko-nova, Ribčeva, Martineževa, Zotljarjeva, Obernikova, Šilarjeva, Jagrova, Breznikarjeva, Slanikova, Hlevar-jeva, Štefanonova, Šilarjeva Kupi j., Goznjekova; Kelbelj Jan., Petrič Len., Avsar Vine. (P. Bled.) 92 Koprivnik. Pajer Ant., farni oskrb.; Bajdrova hiša, Benedik Ivana z dr., Beznik A. z Mino, Beznik Franca, Beznik Mina, Meta in Jera, Beznik Lov. z dr., Blažinova hiša, Blažin Boštjan z dr., Blažin Pavel z dr., Dijak Andr. z dr., Dijak Aleš z dr., Dijak Špela z druž., Dijak Jož., Jeklar Andr. z dr., Jeklar Jera, Jeklar Mina z druž., Katrašnik Balant in Mina, Korošec Mina, Korošec Jan. z dr., Korošec Janez z dr., Korošec Jan., Korošec Mat. z dr., Korošec Jak. z dr., Korošec Urb z dr., Langus J., Ličef Franca, Lukčeva hiša, Mežnarjeva hiša, Markelj Mart, Markelj Marija, Peterman Tom., Podgošerjeva hiša, Sodja Jan. z dr., Sodja Mart., Sušnik Jan z dr., Stergar Hel., Stergar Urban, Škantar Lovr., Štefučeva hiša, Tomaževčeva družina, Torkar Jan. z druž., Torkar Andr., Urhova družina, Zupan Mart., Zalohar Mat., Rabič Al., Zupan Anton z dr., Zupanec Tom. z dr., Zupanee Fr. z dr., Žvan A. z dr. (P. Boh. Bistrica.) 51 Boh. Bistrica. Mesar Jan., župnik; Čekal F., kaplan; Medič Jož., nadučit.; Farna knjižnica, Ljud. šola; Kozlevčar Frane, e. k. orožnik; Arh Jožef, Arh Marija, Beguš Marija, Bizjak Jak., Cerkovnik Andrej, Cvetek Marija, Čop Jern., Čop Pavel, Dobravec Jak. in Janez, Godec Jurij, Goričnik Jožefa, Grobotek M., Iskra Ant., Iskra Ter., Jensko A., Kenda Ant., Kobal Mat., Kogoj Mart., Logar Matija, Logar Pet., Marčič Miha, Marčič Janez, Markizeti Jožefa, Mavrič Peter, Medja Jan., Mencinger Fr., Mencinger Božal., Medja L J p b 1 J Johana, Mencinger Jan., Mencinger Franc, Mencinger Terezija, Mlekuž Marija, Kenda Jan., Preželj Franca, Preželj Jak., Poljakova hiša, Ravnik Jak., Ravnik M., Ravnik Jan., Ravnik Lovro, Repine Lovro, Rozman Jak.; Rauhekar Jož., sr. tajnik; Rozman J., Rozman Marija Rozman Štef., Rozman Jož., Rožič J., Rožič Mat., Rožič Neža, Škočir Neža, Sodja Jož., Sodja J., Sodja Jan., Sušnik J., Sušnik Pet. in Len., Šoklič L., Šobrl Jan., Šoklič Jak., Strgar Ant., Spraha U., Tolar Jern., Wagner Alojz, Zadnik Jera, Zadnik Urša, Žen Jera, Žmitek Meta, Žnidar Jakob, Žnidar M., Žnidar-jeva hiša, Žvab Mat., Žvan Johana, Jensko M., Siljar Marija, Arh Ant., Zupančič Mat., Preželj Mar., Žvan Mar., Rosman Jan. (P. Boh. Bistrica ) 85 Srednjavas. Zamik Mat., župnik; ŽeleznyA., kaplan; Rihteršič Ivan, nadučit.: Šolska knjižnica; Bernotlv., učitelj; Smukavec Joz., Stare J., Rozman Jož., Rozman Janez, Gašperin Jož., Smukavec Janez, Lononar Jak., Kocjanc Jan , Kocjanc Val., LangusJ., Arh Mart., Hribar Jan., Škantar Miki., Urbanec M., Preželj Jan., Urbanec Martin, Sodja Franca, Toman Fr., Stare Jan., Mikelj Andr., Tancar Ana, Zupanec Fr., Sodja Ant., Sodja Jan, Smukavec M., Dobravec Mina, Stare Matija, Cvetek Jan., Žagar Matija, Odar Jak., Gašperin Jan., Smukavec Janez, Hribar Šimen, Stare Jan., Stare Franca, Cesar Micka, Urh Anton, Rozman Urša, Smukavec Micka, Dobravec Jan., Zidar Anca, Pekovec Johana, Cvetek V., Ražen J., Zupanec Jan., Šolar Mina, Sodja Franea, Žmitek Špela, Žvan Mat., Šest Jož., Gašperin Jan., Pekovec Mina, Arh J., Germ Jem., Sodja Jan., Arh Jan., Žmitek J., Smukavec Johana, Dobravec Mina, Germ Fr., Šoklič Fr., Škantar Mina, Hkavec Johana, Eavalar Mic., Cvetek Anica, Preželj Jož., Odar Mina, Sodja Jan., Porenta Polona, Stare Tom., Odar Jan., Preželj Jožef, Sodja Mina, Hribar Mat., MedjaJak., Štros Špela, Zupanec Mart., Cvetek Mat., Stare Jož., Langus Jožef, Stare Franca, Cvetek Prim., Cesar Jak., Odar Mina, Men-zinger Jan., Žvan Anca, Kovačič Anton, Čuden Štef., Šest Polona, Žvan Jan., Odar Polona, Oblak Franca, Zupanec Mat., Arh Mina, Pekovec Peter, Štros Franc, Logar Pet., Hodnik BI., Preželj Jan., Boltar M., Zupanec Jan., Zima Jurij. (P. Boh. Bistrica.) 107 Število družnikov: 34 dosmrt. 1824 letnih. 12. Dekanija Eibnica. Dekan, poverjenik Povše Mart., dekan v Ribnici. Ribnica. Povše Mart., dekan; Zakrajšek Fr., Fik Fr., kaplana; Skubie Jož., duh. v p.; Lokar Fr., sodn. dnevnik; Kocuvan Mat., okr. kane.; Orožen E., c. k. notar; Boben Iv., okr. zdravnik; Fleš Jos., sod. sluga v p.; Tomšič Štef., nadučit.; Raktelj J., umir. nadučit.; Strle Fr., dacar; Carli Jan., organ.; Klun Jos., Loger Frid., Rus Ivan, trgovci; Sehmalz Matej, vrvar; Skrabee M., obč. tajn.; Podboj Fr., Lavrič Jos., Češarek Fr., Burgar M., Lesar J., Pelee J., Knol J., Bregar Jan., Petek Nik., Zadnik Jos., Burgar Franc, Drčar Fr., Okorn Ign., pos.; Košir Fr., c. k. knjigovodja; Petek Jan., Lovšin Mat., Krsnič Anton, Lesar Jurij, Lesar Ant., Zobec Jan., Prelesnik Ant., Bolha Jan., Tkavec Tom., Tanko Jan., Tkavec Jan., Jecelj Pet., Tkavec Val., Grebenec Jan., Škrabec Jan., Ilec Fr., Zajic Fr., Pucelj Franc, Ilec Jan., Oražem And., Nosan Mat., Lovšin Ant., Mate Jan., Ambrožič Ber., Lovšin Fort., Šega Jan., Pogorelee Ant., Arko Alojz, Dejak Jan., Dejak Jan., Sehmalz Nace, Češarek Jože, Obrstar Matej, Honigman And., Pucelj Bera., Marolt a n s k a. 117 Jan., Ilec Jan., Perušek Ant., Klun Jož., Ilec Franc, Petek Ant., Sadnik Jan., Pucelj Val., Dejak Fr., Turk Jan., Rigler Mat., Sehmalz Mat., Obrstar Andr., An-doljšek Jan.,_Pucelj Ant., Prijatel Jan., Čampa Jož., Klun Miha, šega Ant., Levstek Jože, posestniki; Šola Poljanska; Andoljšek Fr., Šilec Jak., Andoljšek Ant., Peterim Jan.. Rigler Jan., Lunder Jož., Andoljšek Fr., Novak Jan., Škrajnar Jan,, Novak Št., Čampa Janez, Klun Silv., Pintar Fr., Lesar Jan., Čampa Fr., Šilec Ant., Cvar Fort., Malner Jan., Turk Ant., Abrožič J., Ambrožič Jan., Kos Ant., Lovšin Fr., Kozina Fort., Lesar Jak., Lesar Fr., Trdan Jan., Ambrožič J., Rus Jan., Lesar Ant., Grebenec Jan., Zidar Jan., Vesel J., Lesar Jan., Ožbalt Jan., Obrstar Jož., Rus J., Bartol Jan., Klun Jan., Klun Jan., Klun Tom., Klun Andr., Arko Fr., Klun Fr., Zobec Ant., Pakiž Fr., Arko J., Zobec Fr., Gornik Jan., Zobec Janez, Mihelič Jožef, Košir Jož., posestniki; Rus Fr., Novak Alojz, Burgar Lud., Frie Fr., Mate Jak., Blatnik Fr., Bojic Janez, Lovšin Jan., Petek Fr., Virant Jan., Levstek Janez, Rigler And, Kožar Jan., Pakiž Anton, Oražem Franc, Malešič Mat., Nosan Miha, fantje; Dejak J., Malešič Fr., pos.; Skušek Marija, sopr. c. k. davk.; Arko M., Pelee Marjeta, Peček Marija, Klun Ivana, Podboj A., Pakiž Angela, Peterlin Franca, Prijatel Franca, Pust Marija, Podboj Ana, Mrhar Magdalena, Lovšin Marj., Bartol Johana, Križman Kordula, Andoljšek N., Petek Ana, Arko Marjeta, Dejak Marijana, Zaduljnik Marij., Cvar Marija, Lesar Marijana, Starec Marij., Sehmalz Liza, Pucelj Franca, Lovšin Marija, Kozina N., Šilec Katra, Lovšin Marija, Lovšin Franca, Levstik Johana, žene; Blahna Marija, učiteljica; Čamernik Mar., Ča-mernik Liza, Naglič Ira, Novak Franea, Klun Franca, Lovšin Angela, Adamič Marija, Mrše Marij., Lovšin Franca, Pakiž Marjeta, Pirnat Franca, Lovšin Marija. (P. Ribnica.) 203 Dolenjavas. Jaklič Jož., župnik; Ozimek A., nadučit.; Flesch Pavla, učit.; Merhar Ign., posestnik in župan; Merhar Josip, trg.; Boječ Marija, trgovc. vdova; Komar Jan., GrajnarJan., cerk. ključ.; Hribar Jan., trg. z lesom; Kromar Jan , Merhar Fr., Levstik Fr., Kromar Fr., Merhar Fr., Kromar Ant., Oražem Fr., Oražem Marko, Pahulje Greg., Klun J., Merhar Rud., Wiederwohl Mart., Boječ Frane, Dejak Anton, Češarek Ant., Češarek Jakob, Honigman Janez, Vesel Ant., Pahulje Ant., Zobec Franc, Gorše Ant., Lovšin Anton, Kromar Fr., Terdan Mart., Terdan Fr., Beligoj Fr., Gorše Miha, Bolha Blaž, Tanko Ignacij z ženo, posestniki; Klun Ant., trg.; Pavzer Neža, e. k. pošt.; Arko Fr., krojač; Mihelič Fr., čevlj.; Honigmann A., cerkv.; Omerza Marija, Klun Marijana, Merhar M., Tekavec Marija, Merhar Terez., Klun Helena, Hren Marija, Merhar Neža, Zobec Franca, Šobar M., Kozina Franca, pos. žene; Merhar Jan., Gorše Pet., mladen.; Klun Marija,, Ratejec Marija, Vesel Mar., Merhar N., Boječ Mar., Nosan Mar., Zobec Mar., dekl.; Hren M., pos. žena; Bojic Cena. (P. Dolenjavas.) 65 Struge. Prijatelj Mat., župnik; PetričMat., učitelj; Farna šola; Oražem Ant., župan; Zalokar D., trg., Babič Jož.. Hočevar And., Pugelj Nace, Gregorč Jož., Rus Jan., Šporar Jož., Meglen Jan., Meglen Fr., Mesojedec Mat., Mesojedec Avg., Nose Jan., Nose A., Križman Jan., Križman Jan., Samee Jan., Kaplan J., Pugelj Jan., Meglen Jan., Nose M., Škulj J., možje; Pugelj Jan., Pugelj Jož., Pugelj Fr., Hočevar Franc, Pogorele Jernej, Klun Jan., Meglan Jož., Rus Jožef, Koman Jan., Nose Jož., Koman Jož., Grebene Jožef, Strekalj Jan., Rus Jož., fantje; Francelj Lucija, Nose 118 L J tt b i j Franca, Kralj Ivana, Božič Ivana, ZupančičU., dekl.; Pele Urša, Meglen Neža, Mesojedec Franca, Turk R., Rus Mica, Ferkul Franca, žene. (P. Ribnica na Kranjskem.) 50 Lašiče. Gerjolj Lovr., župnik; Pešec Frane, kaplan; Šuflaj Dan., okraj, sodnik; Škofic Jož., sodn. adjunkt; Dereani Dom., davč. kontr.; Lintner Robert, davč. adjunkt; Omersy Leop., kancelist; Pavčič Jože, nadučiteij; Podboj Štef., župan lužarski; Hartman J., Justin Iv., trg.; Sušnik Fr., sodn. sluga; Adamič Fr. z dr., Adamič Fr., Adamič Jan., Adamič J., Andoljšek Ant. z ženo, Bavdek Mart., Brodnik Jan. z ženo, Debeljak Anton z ženo, Debeljak Ant., Debeljak Janez, Debeljak Jan., Dolšak Fr., Dolšina J. z dr., Drobnič Ant., Drobnič Jern. z ženo, Drobnič Mart., Grebenec Miha z druž.; Glavan Fr., živinozdravnik; Grebenec Šim. z dr., Gruden Fr., Gruden Jan. z ženo, Gruden Jože (Volaški), Gruden Jože (Retenjski), Hočevar Fr. (Kropenčan), Hočevar Fr. z dr., Hočevar J. (Lenčkov), Hočevar Jan. (Dvorski), Hočevar Jern., Hočevar Jože (Maloslevski), Hočevar Jože (Podloški), Hudovernik B., Indihar Fr., Ivanec Ant., Ivanec Fr. z dr., Ivanec Fr., Ivanec Fr. (Retenjski), Ivanec Mat., Jaklič L. z ženo; Jelenec Mat., mlinar; Jontez Fr., podobar; KavšekJ., kovač; Klavs Ant., Kozina Nace, Krašovec Jan., Kra-šovec Jan., Levstek Fr. (Stopar), Levstek J. (Stopar), Lužar Jan., Marolt Anton (Retenjski), Marolt Anton, Mramor Fr., Novak Fr., Novak Jože, Peček J., Petrič Ant. z ženo, Petrič Štefan, Perjatel Franc, Perjatel Mat. z dr., Perjatel Mat. (Močilar), Perjatel Štefan, Petrič Fr., Podlogar Jože, Praznik Fr. z dr., Praznik Jan. z dr., Praznik Jernej, Pucelj Ant., Purkart Jože, Rigler Anton, Rigler Fr., Serpan Jakob, Skulj Janez (Brankovski), Skulj Janez (Griški), Skulj Jože (Ada-movski), Skulj Štef., Somrak Ant. z ženo, Starec Fr., Šajn Urban z dr., Škerlj Jan., Tomšič Anton, Tomšič Fr., Tomšič Jan., Turek Fr., Turek Mat., Virant J., Zabukovee Jan., Zadnik Ant., Zadnik Jan., Zakrajšek Ant., Zakrajšek Jan. z dr., Zakrajšek Mat., Zakrajšek Štef., Žlindra Mat., Žnidaršič Mat., Žužek Ant. (Retenjski), Žužek Franc (Sroboški), Žužek Janez z ženo, Žužek Matevž (Kožarjev), Žužek Št. z dr. — Fantje: Brodnik Jan., Hočevar Ant., Hočevar Jan., Ivanec J., Jakič Fr., Klančar Cene, Lunder Ant., Lunder Ant., Lužar Fr.; Maloverh Jurij, org.; Ogrinec J., Pucelj Jan., Šega Jože, Perovšek Jan.; Turek Jurij, financ.; Zabukovee Fr. z bratom. — Gospodinje: Gederer M., Globočnik Ana, Grebenec Tereza, Gruden M., Ivanec Mica, Ivanec Mica, Kastelec Ivana, Krese M., Lunder Neža z otroci, Malovič Mica z dr., Marolt M. z dr., Peček Neža z druž., Peternel Urša, Perjatel Franca, Simonič Ana, Skulj Franca, Skerlj Mica, Somrak U. z otroci, Zabukovee Mica z dr., Zakrajšek Mica, Zupančič Franja, Žužek Ivana, Skulj Mica z otroci. — Dekleta: Adamič Ivanka, Adamič Micka, Brodnik R., Gerjolj Ivanka, Gruden Anka, Jakič Neža, Ivanec M., Levstek Franca, Levstek Mica (Griška), Šuln Mica, Škerlj Katra, Zakrajšek Marjeta; Levstek Ant., Košir Ant., Jakopič Ant., Rupar Fr., Žužek Jan., Hočevar Mat. (Lenčkov), Zakrajšek Mica, Hočevar Jož., Žužek Marijana, Šipelj Fr. z dr.; Zalokar L., okr. zdravnik; Somrak Jan., Neimenovani. (P. Lašiče.) 174 Dobrepolje. čuk Julij, administ. in špirit.; Pfajfar Ant., kaplan; Hudovernik Matija, nadučiteij; PeterlinMici, učit.; Šolska knjižnica; Berdavs Frane, c. k. poštar; Žnidaršič Fr., Steh Jož., Samec Jožef z dr., župani; Grandovec Jan., Adamič Fr., Adamič J. z dr., Adamič Jan. z dr. P., Ahačevčič Franca, Babič a ;u t fc Ant., Bambič Jan. z dr., Babič Jože, Bambič Neža, Berdavs Jožefa, Bambič Marija s sestro, Boštijančič Franca, Dobida Ana, Dren Franca, Dernuljee Janez, Erčulj Fr., Erčulj Jan., Fraiicelj Ant., Grm J. z dr., Grm Ant., Grm Ant. z dr. M., Grm Franca z druž., Gašnik Jože, Glač Roža, Glač Jan. z dr., Hočevar I., Hren Marija z dr., Hren Franc, Hren Jan., Hrovat R., Hrovat Marija, Hudovernik Helena, Ivanec Polona z dr., Ivanec Fr. z mat., Jereb Ana, Jereb M., Kastelic Marjeta, Kovačič Ant. z dr.; Klavs Jan., obč. sluga; Kline Mat., Kline Jan. C., Kralj Jan. z dr., Levstek And. z dr., Lebar Jera, Marolt Mar., Marolt Jern. z ženo, Mavsar Marija z dr.. Mesojedec Anton z druž., Miklavčič Katra, Mustar Fr., Miklič A. z dr., Novak Ant. V., Novak Ant., Novak Marija z dr., Nučič J., Nučič Ant., Pakiž Jak., Pajk Jože z dr., Pečnik R., Pavlin Fr. z druž., Ponikvar Jan., Pire J., Prijatelj Jože z dr., Pugel Ant., Remar Lovr. z ženo, Rus J. z dr., Sevšek Jera z dr., Strah Marijana z dr., Strnad Ant., Somrak Jan. z dr., Strnad Jan., Starec Marija z dr., Štih Fr. z dr., Štupnik Jan., Štupnik Marija z mat., Šporar Marija s sestrami, Šuštar Fr., Tavželj Marija, Tisel Ant., Tisel Mat. z dr., Tomšič Matija z ženo, Tomšič Franca z mat., Vidmar Janez z druž., Vodičar Fr. z dr., Zabukovee Jan., Zakrajšek Franc, Zakrajšek Urša z dr., Zakrajšek Reza z druž., Zevnik Jože, Zrnee Jan. z dr., Zupančič Marija, Žganjar J., Žnidaršič Jan. z druž., Žnidaršič Fr., Žnidaršič Ant., Žnidaršič Andr. z dr., Žnidaršič Marjeta z dr., Žnidaršič Jan. z dr., Žnidaršič Ant., Žnidaršič Marija z dr., Žužek Fr., Hočevar Jan., Fink Jož. z dr. (P. Videm pri Lašičah.) 113 Sv. Gregor. Brence Janez, župnik (2 izt.); Jaklič Fr., župan; Šola; Oblak Mat., Adamič Jakob, Marolt Ant., Levstek Fr., Žužek Ant., Prijatelj Jan., Doljšak Jan., Oblak Fr., odbor.; Adamič Jož., Gorup Jan. z dr., Virant And., Adamič Jože, Prijatelj Mar., Virant Franca, Drobnič Mat., Zadnik Janez, Levstek Jan., Marolt Jan. z dr., Pirnat Ant. z dr., Zidar J., Malnar And., ModecAnt., Grebenec Jan. z dr., Petrič Jak., Petrič Jože, Rigler Jan., Rigler Marij., Adamič Marija, Petrič Marjeta, Adamič Jože, Pirnat Anton, Levstek Jernej, Levstek Fr., Modec Greg., Adamič A., Oblak Franca, Perovšek Fr., Pozelnik Frane, Marolt Marijana, Grebenec Jera, Mestek Franc, Petrič Jan., Marolt Jan. z dr., Levstek Štef., Petrič Jan., Marolt Jan., Perovšek Jan., Malnar Ant. z dr., Debeljak M. z dr., Brence Marija, Drobnič Jan., Petrič Jan., Cvar Fr., Škulj Karol, Turk Fr., Levstek Anton, Marolt Fr., Ogrinec Jože, Ogrinec Marija z dekl., Rigler J., Ogrinec Fr. z dr. (P. Sodražiea.) 64 Gora. Janež Dom., ekspozit (4 izt.); Knavs Drag., župan; Vesel Jan., mizar; Levstek Fr., Vesel Mat., Čampa Prim., Košmrl Jurij, Gornik Vine., Krže Ant., Samsa Ant., Arko Franca, Samsa Neža, Mihelič Jedert. — Fantje: Belaj štef., Lavrič Anton, Levstek Pet., Gornik Jan., Čampa Val., Lavrič Frane, Turek Jož., Štupiea Karol, Knavs Mat., Zbačnik J., Gornik Ant., Samsa Mat., Knavs Jan. — Dekleta: Krže M., Krže Franca, Gornik Marjeta, Gornik Barba, Virant Marjeta, Krže Elizab. — Učenci: Debeljak Jož., Krže Fr., Zakrajšček Jan., Čampa Rud. — Učenka: Arko Magdalena. (P. Sodražiea.) 40 Sodražiea. V oglar J o s., župnik; Pehani Al., kaplan; Klinar Karol, eksp.; Mandelc Ivan, nadučit.; Cimerman Jože, org.; Fajdigova hiša, Lenckova hiša, Pakizeva hiša, Pikčeva hiša, Bartol Ant., Gačnik J., Pintar Ant., Gruden Mat., Pogorele J., Tanko And., Gornik Jan., Skul Matija, Lušin Franc, Petrič Blaž, Perjatel Fr., Žlindra Sim., Vesel Jože, Belaj Martin, Arko Jern., Čampa Sim., Lavrenčič Jak , SterbenkA., Stupica Marko z druž., Mihelič Bolte, Čampa Matija, Ovar Jan., Gregorič Jan., Arko Fr., Gornik Fr., Ko-vačič L., Pucelj Leop., Lesar Fr., Pintar Greg., Oblak Mat., Belaj Prim,, Pogorele Valentin, Vesel S., Pucelj Marija, Šega Rozal., Mihelič Neža, Drobnič J., Žagar Jan., Perjatel Jak. z dr., Öampa Jožef, Pakiž Jak. z druž., Všenica Jan., Drobnič Juri, Kovačič Jan., Pire Greg., Verbič Pavlina, Oražem Jože, Adamič Gregor, Pakiž Fr., Močnikova hiša, Levstek Ign., Mikolič L., Gornik Marjeta, Zaje Karol., Arko Mar., Kozina Jože, Perjatel Eg., Bernot, Mar., Milavec Janez, Kerže Fr., Perjatel Fr., Lušin Mar., Košmerl Jan., Stupica Mar., Ažman Ciril, Petrič Mar., Stare M., Oberstar Andr., Lušin Ana, Mihelič Fr., Debeljak Jan., Samsa Janez, Janež Jože, Marši č Franc, Oražem Aleš, Čampa Mar., Terhljen Ana, Arko Fr., Hočevar Ljud., Kerže Alojz, Puželj Igu., Gregorič Št., Pire And., Vesel Marija (P. Sodražica.) 93 Loški Potok. More A nt., administr.; Farna knjižnica; Cvar Andr., učit.; Šola v Loškem Potoku; Kordiš Jak., župan; Gregorič Jan., Bambič J., Knavs J,, Košmerl Ant., Košmerl Jož., Knavs Mat., Lavrič Jan., Vesel Juri, Bartol Jan., Bartol And., Bambič J., Bartol J., Bambič J., Benčina J., Benčina A., Bartol J., Bartol Luka, Bartol Jan., Car Ant., Debeljak Fr., Debeljak Jan., Debeljak Gregor, Debeljak Jan., Gregorič Jan., gospod.; Gregorič Fr., fant; Kavčič Jan., Knavs Fr., Knavs Jan., Knavs Fr., Knavs Jož., Knavs Matija, Kordiš Mart., Kordiš Ant.. Košir Jan., Kovač Fr., Košmerl Luka, Košmerl Juri, Košmerl Jan., Koy Franc, Kerže Jan., Lavrič Jak., Lavrič Janez, Lavrič Franc, Lavrič Fr., Lavrič Matija, Levstek J., Levstek Matija, Levstek Jak., Lušin Dom., Mohär Jan., Mobar Jern., Mikulič Fr., Mikulič A., Mikulič Mat., Mikulič And., Mikulič Jan., Modee Jan., Mikulič Jak., Roječ Miha, Šega Jož., Rus Jan., Türk Janez. Vesel Ignac, Zbačnik J., Türk Janez, Roječ Franc, Zbačnik Andr., Vesel Jož., Rus Jan., posestn.; Bartol J., Bartol Jern., Benčina Jan., Mohar Alojz, Košir Fr., Kordiš Alojz, Košir Ant., Mikulič J., Rus Ant., Türk Jan.. Lavrič Jož., fantje; Bartol Johana, Kordiš Anton., Košmerl Anton., Lunaček Anton., Lavrič Franca, Mohar Ana, Pavlin Mar., Rus Neža, žene; Benčina Mar., Benčina Johana, Kordiš Franca, Mihelič M., Ruparčič Anton., Ruparčič Franca, Ruparčič Jožefa dekleta. (P. Travnik.) 100 Draga. Kadunec Fr., administ.; AndoljšekB., učit.; Draška šola; Türk P., župan; Türk V., Türk BI., Türk A., Türk J., Kordiš J., Miklič J., Mihelič Jak., Modic P., Poje Jurij, Cimprič J., Vesel Frane, Žagar Jak., možje; Pibernik Al., uradn.; Mihelič M., kovač; Žagar Jan., mežnar; Košmerl Jož., Lang Št., OsvaJd Ant., Osvald Fr., možje; MiheličBarb., Kalčič Matilda, Vesel Franca, Bukovec Franca, žene; Malnar Kati, Muhič Marija, Mihelič Jera, Mihelič H., žene; Dežman Reza, Ješelnik Ana, Rems Mici, dekleta. (P. Draga.) 34 Škocijan. Kosec Jern., župnik; Cerar Ivan, učit.; Šola v Škocijanu; Zalokar Srečko, organ.; An-doljšek Andr., Andoljšek Ant., Borštnik Fr., Grebene Jan. (Gradeški), Grebene Janez (Raški), Gregorič Fr., Gruden Št. z druž., Jakič Jan., Jaklič Franc, Intihar Al., Kaplan Ant., Klančar Ant. z druž., Koprivec J., Mencin Jož. st. z ženo, Menein Jož. ml. z dr., Mostar J., Mostar Jož., Jančar Jož., Novak Jož., Pajek Jak, z dr., Pečnik Fr.; Peterlin Franc, trg.; Petrič Jož., Podlogar Jan. z dr., Podlogar Jož., Ponikvar And. z ženo, Ponikvar Jan., Pritekelj Ant. z druž., Pritekelj Franc z druž., Pritekelj Jož. z druž., Purkart Matija, Snoj Fr. z dr., Sever Jan. z dr., Rupar Jakob z dr., Starec Jakob z ženo, Starec Pet., Sterle Anton z dr., Šmuc Al., Šmuc Jak. z ženo, Stritar Fr.; Štrukelj J., Tekavec Jož., Tomažin Fr,, Usenik Jož., Virant Jan., Zabukovec Jož. (Gradeški), Zabukovec Jožef, Zdravje Jož., z družinami; Zelnik Fr. s sin., Zernic Jan. z dr., gospodarji; Jakič Fr., Brezovar Franc, Malovec Jan., Podržaj Al., Puh Fr., Šmuc J., Štrukelj Jan. s star., Zdravje Jern., fantje; Adamič Marija z dr., Hočevar Neža z druž., Hribar Marijana z druž., Jakše Marj. z dr., Kraljič Mar. z otroci, Lunder Marij., Menein Ivana z dr., Mostar Ivana, Nučič Mar. z dr., Perhaj Mar. z otroci, Podlogar Ter., Ponikvar Mar. z druž., Starec Mar. (12), Starec Mar. (14), Sever Ivana z dr., Štrukelj Hel. z druž., Virant Marija z dr., Zabukovec Neža, gospodinje; Toni Mar., Bavdek U., Gruden M., Jamnik M., Lunder Mar., Kraševic Fr., Tavželj Mar., dekleta. (P. Lašiče.) 87 Turjak. Gruden Jak., župnik vpokoji; Farna knjižnica, Ahec Jož.; Ažman Fr., kov.; Hočevar Ant., gost.; Godič Fr., čevljar; Kožar Jan., gostil.; Ščurek Jernej; Usnik Mart., grajski logar; Žužek Jož., Zelnik And. s hčerjo; Možek Jak., fant; Jeršin Franč. z dr., Kočevar Ana, pos. (P. Lašiče.) 14 Rob. Lavtižar Miha, župnik (3 izt.); Koller Fr., učit.; Gradišar Fr., Klančar R., Dolšak Franica, Zg»nec Anton, Usenik Franc, Zagoree Meta, Klančar Jera, Tekalee Jernej, Peterlin J. (Dolšak), Turk Lov., Zgonec Štef., Peček Franea, Zakrajšek Meta, Intihar And., Peterlin Mica, Bregar And., Peček N., Cimperman Neža, Strle J., Peterlin Fr., Cimperman Janez (Selo), Hiti Jan., Petrlin Ant., Bregar Mar., Gradišar Fr., Štrle Jan., Tomažin Jan., Zakrajšek Mat., Cimperman J., Purkart Jan., Vdovič Al., Pupar A., Jakše Miha, Širaj Jan., Gradišar Ant., Bavdek Ant., Zgonec Mar., Cimperman Janez (Naredje 6), Krampelj Jož., Bavdek Jož., Peterlin Jan. (Rob), Škulj Ant., Korošec Jož., Ivanec Jož., Bavdek Mart., Vdovič Miha, Smuc Jan., Jakše Urša, Peterlin Mat., Jamnik Jož., Gruden Anton, Klančar Mar. z mož. (P, Lašiče.) 56 Število družnikov; 10 dosmrt. 1083 letnih. 13. Dekanija Rudolfovo. Dekanijski poverjenik: Zavodnik Feliks, vikar v Rudolfovem. Rudolfovo. Urh Peter, prošt; Vovk Jan., Frank Rih, Hočevar Jož., kanoniki; Zavodnik Fel., vikar; P. Florentin Hrovat, gvard.; P. Inoc. Koprivec, vikar; P. Ladislav Hrovat, c. k. prof.; P. Ehrenfried Zupet, kat.; P. Efrem Turk, P. Vilj. Vindišar, P. Otokar Aleš, P. Gothard Podgoršek, učit.; Fr. Nepom. Dermota, Fr. Tob. Kovačič, Fr. Sanktes Pelzel, Fr. Rih. Kunst, Brulc Mat., Kastreve Fr., Detela Ant., Knjižnica III. reda v Budolfovem, Samost. knjižnica, Gimnaz. knjižnica, Okr. učitelj, knjižnica, Knjižnica deške ljud. šole, Vi-norejska in sadj. šola na Grmu, Čitalnica v Rudolfovem, Katol. družba rok. pomočn.; Logar Jan., c. k. nadsvetnik; dr. Vojska And., c. k. dež. sodn. svet.; Škerlj Ivan, c. k. drž. pravd, nam.; Poljanec Janko, Terdina Iv., dr. Marinko Jož., Fajdiga I., Suhač M., c k. prof.; Skale Otmar, c. k. živinozdrav.; dr. Poček Fr., c. k. avsk.; Hladnik Ign., pevovodja; Perko Fr., mest. župan; Krajec Janez, lllowsky Lud., Brunner m___________________ L j u b i j Maks, Pavzar Ad., Jare Aut., Vertačič A., Surz Jan., Seidl Pr., Hočevar Ant., Kalčič Karol, Umek Vino., Kastelic Fr., Gregore Juri, Virant Ant., Durini Vikt., Avsenik Mat., Košiček Jož., Suharda Jan., Kune K., Šoklič Jožef, Štukelj Fr., Osolnik Jožef, Andrejčič P., Mirtič Iv., Picelj Fr., Cimperman Jak., Zega Miha, Zorko Jan., Dianič Jurij, Mramor Fr., Recelj Janez, Štefanovič Dimi t., Potofar Franjo, Zobec Jan., Čolnar Jož., mestjani; Andres Jož., Avsec Ant., Bek Franjo, gimnaz.; Kokalj Ant., Korbar Fr., Mežnaršič Fr., Kos Jož., rok. pom.; pl. Fichtenau Anton., Gestrin Ivana, Rohrman Mar., Smolik Franca, Rois Ter., Babnik Mar., Verbič Mar., Božič Ana, Tirlik Joz., Mogolič Pavlina, Mramor Julija, Kastelic Joz., Rozman Joz., Barborič Pavlina, Klun Ivana, Kos Marija, Saje Ant., Dolinšek Marg., gospe; Pec Viljemina, Rosina Hedv., učitelj.; Poznik Melanija, Pollack Franca, Ažman Ang., Bobič Fr., Frankovič Marija, Slanec Martina, Mohar Mici, Rosina Mar., Medved Jožefa, Kokalj Franca, Mežnaršič Marija, Fišer Ivana, Darovec Jozefina, Preatoni Reg., Einspieler Štefan., Knoblehar Marija, Prelesnik Fani, 1'lemelj Ivana, Rosenberger Alojz., Kolenc Mar., Graj-land Antonija, Arh Julija, gospice; Kos Neža, Ferlic Marija, Dobrdruk Marija, Türk Alojzija, Muren Mar., Türk Neža, Kos M., Novak Urša, Lesjak Jerica, Novak Mar., Juvan Urša, Redek Ter., posest.; Šafer Krist, Klemenčič Mar., Šmalc Mar., Vidrih Mar., Judež M., Cesar Marija, Pajer Mar., Šurla Jožefa, Šterbenk Mar., Šenica Ter., Mesojednik Mar., Smrekar Neža, Peletič Marj., Maček Jul., Jakše Mar., Kavšek Mar., dekleta; Dopler Al., c. k. kane.; Kastelic Franc, Kindl Vene., Debevec Mar. (P. Rudolfovo.) 156 Stopiče. Porenta Jak., župnik; Zaverl Val., učit.; Šolska knjižnica; Penea J., župan; Fik Mart. z ženo, Brulec J., Mavsar Jožef, Brudar Franc z ženo, Barborič Jan., Gazvoda Pr., Udovč Jan., Kastelic Fr., Saksida Miha, Jeriček Jož., Jeriček Jož. (15), Cimr-mančič Mat., Novak Jak., Kožar Fr., Kovačič Anton, Škufca Fr., Klemenčič J., Ovniček Ant., Bohte Ant., Radež Franc, Türk Ant., Vidmar A., Türk Fr., Jeralič Mat., Bohte Jan., GregoriČ Jak. Murn Flor., Štefančič Jan., Judež C., Bučar Franca, Hauptman Mar., Udovč Mar. (Orehek), Šuštaršič Ana, Udovč M. (Hrušica), Udovč Marija, Golobič Cecil., Bele Terez., Blatnik I., Türk Neža, Kozoglav Alojz, Šinkovec Urša, Štangelj Marija. (P. Budolfovo.) 46 Šmarjeta. Kerčon Ant., župnik; Žvan Fr., kaplan; Šola, Volčič Ant., Zore Jan.; Gebauer Vilj., naduč.; Rauscher pl. Starnberg Ana, učit.; Vajs Ant.; cerk. ključ.; Pergar Jož., pošt.; Cudovan Mar., Lindič Jera, Bučar Mart., Kos Tom., Oberč Jurij, Medija J., Kaljčič T., Barborič M., Peljko J., Peljko A., Mogolič Mar., Lužar Fr., Kaliger Eliz., Nučič Janez, Potokar Jože, Steržinar Anton., Šutar Marija, Medija Marija, Štimpfl Pavlina, Jerman A., Jankovič Kat., Lindič J., Volko Jan., Eržen Franc, Lužar Jan., Maskon Ignac, Bönen Eliz., Juvančič Jan., Starič Ant., Muhič Jože, Cudovan Terez., Keglovič Ant., Vajs Jožef, Gregorčič Ana, Debevec Neža, Iljaš Mar., Maček Janez, Povšič Apol., Junc Mar., Bregant Mar., Kocijančič J., Gorenc Jan., Šinkovec Jož., Barborič Matilda, Karlovšek M., Šinkovec Jože, Polanc Johana, Krnc Franc, Barborič J., Zalokar J. (P. Šmarjeta pri Klevevžu.) 59 Št. Peter. Borštnar Jož., župnik; Franke J., nadučit.; Ljudska šola, Bojanec Fr., Barborič Jožef, Becele Jož., Bojanec Fr., Gorenec Fr., Gričar Miha, Hrastar Mat., Kiren Jan., Tratnik Fr., Selak Janez, Zgonec Mat,, Ž ura Al., Golob Ant., Šklander Andrej, a n s k a. Jančeva hiša, Junec Fr., Blažič Franc, Medved Jož., Vidmar Jan., Rifelj Mat., Korošec Jern., Žitnik Matija, Gorenec Jan., Rakar Jož., Poljak Franc, Bevec Jožef, Verščaj Fr., Gregorič Fr., Brulec Franc; Rome Neža, posestniea; Longer Franca, Kavšček Urša, Zupančič Marija, Bevec Jožefa, Vidmar Franca, Bučar Franca, Makovic Ana, Arko Johana; gspdč. Huber Barbara, pošt. opravit.; Osolnik Ana, Barbo Neža. (P. Št. Peter pri Rudolfovem.) 44 Valtavas. Korbič Ant., župnik; Šalij Franc, cerkv.; Dular Fr., Zoran Fr., ključ.; Dular Jož. z dr.; Dular Jož., Brdavs Jož., Palčič Jan., Bele J., Hrovat Jož., Hrovat Jan., Darovec J., Benkovič Jern., Zoran Mart., Šiška Jan., Vovk Vine., Vovk J., Janko Ant., Petruna Vinc., Joh Mih., Saje Fr., Anžlovar Fr., Kra-maršič Jož., Hrovat Fr., Mede Jož., Darovec Alojz, pos.; Berkopec Fr., fant; Ljudska šola; Bučar Ana, Zaletel Terez., Novak Ana, Hren Ivana, Drenik Ana, Vintar Ana, Kulovec Marija st., Kulovec Marija ml., Jakše Ana, Smrekar Marija, Medved Marija, Žrjav T., Oklešen Karolina, Hrovat Marija, Plantan Fr., Hudale Jan., Henigman Mar., Molek Jan., Šenica Antonija, Hercog Jan., Princ Alojzija, Darovec Jož., Počervina Fr., Sever Viktor., Tifolt Mar., Flis Mar., Kramaršič Jož. ml. (P. Toplice.) 55 Soteska. Plevanič Iv., župnik; Makovec V., orgl.; Kline Jože, ključ.; Kline Ant., Fifolt A., Vovk Fr., Krneč Fr., Knajtar Jože, Zupančič Flor., Tisovec Fr., Zagorec Flor., Šterbenk J., Bobner Fr., Kemprl Martin, Jare Anton, Hajny Fr., Bradač Jože, Tisovec Jan., Picelj Jan., Červan Jože, Lavrič Jem., Zupančič Jak., Kmet Ant., Poglajen Hel., Erbežnik Ana, Lavrič Urša, Novinec Ant., Sedlar Frane, Gorše Ana, Pečjak Jože, Markovič Urša, Mežnarčič Jernej. (P. Dvor pri Žužemberku.) 32 Podgrad. Zaman And., župnik; Cerkev, Šola, Štamfel Ana, Gazvoda Johana, Lukšič And., Mahorčič Mat., Brudar Mart., Barborič Mat., Može Mart., Kralj And., Kobe Jan., Cimermančič Jan., Cimermančič J., Lenarčič Cecil., Perko Marijana, Begina Franca, Kastelic Jera, Gazvoda Urša, Radovičevič Mica, Kovačič Mica. (P. Rudolfovo.) 21 Poljanice. Š tam car J., župnik; Fink Franc, Zamida J., Barbo Mar., Campa Reza. (P. Toplice.) 5 Mirnapeč. Plem. Wambolt Fr., grajščak; Dovič Jan., župnik; Pfajfar Ivan, kaplan; Uranič BI., org.; Šolska knjižnica; Krivec J., župan; Hude J., Kotnik Jože, trgov.; Progar Pavel, Kos Ant., Berlogar Fr., Opara Jan., Drenik Flor., Jakopin Jož., Makše Ant. z ženo, Kline Fr. z druž., Beeijan Frane, Jare J., Cesar Miha, Bartelj Jože, Dular Matija, Kolenc Feliks, Kumer Jan., Krevs Jože, Kastelic Jan., Smerke Jože, Papež Ant., Gognjavec Mart., Makše Jože, Jare Fr., Jankelj Ant., Rožman Fr., Brezovar Mat., Saje Mart. in Okleščan M., Starič Jože, Kolenc Jan., Božman M., Novak Ant., Kos Fr., Željko Jak., Kolenc Fr., Koleno Jan., Ladiha Mat., Jančič Jan., Cesar Nik., Gognjavec Fr., Gorenc Jože z dr., Kovačič Fr., Gerdenc Franc z dr., Šulen Fr., Jare Jan., Starič Jan., Krevs Jakob z ženo, Kralj Mart., Erjavc Anton, Skubic Martin z ženo, Smerke Jan, Bobnar Fr., Povh Jože, Fabijan Jože, Prijatel Jan., Bambič Jan., Makše Fr., gospod.; Jamnik Ant.; Jenič Ant., logar; Pire Jan., Zupančič Jože, Povše Karol, Škofic Karol, Kolenc Janez, Pust Jože, Božman Fr., Brezovar Fr., Lokar Jan., Rožman Ant., Zupančič Ant., Krevs Jan., Rezelj Alojz, Jare Fr., Saje Jan., fantje; Zupančič Mar., Zupančič Alojz., Jamnik Marija, Krevs Franca, Slak Mar., Jare Mar., L j ub 1 j Muhi« A na, Sitar Marija, Jarc Marija, Bobnar Marj. s sinom Krevs Ana, Kukman Ana, Bobnar U, Kikelj Marija, Špendal Ana, Pugelj Urša, Sebano Fr, Žagar Franca Žagar Marija z dr, Jerič Marija, žene; Skul Neža, Žagar Marija, Galič Kat, Koželj Meta, Lužar Ana, Škorjanc Mar, Zupančič Reza, Gognjavec Mar, Slak Magdal, Šmalc Marija, Barbo Mar, Pire Franca, Rifelj Neža, Parkelj Ana, Progar Ana, Hrastar Joz, Bašelj Mar, Grabnar Marija, Barborič Urša, Makše Ana, Muhič Marija, Papež Marija, Jakelj Joz, Skebe Marija, Kline Franca, Bobnar Marija, Rezelj Katar, Kic Ana, A vb ar Liza, Dragan Marija, Šuštar Mariji, Kolenc Ana, Bobnar Marija, Žagar Jožefa, Jakelj M, Murgelj Marija, Dragan Reza, Galič Reza, Rezelj A, Pate Marija, Kušman Ana, dekleta; Florjančič Franc, Makše Marija, Sukovič Marija, Furman Jože. (P. Mirna Peč.) 145 Smihel. Peterlin Ant, župnik; Poljak Mart, kaplan (2 izt.); Pakiž Marko, duh. v Ameriki; Šuklje Fr, prof, drž. in dež. poslanec; Kastelic Fr, trgov.; Dolenee Rih, vodja na Grmu; Rohrman Vilj, prist. na Grmu; Lapajne Ant, učit. na Grmu; Kalan Fr, vodja ljud. šole; Zoreč Jos, srenjski odb.; Šepee Al, živinozdr.; Wotzaček Ferd, umir. pošt. oflo.; Pfeifer Jurij, c. k. fin. kom.; Lakner Karol, uradnik; Oster-man Fr, priv. uradnik; Oblak Alf, obč taj ; Gvar-dijančič Ivan, opravnik; Knjižnica šolskih sester De N.D., Šolska knjižnica; Bačar Mat, Bartolj Josip, Blažič Ant, Blažič Fr, Bobnar Fr, Bojanec Franc, Bojanec Jan, Brodar Fr.; Brulee J, usnj.; Drganec Mat, Dular Hub, Erlah Jož.; Fišer Al, sodn. sluga; Gačnik Jan, Gašper Jan, Gašper Fr, Gašper Miha; Globelnik Ant.. vrtnar; Golob Ant, Golob J, Gorše Blaž, Gorupič Pet, Grašič Fr.; Hirš Valent, dacar; Hrovat Fr, Hrovat Jož, Hrovat Mat, Hrovat Miha; Jakše Jan, oštir; Javornik Ant, Jenič J, Jerič Jan, Jerman Al, Klevišar Fr, Knafelc Al, Knafelc Avg, Knafele Fr, Knafelc Jož, Knafelc Mih, Konda Jan, Košir Jurij, Krajec Fr.; Kušlan Ant, Kušlan Janez, iiod.; Malenšek Mart, Matko Jož, Meglič Fr, Mrvar ¡V, Mrvar Jože, Može Fr, Miiller Ant, Nagelj Mih, Nečimer Al, Nečimer Fr, Ovsec Jan, Ovsec Jožef, Papež Fr, Pečjak Jož.; Pelko Fr, mizar; Penca Fr, Penca Fr. z Medle Mar, Perše Fr, Petan J, Petrič Jan, Plantan Ant.; Rajec Al, urar; Rogelj Leopold, Rorman Fr, Roženbergar Jož, Smrdu A, Srebrnjak Mih, Staniša Mat, Strajnar Jan. Šetina Fr, Škedelj Jan, Škrajnar Fr, Šmajdek Fr, ŠtineJož, Šušteršič Jan, Šušteršič Fr, Taborski Fr, Učenci II. let. sadj. šole na Grmu, Vidmar Al, Vidmar Fr.; Vindišar J, gost.; Vindišman Janez, Vintar Mat.: Vrtačič Franc, Zagorec Ant, Znanec Jan, Zrimšek Fr, Zupančič J, Žonta Fr. z dr, Andoljšek Alojzija, Appe Joz, Berus Marija, Bicjan Franca. Bon Jožefa, Burgar Viktorija, Darovec Roz, Godec Marija, Gregorič Roz. s Franeo, Hrovat Franca, Hrovat Mar, Jelar Anica, Jerman U, Kastelic Marija, Kastelic Mar, Kolenee Fr, Kotnik Franca, Kovačič Lucija, Kovačič Mar, Marec Marija, Mikec Marija, Muhič Mar, Ovsec Al, Ovsec Marija, Pelko Mar, Pene Kat, Pene Ant, Petrič N, Poljak Neža, Pugelj Marij,i, Rahne Ter, Ramor Iv, Recelj Joz, Repič Neža, Rotar Joz, Smuk Mar., Smuk Ter, Staniša Rozalija, Strajnar Marija, Šetina Karol, Šibec Ana, Šmajdek Franca, Turk Jožefa, Turk Joz. z Al, Turk Mar, Vovk Julij, Vovk Urša, Zupančič Franca, Žefran Mar. (P. Šmihel pri Rudolfovem.) 162 Prečina. Šmidovnik A, župnik; Šmidovnik Val, Narodna šola; Šali Fr, župan; Smolič Janez, a n s k a. 121 Šetina Jožek. Perovšek Meta, Kocjan Jož, Lavričeva hiša, Kokalj Fr, yMurn Franca, Levstek Marija, Kotar Jan, Kos Ant, Žura Marija, Kastelic Marija, čampa Jožefa, Šmole Jož, Parkelj Al, Švet Jan, Tomič J, Skerbinc Jern. z druž, Novak Mart, Potočar Marija, Pirh Ana, Knafelc Jan. z dr. Krese Reza, Tomič M, Cesar And, Petrič Fr, Kavšek Marija, Derčar Franc, g. Schiebel Amalija z otroci, Doberdrug Fr, Kukma-nova hiša, Zagorc Jož. z druž, Kastrevc A, Kovačič Jan, Berus Reza, Barbova hiša, Čampa Jan. z druž, Faleskini Marija, Golob Reza, Krevs Jož, Pavlič z dr. Plaveč Janez, Potočar Fr, Levstek Helena, Erbežnik Jan, Doberdrug Ant, Kumer Fr, Jerman Jož, Pavčkova hiša, Čampa Mat, Besal Jan, Može Fr. z druž, Mrvarjeva hiša, Kokljič Ant, Murgelj Jož, Perme P., Zupančič Mart. (P. Rudolfovo.) 61 Brusnice. Bergagt Val, župnik; Krevs Jož, Sušin Fr, trg.; Ambrožič Jan, cerk. ključar; Stravs Fr, Pavlič Ign, financ.; Petrovič Jak, tes.; Kranjec Lovro, Kostrelec Ivan, Vovko Fr, Kelvišar J., Penca Al, Frančič Fr, Kranjec Mat, Bedek Fr, Štefančič Fr, Košlar Jan, Jaklič Franca, Biček Franc, Znpin Marija in Franca, Frančič Ana, Škerbec Jurij, Šašek Jož, Mrakova hiša, Kosčeva hiša; Jaklič Franc, Božič Jak, Božič Jernej, Mohar Jan, Medle Jan, Luzar L, Rukše And, Medle Greg.. Lumpert Tomaž, Gazvoda M, Hrastar Fr, Medle Mart, z družinami; Zupančič Jan, Jančarjeva hiša, Luzar Ana z dr, Kostrelec A. z dr, Mikolič Mar. z dr. Golob Fr, Jeriček Franc, Narodna šola. (P. Rudolfovo.) 45 Toplice. Babnik Jan, župnik; Pavlin Franc, kaplan; Šolska knjižnica na Toplicah, Šolska knjižnica na Sušicah gor, Auguštiu Jož, Bavdek Anton, Brodnik Jan, Bučar Jan, Darovec Franc, Fink Fr, Finks Fr, Gimpelj Fr, Gimpelj Mart, Gorše Mart, Gril Jan, Gutman Fr.. Hočevar Franc, Jakše Anton, Kobe Fr, Kobe Jož, Kulavee Fr, Kump Mat, Kralj Jož, Levinger Fr, Hribar Ant, Medic Jan., Medic J, Muška Fr, Novak Jan, Novina Jož , Sitar J, Strle Fr, Senica Fr, Šenica Fr, Šmalc Mart, Šobar Jan, Štraus Fr, Zamida Fr, Zupane Jož, Turk A, Krese Fr, Medic Jož, Bradač Tereza, Gradišar Neža Hren Franca, Honigmann Jožefa, Janko Urš, Koščak Jož, Kos Tereza, Pire Ana, Rivee Mar, Sames A, Strniša Karolina, Šobar Ivana, Šobar Mar, Šušteršič Leopold, Tolar Marg, Tolar Marija, Vovko Mar, Zamida Mar, Pelko Ivana, Sitar Matilda, Pieelj Franca, Opaher M, Mežnaršič Mar.. Strniša Jož. (P. Toplice.) 67 Bela Cerkev. Ž g ur Ant, župnik; Lušina A, župan; Šola, Farna knjižnica, Majzelj Fr, Zorko FL, Košak Jak, Košak Josip, Ferkolj Jan. st, Ferkolj J. ml, Ajdnik Jan, Gruden Jak, Činkule J, Kukman Jos, Rodič Jos., Pavšelj Fr, Poglajen J, Hrovatova hiša, Novak Jan, Lindič Ign, Dežman Jožefa, Rifelj Tereza, Vrečar Marija, Kukman Ana, Zajec M, Mali Ana, Klobučar Ana, Kaplan Alojzija, Zajec Iv, Rodič Marija; Kolar Ant, vodja; Fink Jos.. stražmešter. (P. Št. Jernej.) 32 Crmošnjice. Gantar L, župnik; Wittine M, pošt.; Spreizer A, mlin. (P. Črmošnjice.) 3 Število družnikov: 12 dosmrt. 921 letnih. 14. Dekanija Semič. Dekan, poverjenik: Aleš Ant, dekan v Semiču. Semič. Aleš Ant, dekan; Novak M., Medved Ant, kaplana; Gašperin Vilj., duh.; Kočevar Jakob, Tome Mart., Judnič Ant.; Bartel Mat, nadučitelj; 122 a n s k a. Dular Fr., učit.; Šola v Semiču, Šola v Štrekljevcu, Šola ua Črešnjevcu, Narodna čitalnica (2 i it.), Cerkv. pevke; Arko Ivana, učitelj.; Kaftan Ana, e. k. poštar.; Pečavar Št., eerk. ključ.; Ivanetič Jan , Kofalt Marko, Kofalt Jak., Fuehs Pet., Kapš Jak., Klemenčič Jožef, Honigsman Jan., Stariha Mat., Konda Janez, Jakša Štef., Konda Jan., Plut Jož., Ogulin Mat., Novak M., Raueh Jak., Mihelčič Jož., Doltar Mart., Kolar Jan., Plut Jan., Ogulin Jan., Raueh Mat., Malnarič Mat., Bukovec Jan., Doltar Štef., Golobič Jak., Konda Jož., Konda Jak., Mihelič Jan., Fuchs Jan., Saje J., Novak Jak., Plut Jak., Petric Jan.,.Kočevar Jan., Raueh G., Malnarič Val,, Kolar Janez, Šustarič Jož., Kambič M., Bukovec Mat., Ancelj Jož., Sepahar Mat., Novak J., Kambič Jan., Petric Jož., Jakša Greg., Škala Jakob, Dergane Jož , Krakar Fr., Plut Mat., Raueh Jakob, Kočevar Jan., Malenšek Jak., Vidmar Mat., Rom J., Šuklje Jan., Klein Štef., Kambič Jož, Žugelj Jakob, Radešič Marija, Gerzin Barica, Kukar Marija, Štalear Marija, Šusteršič Nežka, Treben Ana, Bezek Marija, Štricelj Suzana, Plut Ana, Malnarič Katar., Smrekar Anka, Plut Ana, Golobič Kat., Jakša Neža, Fuchs U., Magaj Urška, Štalear Katka, Grahek Marija, Ancelj Marija, Sepahar Marija, Hutar Uršula, Stariha Mar., Kambič Marija, Stariha Mariji, Sever Franca, Štukelj Jerica, Raueh Marija, Plut Marija, Kočevar A., Honigsman Marija, Hočevar Marija, Grahek K., Škrinjar Nežka, Malnarič Katka, Kostelec Marija, Plut Ana, Vidmar Nežka, Judnič Katka, Pečavar Marija. (P. Semič.) 116 Metlika. Dovgan Fr., prošt in župnik; Stariha Jak., kanonik v p ; Krašovec Ant., župnik v p.; Za-krajšček Jan. (2 izt.), Zabukovee Jan., kapi.; Smola Albin, c. k. okr. sodn.; Štajer Fr., c. k. not.; Jakopič Jož., e. k. kane.; Gangl Leop., sod. pr. blag.; Kapelle Jan, Navratil Ant., pos.; Sehonbrunn Fr., učitelj v p.; Kamenšek Mart., osk. n. v. r.; Gustin Frane, Prosenik Ant., PožekJan., Premer Ign., ReimerAnt., trgovci; Sturm Vene., org.; Koren Jan., Jutraž Fr., Golob Fr., Fleischman Leop., Hrehorič Jož., Kopinič Jož., Furlan Fr., Terček Ant., pos.! Franc Jak., zid. polir; Muren Jan, učit.; Vukšinič Davorin, sodn. p.; Vajs Leop., Prus Fr., pos.; Jereb Jern., pod.; Eržen Sim., c. k. žandar. stražm.; Juvan Fr., c. k. žandar. vodja; Majzel Jak., m. red.; Furlan Fr.; Kobe Alojz, mizar; Žugel Marko, urar; Vovk Mart., KremesecFr.; Kompare Jan., pos.; Gabrovšek Mat., mež.; Hočevar Jurij, miz.; Plut Mat., usn.; Ivanetič Jakob, Habjan Rud., Žigon Fr., Veselic And., Vukšinič Jož., Vukšinič Mart., Pečarič Mart., Cajnar Ant., Bajuk Jurij, Plesec Jurij, Plesec Mart , Oberman Marko, Nemanič Nik., Kozjan Jurij, Slane Mart., Muc Jan., Muc M.; Muc Kočevar Mat, Papič Miha, Pezdire Ant., Žugel Mat., Prus Jurij, Bajuk Ivan, Težak Jak., Matja,ši6 Martin, Bajuk Ant., Šuklje Anton, Matjašič Martin, Vraničar Ant., Štefanič Mart., Černugel Mart., Vraničar Mart., Jakljevič Mat., Kostelc Mat., Oberman Marko, Gustin Jan, Kostelc Mart., Težak Jurij, Matjašič M.. Kle-raenčič Jan., Gornik Jurij, Nemanič Mart., Šuklje A., Vivoda Marko, Petric Mart., Žnidarčič Janez, Slane Ant., Weibl Amalija, Mikoli Mar., Hranilovič Matil., Govanee Alojzija, Mak ar Franca, Muc Franca, Pezdire Magdalena, Trampuš Marija, Jamšek Ana, SopčičFr., Černič Ana, Mežnerčič Helena, Mežnarčič Anastazija, Gerbec Franca, Barbič Alojzija, Grabrijan Fr., Preglej Tereza, Černič Marija, Ureuc Elizab., Štupar Franca, Ivanetič Marija, Peče Jovana. Bezek Pavlina, Gornik Genovefa, Kambič Helena, Ravazini Valentina, Rus Marija, Kočevar Kat.., Stazinski Neža Malerič Marg., Slane Ana, Simonič Ana, Vraničar Kat., Zigon Mar., Ramuta Barbara, Gregi Pavlina, Dergane B., Kočevar Ana, Vukšinič Ana, Nemanič Ana, Kočevar Marija, Štefanič Kat., Matkovič Barbara, Prus Barb., Težak Neža, Vraničar Kat., Gustin Ana, Krašovec A., Krašovec Marija, Vraničar Ana, Nemanič Mar., Vukšinič Bara, Gustin Bara, Kremesec Katar., Slobodnik Mar., Suhor Ana, Kočevar Bara, Pezdire Marija, Malnerič Marija, Simonič Katar., Karlovič Ana, Nemanič Ana, Vergot Ana, Pezdire Bara, Luzar Mar., Štirirazredna ljud. šola v Metliki, Ljud. šola v Drašičih, Ljud. šola na Božjakovem. (P. Metlika) 162 Črnomelj. Vesel Vilj., župnik; Klemenčič Mih., Kerin Mart., kaplana; Kupljen Ant., c. k. notar; dr. Kaisersberger, e. k. okr. zdravnik; Ravnikar Fr., e. k. dav. kontrolor; Vardjan Jos., e. k. kane.; Šetina Fr., učitelj; Delak Jak. z dr.; Drinovee Jau., c. k. orož.; Brunskole Fr., Čelešnik Fr, Flek Mart., Franfič D., Fugina Janko, Geltar Karol, Grahek Jak., Jerman J., Kramarič Jan., Kramarič Jan. z dr., Kune Avgust, Lilek Fr., Malešič Mat., Malnerič M. in B., Mazi Fr., Müller Karol, Papež Fr., Papež Jož., Papež M., Pez-direc Mat., Plevnik Leop., Rožič Št. z dr., Salmič A., Schweiger Janko, Schweiger Mih., Stariha Jož., Strk Karol z mat., Šuštarič Jan., Vrščaj Jan., Urh Martin z dr., mestjani; Beličič Franja, Fabjan Neža, Jerman Ivana, Jeršinovič Netica, Junko Jožefa, Kmetič Mar., Kobetič Ana, Koritnik Jožefa, Lakner Jožefa Puhek Antonija, Skubic Ana, Šiler Ana, Škof M., Šušteršič Jožefa, Vardjan Marija, Žuro Marija s sinom, mestj.; Zupančič Neža, Barantin Ana, Frane-Jožefova šola v Črnomlju. Klobučar Meta. — Loka. Bohte Janez z ženo, Bole Mat., Kolbezen Fr. z ženo, Majerle Mat., Marentič Jan., Pezdiree Jure z ženo, Romšek Jan. z mat., Stariha Mat., štrucelj Jak., Terdič Jan. z ženo, Weiss Jan., Wolf Jak. z dr., Fink Ana, Klobučar M., Kokalj Marija. Milkovič Ana, Žunič Kat. z dr., Žvab Ana z dr. — Dobliči. Flek Jure, Plaveč J., Plaveč Jure, Puhek Mat.; Vertin Jan., župan; Banovec Mar., Brunskole Marija, Butala Ana, Klobučar Mar., Majerle Marija, Petric Ana. Turk Meta, Verderber Ana, Ver-derber Marija, Šola v Dobličih. — Petrovavas. Gerzin Janko, Grahek Jan., Grahek Jan., Grahek J. s sest.; Ivec Jak., župan; Jerman Jan., Judnič Jož. z mat., Plut Jan., Šola v Petrovivasi — Talčivrh. Grahek Jož., Jerman Jan., Krašovec Jan., Jerman Mat. z dr., Majerle Jak., Majerle Jan. z dr., Novak Mat. z druž., Pečavar Jan. z dr., Petric Jan. z dr., Rom Jož. z dr., Romšek Pet. z družino, Sedlar Mat., Simonič Janez z dr., Spreizer Jan., Sterbene Jak. z dr., Štrucelj St. z dr., Štukelj Jož, Štukelj Miha, Čerue Ana z druž., Geršič Marija z dr., Kočevar Marija, Štih M., Štrucelj Marija, Šuštarič Reza z dr., Malerič A., Butala Mar., Kočevar Ana, Kočevar Jan., Vrščaj Mar., Panjan J., Puhek Jan., Štrucelj Katar., Štajer J.,. Spreizer Mar., Mišica Mar., Smuk Mar. (P. Črnomelj.) 138 Adlešiči. Šašelj Ivan, župnik; P. pl. Leder, dek. v Lipnikn; Belavič M., kapi. vLipniku; Kadune Ant.. učitelj; Župna knjižnica, Adlešič J., Vranešic Pet.', Šolska knjižnica; Dragoš M., dež. posl.; Požek Miko, Požek Ivan, Adlešič Iv., Adlešič Miko, Adlešič Miha, Grabrijan Miha, Vlašič Miko, Kralj M., Veselič Jure, Starašinič Mate, Požek Jure, Skube Iv., Skube Ant., Husič Miha, Peteh Ivan, Peteh Jure, Črnič Iv., Grabrijan Miko, Milek Ant., Cvitkovič Mate, Krstolič Jože, Kralj Miko, Grabrijan Miha, Lavrič Fr., Grabrijan Marija, Šegina Bara Požek Mar., Peteh Mar., Ljubi j a n s k a. Požek Marija, Adlešič Magda, Novak Mar., Kralj B., Vranifar Ana, Veselič Ana, Kapele Ana, Ritmanič M., Vlašič Marija, Jakobčič Marija, VranešičB, Vardijan Bara, Prijanovič Ana, Jankovič Mar., Grabrijan Ana, Jankovič A., Peteh I., Bašič M. (P. Adlešiči.) 55 Podzemelj. Borne Jos., župnik; Barle Janez, nadučit.; Zupanec Jan., učitelj; Ljudska šola v Podzemlju; Ljudska šola v Gribljah; Tempi J., oskrbn.; Macele Julij, Murn Dan.; Stipanič Jan., župan; Plut Jak., Škala Mart., Seidnitzer Aleks., Novak Nikolaj z druž., Jurajevčič Nikol., Novak Mat., Strueelj Matija, Pezdirec Jurij (BI), Papič Jož., Tome Jurij z druž., Tome Mat. z dr., Marentič Nik., Žugelj Mat., Papič And. z dr., Papič Mart. z druž., Lašič Jož., Gregorič Mart., Rapov« Fr., Muc Jan., Papič Mart., Požek N., Palčič Jož., Skala Jan., Tome Nikol. z dr., Matkovič Mart,., Hlebec Pet., Križan Nik., Novak Jurij z druž., Gregorič Nik., Lamut Amalija, Butala Ana. Butala Marjeta, Milek Marjeta, Križan Marija, Palčič Marija z dr., Šimec Marija, Škala Doroteja, Jakobčič Katar., Rome Katar., Ivee Ana, Muc Ana, Starašinič Marija, Rožman Marjeta, Klepec Pet. z dr., Starašinič Mat. z dr., Totter Jak., Klepec Jurij, Štefanič Jak. z dr., Janaček Ant., Novak Marija, Marentič Ant., Jakljevič Pet., Jurajevčič Mart., Prus Ana, Muc Kat., Berkopec Miha, Kralj Jan., Tome Jan., Glavič Mar., Muc Ana z dr., Dovgan Fr., Križan Ana, Pezdirec Ana z dr., Dragoš Dorot., Brodarič Barba, Mihelič Mar., Sopčič Marija, Kralj Pet., Kambič Mat., Tome Ana, Pezdirec Mat. z druž., Jakša Jan., Tome Nikol., Tome Matija, Marentič Marija, Bajuk Marija z dr., Urh P., Požek Ana, Križan Kat., Plut Jan., Zmajč Marija, Zupanič Jož., Šimec Kat., Pezdirec Marija, Marentič M., Lerch Jožefa, Klobučar Barb. z dr., Štefanič M., Jakljič M., Murn Jan., Kralj Marj. (P. Gradac.) 100 Vinica .König Jurij, župnik; Horvat M., iapl.; Farna knjižnica, Šolska knjižnica; Lovšin Franjo, nadučit.; Koračin Luka, org.; Kastelic Jan., bukvov.; Berkopec Ive, župan; Šterk Jure, trg.; Balkovec Ive, Balkovec Ive, Benetič Jure, Culiberg Jure, Cvar Jož, Flajnik Miko, Flajnik Pet., Frankovič Jute, Gangelj Jože, Gašparič Mate, Gašparič Miko, Malešič Jakob, Malič Jože, Malič Jure, Malič Mate, Malič M, Malič Pet., Medved Miko, Mihelič Fr., Moravec I., Moravec Mate, Mravinec Jure, Mravinee Miho, Ostronič Marko, Prokšelj Miho, Prokšelj Miko, Streljar I., Špehar P., Špelič Marko, Štefanič Jure, Štefanič Mate, Šutej I., Šutej Jure, Tomec Jože, Trempus Ive, Trempus M., Verderber Mate, Vesel Fr., posestniki; Benetič Jure, Brozovič Jože, Flajnik Pet., Fugina Jve, Malešič J., Mihelič Pavel, Mravinec Janko, Ostronič Pet., Puhek Miho, Rogina Miho, Stanko Ive, Špehar Miho, Šutej Ive, mladenči; Blinec Gabrijela, poštar.; Barič Barb., Čemas Ana, Flajnik Kat., Kavšek Kat., Krušee Kat., Radmelič Jožefa, Starašinič Barb., Šimunovič Marija, Špehar Ana, Špehar Marija, Štajdohar Barb., Verbanee Jelka, Vogrin Ana, žene; Frankovič Kat., Frankovič Marija, Glač Marija, Hudak Marija, Kapele Marija, Kobetič Kat., Likavič Ana, Maljevac Ana, Maljevae Katar., Mravinee Barb., Mravinee Katar., Perše Ana, Radovič Barb., Rajžič Marija, Rogina Ana, Rogina B., Rogina Marija, Šimonič Ana, Špehar Ana, Šutej M., Tomažič Barbara, dekleta; Pelko Janez, dacar. (P. Vinica.) 96 Preloka. Kadune Mat., žup. uprav.; Farna knjižnica, Ljudska šola; Balkovec Pet., žup.; Bahorič Mate, Dejan Miko, Gerdun Jože, Kroteč J., Miketič Mate, Pavlakovič Ive, Starašinič Ive, Žunič I., pos ; Starašinič Jože, mlad.; Špišič Marija, Žunič Barbara, dekleti. (P. Vinica.) 15 Vrh. Kramarič Jos., žup. upravitelj; Farna knjižnica, Šolska knjižnica; Juvauec Frane, učitelj; Lovrenčič Miho, Lukanič Ivan, posest.; Grenee Mate, Žalee Miho, Žalec Pet., mlad.; Kobe Mar., Lovrenčič Marija, ženi; Barič Ana, Kobe Kat.. Špehar Katar., Špehar Marija, Žalec Marija, Žalee Marija, dekleta. (P. Vinica.) 17 Staritrg. Režek Pet., župnik; Kos M., kapi.; Engelman Krist., nadučit.; Bižal Jože, Bižal Miha, Štavdohar Pet., Majerle Mart., trg.; Eisenzopf Janez, čevlj ; Šterk Jure, Majerle Pet., mesarja; Koče Jure, Bižal Iv., Lakner Pet., Koče Jure, Šterk I., Gregorič Jož., Majerle Mih., kmetje; Koče Mart., kroj.; Barec M., Mihelič Mar., Barič Marj., Šterk K., Šterbenc M., Frankovič Kat., Kobe Mar., Jonke Mar., Vajdetič L., Šterbenc Mar., Šterk Kat., Verderber Marija, Movrin Mar., žene; Bade Marj., Režek Mar., Bižal M., Bižal Kat., Šterk Mar., Pešelj Marj., Movrin K., Žagar K., Bižal Luc , Vajdetič Mar., Šutej Mar., Mihelič Kat., Barič Kat., Movrin Luc., dekleta; Farna knjižnica; Fugina Jure, trg.; Šterbenc Pet., Kapš Marija. (P. Staritrg pri Poljanah.) 49 Radovica. Schweiger Fr., župn.; Župna knjižnica, Segedy Miko, Kramarič Jan., Šola, Gršič Marko, Režek Janez, Golobič Bara, Petrie Marko, Slobodnik Jan., Matekovič Jan., Škof Jure, Režek M., Humljan Kat., Slobodnik Mat., Kambič Marko, Krašovec Mart., Štepan Štefan, Gosenca Mart., Bajuk Martin, Bajuk Marko, Matekovič M., Cesar Mat., Šavor A., Humljan Kat., Bežek Mart., Matekovič Bara, Molek M., Šavor Jure, Bajuk Marko, Rus Marko, Petric M., Nemanič Kat., Volk Mar., Šavor Jan., Simonič M. A., Humljan Mart., Klemenčič Marj. (P. Metlika.) 38 Suhor. Farna hukvarnica; Češarek Franc, župni uprav.; Kenda Fr., učitelj; Ljudska šola, Kra-ševee Marko, Kraševec Marko, Gerkšič Mart., Malenšek Jakob, Pibernik Frane, Stariha Marko, Težak Janez, Ambrožič Jan., Ambrožič Jož., Škof Jož., Klemenčič Jož., Movern Marko, Golobič Janez, Kramarič Janez, Snedic Jak., Težak Pet., Blažič Amal., Rus Marjeta, Žlogar Neža, Krašovec Neža, Kambič M., Stublar A., S tibi Mar., Klemenčič Mar., Šuklje Kat.. Gerkšič M. (P. Metlika.) 30 Število družnikov: 28 dosmrt. 788 letnih 15. Dekanija S m arije. Dek. poverjenik: Drobnič Andr., dekan v Šmariji. Šmarije. Drobnič Andr., dekan; Gregori F., Šiška Janko, kaplana; Farna knjižnica; Ogorelec V., dež posl.; Škerjanee Matej, žnpan; Borštnik Jan. Ev., naduč.; Črnalogar Konrad, učit.; Skul Ter., učitelj.; Kračman Matej, jub. učit.; Bralno društvo v Šmariji, Trirazredna ljudska šola v Šmariji, Pour Jos., Košak Josip., Rus M., Bahovec Roza, Cajnko Iv., Zakrajšek Barb.; Babšek Iv., trgovec; Zorman lv., org.; Simma Jakob, dacar; Smrekar Ant. z dr., Gregorič France, Lah Ivan, Žitnik Al., Žitnik J., Kramar Fr., Hribar Janez, Novak Ant., Žitnik Jakob, Križman J., Šerjak Ant., Dolinšek Fr,, Zupančič Ant., Samec J., Tertnik Egid, Perčič Jože, Gliha Ant., Perovšek Jan., Anžič Janez, Bozija Jak., Ilovar Mat., Zajec Iv., Mehle J., Padar Vinko, Rejc Mat., Zelnik Iv., Podržaj Mat. z druž., Smole J., Kobilca Miha, Skubic Roza, Potokar Urš., Garbas Mar., Strubelj Mar. z dr.. Strubelj Mar., Smole Mar., Valentinčič Fr., Zaviršek Fr., Žitnik Ana, 124 L j n b 1 J a n s k a. Skubic Mar., Ogorelec Fr., Kramar Mar., Petrič Neža, Smole Beza, Skubic Jera, Skubic Ant., Žitnik Mar., Možina Fr., Okoren Jože, Okoren Jože, Lušar Jera z družino, Žonta Mat. z dr., Erjavec Fr., Koprivec Al., Ablin Jan., Brodnik J. z dr, Kastelec Al., Sivec J., Buben Jak. z dr., Kadunec Hel., Zrimec J., Gionetti Franca, Žitnik Jože z dr., Groznik Fr., Kadunec Jos., Žitnik Ant., Perčič Jože, Kolovič Ant., Krištof Jože, Gliha Jan., Škerjanec Matevž, Janežič Miha z druž., Boh Jože z dr., Mikljič Anton z dr., Mehle Matevž, Novak Jože, Skubic Ana, Tome Janez, Lampič Jože, Mostar Jakob z dr., Koricki Mar., Šurek Mat., Volek Janez, Kadunec Jože z materjo, Kadunec J., Kastelec Marj., Bozija Hel., Šeme Hel, Primec Mar., Podržaj France z dr., Perme Jan., Boštjančič Ant., Boc Jan. z dr., Perčič France z dr., Mikljič Janez, Toni Jakob, Škerjanec Ant., Potokar Mar., Predalič Mat. z druž., Žnidaršič Janez, Mehle Jože z dr., Škerjanec Martin, Lampič Fr., Borštnar Ana, Garbas Jos., Perovšek M. z dr., Kastelec Mar., Habjan Fr., Jeršin M., Hočevar Franca, Anžič Jera, Primec Mat., Podržaj J., O^rinec Neža^z dr., Tome Mar. z dr. (P. Šmarije.) 135 Št. Jurje. Šimenec Andrej, župnik; Bemec Ivan, naduč., Trontelj J,, Štibrnik Mart. z dr., Perko Jož. z dr., Trontelj Jož. z dr., Kastelic Mar., Perme Jož., Primic vMana z dr., Ahec Fr., Okorn Jan. z dr., Hribar Fr., Žmuc Ant. z dr., Šuštar Ign., Kadunec J., Gale Jož., Dremelj Jož., Bedenčič Jan., Trontelj Fr., Primic J., Hribar Jož., Primic Jož. z dr., Valentinčič Jern. z dr., Koščak Jem, Gačnik Jan.; Šipslj Janez, župan; Tome Jož., Simončič F. z dr., Škerjanec Ant., Jeršin Fr., Koeman Ant., Križmau Jan., Mencin J., Boc J., Kraljič J., Bupnik J. z dr., Levstek G., mizar. (P. Šmarije) 37 Kopanj. Avguštin Fr., župn. opravit.; Sedlak Jože, učitelj; Košak Fr., župan; Bahovec Jan., oštir; Novak Jože, Starec J., Palčar Ant., Zajec Joža, Zajec France, Petrič Jan., Cimerman Jan., Nučič J., Perme Janez, Bradač Jan., Žitnik Ant., Potokar P., Mohar Janez, Jerič Jan, posestniki; Sternard Miha, strojar; Lenič Ant., gozdni čuvaj; Križman J., fant; Kocmau Terezija, logarjeva gospa. (P. Šmarije.) 22 Št. Vid pri Zatičini. Jaklič Štefan, župnik (2 izt.)j Pristov Sim., beneficijat; Čebašeklv., kapi.; "VVartliol Peter, župnik v pok. (2 izt); Jdlclič Anton, voj. duh ; dr. Podobnik Fran, odv. konc.; dr. Bepič R., okr. zdr.; Korban Jos, naduč ; Kremžar Ivan učit.; Turk And., vpok. vzgl. uč.; Kristan Iv., poštar; Slivnik Vino., Kunstek Ant. z ženo, Anžlovar Ant., trgovci; Ljudska šola v Št. Vidu, Ljudska šola v V. Gabru. — Možje z družinami: Ambrož Franč., Anžlovar Ignacij, Balant Franč., Balant Ivan, Balant Jož., Blatnik Fr„ Blatnik Jožef, Božič Ivan, Bregar Ivan, Bregar Jožef, Brezovee Franč., Brlan Ant., Cebular Anton, Cebular Anton iz Brega, Cebular Anton iz Temenice, Demee Jožef, Fajdiga Ant., Fajdiga Frančišek, Fajdiga Ivan, Fortuna Ign., Grčman Franč. iz V. D., Grčman Ivan, Gliha Franč., Gliha Franč. iz Biča, Godnjavec Miha, Goljuf Franč., Goljuf Jož., Grabljevec Jož., Hočevar Jožef, Hribar Mat., Ihan Franč., Kastelic Anton iz V. P., Kastelic Anton iz Sada, Kastelic Fr., Kastelic Ivan, Kastelic Martin, Kastelic Miha, Kastelčeva hiša v Hrast. Dolu, Kavšek Ant., Klemenčič Fr. iz Mulj., Končar Ivan, Korelec Ant., Korelec Jožef, Korelee J. iz M. Cešnj., Kotar Franč., Kovačič Ant.. Kovačič Iv., Kozlevčar Franč., Kralj Ant., Kutnar A., Kutnar A. iz Paprec, Kutnar Ant., Kutnar Ign., Kutnar Jožef, Kutnar Mart., Kuhel Franč., Krašovec Anton, Lavrih Anton, Lavrih Flor., Lesjak Ant., Liberšar A., Linec Franč., Lokar Anton, Mandelj Franč, Mandelj Jožef, Medved Franč., Mostar Jern., Nograšek M., Omahen Ivan, Omahen Ivan iz Stranj, Ostanek Ant., Ostanek Ivan, Okoren Franč., Pajk Fr., Petan Ant., Planinšek Ant., Planinšek Fr iz Sada, Planinšek Fr., Pangrčeva hiša. iz Vidma, Peče Jožef, Polončič Fr., Praznik A., Primic Iv., Puš Fr., Radelj Ign., Bojic Fr, Bodičeva hiša v V. Gabru, Butarjeva hiša v Sadu, Rus Jožef, Slak Fr. iz V. D. št. 2. Slak Fr. iz V. D. št 4, Strmec Anton, Strmec Fr., Sirek Br., Sever Ant, Smrke J., Škufca Fr., Štepic Jož. iz Bukov., Štepic Jož., Strus Franč., Štrus Ivan, Štrus Mart., Vencelj Ivan, Verbič Franč. iz Ceste, Verbič Mat., Vidic Jož., Vojfčakova hiša v V. Gabru, Zajčeva hiša v Podborštu, Zaletelj Franč., Zoreč Ant., Zoreč Jož., Zoree Mart., Zupančič Anton, Zupančič Fr., Zupančič Jakob, Zupančič Ivan, Zupančičeva hiša na L. K., Zupančič Miha. — Možje z ženami: Bregar Ant., Čož Martin, Dremelj Anton, Groznik Jožef, Ihan Jakob, Kastelic Iv., Kaštigar Fr., Klemenčič Fr., Kovačič Jožef, Kralj Jož , Kutnar Iv., Kutnar Ign., Lavrih Vide, Mahne Fr., Mastnik Ivan, Marinčič Iv., Markelj AL, Markelj J., Markovič Ant., Medved Ant., Mulh Ant., Novakova hiša iz Poljan, Ostanek Fr., Pajk Ivan, Pekolj Ant., Praznik Anton, Prijatelj Fr., Bojic Anton, Stopar Jož., Trlep Anton, Verbič Vide, Zoreč Fr., Zoreč Jožef, Zadelj Frančišek, Žagar Ivan. — Fantje: Lavrič Josip, Medved Ign., Novak Ivan, Podržaj Jožef, Bavdež Ign., Candek Fr., Jeraj Ign., Marinčič Luka s tov., Šraj Luka, Markelj Ign. z mat., Bučar Iv. z mat., Grabnar Mat. z mat., Zaje Ant. z mat, Jenčič Ivan z brat., Klemenčič J., Kutnar Jožef, Markelj Fr. mekinski, Fajdiga Franč., Mostar Al. s stariši, Kunstek Anton s hčerami, Petan Miha s sestro, Špendal Fr. s sestrama, Neimenovani, Neimenovani; Hribar J., gospa; Zupan T., Anžlovar Marija, Zupančič Marija, farne pevke. — Žene z družinami: Anžlovar Ter., Avgustinčič Ana, Cebular N., Dremelj Fr., Erjavec Ter., Erjavec Ana, Fačini Ter., Goreč Mar., Grabljevec Mar., Grandovec A., Gregorič Ana, Hribar Mar., Jerič Mar., Košir Ter., Kovačič A., Lavrih Franč., Lavrih Mar., Lavš Kat., Linee Franč., Nanjgar Fr., Novak Mar., Prpar Mar.. Petan Ana iz Stranj, Planinšek Ana, Bus Ana, Bus Joz., Rus Mar., Rus Mar. (Cepčeva), Sadar Mana, Sever Ana, Sever Eliz., Sever Marija, Štrukelj Ana, Razdrh Frančiška, Špendal Fr., Tiunkelj Mar., Vadljan Jera. — Matere z otroci: Antončič Mar., Cebular Mar., Groznik Ana, Kastelic Ana, Kozlevčar Ana, Ostanek Urša, Primic Ana, Razdrh Mar., Zupančič Mar., Zupančič Ter. — Dekleta: Adamlje Ana, Ambrož Ana z br., Anžlovar Marj. s tov., Črnivec Mar. s tov., Glavan Mar., Ihan Franč., Ihan Jera, Kastelic Mar., Klemenčič Marija, Kovač Neža, Kutnar Ana, Mostar Ana, Omahen Mar., Pajk A1., Petan Ana, Pitenbah Franč., Piškur Mar., Puš Ter., Pire Fr. s tov., Vencelj Mar., Verbajs U., Strmec U., Špendal Mar., Ambrož Marija z materjo, Balentin Mar. z m., Bregar M. z m, Gros Ana z m., Hribar M. z m, Lampret Fr. z m., Strmec Fr. z m, Štepic Ana z m., Pote Mar. z m., Volk M. z materjo, Jaklič Kat. s stariši, Klemenčič M. s st., Pajk Mar. s st., Jerin M. s sestro, Grabljevec Kat. s sest., Gerden Jera s sest., Koželj M. s sest., Kutnar Urša s sest., Sadar Kat. s sest., Seljan Fr. s sest., Gerden Alojzija s sestrami, Maver Joz. s sest., Pajk Fr. s sest., Zadelj Urša s hčerjo, Kavšek Mar. s hč., Ihanee Ana s hč., Mastnik M s hč., Pirnat Neža s hč., Tiček A. s sest., Felicijan Ana, Tratnik Ana z dr., Bučar Ter. s sin., Kralj Ter. s sin., Jakopin Iv. z družino, Metelko Iv., Rutar Jožef s sestro, Ihan Jožef z družino. (P. Sv. Rok.) 307 Zatlčina. Ribnilcar Primož, župnik; KastreucE., e. k. sodn. prist. — Možje: Bele Jož. z ženo, Gorišek Jožef ml. z dr., Gorišek Jožef st. z dr., Kastelic Fr. z dr., Končina J. z dr., Korišie M. z dr., Kozlevčar J. z dr., Erjavec Fr., Lampret Ign. z dr., Lampret Jož. z dr., Omahen Ant. z dr., Oven M. z dr., Pajk And. z dr., Perko Fr., Perme Miha z dr., Perovšček Jožef z dr., Podobnik Al. z dr., Podobnik M z dr., Potokar Janez z dr., Rojic Martin z dr., Serafln Anton z dr., Stopar Vide z dr., Strmole Janez z dr., Tratnik Fr. z ženo, Vrbič Fr. z dr. — Mladeniči: Lampret Miha z rod., Lesjak Ign. z rod. — Žene: Kalan Ana z m., Karlinger Fr. z dr., Kozlevčar Jera, Kozlevčar Marg. z dr., Kozlevčar T. z otr., Lužar Ap z m., Markovič Ana z dr., Omahen Ana, Pajk Fr. z dr., Piškur Ana, Sever Joz., Skubic Ana z dr., Škufca M., Škufca N. s stričn., Zaletel M. — Dekleta: Čebular M., Erjavec Mar. z m., Gorišek Mar., Hrast M., Kozlevčar M., Kozlevčar Neža, Krištof M., Mestnik M., Nadrah M. z br., Ozimek M., Štrubelj Jera; Kovač Fr., učitelj; Ljudska šola. (P. Zatičina.) 57 Žaljna. Urbanija Lovro, župnik; Svetina J., učitelj; Kastelec Josip, kmet; Javornik Josip, Starec Ivan, trgovca. — Z družinami: Starec Fr., Rus Ant., Zajec Ivan Novljan Fr., Zabukovee Damij., Zupančič Josip, Steklasa Iv., Seme Iv., Steklasa Ant., Erjavec Fr., Koščak Iv., Zupančič Fr., Zajec Jos., Mohar Jos., Koščak M., Erjavec Iv., Koprivec Dam., Novljan Fr., Brodnik Fr., Prijatelj Ant., Kornoval K.. Adamič Iv., Knep Ant , Šparovee Fr., Trontelj Iv., Žitnik Anton, Garbas Fr., Zernec F., Nučič J., Zernec Iv., Škrjanec Andr., Podržaj Fr., Trontelj Iv., Zupančič Mart., Rus Ivan, Zupančič Ant., Rus Iv , Pavčič Ant., Možina J., Šeme Iv., Javornik Ant., Travnik Ign., Ahlin Jakob, Skubic Fr., Jevnik&r Jakob, Klančar Iv., Tomšič Fr., Kastelec M , Javornik Iv., Snoj M., Ahlin Ant., Ahlin Fr., Ahlin Ant., Duša Ant., Dremelj Mart., Fink Jak., Piškur And., Janežič Mart., Ahlin Fr., Rozman Josip, Kastelec Ant., Kastelec Ant., Ahlin Jos., Bahovec J., Mehle Mart , Kastelec Ant., Bahovec Jos., Pajek Fr., Koželj Iv., Miklavčič Jos., Pajek Jak., Jančar Mart., Brlan Mat., Potokar Iv., Kastelec Fr., Potokar Mart., Mehle Ign., Fink Barba, Šparovee Urš., Zajec Helena, Novljan Neža, Novljan Ana, Grčman U. — Urbanija Franca, kuharica; Hren Kat., Hren M., Dremelj M., Košfak Fr., km. hč.; Toni L., kuh. ; Kamé Al., hiš.; Zonko J., dekla; Šolska občina v Žaljni; Skrt I., polir. (P. Višnja Gora.) 98 Višnja Gora. Raspotnik J., župnik; Pavlovčič Jak., kapi.; Skerbinec J., naduč.; Verbič J., učitelj; Kurent A., c. k. c. m.; Gilly J., sop. c. k. pošt.; Ahlin Ant. z d., Bernik J. z d., (Jož A. z d., Dolenec J. z d., Dremelj Ant., ž. z d., Erjavec And. z d., Erjavec Jak. z d., Erjavec J. z ž., Erjavec Jože z d., Fine J. z d., Grčman F. z d., Grčman M. z d., Gros A. z d., Gros Jan. z d., Groznik A. z d., Groznik Ign. z d., Habjan Ant. z d., Habjan Jan. z d., Habjan Jože z d., Jaklič Ant. z d., Jaklič J. z d., Jevnikar J. z d., Kamnikar Vide z d., Kastelic J. z d., Koščak M. z d., Križman Fr. z d., Ljubič Fr. z d., Lokar Jan. z d., Nadrah F. z d., Nadrah Ign. z ž., Novak Ant. z d., Novljan A. z d.; Makorič Jos., cerkv.; Mohar J. z d., Miklavčič Fr. z d., Omahen Jan. z d.; Omahen Mih., trg. z ž.; Pajek Mat. z d., Perko Jan. z d.; Pirnat Stef., trg.; Poderžaj J. z d., Ponikvar Fr. z d., Potokar Fr. z d., | Pušlar Jože z d., Radelj Jože z d., Radelj Jan. z d.; Rebolj Fr., trg. z d.; Rus Jan. z d., Rus Janez z d., Rus Fr. z d., Skubic Ant., Škufca Nik. z d., Škufca Jože z d.; Sevšek Fr., obč. si. z d.; Slapnidar A. z d.; Slatnar V., pek z d,, Starcar F. z d., Steklasa J. z d., Stepic Martin z d., Turk And. z d., Vovk Jan. z d., Zaje Jak. z dr.; Zaje Ant., m. z ž.; Zaje Janez z d., Zavodnik Fr. z d., Zavodnik Jože z d., Zupančič Ant. z d., Zupančič Ant. z d,, Zupančič Fr. z d., Zupančič Jan. z ž., Zupančič Jan. z d ; Zupančič Jos., trg. — Žene: Dremelj M. z d., Erjavec Magd, z m., Erjavec Neža z d., Glavič M.; Gravelj M., vdova; Gros Mar. z d.., Kokelj Kat. z d., Kralj Ana z d., Lokar M. z d., Mehle Mar. z d., Menard Urša z d., Nadrah M. z d., Omahen Ana, Omahen Neža z d, Pajek Marija z d., Pevec Kat. s sest., Rome Mar. z d., Umek Meta z d., Zabukovec Marija z d., Zaje Ana z d.; Zupančič Ana, vdova; Zupančič Meta z d. — Mladeniči: Bartol Jan., posest.; Kastelic F. s sest., Korošec Ant., Jevnikar M., Lokar F ; Stepic Ant., trg.; Stepic Fr ; Toman Al., čeb. m.; Vovk Jos. z dr., Zaje Jak, s sest., Zaje Nace s sest., Zupančič Jože, Škufca Jan. z br. in sest. — Dekleta: Což Fr., Dremelj Kat. z b. in s., Erjavec M., Heb Mar., Korošec Mar., Novljan Al., Janežič Marija, Pajek Jera, Perme Ana, Rus Fr. z d., Slapničar Ana, Švet M., Vrhove Kat. z d., Zupanee F. z m., Zupančič Ana, Zupančič Ana, Žabret Urša s st., Šolska knjiž-nica, Mišmaš R. z m, in st., Peček M. z dr., Starcer Josipina, Zupančič Janez z ženo in otroci. (P. Višnja Gora.) 135 Lipoglav. Marešič Fr., župnik; Babnik Fr. z d, Boštijančič Fr. z d, Božja Janez z d., Andrejevčeva hiša, Derglin Mat., Erjavec Mat , Ferjan Ant., Grum Ant. z d., Janec Ant., Kastelee Jože s Panec, Kastelec Jože iz Sel, Koščak Mat. z d., Kastelec Neža, Levičnik Meta, Paličar F., Pečar Fr., Perme Jože, Predalič J., Predalič Mar., Skubec A. z d., Sterlekar M., Ščinkovec Ant., Seme Marj. z d., Šeme Mat. z d., Šemnikarjeva hiša, Šuštaršič Al., Urbinec Mar., Urbinec Mik. z d., Zemljakova hiša, Zupančič A., Žagar F., Žitnik Janez. (P. ŠmarijeJ 33 Polica. Pipan And., župnik; Dremelj Janez, učitelj; Brus Jan., org.; Štrubelj Ant., Skubic Anton z ženo, Zupančič Jož, Trontelj Ana z d., Šeme Mat, Skubic Mat , Štrubelj Jak., Skubic Jan. z ženo, Vovk Jan. s st., Burger Urša z d., Vidie M., Vidie F. z d., Vidie Ant., Škerjanc Mana z d., Šraj Neži, Kastelic Anton z ž., Gioahin Janez z dr, Štrubelj Anton z d., Omahen Jožef z d., Streslančič Jera, Knez Ant. z d., Škerjanc Ant. z d., Škerjanc Jan. z d., Pavčič Mar, Strajnar Jak., Habjan Jak. z d., Kastslic Fr. z oč., Smrekar Janez, Vidie Jera. z br., Skubic And. z d., Ahlin Jož. z mat., Habič K. z ž., Jančar Hel. z m., Bučar Fr., Zobec Blaž, Dolinšek A. z ž., Streslančič Urša z družino. (P. Višnja Gora.) 40 Javor. Janežič Janez, Smrekar Ant., cerkv. ključ.; Mrak Janez, org.; Žagar Fr., Černivec Jakob, Levičnik Jak., Habič Jem., Gale Jože, Žagar Anton, Habič Franca, Garbas Franca, Benegalia Marijana. (P. Spodnja Hrušiea.) 12 Število družnikov: 21 dosmrt. 855 letnih 16. Dekanija Šmartno pri Litiji. Dekan, poverjenik: Rus Jakob, dekan v Šmartnem. Šmartno. Rus Jakob, dekan; Pele Ivan, kapi.; Pavlic Franc, ben.; Brezovar Jan., duhoven; Farna knjižnica; Bartel Iv., Matajec Kar., učitelja; Šolska 126 Ljubljanska. knjižnica; Zore Ign., žnpn.; Razboršek Ivan, trgovec; Jamar Iv., Kepa J., gr. oskrb.; Osledkar Mat., eerkv.; Blanč Fr., sod. si.; Kaplja Fr., krčmar; Izgoršek J., Regali Jože, miz.; Klančar Ant., sod.; Griiinvald Fr., kroj.; Juvan Fr., črevlj.; Grohar Valent., Mate Janez, rudok.; Repanjšek Ign., pism.; Inanc Mat. z d., Bajec Franc, Belec Ant., Fortuna Martin, Gorenjec Martin, Hostnik Leop., Kastelec Mat., Kepa Mat., Kahne J., Kolar Jan., Kotar Ign., Kremžar Ant., Kremžar Jož., Maček Jož.; Mandelj Iv., kovač; Medvešek Fr., Pečar Janez, Planinšek Jan., Planinšek Ign., Planinšek Ign., Poglajen And., Poglajen J., Ponebšek Jurij, Ponebšek Jožef, Povše Martin, Pregelj Jožef, Prešeren Ant. in Ivana, Prme Fr., Rozina Janez, Rozman Jan., Rupar Jurij in Ana, Rus Jan., Simončič Jož., Skubec Ant., Strah Ant., Tomažič Jože, Tomšič Iv., Velčič Jakob, Vozel Jan., Zaman Mat., Zaman Ant., Zupančič Ant., Železnik And,, Železnik Fr., gospodarji; Femec Ant., Dobravec Ant., Havptman Mart.; Jeriha Fr., krojač; Mestnik Janez, Perme Fr., Prelogar Mart., Simončič Jož., Tori Al„ Železnik A., mladeniči; Kajetova hiša, Adamčič M., Berlič M.. Breznikar Kat., Bučar Mar., Ceglar Mar., Dolšek M., Hauptmann M., Jurič Neža, Koprivnikar Ana, Marn Kat., Medved Fr., Ovsee Fr., Smuk Hel., Šušteršič Hel., Tomše Mar., Adlešič Lidv., Knaflič Iv., "Watzak KI., gospe; Jaklič Pavi., Robavs Roz., Rus Pavi., Porenta M, Rainer M., Brezovar P., Mandelj Ter., Brdajs M., Črne M., Brtoncelj Marija, Gradišek M., Grum Ana, Goršek M., Femee Marija, Havptman M., Hostnik M., Jesenšek Roz., Juh Ter., Koprivnikar U., Možina Ter., Mrzel K., Oeepek Al., Poglajen M. s tov., Rozina Fr., Porenta Al., Prestor Ana, Sušnik A., Žitnik M., dekl. (P. Litija.) 124 Javorje. Golmajer Josip, župnik; Rus Ant., org., z d.; Končar Mart., cerkv.; Berčon Jakob z d., Skubec Jože, eerkv. ključ. — Gospodarji: Ambrož M. z d., Ambrož Mat. z dr., Balant M., Ceglar B., Gros Ign., Groznik Jože z d., Kožar Jan. z d., Kunstek A, Mandelj Jože z d., Matoz Jan. z ž., Obolnar J. z d., Pristopec Jože, Rozina Ign., Rus Jan. z ž., Sever J., Šepee Fr., Šume J. z d., Šuštaršič M. z d., Zupančič Mat. z ž. — Gospodinje: Polan Hel., gospa; Dolšek Fr., Flis9k Kar., Kaplja Urš., Okoren M., Prelogar M. — Dekleti: Fajdiga Franca, Skebe Neža. (P. Litija.) 32 Janče. Dobnikar Ivan, župnik; Župnijska knjižnica; Plešič Tom., org,; Mahkovič Jan., ključar; Godec Val., Jerant Jurij, Mahkovic Fr., Marolt Jern., posestniki; Bučar Helena, Črnič Fr., Jančar Marija, Klemenčič Ag., gospodinje; Dobnikar Mart., Končar Jan., Marolt Fr., Marolt Ant., Marolt A. st, Pokovec Jan., Smerekar Jern., Zaverl Jurij, Zaverl M., fantje; Jančar Marjeta, dekle. (P. Litija.) 22 Litija. Zupančič Jern., duh.; Svetec Luka, c. k. notar; Jeretin Martin, c. k. okr. tajnik; dr. Pavlič Ign., c. k. okr. zdravn.; Orehek Ant., c. k. davkar; vitez Andriolli Viktor, c. k. davk. kontr.; Jenko Iv., načelnik žel. post.; Treo Lud., poštar; Zupan Mart., uradnik v pred.; Okr. učit. knjižn.; Damijan Jos., župan; Mešek Josip, Brie Jan., Badjura Henr., Simončič Al., Germ Jos., Damijan Miha, Pogačnik Ant., Tič J., Povšner Janez, Zupančič Jož., Kukovica Jan., Urbančič Janez, Čuher Al., Izlakar Jak., Bokal Janez, Smrekar Jakob, Agosti J., Potočnik A., Potočnik F. in M., Rozina F., Rotar Fr., Dobravec Fr., Damijan Fr., Osenjek Frane z d., Jenko Am., Černe Roz., Juh Mar., Kobler Mar., Mah Josip., Bevk Hel., Rodbina Škoda, Vončina KI., Verderber Fr., Obolnar Ter., Kobler M., JuvančičM., Damijan Roz., Jakša Marg., Bokal Fr., Račko Franca, Bregar Ter., Hribar Kat., Pregelj Neža, Stopar Jera, Koprivnikar Jos., Volk Mar., Tičar Ana, Primožič Iv., Schott Jos., Koklič Ana, Orbok Hilda, Purkart Roz., Suhadolnik Kat., Badjura Hel. (P. Litija.) 65 Štanga. Sajé Mih., župnik; Sajé Ana, Vintar Fr., Sparhakelj Lud., KorošicJože, Maren Fr., Maren Lojza, Končina Mina, Avsec Jože, Kepa Jera, Kuhar Jera, Žust Mina, Čož Jan., Ocvirek Neža, Koprivnikar Jože, Černe Mica, Lukančič Fr., Strus Nace, Čož Fr., Bratun M., Skubic Fr., Avsec Ign., Koprivnikar Ana, Jere Mina, Brunček Fr., Tomažič Jože, Petek Lojza, Skubic Lojza, Marolt Reza, Jeriha Urša, Debeljak M., Doblekar M., Režek Mina, Groznik Jera, Kaplja Jan., Brunšek Jože, Bučar Ana, Benegalija Martin, Maren Mina, Miklavčič Fr., Retar Joz., Kolar Magd. (P. Litija.) 42 Prežganje. Zdražba Ivan, župnik; CvirnFr., učitelj; Ljudska šola; Grad Anton, org.; Gale Jože, župan; Alan Marka, Slapničar Jurij, Škoda Fr. z d., Škoda Jan. z d., Irant M., Rajsnar Vilj., Jereb Mat., Omahen Ant., Kozlevčar Bernard z d., Ulčar Anton, Nograšek Mat. z d., Štrubelj Ant., Goršič Jan. z d., Kavšek J. z d., Gale Fr., Berčan Ant., Vidie J. z d., Roječ J. z d., Muzga L., Kamnikar Jan., Prosene P., Rojie Ant., Bučar Neža, Babnik Neža z d., Jančar M., Zupančič Egid, Goršič Mar., Bučar Ana, Berčan Ana z d., Rome Mar., Žganjar Cec., Rome Meta, Mohar Urša, Mohar Micka. (P. Litija.) 39 Dole. Šalehar Ign., župnik; Indof Fr., kapi.; Perko Ivan, učitelj; Grčar Fr., župan; Vrtačnik Jože, posestnik; Fakin Fr., oštir; Novak Iv., Gorenee Jože, trgovca; Grčar Tomaž, Golob Jože, Celestina Janez, Hauptmann M., Gartnar Fr., Kopriva Al., Kostanjevec Ign., Kotar Maij., Kotar Fr., Lamovšek Jern., Mlakar Ant., Novak Ben., Medved Fr., Oblak Mart., Odlazek Mica, Pajer Jan., Pernaver Mat., Pipan Fr., Planinšek BI., Povše BI., Povše Jern., Povše J., Poglajen Joz., Podlogar Lojza, Ribič Fr., Sluga Jan., Sluga Janez, Sluga Mat., Sotlar Fr., Škoda Fr., Šuštar Ign., Vodin Mat., Vidmar And., Vodišek Mica, Vresk Fr., Zavšek Marko, Zupan Ant., Zupan Fr., Zupan Fr., Zupan J., Kotar Ana Kotar Jern., Prijatelj Mart., Škoda Fr., Jamšek Ant., Žonta Fr., Peruei Marija, Grčar Janez, Božič Jož. z d., Poterbin Franc, Odlazek Janez. (P. Litija.) 59 Kresnice. Ceme Karol, župnik; Vegant Jan., Kovič Jož., ključarja; Kovič J., župan; Kožamelj J., org.; Jelnikar Jož., Hvala Franc, Bratun Jan., Godee Franc, Hvala Jak, Jerant Mat., Pokovec M., Tomšič Jak., Rokavec L., Mahkovee Jož., Mulavec Fr., Avsec Peter, Taufer Ign., Lebeničnik Fr., Kokovica Janez, Hvala Blaž, Lovše Jož., Kos Neža, Ceme Mar., Rekar Mar., Kokalj Hel., Godec Marj., Gerbic Ter., Krivic Mar., Mahkovee Joh.; Taufer Jan., krojač; Marn Jož., e. k. poštar; Smrekar Janez, (P. Kresnice.) 33 Svibno. Ramoves And., župnik; Medved Mart., župan; Brvar Ant., Povše Jož., Petavar Jak., organ., z ženo; Babič Mihael, Boltačeva dr., Dimnikova dr., Dolinšek Mat. z d., Frletova dr., Hočevar Karol z d., Hribarjeva hiša, Ilinčič Ant. z d., Kamnikar El. z d., Ključevšek Ant. z d., Ključevšekova dr., Kmetič Jan., Kmetič Jurij z d., Kmetič Jan. z d., Kmetič M. z d., Lenard Mart. z d., Martinčičeva dr., Martinšek Janez z d., Matjan And. z dr., Novak Ant. z d., Novak J. z d., Novak Jožef i d., Novak Neža z d., Ovčakar M., Podlesnik Ant., Povše Jan., Povše Mat. z dr., Prnišek I Mar. z d., Rapovž J. z d., Smrgut M. z d., Srpanova druž., Strniša Al. z d.; Strniša Jos., krojač; Türk J. Zajec Val. z d., Zupan Fr. z d, Zupanee Janez z d., Frlic Janez, Kavškova dr., Knez Mart. in Mar., Blut Miha z ž., Doraik K. z d., Jakopič J. z ž., Petavar Fr. z ž.; Povše Jak., krojač; Škrlj Jur. z ž., Rak Iv. z m., Ivšek Mar. z dr., Kamnikar Al., Majcen Neža z d.; Jerinec Marj, Lenard Mar., Martinčič Jožefa, Strniša Ant,., Zavrl M., Završnik M., dekleta; Kovač Ant. z d., Mežnar Kar. z d., Pohar Ant z d, Glavač Urh, Ljudska šola. (P. Radeče.) 66 Radeče. Zagorjan Ivan, župnik; Krisper V., tovarnar; Čik K., Rizzoli Emil, Leveč Iv., Slane Fr., Rižnar Jak., Juvančič Fr., Laharnar Fr., Knavs Fr., Wetz Ign., Zupanee Marko, Krznar Fr., Romšak Jan., Paž Jan., Vogel Jožef, Drakslar Jož., Kavžek Jakob, Kovačič Ant,., Rozman Fr., KajtnaAnt,, Majhenc Fr., Klembas Jož., Žabkar Fr., Čeh Leop., Breznikar Fr., Kozorog Janez, Paž Fr., Završnik Fr., Sotlar Anton, Zidar Jak., Simončič Jan., Povše Pavel, Trpin Franc, Medved Gr., Est Iv., Brajda Jan., Knez Jan., Oblak Jan., Musar Ant., Mokotar J., Levičnik Ant., Čeč Fr., Pivec Mart, Klanjšek Mat., Breznikar Frane, Vresnik Vikt., Otavnik Avg, Schnider Iv., Knez J., Simončič Mar., Keše Neža, Guček Ter., Stušek Mar., Ravnikar Jul., Sunta Ter., Jarh Hel., Knavs Iv., Ravnikar Ter., Pohar Hel., Trink Mar., Magister Cec., Pogačnik M., Lukež Iv., Podlesnik Neža, Burkeljc Fr., Puž Mar., Feltrin Joz., Dolinar Fr., Žagar Fr., Temistokle M., Montanari Ana, Kranjec Eliz.. Glavač Mar., Lipee N., Hočevar Mar, Pohar Joz., Petrič Mar., Potočin Mar., Zidar Ant., Hadalin Joz., Klička M., Viraut Anton., Feltrin Jera, Podlesnik Neža, Slabšak M., Zahrastnik Anton., Zupan Ter., Višnikar Alojz., Rižnar Jožefa, Kos M., Šolska knjižnica, Gospodarič Al., Šober Ant., Rozman Jož., Plaznik Jan., Sotlar Jan., Funda Jož., Zupan Al., Camloh Ant., Podlesnik Fr. M., Edlinger Alojz., Knez Ida, Holmar Joz., Šunta Marija, Bralno društvo. (P. Radeče.) 106 Sv. Jurij pod Kumom. Vidergar Iv., župnik; Koller Gust., kapi.; Rodič Iv., učit.; Šolska knjižnica, Bistan Egid.; Bistan Jak., prem.; Vidergar Valentin, posestnik; Cerar Jak., Medved Jož., Gričar Jak. z ž., Vodenik Al., Kotar Jak., cerkv. ključ.; Mordavs Ljud., Brlogar Miha, eeikv.; Knez Leop., trg.; Cerar Janez, Šuštar Jak., Kos Jau. z ž., Celestina, J., Smodiš M., Kaliope Jurij, Glavač M., Vrtačnik Jan. z ž., Potrpin Jan. z ž., Rebršek Tone, Kavšek Jan., Medvešek Ben. z ž., Novak Jak z ž., Kokalj J., Glavač Jože, Boštič Fr. z d., Žibart Fr. z ž., Feštanj Mart., Renko Jan., Kotar Jan., Repovš Fr., Knez Fr., Čič M., Martinčič Al. z ž., Žibart Jože, Beja Tone, Čop Jože, Pikelj J., Grum M., Kmetič Gr., Mivec J., kmetje; Ogličarjeva hiša, Medveškova hiša, Repovševa hiša, Medveškova druž.; Čič And.., tkavec; Doljšak J., mizar; Grošičar Fr., poštar; Baš Jan., Zupan Jože, ministr.; Smrgut Greg., Orelijo Jan., čevlj.; Tori Mat., mlinar; Marin Karol, kovač; Kovač Jakob, Žagar; Celestina Janez, Odlazek Fr., mlad.; Poboljšaj M., žena; Ivšek Jožefa, Rovan Fr., Martinčič Mar., Česen Joz., Brinjevec J., Fele Joz., dekl.; Irt Fr., šolarica; Smeškolanova hiša. (P. Radeče.) 71 Dobovec. J er še Alojz., župnik; Ljudska šola; Ivanetič Maks, učitelj; Vodin Mart., cerkv.; Parašuh Al., logar. — Možje: Smodiš M., Bevc Mat., Dolinšek Jan., Krajšek Jan., Jamšek Jože, Krajšek Miha, Pavlič Mart., Stergaršek Ant., Komar Jan., Jamšek Matija, Kosem Miha, Medvešek Elija, Hribovšek Jan., Ocepek Jak., Bajda Nace, Feie Jern., Premeri Mat., Medvešek Jože, Zadnikar Jan., Zajee Miha, Mándele Janez. — Fantje: Bajda Miha, Fabjan Martin, Trotovšek Ant., Fele Jože, Skrinar Fr., Ključevšek Mat., Skrinar Jak., Blaznik Jan., Smodiš Jan., Medvešek Fr., Novak Jože, Smuk Fr., Fele Miha. — Žene: Bajda Mar., Jerše L.. Kovač Mar., Završnik Jera, Mulec Ant., Medvešek E. — Dekleta: Vasle Mar., Pek Ema, Bajda M., Jamšek Neža, Knez Urša, Blaznik Amalija, Ravnikar Franca. (P. Hrastnik.) 52 Primskovo. Golob I., župnik (2izt.); Draksler M., župan; Hribarjeva hiša, Kotarjeva hiša, Žnidaršič And., Zupančič Fr. z d.; Bedene Janez, pos., z ženo; Grandovec M. s sest, Verbič M. z d., Gregorič Mart., Mežnaičkova hiša, Žlemberger Franca, Rometova hiša, Lavrib Jože z m., Kuhelj Ant. z d., Vidgaj Fr. s s., Smerekar Fr. z d., Štepee Ana z d., Žurmanova hiša, Šraj M. z m.; Poglajen M., Vavtar Fr., Ambrož J., fantje; Čeželjeva hiša, Smerekar Fr., Smerekar Reza, Bregarjeva hiša, Gričar A., Zapuščekova hiša, Fištrova hiša, Gorišek Meta z Kastelee Ter., Pancarjeva hiša, Gregorič Jan., Kepa Mart. z d., Merzel France z d., Fortuna Marija z druž., Skubčeva hiša, Malkova hiša, Rozina Fr. z br., Mirkovič Miha; Zupančič A, dekle; Štangarjeva hiša, Čeme Fr. z d., Poderžaj M. s sin., Hostnik Al., Skubie Jera, Korošec M. z d., Balan t A., Nacetova hiša, Pilerjeva hiša, Pavlihova hiša. (P. Litija) 52 Polšnik. Zupane Jernej, župn, uprav.; Zavrl A., župan; Kopač Fr., org.; Merzel Mart., Odlazek Miha, Prime Mart., Renko Ant., Vodenik Mart.; Fele Marg., žena; Dolinšek Jan., Drnovšek Marko, Grden Andrej, Podrenik Jan., Raspotnik Ant., Pucelj Ant., Dolar E,, Grabnar Fr. (P.Litija.) 17 Število družnikov: 6 dosmrt. 774 letnih. 17. Dekanija Trebnje. Dek. poverjenik: Nago de Iv., administ. v Trebnjem. Trebnje. Nagode Ivan, admiu.; Avsec Fran, kapi.;. Golia L., c. k. okr. sod.; Gressel Mar., grajšč.; Polak Rajko, c. k. sodn. pristav; Papež Anton, e. k. davkar; Auman Fr., c. k. davk. pristav; Bežan Mat., c. k. notar; Pleničar Pavel, e. k. knjigovodja; Kle-menčič Ign., velepos.; HučFr., župan; Bukovec Jan., pos.; dr. Weselko Otmar, zdravnik; Rupreeht Janko, lekarničar; Tomic Vilj, trg.; Jerše Al., šolski vodja; Pehani Frid., Spetzler Gust., učitelja; Sajovie Marija, učiteljica; Alijančič Ivan, e. k. brz. nadzor.; Wartoi A., c. k. pošt. uprav.; Dovgan Jos., e. k. žand. vodja. — Gospodarji: Anžak Ant. z dr., Ardgal Fr., Barle Mat. z ženo, Bizjak Anton, Bukovec Al., Čelik Janez, Dular Jan., Gabrijel Fr. z ženo, Gabrijel Fr., Godee Fr., Godee Jože z ženo, Grandovec Fr., Hrovat Jože, Huč Fr., Jerič Ant., Jeršin Jan., Jutraž Jan., Jutraž Jože, Kovač Jan. z ženo, Kravcar Ant., Kralj Frane z ženo, Kunštek Ant. z dr., Kužnik Ant., Ladiha J., Makše Jože z dr., Marn Jan. z dr., Murn Fr. z dr., Novak Ant., Novak Jan., Novak Jože, Ostanek Ant., Pekolj Fr. z dr., Pevec Fr., Pevec Jan., Planinšek J., Planinšek Jože z ženo, Malenšek Josip, Mežan Jože z dr., Piškur Jože z ženo, Potokar Ant. z dr., Povh Ant. z dr., Radin Jurij, Radelj Al., Ratejec A.; Redek Jože, mizar; Rogelj Jan., Rupert Franc z ženo, Sever Bern. z dr., Sever Fr., Sever Fr. Paradiški, Sila Ig., Sila Matija, Smolič Ant., Strmec Ign., Strajnar Ant., Springer Fr., Šircelj Jan., Škoda Jože z ženo, Škušek Jože z ženo, Štepee Ant., Štepee Jan. z ženo, Tomšič Ant. z ženo, Tomšič Emanuel, Tomšič Frane z ženo, Urbančič Ant., Urbančič Ign., Urbančič Mih., Vdovič Anton z ženo, Vdovič Fr. Repčan, Vdovič Fr. Trški, Vdovič Jan. z ženo, Vdovič Janez, Zakrajšek Anton, Vrhovee Jože, Zalar Jan. z dr., Zore Frane, Zorman Ant., Zupanec Fr., Zupan Jože z ženo, Zupančič Fr. z dr., Zupančič Fr. Trebanjski, Zupančič J. Jezerski, Zupančič Jan. z ženo, Zupančič Jan. z druž., Žefran Ant. z ženo, Torkar Jan., Željko Ant., Žlajpoh Fr. z dr., Žnidaršič Martin. — Mladenči: Barle Jože, Fink Ant., Gabrijel Fr., Gabrijel Ant., Gabrijel Jože, Ga-šperšič Miha, Jutraž Ant., Krešal Franc, Kukenbergar Ant., Ponikovski, Kukenbergar Ant., Kune Fr., Mišič Jan., Peskar Fr., Pižmoht Miha, Sila Mat., Slak A., Zupančič Ant., Zupančič Janez, Zupanec Fr., Zaman Vinko, Testen Jan., Vidie Fr. — Gospodinje: Bizjak Marija, Brodnik Marija, Gabrijel Marija, Gole Marija, Globevnik Ana, Gospodarič Marija, Grandovee Marija, Hočevar z dr., Koporec Marija s sinom, Kukenbergar Franica, Mandlin Magdal., Marooutti Mar., Huč Mar., Miklič Marija z dr., Miler Jožefa, Nose Fran., Opara Marija, Pate Marija, Pašič Marija, Pekolj Ana, Pire Marija z dr., Piškur Urša z možem, Režek Antonija, Režek Ivana, Rogelj Marija z dr., Rogelj Ter. z dr., Rozman Zofija, Semee Ana, Smolič Ivana, Starič M., Šalehar Jera z dr., Špelič Jožefa, Vrajnar M., Zaletel Jera z dr., Zore Tereza, Zupančič Marija. — Dekleta: Anželj Tereza, Barle Franica, Fajtinger N., Godnjavec Marija, Gole Barba, Golf Marija, Grabljevec Manica, Ilar Tereza, Huč Neža, Kek Marija, Kovač A., Kožar Ana. Kotar Marjeta, Kukenbergar Franica, Maintinger Vilika, Novak Ana, Klemenčič Franica, Pašič Ana, Pate Marija, Pevec Marija z brat., Perpar A., Ratejec Neža, Ratejee Franiea, Rozman Marija, Saje Anton., Seražin Franica, Sigmund Mar., Starič Jera, Skrajnar Marija, Špelič Aua, Švigelj Marija. Urbančič Frani; a, Zupan Marija, Zupančič Franiea, Zupančič A., Testen Ana, Vrhovšek Angela, Vdovič Ana, Vidmar Marija, Uhan Mar, Uhan Jožefa. (P.Trebnje.) 210 Čatež. Hofer Karol, župn. (2izt.); Pogačnik Pet,., učitelj; Vavtar Frane, cerkvenec; Kamin Ivan, Vitigoj Josip, Miklič Fr., Kozlevčar Fr., Barle Ign., Kamin Josip, Kafrle Jos., Zagorijan Ant., Miklič Iv., Sotlar Jos., Kotar Jos. z ženo, Zagorijan Ant., Zagorijan Iv., Potrbin Maks, LovričFr., Korbar I., Vitigoj Ant., Klemenčič Fr., Novak Miha, Ižanee Iv., Kamin Jos., Zolet Pet., Bedene Iv., Hribar Fr., Bovnikar O., Gerdin Ant. z dr., Gerdin Jos., Anžur Ivan, Vavtar Bern., Miklič Fr., Artegol Iv., Kraševec Ant., Vavtar Tom., Korošec Jos., Stepec Mat., pos.; Zupančič Iv., čevljar; Stranjer Jos., Obolnar Jurij, mlinarja; Škoda Alojz z dr., Zidar, Zore Iv., Bregar Iv., Pevec Ant., Pevec Fr., Brandsteter Al., Gliha Al., Pevec Ivan in sestra, Sotlar Ivan in sestra, Gliha Iv., Kafrle Josip, Bregar Jos., fantje; Cerovšček Marija, Rataj Marija, Potisek Fr., gospodinje; Kušljan Ana, Miklič Neža, Jelnikar Fr., Gliha Ana, Kamin Ana, Kotar Magdal., Pevec Magdal., Vrhovšček Barb., Bregar Joz., Zupan Joz,, Starec Fr., Zupan Al., Repovž Ana, Kamin U., Dragan Joz., Korošec Mar., Podlogar Ana, dekleta; Šolska knjižnica. (P. Trebnje.) 76 Št. Lovrenc ob Temenici. Debelak J., kapi.; Farna bulcvarnica, Šolska bukvarnica, Smolič Fr.; Kmet Vinko, učitelj. — Posestniki: Bolka Fr. z ženo, Debeljak Jan. s hišo, Fortuna Luka z ženo, Golob J. z ženo, Golob Jož. s hišo, Gliha Jožef z ženo, Gliha Al. s hišo, Goreč Fr. s hišo, Goree Fr. z otr., Goreč Jan. s hišo, Grmovšek Jož. z ženo, Jarm Jož. z dr., Jarm Jož. i ženo, Jevnikar Mart. i dr., Kafrle Jož. z dr., Marolt Fr. z ženo, Novak Ant. z druž., Oven Jan. z ženo, Oven Jož. z dr., Ostanek Jožef z druž., Pintar Jurij z dr.. Strajnar Fr. z dr., Strajnar Janez z druž., Strajnar Flor. z ženo, Štepec Frane z ženo, Vavtar Mat. s hišo, Zajec Ant. z dr., Dular Janez z mat., Grmovšek Ant. s hišo, Lakner Pet. s hišo. — Gospodinje: Andolšek Ana z dr., Anžlovar J. z druž., Bregar Ana z dr., Bukovec Franca z mož., Gorišek Jožefa s hišo, Jarm Jera s hčerjo, Jarm Mar. z mož., Jevnikar Franca s hišo, Klemenčič Mica s hišo, Mar-kovič Ana z otr., Markovič Ana s hišo, Ovnek Jera z otroci, Štrekelj Ana s hišo, Travnik Urša z možem, Vrhovšek Franca z otroci, Žlajpah Alojzija s hišo, Zoreč Kat. z mož., Zupančič Marija z mož., Kastelic Ana z otr., Krašovec Ivana s hišo.— Mladenči: Kek Jož. z mat., Markovič Jož. s stariši, Oven Fr. z mat., Saje Fr. z mat., Skočir Fr. s star.; Štaj Ant., cerk.; Zupančič Fr. z očetom. — Dekleta: Bregar A., Fortuna Ana s sestro, Grden Neža, Klemenčič A., Kmet Jera z bratom, Kotar Neža, Mersel Ana, Medved Fr., Pintar Mar. s sest., Zupančič M. (P. Trebnje.) 72 Dobrniče. Jančigar Karol, župnik; BenkovičJ., kaplan; Koporc Fr., org.; Treo Julij, veleposestnik; Zupančič Jan., župan; Hiti Mat., nadučit.; Grandovee Ant., načel. kraj. šol. sveta; Ljudska šola. — Gospodarji : Bregar Mat., Ferfolja Jan., Germ Ant., Glavan Ant., Hrovat Gašp., Hrovat Mart., Jerše J., Kaferle Jan., Kastigar Fr., Kovač Ant., Kužnik Ant., Kužnik Jan., Lazar Jan., Marinčič Miha, Mervar Jož., Mervar Fr., Mervar Fr., Miklič Fr., Muren Ant., Muren Jan., Novak Fr., Novak Fr., Pekolj Fr., Pekolj J., Pekolj Mat., Perpar Jan., Plave Jože, Radiu Fr., Razderh J., Slak Fr., Slak Mat., Smolič Fr., Smolič Ant., Smolič Ant., Smolič Jan., Spelič Jože, Strojin Jan., Šenica Jože, Testen Jože, Ukajanee Fr., Vidie Andr., Verce Jože, yerce Jan., Zupančič Fr., Zupančič N., Zupančič Mat., Žnidaršič Anton, Zupančič Jože, Zaletel Franc, Perpar Gašp., Zupančič Ant., Šusteršič Mart., Šuster Jan., Gore Fr., Kresal Jan. — Gospodinje: Kie Ana, Bradač Marija, Germ Ana, Glavan Marj., Gore Mar., Kastigar Marija, Kie Ana, Korevc N., Marinčič Marj., Miklič Ana, Papež Marija, Perpar Jera, Prosen Iv., Sirk Marija, Skube Marija, Smole Mar., Strajnar T., Spelič Marija, Tome Marija, Ukajane Mar., Verce M., Rajer Kat., Smolič Marija, Verce Franica, Žnidaršič Reza, Žukovc Marija. — Mladenči: Dlakovec Janez, Erjave Jože, Gore Janez, Kovač Jože, Novak Janez, Razderh Fr., Skube Ign., Slak Ant., Strumbelj Jurij, Udovč Fr., Svete Fr. — Dekleta: Barle Ana, Kaferle Urša, Kmet Marija, Kresal Alojz., Miklič Ana, Novak Marija, Novak Ana, Ostanek Marija, Smolič Franica, Spelič Marija, Zupančič Ana, Zupančič Fran., Kašič Mar., Kužnik Mar., Jaklič Franica, Zupančič Marija, Koncilija Ana (P. Trebnje.) 117 Št. Rupert. Mervee Jan., župnik; Filler V., kaplan; grof Barbo Ant. Jož., Lang Albina bar. roj. grof. Barbo; Pavčič A., nadučit.; Farna šola, Bartol Ant., Bedene Jož., Bercar Jož., Frelih Jožef z ženo, Hofer Fr., Kerne Fr., Kolene Jan., Korbar Jož., Ko-štomaj Ivan, Kovač Ign., Kovačič Blaž, Krese Janez, Lamovšek And., Ložina Ant., Lukek Jož., Majcen J., Majcen Vinc., Mantelj Jož., Martinčič Fr., Marolt J., Mavsar Ant., Merzel Jan., Odlazek Jan., Pavlin Fr., Peterlin Jož., Podiesnik Mart., Rejc Valent., Repovš Jan., Rugel Jož., Sadar Leop., Slak Ign., Smrekar Fr., Steklasa Fr., Škarja Karol, Tratar Jan., Uhan Anton, Uhan Jož., Urbič Jan., gospodarji; Apej Mar., Berk Mar., Boje Mar., Čeh Joz., Gerčar Ana, Gregorčič B., Jerman Marj, Korevc Mar, Kuselj Helena, Lamovšek Mar., Mestek Fr, Metelko Neža, Ostanek Fran, Per-jatelj Mar, Steklasa Ter, Stermole Marija, Stermole Marj, Škarja Mar, Vidmar Mar, Zaje M, Zupančič Joz., gospodinje; Berk Jan, Breznikar J, Cerkovnik And., Kopitnik Ant, Kos Jož, Krajšek Fr, Kurent Ant., Kuselj Al, Lamovšek Fr, Lukek Fr, Mlekuž Jan, Pirman Ant., Sluga Ignac, Škarja Jožef, Zidar Jan, Žnidar Mart., Žnidar Nik, fantje; Avsec Ter, Bartol Ivana, Drobnič Mar, Gospodarič M, Grebene Ter, Glušič Mar, Karič Ter, Koren Ana, Kožamelj Franca, Mervee Min, Mežnar Cecil, Mežnar Marija, Miklič Kat, Rugelj Alojz, Slapžak Joz, Starič Ivana, Starič Jera, Steklasa Fran, Strajnar Ana, Salehar I, Škarja Mar, Udovč Ivana, Urbič Mar, Uršič Marija, Vovk Mar, ZaverI Roz, Zaje Mar, Zidar Mar, Zore Ana, Zupan Fran, dekleta. (P. Št. Rupert.) 112 Mokronog. Virant Jan., župnik; Abram Jan, kaplan; Rosina Vikt., e. k. notar; Rohrmann J, not. kand.; Wudia Henr., Pogačar Jos, e. k. kane.; Povše Jan, usnjar; Pleskovič Jan, c. k. poštar; Makuc J, Dolinar Mica; Šireel Rozal, trg. sopr.; Simončič C.; Zupančič Fr, župan; Pleteršek Jan, gostil.; Zrimšek Jan, Šašelj Jan, Zgajner And. z dr. Majcen Marija, Šašelj Karol, Urabec Jan., Cerovšek Neža, Kornič I.; Bizjak Jož, usnjar; Lindič Alojz; Ravnikar J., nad-učitelj; Sbil J, trg.; Zirer Ign, Penea Fr, Pižmaht Ant.; Splicbal Janko, c. k. davk. prist.; Rotar Franc; Pasezky Maks, klepar; Stepic Ana, Kolenc J, Verbajs Jak., Roje Mat, Kovačič Jan, Gorjup Jože, Hočevar Jan.; Hrovatič Fr, cerk.; Jerič Pet, Bralno društvo, Vohinc Edv, učit.; Peterlin Marija, Mahorčič Ignac, Ljudska šola, Pueelj Juri, Maranče J, Borštnar Jan. (P. Mokronog.) 49 Trebelno. Barbo Miha, župnik; Gregorič J., kaplan; Lunaček Aleks, nadučitelj; Lunder Franja, učiteljica; Dolenšek Jan, pos.; Pavšelj Fr, Dragan Jan, PirnatJože, Koprivee Jan, Sinur Jož, Zupančič Jan, Ferdinari Ferd, Ljudska šola, Piškur A.., Gačnik Ana, Starič Jože, Gačnik Ana, Starič Ciril, Žužek J, Drobnič Reza, Zakrajšek Jak, Mesojednik M, Mramor Miha, Brezova! And, Ribič Jože, Grabnar Jera z otr., Rozman Ana, Pilpah Agata, Mramor Fr, Peterle A, Žagar Mart, Kafol Fr, Kocjan Fr, Slak Fr, Brezovar Jože, Nahtigal Mat, Zore Al, Kostanjevee J, Ljud. šola, Klemenčič Jan, Barbo Franca, Žagar U, Dragan Reza, Gačnik Franca, Pungerčar Mart, Urajnar Mart, Ajdišek Marija, Kostanjevee Fr, Skušek Jož, Kerne Reza, Kafol Jan, Ajdišek Mat, Marolt Marija, Žagar Ant, Johant Liza, Sebanee Fr, Zore J, Miklič Neža, Nahtigal Mar, Miklič Ant. (P. Mokronog.) 60 Sv. Križ pri Litiji. Kreiner Alojz, duh.; Jeglič Jan, Vogl Ign, Tomše Jan, Oven Fr, Sotlar Ant, GroznikAnt, Ambrož Mat., Trentelj Fr, Pipan Jože, Višnikar Jože, Korbar Jan, Rajner A, Resnik Fr, Prijatelj Fr, Novinc Pet. z druž, Merzel Anton, Hostnik Fr.; Gerden Fr, cerk.; Miklavčič Fr, Resnik Miha, Benedek Slav, Korun Fr, Merzel Fr, Utenkar Al, Perko Jan, Graear Rafael, Oven J, Kotar Mart., Rugelj Fr, Bajee Martin, Lenart Franca, Bevc Ana, Mramor Antonija, Marolt Marija, Kotar Fr, Tomažič Miea, Žlempergar Lojza, Hostnik Mar, Božič Franca, Bajec Reza, Miklič Zefa, Sotlar Mar, Košir Katarina, Jelševar Roz., Zidar Mar, Poglajen Mar, Strah Fr, Kolenc Ant. (P. Sv. Križ pri Litiji.) 49 Mirna. Jarc Fr., župnik; Šmid Anton, kaplan; Grčar Mart, nadučit.; Šolska knjižnica. — Posestniki : Koračin Ljud, Grabner Mat, Jarc Mart, Kamin Fr, Koledar 1894. Kašič Jož, Kmet Fr. z dr. Kmet Jan. z dr, Kolenee Mart, Kunčič Jan, Novak Jož, Orešnik Alojz, Pevec Ant. z dr. Papež Jak, Planinšek Ant, Prijatelj Fr. z dr, Rostan Fr, Rugelj Fr, Strojinc Jak, Šular A. z dr, Šular Jož, Vidmar Fr, Vidmar Anton, Višček Jan, Zaplatar Fr, Pevee Jož. z dr, Stojinc Al, Bon Ant. — Žene: Neubauer Amal., Golob N, Praprotnik Franca, Pueelj Mar. — Mladenči: Bevee J, Kolenee Ant, Baraga Jak, Rostan Pet.—Dekleta: Blazovnik Barb, Drčar Reza, Gregorčič Fr, Langer Iv, Trlep Fr, Vidic Joz, Hočevar Mar, Šmalc Ivana; Pevie Fr, e. in kr. preskr. oskrb. (P. Mirna.) 48 Sv. Trojica. Grčar Jož, župnik; Globelnik Ivan, kaplan; Tratar Fr, župan; Tratar Jera, Johant Jan, Škoda Mar, Plantarič Jož, Pelko Mat, Režen Fr, Zore Jožefa, Pokovc Mar, Prijatel Fr, Jane M, Debelak Miha z dr., Strah Jera, Knez Hel, Rozman Mar, Cimerman Fr., Stušek Mart, Žonta J, Pungrčar Ant. z dr, Jerman Jožefa, Kos Mar, Kobar Andrej, Dolenšek Hel, Ihan Ana, Orešek Jože, Lindič Anton, Lužar Jože, Lindič Ant, Vavtar Ant, Livk J, Povšič Neža, Pelko Mar, Janah Ivana, Virt Franca, Majcen Frane, Šola, Okorn Fr, Tratar Fr, Gregorčič Jožef, Pueel Fr, Miklič Fr, Fine Ant, Šireel Mar, Jelene Jože, Gorene Jožefa, Tratar Fr. z dr, Zanikar Mar, Plantarič Al, Dolenšek Jožefa, Režen Anton, Kolenc Iv, Martinčič Tona, Zadnik Franca, Gorene J, Lenič Jak, Papež Fr, Grozde Reza, Johant Jože, Majcen Mar., Umek Jože, Gorene Jože, Repič Jože, Lindič Fr, Jermančič Ant, Dobovšek Marko, Kumljanc J, Papež Lojza, Lindič Jože, Sebanc Lojz, Murn Mar, Kocjan Jak, Pucl Neža, Marhovč Apol, Hočevar Iv, Majcen Ant, Udovč Mar, Tratar A, Pelko I, Majcen Mar, Knez Jože. (P. Mokronog.) 82 St. Janž. Jereb Mat, župnik; Mensinger J., kaplan; Jurman Fr, učitelj v Št. Janžu; Šola v Št. Janžu; Jezernik Mart, učit. na Branskem; Šola na Bransksm; Repše Ign, župan; Potočin Fr, Kos Jož, Povše Jože, Zupan Ant, Gnedec Jan, Podpadec Ant, Trinkaus Jan, Zupan Ant, Žganjar Jan, Repovž J, Starina Ant, Bregar Jan, Orešnik Jože, Knez Janez, Kurent Ign, Kovšea Fr, Plazar Jern., Markovič J, Kovšca Pet, Prijatelj Ant, Zupan Frane, gospodarji; Podlogar Jož, Erman Jak, Repovž Jož.; Kos Marija, gospodinja; Kovač Ign, cerkv.; Majcen M, Prijatelj Manea, gospodinji; Sotlar Ant, Lamovšek J, Gorene Jan, Skoporec Ign, Zupan Ant, Gorene M, fantje; Kos Fr, gospodar; Belec Ana, Erman Urš, Dobovšek Marija, Podlesnik Marija, Kurent Jožefa, Štarina M., Jamšek Cecil, Plazar Urša, Jakšič Mar, Povšič Ana, Keše Ana, Lipar Helena, Repovž Franca, dekl.; Flajs Marija, gospodinja; Erman Jožefa, Fleišman Marija, Krajzelj Ivana, dekleta; Brekan Janez, gospodar. (P. Št. Janž.) 60 Število družnikov: 14 dosmrt. 921 letnih. 18. Dekanija Trnovo. Dekan, poverjenik: Vesel Ivan, dekan v Trnovem. Trnovo. Vesel Ivan, dekan (5 izt.); Frjančič Fr, Rudolf Al, kaplana; Bile Jan, duh. v p.; Zarnik Mart, nadučit.; Samsa Antonija, Tomšič J., Dolgan Helena, Elias Ivana, Stefančič Marija, Valenčič M., Valenčič Ivan, Ličan Škend., Benigar Ter., Brinšek Ivan, Brožič Ant, Benigar Fr, Brinšek Št, Benigar Jos, Baša Gr, Benigar Franja, Benigar Fr, Benigar Jos, Benc Josip, Benigar Josip, Barbo Janez, Bizjak Josip, Benigar Helena, Benigar Marija, Cvetnič Pet., 9 130 Ljubljanska. Čeligoj Ant., Dolgan Jožefa, Gärtner Marj., Grl Ant. z dr., Grüna Jos., Gosar Ant., Gržina Miha, Grl A., Hodnik Jožefa, Hodnik Krist., Hrvatin Anton, Iskra Helena, Jenko Ivan, Jenko Josip, Jager Jak., Janežič Helena, Jenko Andr., Kontelj Anton, Kranjec Anton, Krebelj Fr., Kranjec Josip, Kranjec Jožefa, Logar A., Maljevae Lovro, Mizgur Ant., Marotti Marija, Novak Marija, Nié Srečko, Pevke Trnovske (2 izt.), Petkovšek Mart., Perkan Ivana, Primée Marija, Penko Jožefa, Potepan Kat., Primée Josip, Primée Fr., Primee Iv., Oswald Miha, Špelar Jožefa, Resman Marija, Samsa Marija, Samsa Marija, Samsa Josip, Stembergar Joz,, Šircelj Fr., Skrlj Jos., Simončič Jožefa, Šola Trnovska, Šola dekliška, Šola Zemonska, Šola Postenjska, Ur-bančič Ant., Uršič And., Valenčič Ivan, Vičič Franca, Valenčič Ivan, Vičič Antonija, Valenčič M., Valenčič Josip, Valenčič Amalija, Valenčič Pavlina, Vrh Ant., Vrh Ivana, Vičič Kat., Valenčič Josip, Volk Andrej, Zore Ivan, Zupanec Jera, Zidar Jos., Znidaršič Ant., ŽnidarSič Al., Tomšič Josip, TomSič Iv., Iskra Janez ; Furlani Sig., c. k. davč. urad.; Štukelj J., not. konc. (P. Ilirska Bistrica.) 111 Harije. MožinaJan., kurat; Šola Harijska, Meinar Fr., Možina Jos., Boštijančič Jan., Cetin Fr., Hrvatin Fr., Kraševec Fr., Grl Fr., Boštijančič Kat., Dekleva Marija, Polh Marija, Cetin Ivana, Primec A., Boštijančič Jožefa, Boštijančič Hel., Polh M., Torjan Ant., Gombač Jak. (P. Ilirska Bistrica.) 19 Prem. Križaj Nik., župnik; Farna šola; Baša Jan., mlinar; Repine Valent., trg.; Pecman Jožefa, dekle; Cebin Pet., učitelj; Znidaršič Ant., c. k. pošt. in trg.; Grahor Ant., trg.; Renko Ivan, Tomažič Fr., Frank Ant., Kovačič Ant., Tomažič Jan., Renko P., Nemec Blaž, Bobek Gašp., Meršnik Fr., Sterle Peter, Boštjančič Ant., Stavanja Fr., Fabjančič Ant., Matko Jan., Sterle Ant., Frank Jan., posestn. ; Ban Alojzija, gospa; Ostoja Angela, gspdčn.; Rešaver Jak., Kapslj Ant., žel. čuvaja; Smerdel Jož., eerk.; Maslo Marija, Nadoh Ivana, Valenčič Jožefa gospodinje; Meršnik Jož., Dekleva Jan., Cvetan Jan., Maslo Jak., Kljun J., Gašperčič Jan., Matko Tom., Špilar Fr., Šircelj Jan., Počkaj Ant., fantje; Čelhar Ivana, Frank Joz., Špilar Franca, Nadoh Marija, Frank J., dekl. (P. Prem.) 47 Košana. Torkar Mat., župnik; ŽnidaršičMil.; Hribar Ant., kaplan; Rustja Jos., učit.; Puppis Fr., c. k. poštar; Kaluža Josip, Špilar Pavel, AmbrožičM., Dekleva Leop., Bobek Ivan, Žetko Ant., Penko Jos., Penko Josip (18), Fidel Fr., Mankuč Jos., Kaluža M., Dolgan Kristina, Srebovt Antonija, Pupis Fr., Sever Micika, Jankovič Anton, Cucek Fr., Valenčič Andrej, Šturm Jem., BiSčak Štef., Kapelj Jak., Žlabnik Mat., Dolgan Marj., Kontelj Ivan, Sever Jos., Srebovt Ant., Štupnikar Ivan, Šprohar Fr., Hreščak Franja, Belovec Polona, Štravs Miha, Železnik Fr., Požar Iv., Kapelj Josip, Čepirlo Fr., Volk Fr., Rotar Ivan, Farna šola, Mihe Steglova družina, Smrdel Josip, Smrdel Luka, Dolgan Jos., Spetič Marija, Kranjec Iv., Kranjec Ant., Požar Jak. (P. Košana.) 51 Suliorija. Jemee Ant., eksp.; Šolska knjižnica; Pegan Ant., učitelj; Krebelj Ant., pos.; Volk Andr., cerkv.; Volk Ant., Volk Fr. (2), Volk Fr. (10), Volk Jak. (29), Volk Jož., pos.; Gustinčič Ant., Gustinčič Jan., Volk And. (45), Volk Fr. (14), mlad. ; Šprohar Franja, dekle. — Ostružno brdo. Šuligoj J., učit.; Šolska knjižnica; Nadoh Ant., cerkv.; Blaževič Štef., pos.; Fatur Ant., trg.; Felicij&n Mat., Malečihar J., Maslo Fr., Stavanje Miha, posest.; Medved Marijana, žena; Trebeč Ant., Volk Fr., mladen.; Kovačič Ana, Krebelj Mar., Medved Marjeta, Vatovec Mar., dekleta. (P. KoSana.) 31 Šmiliel pri Nadanjem Selu. Bajec J., kurat; Ljudska šola; Karara Fr., oskrbnik; Dekleva Josip, Cvetnič Fr., ključ.; Želko Ivan, cerk.; Ambrožič Iv., Furlan Iv., Dekleva Fr., Kaluža Andr., Kuret Franc, Klebčar Štef., Morel Ivan, Stavanja Ant., Valenčič J., Valenčič Mat., Urbanič Mat., posestniki; Cimerman Jos., Podobnik Jos., Ribnikar Jos., žel. čuv.; Dekleva Ivan, urar; Valenčič Ign., kovač; Smrdel A., Smrdel Fr., mizarja; Malečihar Mat., zidar; Kruh A., Muha Fr., fanta; Kaluža Marija, posestnica; Bajec Tereza, Kuret Marija, Zelko Marija, dekleta. (P. Št. Peter na Kranjskem.) 31 Zagorje. Groznik Fr., vikarij; Ljudska šola, Bralno društvo; Dolgan Mat., Zelje Ant., MarinčičJ., Penko And., Prelec Mat., Penko Gregor, Fatur Ant., Barbo Jakob, kmetje; Pekova družina, Kmetova družina; Bilec Jan., cerkv.; Zaničeva družina, Domicelj Marija, Rus Reza, Fatur Neža, Kete Franja, Šuštaršič Ivana, Želje Marija, Križnar Reza, Primee Marjeta, Kastelic Franja, Čopič Kat., Marinčič Iv., Kavčič U., Fabec Mar., Zelje Mar. (P. Zagorje.) 29 Knežak. Jenko Ljud., župnik; Rakteli Leop., kaplan; Fettich-Frankheim Ljud., učit.; Česnik Orosl., trg.; Čuček Josip, župan; Kastelic Iv., Zgonc Anton, trg.; Vilhar Marija, grajščak.; Celar Mar.; Škrlj Iv., Smrdel Josip, Šircelj Ant., Črnetič Anton, Rohovsky Jeronim, Koren And., Tomšič Iv., Skrlj A., Nuncija Ant., posest.; Jenko Ant., organ.; Logar Ant., cerkv.; Samsa Iv., čevljar; Urbančič Al., Trolia Ivan, mlad.; Urbančič Marija, Šorč Marija, Slavec Mar., Šajn Hel., Smrdel Josipina, Brumen Franja, Slavec Fr., gosp.; TomSič Marijana, Novak Jožefa, Urbančič Fr., Tomšič Ivana, Prime Jožefa, Tomšič Julij., dekleta; Strle J., posest.; Župna knjižnica, Šolska knjižnica, Cerkvene pevke, Samsa Jožefa, Tomšič Mar. (P. Zagorje.) 42 Število družnikov: 18 dosmrt. 343 letnih. 19. Dekanija Vipava. Dekan, poverjenik: Erjavec Mat., dekan v Vipavi. Vipava. Erjavec Mat., dekan; Rajčevič Fr., kaplan; Učiteljska knjižnica, Farna knjižnica, Šola Vipavska, Čitalnica narodna, Podružnica tretjeredniška, grof Lanthieri Karol; Nosan Iv., c. k. sod.; Kotzbeck Josip, c. k. notar; Juliani Julij, e. k. uradn.; Bernot Josip, e. k. davk. ▼ p.; Schmutz Fr., uradnik; Petrič Marko, Pangerc Ant., sod. slugi; Veselič Pet., davk. eksekut.; Raktelj Janez, učitelj; Skala Anton, šolski vodja; Garljevič Fr., Skerl And., cerk.; Kenda Josip, dijak; Ložar Fr., odvet. vdova; Ferant Viljem, pisar; Može Ivan, Grabrijan Hinko, Šilvester Rad., Bratovž Fr., Knific Rajko, Skuk Franica, trg.; Hrovatin Ant., Mesesnel Ivan, Tomažič Ivan, Perhavec Ant., Dolenc Vikt., Orel Jan., Andlovic Pil., Petrovčič J., Bukovič Ivan, Prelec Ivan, Curek Ant., Krhne Fr., Čuk Fr., Stramcar Iv., Hrib Štef., Ferjančič Fr., Dužnik Dan., Drufa Jož., Rupnik Fr., obrt. in rok.; Petrovčič Iv., Jež Fr., Petrič Jož., Mihelčič Mat., Rodman Janez, Curek Jan., Pavlin Ant., Kobal Jan., Petrič Andrej, Lekan Jan., Kobal Ivan, Rupnik Ant., Janežič Frane, Lekan Jan., Duren Jož., Poljšak Ant., Žvokelj Fran, Stekar Jan., Petrič Štef., Petrič Jak., posest.; Uršič Fr., Simuč Fel., Grilj Fr., Lavrenčič Groga, Bukovič Matija, Jež Ant., Ferjančič And., Duren N., Perhavec Mirko, mlad.; Pregelj Kat., Kodelja Neža, Vidrih KI., Semenič Marija, Godina Marija, Uršič Mar., Žgavec Jožefa, posestnice; Novljan Ivana, Pegan Mar., Turek Marija, Kariž Marija, Wolf Marija, Kobal M., Simuč Jožefa, Kostanjevic Ivana, Kodelja Fran., Hrib Mar., dekl.; Jamšek Hrab., pom. urad. (P. Vipava.) 95 Št. Vid pri Vipavi. Demšar Janez, župnik; Požar Ant., nadučit.; Kavčič Fr., c. k. poštar; Šola v Št Vidu, Društvo „Sloga"; Bizjak Marija, Bratož A., Bratož Fr., Demšar Jera, Fabčič Jan., Fabčič Jožef, Grabrijan Vikt., Habe Jož., Kavčič Ter., Kodre Jan., Kodre Jož., Kopačin Fr., Kopatin Jan., Lipovž Jožef, Mikuluš Karolina, Mislej Ant., Mislej Franca, Petrič And., Pižent Frid., Premrl Jan., RosaRafel, Semenič Ant., Semenič Marija, Semič Filip, Skupek Andrej, Skupek Franca, Stegol Vid, Štemberger Jožef, Trošt Ivana, Uršič Ant., Vitežnik Al., Volk Karol, Vrtovec Josipi na, Žgur Janez, Žorž Gašp., Cerkveni strežniki (4 izt.); Trošt Fr. (P. Št. Vid pri Vipavi.) 45 Podraga. Pleško Fr., župnik; Šolska knjižnica, Pestelj Josip, Čitalnica; Trošt J. (36), Bratož Josip, Žgur Josip, Jamšek Iv., Semenič J., Semenič Iv., Kopačin Fr., Žorž Gašp., Premem Iv., Bratož I., Fabčič Jos., Fabčič Ant., Trošt Jos., možje; Semenič Iv. (20), Lozej Avg., Semenič Anton, Furlan Alojzij, Žvanut Ign., Furlan Fr., Bratož Ivan, fantje; Trošt Alojzija, Božič Albina, Uršič Marija, Vidrih Ivana, Bratož Jožefa, Ferjančič Antonija, Žorž Ivana, Mašič Ana, žene; Božič Ivana, Mašič Katar. (2 izt.), Brate Helena, Trošt Ter., Žgur Alojzija, Fabčič Ivana, Lav-renčič Ivana, Trošt Franca, Vidrih Marija, dekleta. (P. Št. Vid pri Vipavi.) 42 Bndanje. Skvarča Jan,, kurat; Gangl Eng., učitelj; Ferjančič Jos., župan; Fabjan Jan., posestn.; Krašna Marko, trg.; Čermelj Al., Bizjak A., Ferjančič Fr., Kobal Mat., Ferjančič Mat., Čermelj Mat., Božič Jan., Ferjančič Avg., Krašna Ant., Lemut BI., Kodele Nik., Petrovčič Jan., Božič Andr., Božič Jos., možje; Kobol Jos., Curk L., Krašna Fr., Kodele Fr., Kranjc Fr., Kodele Jos., Istinič Štef., Praček Rud., Čermelj Jan., Lemut Fr., Praček Jan., Breeelj Janez, Žgavc Jern., Curk Mat., Marc Fr, Rustja Al., mlad.; Šelj Mar., vdova; Pire Mar., Petrič R., Žen R., dekleta; Šola. (P. Vipava.) 40 Col. Tex ter Konr., kurat; Bajee Fr., Bajee Fr., Ambrožič Mat., Ambrožič Jože, Bizjak A., Bajee Fr., Bizjak Ant., Bajee Jan., Bizjak Fr., čuk Janez, Grljevič Greg., Hladnik Fr., Jerončič Simon, Hladnik Jan., Kovšea Jan., Kovšca Jože, Mikuš Ant., Pregelj Jan., Pregelj Mat., Pregelj Fr., Puc And., Rovan A., Repič Ant., Rust Fr., Strasser Jože, Smerdu Anton, Srebot Jan.. Škvarč And., Tomažič J., Tomažič Fr., Tomažič Jože, Tratnik Jan., Ukmar Jan., Žejn Jož., Žejn Fr., Bajee Antonija, Zore Viktor., Ferjančič M., Bajee Mar., Puc Mar., Ljudska šola, Bizjak Antonija, Bajee Ivana, Praček Fr. (P. Col.) 45 Goče. Hladnik Iv., kurat; Mercina Fr., učit.; Ljudska šola, Štokelj Ant., Štemberger A., Ferjančič Ivana, Mislej Ana, Vidrih And., Furlan Fr., Ferjančič Jož., Habe Jož., Vidrih Maks, Fajdiga Mat., Živie A., Rener Jož., Spetič Ivana, Krečič And., Ferjančič Al., Mohorčič Antonija, Nebergoj Janez, Nebergoj Anton, Žorž Ant, Vidrih Fr., Kodre Jan., Durn Jern., Živič Jan., Ferjančič Zofija, Jež Ant., Ferjančič Jan., Žgur Leop., Orel Mar., Mohorčič Jan., Natlačen M., Pregelj Jož., Krečič Fr., Breeelj Ant. (P. Vipava.) 36 Erzelj. Volk Jožef, Bukovič Fr., Mesesnel Fr., Kobal Jan., Miška Jož., Bizjak Fr., Ferjančič Jožef, Stegovee Leop., Gulj Jož., Kobal Jožef, Bizjak Ant., Poljšak A., Kobal J., Vovk J. (P. Vipava.) 14 Planina. Nakus Jož., kurat (2 izt.); Ljudska šola; Marec Jan., Strancar Ant., Strancar A., Kobol Jan., Žvokelj Ferdo, Stokel Fr., Polšak J., Lavrenčič Mat., Marec Jož., Pipan Jan., Marec Fr., Bačar Jož., Žvokel Miha, Petrič Fr., posest.; Petrič Fr., Mesesnel Fr., Pangerc Alojzija, Žvokel Franca, Terbižan Mar., Jerič Johana, Terbižan Mar., Marc Mat., Kete Franc, Rešeta Jož., Kobol Lud. (P. Vipava.) 28 Podkraj. Koželj Miha, kurat; Šolska knjižnica; Kullnik Emil, logar; Sajevie Ivan, Kobol Jurij, Trkman Greg., Petrovčič Mat., Bajee Fr., Bajee Ant., Vidmar And., Poprijan And., Koren Jurij, Koren Fr., Bajee Josip, Kočevar Josip, Čuk Jak., Sajevie Frane, Širca Fr., Trček Ivan, Bajee Josip, Božič Fr., Rovan Iv., Črnigoj Iv., Rudolf Mart, Rupnik Nik., Črnigoj Ant., Rupnik Jos., Leskovee Ant., Leban Iv., Črnigoj Ant., Petkovšek Jak., Srebot Matija, Kožman Miha, kmetovalci; Rupnik Štef., logar; Bolčina L., kmet; Kobol Mar., kmetica; Rovan Jožefa, Srebot I., Bajee Marija. (P. Col pri Vipavi.) 39 Slap. Klobus Val., kurat; Ljudska šola; Uršič Jan., župan; Domenik Mart., Ferjančič Alojz, Furlan Fr., Jež Jan., Jež Leop., Malik Jan., Trošt J., Vidrih Fr., Vovk Ant., Žorž Jern., Barič Fr., Curek Andrej, Furlan Avg., Nussdorfer Fort., Nussdorfer Stanislaj, Potrata Jož., Uršič Jak., Uršič Jož., Židanik Franc, Gvardjančič Marija, Kobal Marija, Malik Joh., Volk Marija, Uršič Katar., Klobovs Marij., Škerl Antonija. (P. Vipava.) 29 Sitarje. Arko M., kurat; Ljudska šola, Pevsko društvo, Božič Fr., Breeelj Mat., Budihnja Fr., Čibej Ant., Faganel Iz., Furlan Al., Jordan Jože, Kompare Fr., Krašnja Mat., Krečič Jože, Lemut Ant., Mesesnel M., Milič Jan., Novak Ljud., Nusiorfer Fr., Peljhan Al., Peljhan Nik., Repič Mat., Semič Anton, Semič Jože, Skvarča Fr., Skvarča Jože, Smrdel And., Šapla Ant., Šapla Dan., Šapla Iv., Stibilj Jan., Toplikar J., Trčelj Ant., Valič Franc, Vidmar Anton, Žejn Andr., Žejn Lovro, možje; Andlovie Mar., Budihnja Franca, Budihnja Joz., Cigoj Amal., Cigoj Mar., Čopič Marg., Fegic Mar., Ferjančič Anton., Koc Fr., Kovšca Fel., Kožman Ant., Lemut Terez., Likar Mar., Novak Fr., Peljhan Fr., Premrl Iv., Repič Amalija, Repič Ivana, Repič Joz., Repič Mar., Slejko Kat., Stibilj Franca, Stopar Fr., Šelj Mar., Šelj Roz., Širca Mar., Trbizan Eliz., Trčelj Mar., Žvokelj Emil., žene; Breeelj Ant., Breeelj Fr., Curek Leop., Dic Jože, Ergaver Frane, Kastelie Jan., Kastrin Vinc., Kožman Kr., Kranjec J., Lavrenčič Ant., Lemut Anton, Nusdorfer Kr., Perne Henr., Schlegel Avg., Stibilj Janez, Stramear Albin, Vidmar And., Vidmar Ant., fantje; Batič I., Breeelj Joz., Črnigoj Ant, Defraneesehi Pavla, Defranceschi Zofija, Defranceschi Olga, Fegic Joz., Ferjančič Mar., Ipavee Joz., lpavec Mar., Jurman Emil., Kobal Ter., Krečič Ant., Lemut Iv., Medved Ivan, Nusbaum Kat., Peljhan Iv., Petrič Magdal., Poljšak Ana, Repič Fr., Samec Joz., Šapla Fr., Šlegelj Roz., Stibilj Franca, Štibilj Joz., Štramcar Ter., Trčelj Iv., Trčelj Ljudm., Valič Joz., Valič Joz., Žvokelj Anton., Žvokelj Olga, dekleta; Toplikar Fr., mizar; Poljšak Ant., pos. (P. Ajdovščina.) 117 Ustje. Mavrič Ivan, kurat; Bajee A., Batič Al., Gomizel Al., Kete Fr., Kompare Ant., Stibilj C., Stibilj Fr., Žvokelj Jož., Bačar Ema, Bačar Jožefa, Bratina Ivana, Bratina Mar., Bratina Pavlina, Črmelj Kat., Črmelj Marija, Ferfolija Ter., Kambič Antonija, Krečič Jožefa, Pipan Leopold., Stibilj Marija, Stibilj Roz., Stranear Fr., Čebron M. (P. Ajdovščina.) 24 Vrabče. Primožič Jem., kurat; Rudolf J., učitelj; Ljudska šola; Brajdih Šim., župan; SkapinK., trg.; Seražin Jož., Kariž Ant., Vovk Jož., Hrib Joh., Mohoretova hiša, Skapin Ant., Skapin Mat., Ziberna Jož., Mislej Jak., Brajdih Jožefa, Vovk Prane, Frelih Janez, Mahnič Marija, Franetič Jernej. (P. Št. Vid pri Vipavi.) 19 Vrlipolje. Dejak Henr., kurat; Lavrenčič M., poslanec; Kobalj Mat., župan; Dejak Nikolaj, Lozej Fr., Kobalj Fr., Hrovatin Marija, RasporAnt., Rovan And., Kodre Fr., Curek Jan., Curek Fr., Premeri M., Premeri Marko, Hrovatin Aleksander, Frjančič Franc, Krečič Fr., Repič Fr., Vrčon Marijana, Uršič Marko, Škrlj Matej, Bratož Anton, Lavrenčič Josip, Žvokelj Franc, Repič Marija, Lavrenčič Fr., Ambrožič Franca. (P. Vipava.) 27 Lozice. Ilovski Alb., župn. uprav.; Rodman Fr., Urdih Nande, Fabčič Frid., Frelih Jož., Jež Fr., Mislej Ant., Lipovž Fr., .Žgur Rozal., Hrovatin Ant., Žgur Fil., Frelih Jan., Žvanut Jan., Žvanut Edvard, Novak Jož., Nabrgoj Fr., Mislej Fil., Furlan Anton, Furlan Ignacij, Nabrgoj Rozal., Pelicon Mar., Meden Ema, Žgur Beza, Žvanut Ivana, Mislej Iv., Kranjec Ema, Mislej Ivan, Šolska knjižnica. (P. Št. Vid pri Vipavi.) 28 Število družnikov: 7 dosmrt. 621 letnih. 20. Dekanija Vrhnika. Dekan, poverjenik: Bohinjec Peter, dekan, uprav, na Vrhniki. Vrhnika. Bohinjec Peter, dek. upr.; Bihar Stef., kapi.; Jelovšek Gdbr., župan; Lenarčič Jos., dež. posl.; Levstik Vinko, šol. vodja; Gruden Ivan, pr. kr. š. sv.; Kotnik Karol, nač. cest. odb.; Brenčič Ivan, Tršar Fr., ključarja sv. Pavla; Kat. dr. rok. pom., Šolska knjižn., Čitalnica Vrhniška; Brenčič Jak., okr. sluga. — Gospodarji: Ceme Jan., Čelešnik P., čot And., Delak A., Gostiša Fr., pošt. si.; Gostiša Ant., Grampovčan Jur.; Gregorka Iv., cerkv.; GregorkaF., GregorkaF., Grom Gašper, Grom Jurij, Homovec Fr., Homovec Matija, Furlan Fr., Jeraj J., Jereb J., Jereb Fr., Jeršinovec Frid., Jerina Miha, Jesenovec Mat., Jurca Ant., Kotnik Fr., Knapič Ign., Korenčan And., Kovač J., Kraševec Fr., Kranjec Ign., Kršmanec Jan., Krže Jak., Kržič Anton, Kunstelj Miha, Lenarčič Lovro, Leveč Janez, Malavašič Fr., Mesec Mart., Meze And.; Misel Josip, dež. dacar; Mrlak Fr., Nagode And., Oblak Fr., Oblak Jan., Oblak Mat., Oblak Gašp., davk. sluga; OgrinF., obč. tajnik; Ogrin Gašp., Pekle Ign., PajsarA., Petrič Fr., Petkovšek J., Prek F., Primožič Št., Potrebuješ Janez, Beven Urb., Rozman Jožef; Semen Kar., dav. prist.; Smrtnik Jan.; Šuštaršič Jakob, strojev., Tešar Jan., Tomšič Ant., Tomšič Iv., Treven Jož.; Trost P., sodn. sluga; Turšič Vid, Varšek Anton, Varšek Anton, Velkavrh Matej, Verbič Mihael, Verbič And., Železnik Jan., Žerovnik Anton, Žitko Jakob, Žitko Jak., Grom Fr.; Blažič Lovro, Jamnikar Fr., Jernej P., Jurjevčič Miha, Ukmar Jožef, Logar Jan., Železnikar Kar., žel. čuvaji. — Fantje: Dobrovoljec Jan., šolar; Gabrovšek Jern.; Grom Jan., šolar; Hočevar Fr., Homovec Ign., Hrastnik Matej, Jelovšek Feliks; Kestnar Iv., žend.; Kraševec Fr., Krištof Fr., Laznik Ant., Majar Jan., Mele Ant., Mesec Jan., Mole Ant., Ogrin Mat., Pečlin Jan., Pirnat Aug., Prebil Jan., Rode Jož., Skvarča J., Smrtnik Jožef, Semrov Matija, Štajar Fr., Šuštaršič Jak., Vidmar F., Voljč J., Vrhovec J. — Gospodinje: Benedik Mar., Bricelj Iv., Bučar Mar., Butin Apol., Corn Iv., Divjak Iv., Dolenec M., Furlan F., Gostiša Mar., Gregorka Iv., Gregorka M., Hren Fr., Janša J., Japelj Iv., Japelj M., Jelovšek Fr., Jereb Iv., Jerina Fr., Jeraj Neža, Jesenko Hel., Jesenovec Fr., Kalčič Mar., Kenk Mar., Kete El., Korče Ap., Korenčan Fr., Kraševec Mar., Kunec Neža, Mayer Iv., Mele Marija, Mikš M., Mole M., Mušie Jera, Nagode Eliz., Nagode Fr., Oblak Ana, Ogrin Eliz., Ogrin Neža, Petavs Iv., Petkovšek Fr., Petrič Iv., Petrič Mar., Petrič Mar., Popit Mar., Potrebuješ Fr., Poženel Meta, Rihar M., Smuk M., Strnen Mar., Suhadolnik El., Susman Fr., Šuštaršič Jera, Tomšič Jera, Tomšič M., Umek Ana, Urbančič Mar., Krbič Iv., Žetko El., Žnidaršič Meta; Fikselj Jera, Javornik Iv., Jelovšek Fr., Kerče Zofija, Narobe Hel., Rode Mar., Sigerhofer U., Simon Jera, Tominec Iv., Vavpetič Dorot., Zanini Hel., vdove. — Dekleta: Bajt M., Bizjan Ter., BorStnik Iv., Borštnik Mar., Caserman Mar., Dobrovoljec Mar., Filipič Fr., Francelj Fr., Grampovčan Fr., Grom M., Hladnik F., Japelj Barba, Jeraj Jer., Jerina Fr., Jurca N., Kotnik Mar., Korenčan M., Mrhar Urš., Mrzlikar M., Mušič Fr., Novak Jer., Novak Mar., Ogrin Apol., Petrovčič Mar., Pristopnik Ana, Bep Mar., Samotorčan Marija, Slabe Iv., Sluga M., Smuk Ter., Stržinar U., Šemrov Fr., Trček Ter., Urh Mar., Velkavrh Mar., Verbič A.; Vidic Iv., učiteljica; Vrhovec Mar., Žitko Mar; Ogrin Luka, Debevec Tom., Vintar Marija, Homovec Jurij, Mrlak Jera, Voljč Marj.; Budelj F., vrtnar; Stanonik Mat., Grom Jern.; Pour Ana, učiteljica; Albreht Val., Turek Jan. (P. Vrhnika.) 244 Bevke. VončaAnt., duh.; Šola; Keršmanc B., VončaJern., Lenarčič Jurij, Lenarčič Iv., Lenarčič M., Keršmanc Jož., Škodljar Fr., Petkovšek A., Petkovšek And., Japelj Tom., Kos Lovro, Terček Fr., Stanonik Ivan, Mušič Jaka, Perko Iv., Pezder Lovro, Gostiša L., Lenarčič And., Terček A., Čelešnik Iv., Korenčič A., Zaje Fr., Keršmanc Iv., CelarcAnt., Japelj A., Ogrin Fr., Japelj P., Gostiša Fr., Smuk Iv., Japelj Iv., Košir Iv., hišni gosp.; Vonča Iv., Gutnik Mica, Vehar N., Rozman Mica, Škodljar L., Petkovšek Kat., Keršmanc Mar., Japelj M., Smuk Mar., Perko M., Keršmanc I., Keršmanc Jera, Japelj L., Japelj Ant., Koprivec M., Korenčič U., Žvokelj Mica, Gutnik Špela, Košir Mar., Zakovšek Mica, hišne gospod.; Dolinar Iv., Leskovec Fr., Pezder Lov., Petrovčič Iv., Jeraj Jak., Petkovšek Matija, Koprivec Iv., Keršmanc Iv., Keršmanc Ivan, Zakovšek Iv., Čelešnik Greg., Poženu Fr., Perstopnik Ant., km. fantje; Vonča Mica, Vonča Iv., Japelj M., Perko Mar., Perko Mica, Terček Pol, Lenarčič Urša, Keršmanc J., Keršmanc Mar., km. dekleta; Keršmanc Martin. (P.Vrhnika.) 76 Zaplana. Škofic Jož., župnik; Dolenec Anton, cerkv.; Jereb Fr., Petkovšek And., ključ.; Dolenec J., Jelovšek Fr., Jelovšek Jože, Mivšek And., Mivšek A., Mivšek Jan., Možina Mat., Oblak Mat., Petkovšek Fr, Pivk Jožef, Šinkovec Mart., Trček J., možje; Brence Marija, Kogovšek Jera, Mesec M., Otrin J., Petkovšek Mar., Pivk Mar., Trček Mar., Železnik Ivana, žene; Jereb Micika, Mivšak Kat., Nagode Iv., Novak Pol., Novak N., Nikoleti M., Trček M, dekleta; Gabrovšek Jan., Jelovšek Nace, Kogovšek Fr. (P. Vrhnika.) 34 Podlipa. Šega Janez, župnik (2 izt.); Fernas Franca, Jurca Fr., Jesenovec Fr., Jereb Mat., Malovrh Ant., Mole Josip, Vehar Fr., Mole Martin, Malavašič Jan., Troha Fr., Fajfek Lovro, Jesenko Fr., Boh M., Filipič Mar., Mole Mar., Pišek Neža, Petkovšek Mar., Gabrovšek Urša, Kržičnik Iv., Pajsar M., ŠtautaMar., Žakelj Marij. (P.Vrhnika.) 24 Logatec. BergantLovrenc, župnik; Bezeljak Janez, kaplan; Del Cott, c. k. okr. glavar; Levičnik V., c. k. dav. višji nadz.; Župnek Fran, e. k. okr. komisar; dr. Sterger St., c. k. okr. zdr.; Ravnikar Al., dr. Babnik Janko, c. k. okr. sodn. prist.; Knez Janez, c. k. davkar; Musec Jan., c. k. davk. kontr.; Hočevar Jožef, vodja zemlj. knjige; Gruntar Ign., c. k. notar; Majdič Fran, c. k. živinozdr.; Hrast Jan., not. uradnik; Hladnik Fr., pom. uradn.; Szillich Oskar, nač. žel. post.; Kerne J., naduč. v Gor. Logatcu; Ribnikar Adalb., naduč. v Dol. Logatcu; Šola v Gor. Logatcu; Šola v Dol. Logatcu; Bralno društvo v Gor. Logatcu; Bralno društvo v Dol. Logatcu; Peterlin Raim., c. k. žend. strežm.; Kobal J., Rihar Jan., Lenassi Julij, Lenassi Vil., Hladnik Peter, Rozman Jož., Moljk Fran, Moljk Fran, Moljk Martin, Jurjevčič Jan., Maček Fran, Urbančič Jan., Kobal F., Mihevc Jan., Gosar Mat., Pavlin Ant., Skvarča Fran, Verbič Fran, Slabe Matevž, Oblak Jan., Govekar Jak., Poženel Mat., Jazbar Anton, Jernejčič Anton, Lenarčič Jan., Gruden Ant., Cempre And., Šušteršič J., Popit Jan., Slabe Fr., Centa Jan., Brežic Tom., Kogoj Jan., Mihevc Fran, Šenčur Jan., Tršar Fran, Urbas Fran, Maček Jan., Istenič Jern., Baje J., Pivk Jož., Pavčič Jožef, Jurjovčič Fran, Križaj Fran, Lenarčič Luka, Gruden Jan., Arhar Ant., Gosar And., Leskovic Val., Logaška jetnišnica, Simšič Ant., Dolenc J.; Martinak Albina, gospodična; Tolazzi Jož., gospa; BajecMar.; Puppis Eleonora, De Gleria Mar., Suhadobnik Vikt., gospe; Sealla Mar., Hodnik M., Sajovie M., Markošek Jož., Šicherl Mar., Gostiša Neža, Gostiša M., Gostiša Franca, Hladnig Mar., Plešnar Joz., Urbas M., Petrič Joh., ModicJoh., Šemrov Mar., Tršar Mar., Petkovšek Mar., Jenko Mar., Mivšek Fr„ Mihevc Mar., Gostiša Mar., Maček Fr., Brecelj Jera, Modic Ter., Nagode U., Križaj Jera, Stajar Mar., Istenič Marg., Kavčič Mar., Turk Fr., Hodnik Fr., Rupnik Mar., Smole Terezija, Marinko Amal., Kune Urša, Jerina Katra, Rupnik J., Dolenc Mar., Mihevc Joh., Čuk Jera, Hodnik Johana, Verbič Neža. (P. Logatec.) 122 Polhov Gradec. Laznik J o s., župnik (2 izt.); Volk Iv., kaplan; Bajec J., učitelj; Šolska knjižnica; Bralno društvo, Gasilno društvu; Sodnikar J., župan; Jakomin Jože, eerkv.; Rihar Št., Rihar Fr., Sivec J., Kopač Ant., strojarji; Rant I., trgovec; Češnjevarjeva hiša, Ravnohribova hiša; Fabijančič France, dacar; Ambrožič Fr., Ambrožič Jan., Bricelj Jak., Bradeško Val., Ambrožič Jože, Cankar Ant., Detelja J., Dolinar Mart., Golč Ant., Janša Blaž, Jarc Jan., Košir Ant., Kozjek Jože, Kozjek Lovro, Kuclar Jan., Končan A., Kozjek Fr., Kuclar Jan., Leben Jože, Leben Anton, Marolt And., Nartnik Jan., Nartnik Fr., Osredkar J., Osredkar Fr., Peklaj Gr., Pustavrh Jan., Slana Frane, Sušnik Tomaž, Setničar Fr., Setnikar Lovro, Škof A., Škof Jan., Trobec Anton, Trnovec Jem., Velkavrh J., Zalaznik A., Založnik Lovro, Zibeluik J., gospodarji; Leben Fr., Malovrh Jože, Možina Ant., Pečan Janez, Peklenk Jak., Žagar Miha, Žagar Št., fantje; Bricelj Franca, Gijol Fr., Jankovič Kat., Peteln Ana, Tomšič Jera, Trobec Mar., Seliškar Jera, Založnik M., Žvokelj Jožefa, gospodinje; Alič Mar., Fojkar Reza, Grjolj H., Gutnik Mar., Košir Neža, Kržišnik Hel., Malovrh A., Nartnik Ana, Pečan Fr., Peklaj Hel., Pečan N., Rus Mar., Setničar Iv., Rihar Mar., dekleta; Velkovrh J., gospodar. (P. Polhov Gradec.) 87 Borovnica. Oblak Jan., župnik; SchifFrer L., kaplan; Verbič Jož., župan; Papler Fr., naduč.; Pire Avg., Kozjek Fr., učitelja; Ljudska šola; Kiferle J., učitelj; Mazi Fr., orgl.; Hafner Jan., Turk J., Japelj Fr., Kušlan Mat., žel. čuvaji; Hrovat Vilj., nadzornik; Winkelhofer J., strojev.; Majaron Jan., Telban Jožef, Kržič Jož., Kovačič F., Švigelj F., Košir J., Modrijan Jan., Drašlar J., Telban J., Petrovčič Jak., Debevec Jož., Pajsar Fr., Leben Fr., Drašlar Jak., Adam Ant., Turšič Jan., Jereb Jem., Drašlar Matevž, Meie Jan., Mikuž Jan., Kirn Fr., Mazi Mat., gospodarji; Verbič Fr., Verbič Am., Suhodolnik Mar., Gabriel M., Podboj Mar., Debevec Urš., Perič Mar., Stražišar Mar., Kobi Fr., Grimšič Mar., Otoničar M., Cerk Jer., Švigelj J., Stojkovič Hel., Telban Fr., Hrovatin Mar., Masle Jer., Debevec Franč., Debevec Marij., Skrbeč Mar., Molek Urš., gospodinje; Mikuž Blaž, Kovač Mart., Mavec Janez, Geyer Rud., Garin Fr., Grmek Jan., More Jur., Hrovatin Fr., Tomšič Fr., Kranjec Jan., Brancelj Fr., Košir Ant., Turšič Jan., Suhodolnik Jan., Drašler Fr., Artač Jan., fantje; Svete Ana, Turšič Fr., Mavec Hel., Kovač Iv., Ljubič J., Kržič M., Kržič M., Suhodolnik Ivana, Oblak Mar., Stražišar M., Leben M., Urbančič Jerica, Debevec Jer., Turšič Iv., Pire Iv., Švigelj Fr., dekleta; Žrjav And., posest.; Zaje A., gostiln.; Cerk Mar., Markovčee Mar., gospodinje; Zabukovec Janez, Kos Jan., posestn.; Podboj Mar.; Švigelj Fr., trgovec. (P. Borovnica.) 98 Črnivrh. Zörec F., upr.; Ambrožič M., Bradeško J., Bradeško L., Bradeško N., Buh Hel., Buh Mat., Debenec Fr., Dolenec M., Dolinar Fr., Dolinar Urša, Farna knjižnica, Hojkar Iv., Jankovec Fr., Jankovec M., Jereb Mar., Jereb M., Kavčič Jan., Kopač Miha, Koprivec J., Kos Iv., Košir J., Kožuh V. ml., Kožuh V. st., Maček Fr., Malovrh Iv., Mrzlikar J., Osredkar M., Osredkar R., Pečenik J., Pečenik Fr., Petrnel B., Petrnel Fr., Petrnel Jurij, Platiša Fr., Plestenjak I., Plestenjak M., Pohleven BI., Potrbujež J., Potrbujež Marijana, Pustavrh Mat., Rus Fr., Rus M., Sedej A., Sedej Iv., Sedej V., Sova Fr., Štefančič Štef., Trobec A., Trobec Fr.; Trobec J., župan; Trobec M., Trnovec Val., Volčič M., Zoreč Kat. (P. Polhov Gradec.) 55 Horjul. Dolinar F., župn.; ¡Šolska bukvarnica; Vidergar Vinc., kapi.; Pokorn Jan., učitelj; Bastarda Jak., Brežic Fr., Buh Fr., Čepon And., Čepon Janez, Čepon Jan., Filipič Ant., Grdadolnik Jan., Janša J., Kenk Ant., Kogelšek Lovr., Korenčan Fr., Korenčan Jan., Kos Fr., Kuclar And., Kuclar Jak., Kuclar Jan., Logar Jem., Logar Lovr., Marinčič Jak., Mrzlikar F., Muha Mat., Nagode And., Oblak Lovr., Potrebujež J., Prebil And., Rožmanee Ant., Rožmanec Jan., Rožnik Fr., Sečnik Pavel, Sečnik Št., Slabe J., Stanonik Gr., Stanonik Jan., Stanonik Jan. (Horjul), Stanonik Jem., Stanonik P., Škof Lov., Šušteršič Mat., Tominee J., Velikovrh Peter, Vrhovec Jan., Vrhovee Jož., Žvokelj Jak., Bastarda Ana, čepon Mina, Čepon Neža, Čepon Špela, Jama Mar., Kete Ana, Leben Mar., Logar Fr., Lončar Neža, Pohleven Fr., Polajnar Marij., Smrtnik Ivana, Starkež Mina, Škof Mar., Štepie Mar., Trček Mar., Velikovrh Mar., Vodnik Mar., Vrhovec Franica, Zdešar Mina, Koprivec Janez, Korenčan Mina. (P.Horjul.) 70 St. Jošt. HočevarAnt., žnpnik; GabrovšekJ., Raztresen Jan., Dolinar Jan., Samotorčan Ant., Buh And., Kogovšek Jak., Stanovnik Pavel, Sečnik Matej, Buh Josip, Cankar Fr., Cankar Josip, Jesenovee Jos., Žakelj Josip, Sedej Greg., Terpin Luka, Gerdodolnik Jan., Gerbic Martin, Kogovšek Juri, Kavčič France, Leskovic Jan., Tominee Fr., Malovrh And., Nartnik M., Pavlin Martin, Dolinar And., Malovrh Martin, Sečnik Jan., Celarec Jak., Zugataj J., Tominec A., Kogovšek Jan., Osredkar Jan., Kavčič Josip, Gabrovšek Anton, Osredkar Jurij, Malavašič Jakob, Končan Lovre, Košir Mart., Terček J., Lamovec Jan., Cankar J., Železnik Jurij, Končan Pavel, Mlinar Hel., Gerdodolnik Jera, Mačok Miea, Šubio Ivana, Končan Neža, Malovrh M., Malovrh Anica, Rus Fr., Skalar Mica, Kogovšek Mica, Merzlekar Marj., Gontar Marij., Buh Mica, Jesenko Polona, Gontar Neža, Arhar Mica, Stantova hiša. (P.Horjul.) 61 Hotedršica. Sakser Janko, župn.; Knjižnica šolska; Albreht Ivan, župan; Korče Ivan, c. k. poštar; Grom Iv., obč. tajnik; Leskovec Ivan, živinozdravnik; Albrecht Jož., Bogataj Jan.; Brus Al., pek; Brus I., Brus Jan.; Brenčič Urban, kovač; Čuk And., Gruden Jak., Kobal Fr., Klavžar Ivan, Korče Fr., Korenč A., Korenč Jan., Lukan Luka, Menart Fr., Nagode Jem., Nagode France (27), Nagode Jan. (7); Plečnik Mat., mizar; Petkovšek Ivan, Petrovčič Ivan (16), Petrovčič Ivan, Pišljar And.;. Moljk Jakob, kovač; Rozman Št., mizar; Rupnik Janez iz Hot., Rupnik Jakob iz N. s., Rupnik Jan. iz N. s.; Štefančič Jožef, cerkv. ključar; Šemrov Ant.; Zelenec Jan., šolar; Vavken J., Brenčič Franca, Brus Mar.; Kabaj Ad., naduč. sopr.; Jereb K., Korenč Mar., Korenč Fr.; Logar M., učenka; Menart Franca, Merlak Fr., Petrovčič Ter., Petrovčič Marij., Petrovčič Jera, Plečnik Ivana, Srebot Neža, Šemrov Lenka; Šemrov Lenka, gospodinja; Škantar Polona, Korče Marija. (P. Hotedršica.) 56 Rov te. Bel ar J o s., župnik; ffladnik J., kapi.; Trepal A., duh.; Sežun Al., učitelj; Kune T., župan; Oblak Jern., Rupnik J,, trgovca; Mazi J., Petkovšek Jak., Lukan Lovre, Kogovšek Franc, oštirji; Sivec F., Brenčič Ant., Celarec And., Gabrovšek Jan., Gantar Jan., Hladnik Fr., Jelovšek Gašp., Jeršič Jan., Jnrca Jan., Kavčič Gašp., Kavčič Št., Kogovšek J., Kogovšek Mat., Kogovšek Pavel, Križaj Ant., Kune Jak., Likar Ign., Logar Jan., Lukan Gašp., Nartnik Jak., Novak Jan., Ostermau M., Otrin Mat., Pavlin J., Petkovšek Jan., Rode Jan., Slabe Fr., Trpin Jan., Govekar L., možje; Čuk Mart., Gantar Fr., Hladnik Ign., Križaj Jan., Križaj Jan. in Fr., Leskovec Jan., Lukan Jan., Malavašič Jan., Martinšek Jan., Novak J., Trček P., Trpin Ant., fantje; Bogataj Franč., Gabrovšek Franč., Lazar Ter., Lukan Ant., Mivšek Apol., Modrijan M., SkvarčaAna, Treven Fr., žene; Albreht Katra, Belar Mar., čuk Neža, Gantar Eliz., HomovecMarj., Istenič Ter., Jereb Mar., Krašnja Kat., Leskovec Fr., Logar Franca, Lukančič Agata, Modrijan Ag., Modrija Joh., Slabe Ag., Šemrov Katra, Šemrov Mar., Šemrov M., Šinkovec Mar., Skvarča Fr., Skvarča Hel., Skvarča N., Molk Fr., Petrič Ana, dekleta; Reven Mar., Zajec M., šivilji; Trepal Mat. in Marj.; Leskovec Marija, žena; Mivšek Jan., fant; Farna knjižnica, Šolska knjižnica. (P. Logatec.) 90 Preserje. Podobnik Ign., župnik; Bartelme Jan., kaplan; Ljudska šola, Peršin Jan., Bider Hen., Verbee Jan., Bovha Jak., Kremžar Fr., Pristavec J., Arko Ant., Peršin Jan., Smole Ant., Brancelj Lovrenc, Drašler Mica, Trojar Fr., Suhadolnik Lovrenc, Smole Lovrenc, Cvar Fr., Petelen Jožef, Petelen And., Zalar Franc, Kovač Ant., Bolte Jan., Gerdina Mat., Jerina Matija, Petelen Jan., Lukman Fr., Petelen J., Kogelj Gregor, Šuštaršič Mica, Suhadolnik Marij., Petelen J., Šuštar Neža, Svete Jernej, Kogelj Janez. (P. Borovnica.) 35 Rakitna. Rozman Jurij, župnik; Šivic Franc, Likovič Marij., Makovec Jan., Zor Katra, Grom Fr., Suhodolnik Jak., Rot Jožef, Brenee Mica, Petrič Ant., Kržič Mica, Opeka Jan. (P. Borovnica.) 12 Število družnikov: 13 dosmrt. 1051 letnih. 21. Dekanija Žužemberk. Dekanijski poverjenik: Tavčar Miha, dekan v Žužemberku. Žužemberk. Zupančič Janez, župnik; Tavčar Miha, dekan (5 izt.); Šinkovec Avg., koop.; Kadunc Janez; Cerk Ana, Vehovc Jos., Dereani Kar., Helmih Reza, Zore Ana, gospe; Zavodnik Kari, Hrovat Jan., Pehani Jan., Kutnar Gabr., Dereani Jak., Modic Joz., Podboj Jože, Glavan Mat., Potočar Miha, Pust Frane, Strumbl Flor., Zupančič Jaka, Žlajpah Fr., Arkar J., Čeme Jan., Fabjan Jože st., Fabjan Jože, Fabjan Fr. — Z družinami: Pehani Fr., Valant Fr., Gorenčič J., Kuhelj Jože, Kuhelj Mar., Legan Matija, Pijelek Jan., Stupar Franc, Čerček Frane, Nahtigal Kari, Jerše N., Kline Joz., Zavodnik Meta, Perpar Mar., Mervar Mar., Pire Ant., Vidmar Neža, Starič Mat., Čerček Miha, Maver Ant., Vovk Katra, Mervar Mar., Papež Gašp., Murn Ana, Koncilja Ant., Fabjan Urša, Plut Janez, Koncilja Reza, Drenšek Urša, Fabjan Tone, Hrovat Jože, Gregorčič Jan., Hočevar Andr., Legan J,, Legan Jože, Mirtič Franc, Šetina Jože, Novak Jan., Hrovat Franc, Zupančič Jan., Omerza Marija, Hrovat Janez, Zupančič Urša, Bradač Joz., Česnik Mar., Fabjan M., Gasperšič Ana, Gliha Mar., Košiček Mar., Milner J., Marešič Mar., Mahorčič Urša, Šercelj Ana, Grum J., Skerbe Anton, Koncilja Meta, Skočir Marija, Hren J., Vidmar Mat., Lužar Neža, Vokač Jože, Longar Ana, Legan Rud. in Meta, Fabjani Kari, Papež Mar., Gliha Joz., Pečjak Ana, Jaklič Fr., Strumbl Fr., Andrejkova hiša, Čolnar Mar. s tov., Košiček Mar. s tov., Rus N. s hišo. — Hiše: Mihatova, Šornova, Mihatova, Puclova, Kolarjeva, Rajerjeva; Uber Jan., Košičik Reza, Čeme Joz., Vidmar Jože in Liza, Košiček Jože in Johana, Pire Ant., Hrovat Fr., Hočevar Mar. in Reza, Potočar Jože, Pečjak Fr., Arkar Jan., Kovač Ant., Dimnik T. in Neža, Jerše Mar., Čerček Ana, Zore Urša, llnikar Jan., Gerčar Ign., Repar Helena, Bus Johana, Ziherl Joža, Stravs Jan., Prime Jože in M., Nahtigal Jože, Šlager Mar., Glavan Mar., Stupar Mar. in Tona, Legan Jaka, Škobe Marija in Jan., Zupančič Frane in Reza, Gerčar Alojz, Princ Reza, pl. Kleinmajer Iv., Valašek Franc z d., Valant Franc z d., Košiček Lojza z d. — Družine: Kramaršičeva, Podbojeva, Skerbetova, An-žlinova, Košičkova; pl. Poka Ivana, Golob Franjo. (P. Žužemberk.) 153 Krka. Sorc Jurij, župnik; Povše Henr., kapi. (2 izt.); Lobe Jan., učit.; Ljudska šola, Družba mla-deničev, Miklavčič Urša, Hočevar Kat. — Družine: Mihova, Hribska, Jelenova, Jurjeva, Grmova, Anžičeva, Kuharjeva, Bučarjeva, Hočevarjeva (Lese), Špelakova, Drobiževa, Udabčeva, Cesarjeva, Šeretova, Bolkova, Škupnikova, Meglanova; Skubic Jan., Globokar Ant., Poljanec Ant., Tomažin Jak., Zupanee Jak., Zavudnik Fr., Tihle Fort., Godee Jože, Novak Jože, Repar Fr., Zupančič Jan., Zupanee Dam. — Z družino: Puš J., Erjavec Ant., Uršič Fr., Pavčič Ant., Mavsar Jožef, Strah Jož., Vidic Franc, Mavsar Jan., Hočevar Franc, Trunkelj Ant., Gros Ant., Podržaj Jan., Lampret M., Žnidaršič Fr., ŠkufcaJož., Fink Ant., Miklavčič Jak., Zajec Jože; Kastelec Ant., Nose Dam., Poljanee Jož., Bregar Nace, Zabukovee Fr., Hočevar Jan., Zupanee N., Miklavčič J., Šeme Fr., Fine Al. z d., Strah Frane, Zaviršek Jan. in Ang., Bregar Jož. z ž., Borštnik A., Patur Jož. z ž., Koščak Jož., Trunkelj Nace, Kastelec Jan., Gliha Ant., Zaletel Fr., Podržaj Fr., Koščak J., Štenta Jož., Grm Jož., Mahne J., Šeme Boštj, Papež Miha, Perko Jož., Gros Jan., Miklavčič Jož., Godec Prane z ž., Adamič And. in Mar., Godec Mar. z dr., Zapanec Ana, Mahne Mar., Prosenec Mar., Mahne Fr., Javornik Marija, Podržaj Mar., Zupanec Mar. in Fr., Fink Ana, Koščak Mar., Erjavec Mar., Koželj Urša, Poljanee Mar., Hočevar Fr., Koželj Ana, Koželj Mar., Adamič Ana, Magovac Kari, Harrauer Iv., Gros Mar., Zabukovee Mar., Perko Fr., Bradač Fr., Hribar Jera, Erjavec Ana s sestro, Zavudnik Mar., Erjavec Franc, Sadar Ivana in Mar., Podržaj Ana, Zaletel Fr., Perne Božal., Pečjak Fr. s hčerjo, Nose Hel., Zupančič M. z dr., Sadar Jera, Zajec Ter., Mencin Al., Bučar M., Pajek Ivana, Zajec Ter., Fink M. s hčerjo; Jarc Pr. Kožar Mar. z dr. (P. Žužemberk.) 130 Zagradec. Perpar Fr., župnik; Vrančič Ant., učitelj; Šola. — Možje: Kuhelj Jan., Pograjc Miha, Germ Jan., Lekan Jože, Kovač Ant., Mustar Frane, Perko Jož.. Germ Fr., Kastelic Fr. z dr., Šteh Jan., Hrovat Jože, Jernejčič Jan., Vidmar Ant., Žitnik J., Vidmar Jem. z dr, Ferlin Jan., Polončič Ant. z dr., Mervar Fr. z dr., Žaje Fr., Lekan Ant. — Mladenči: Pajk Jož«, Košak Nace, Zaletelj Jan., Hočevar Janez z druž., Šustaršič Ant., Urbančič Nace, Skube Janez, Jančar Fr., Mauer Fr. — Žene: Godec Ana z druž., Mustar Alojzija, Rogelj Marija, Lavtar Ana, Hren M., Zelnik Marija, Žaje Ter., Dolenc Mar., Košak Marija z druž., Bradač Ana z druž., Bradač Ana (Vališka), Zavodnik Franca. — Dekleta: Urbančič Ana, Maver Franea, Zavodnik Meta, Zaletelj Ana, Mustar Alojz., Koželj Marija, Mustar Marija, Vesel Franca, Kunstelj Antonija, Sadar Jožefa, Perko Jožefa, Perko Marija. — Pevke: Vidmar Alojzija, Jernejčič Al., Jernejčič Jožefa, Jernejčič Franca; Žnidaršič Anton, Stermole Ant., mladen.; Hrovat Mat., gospod.; Sturm Anton, mlinar; Lobe Fr., trg.; Papež Marija, gospodinja. (P. Zagradec.) 66 Hinje. Zbainik Fr., župnik (4 izt.); Žagar J., kaplan; Papež Jos., Pečjak Pr., Zore Jak., Škufca Fr. in Marija, Turek Marija, Eržek Neža, Jaklič Jos. in Helena, Birtova Alojzija, Turek Miha, Žnidaršič M. in Polde, Blatnik Ivan; Anžič Anton, daear; Mišmaš Marija, dekle; Papež Magdal. in Tona. — Družine: Rzarjeva, Severjeva, Tumča, Peljčeva, Črednikova, Martinčeva, Komarjeva, Štrekaljeva, Lukatova, Lovre-tova, Vrbeča, Klinova, Mirtova, Podlipča, Birtova, Lecajeva, Kuštrova, Robova, Skubrova, Ivančeva, Ber-nardova; Ljudska šola, Pucelj J. (P. Hinje.) 42 Število vseh udov ljubljanske šk Ajdovec. Bogulin Miha, župnik; Štefan Janez, logar; Gnidovec Jem., župan; Jarc Mart., Legan M., Poznik Jak., Jarc Mart., Erjavec Franc, Mirtič Jože, Jarc Ant., Kužnik Fr., Flis Fr., Murn Jož., Jančigar And., Kralj Mart. z ženo, Lavrič Jož. z ženo, Grivec Fr. z ženo, Pečjak Jož. z ženo, Hrovat Mat. z ženo, Erjavec Fr. z ženo, Čeme Jan. z ženo, Iskra Janez z ženo, Gnidovec Jož. z ženo, Jare Fr. z ženo, Erjavec Jak. z ženo, Gnidovec Fr. z ženo, Gnidovec Jožef z ženo, Jare Jan. z ženo, Rižnar Ant. z ženo, Pust J. z ženo, možje; Drčar J., cerk.; Pečjak Fr., Strumbelj Ant., Jarc Jož., Lavrič Jož., Lavrič Prane, Zupančič Al., Iskra Jan., Kužnik Jož., Gnidovec Fr., Jarc Jan., Stupar Jan., fantje; Jarc Marija, Perpar M., Erjavec Marija, Legan Rozalija, Bradač Marija, Murn Karol., Bobnar Liza, žene; Grivec Nežka, Bogulin A., Jerše Marj., Lavrič Ana, Grivec Marija, dekl.; Šolska knjižnica. (P. Žužemberk.) 55 Ambrus. Lavrič Jos., župnik; Jarm Janez, učitelj; Bostile Mart., organ.; Škufca Franc, župan; Kovač Fr., Perko Fr., Vidmar Jan., Šinkovic Marija, Gregorič Neža, Mišmaš Jož., Gregorič Jožef z druž., Novak Anton, Turk Jož. z dr., Hočevar Jožef z dr., Šinkovic Jož., Turk Fr., Hočevar Ign. z dr., Ljudska šola, Pugelj Neža, Mišmaš Jak. z dr., Papež Alojzij, Papež Marija, Mišmaš J. z dr., Mišmaš M., Gregorič Fr., Hočevar Jož., Pucelj Beza, Gregorič A., Žnidaršič Jož., Perko Jož., Novak Fr., Glivar Hel., Muhič U., Mišmaš Jak., Veber And., Hočevar Mar., Glivar Jož., Perko J., Škrajnar A., Papež J. (P. Žužemberk.) 40 Selft. Kos Jož., župni uprav. (2 izt.); Ljudska šola; Grčar J., trg.; Glavan Mar. s hčerjo, Gregorčič Polona s sestro, Hočevar Ana, Kastelic Ant., Kastelic Ign. z dr., Kastelic Franea s sest., Kocijančič Marija z brat., Kos Alojz, Kos Marija, Mandelj Fr. z druž., Mustar Neža s sestro, Papež Urša, Pekolj Fr. z dr., Perko Eliz., Petan Jože z ženo, Eobida Neža z brat., Bojic Jože s sestro, Stermee Franca, Struna Anton, Strus Mar., Terlep Ana, Terlep Ant. z dr., Terlep B., Terlep Mart. z dr., Zaletel Jan. z ženo, Zupančič Fr. (Zavrh), Zupančič Mart., z ženo, Hočevar M., Pucelj Jože z dr., Bus Marija, Butar Fr. z mat., Zaletel J., Zupančič Roz. z možem. (P. Žužemberk.) 37 Smihel. Ključevšek Ign., župnik; Šolska knjižnica; Kalan Jan., učit.; Glavič Jože, Glivar J., Globokar Jan. z dr., Kastelic Jož., Kuhelj J., Lavrič Jan., Lavrič Miha, Maver Fr., Mervar Franc, Mervar Mat., Pečnik Jož., Pograjec Jož., Sadar Jan., Škufca Fr. z dr., Blatnik Mar., Hrovat Mar. z dr., Jerše A., Poterbin Alojz., Terlep Ivana. (P. Žužemberk.) 22 Število družnikov: 9 dosmrt. 536 letnih, je: 422 dosmrtnih, 22.810 letnih. V. Tržaško-koperska škofija. 1. Dekanija Buzet. Dekan, poverj.; Micetič Ant., župnik v Boču. Buzet. Bekar Berno, nadučitelj; Flego Fr., obč. nač. in dež. posl.; Kalae Ante, nadžupnik; Pos-pišil Fr., kaplan; dr. Trinajstič M., odvet.; Flego M. Krešimirova; Golmajer Treza, učiteljica; Leveč Ivan, obč. red. — Račice. Haček Fr., župe upravitelj. — G rima! da. Kynčil Iv., župe upr. — Ornica. Brozovič Vjek., ekspoz. (P. Buzet.) 11 Roč. Micetič Ante, župnik; Brejcha Franc, kaplan; gspdč. FermegJia Krunoslava; gospa Gomi- šček Ana, gspdč. Mahar Polona, Buršič M., Pauletič Ant., Forza Iv., Mikolavčič J. (P. Roč.) 9 Število družnikov: — dosmrt. 20 letnih. 2. Dekanija Dolina. Dekan, poverjenik: Jan Jurij, dekan in čast. kan. v Dolini. Dolina. Jan Jurij, dekan in čast. kan.; Velhar-ticky Jos., duh. pom.; Tomšič Jos., dom. kapi.; Bunc Al., nadučitelj; Jereb Fr., učitelj; Sušek Ida, učitelj.; Slavec lv., nadžupan; Marx Adolf, obč. taj.; Kočevar Jože, Žerjul And., cerk. ključ.; Strain Ivan, Rapotec Ant., eerkv.; Strain Ivan, obč. sluga; Stamper Jakob, fin. stražnik; Ota Pet., zastopnik „ Slavij e"; Prelesnik And., kovač; Mahnič Andr., trgov.; Vodopivec Luka, krojač; Rapotec Jože, čevljar; Sanein Iv., miz.; Andrejašič Ivan, Bandi Ivan, Furlanič Matija, Grahonja Jože, Grahonja Miha, Jerjan Miha, KočevarL, Prašel Ivan, Prašel Mart. (37), Prašel Mart. (44), Sancin I. (39), Sancin Anton, Sanein Ivan (105), Sanein Anton (112), Strain Ivan (58), Strain And. (13), Strain And. (74), Strain Luka, posestniki; Olenik Jože, Ota Mart., Sancin Anton, Sancin Karol, Slavec Gašp., mladenči; Foravs Ivan, učenec; Ota Uršula, Sancin Hel., ženi; Pangerc Mihela, Prašel Uršula, Prašel Marija, Slavec Marija, dekleta; Družina Urha Samec; Bandi Jožef, učenec; Pangerc Ana, dekle; Prašel Iv. (26), Strain Ivana, Jercog Urš., Strain Urš. (P. Dolina.) 57 Boljuncc. Zadnikar Blaž, kaplan; Anžlovar M., učitelj; Stantič Franja, učit. roč. del; Maver J., cerk. ključ.; Kraljič Jože, trg.; Ota Jože, župan; Koradin Fr., kovač; Maver Ivan, Kozina Mart., Žerjal Miha, mlinarji; Žerjal Jože, gostil.; Maver Ant., Maver I., Slavec Jože, Žerjal Anton, Žerjal Ivan, Žerjal Miha, kmetje; Bonano Karol., Kraljič Karol., ženi; Korošec U., Kozina Josipa, Ota Marija. (P. Dolina.) 22 Boršt. Pavli Al., duh. pastir; Šolska bukvar-nica, Pevsko društvo; BreitschopfFerd., učit.; Jančar Jož., nadučit. v p.; Petaros Jož., Petaros A., Petaros Anton, Kosmač Janez, Glavina Luka, Kosmač Janez, Kosmač Janez, Žerjav Jan., Žerjav Jan., Marc Miha, Glavina Lovr., Žerjav Luka, Petaros Pet., Memon J., Marc And., Zobec Janez, Žerjav And., Petaros Ant., Petaros Jan., Petaros Lovr., Kosmač M., Bonetta M., Gropajc Miha, Kosmač Pet., Glavina Jan., Petaros J., Drožina Val., Drožina Jož., Petaros Pet., Žerjav A., Kosmač Miha, Sedmak Jan., Budica Miha, Petaros J., Petaros Jan., Prašel Janez, Marc Jan., pos.; Perinič Val., žel. čuvaj; Kosmač Miha, Žerjav J., Marc Jan., Zahar Ant., Sedmak Luka, Hrovat Andr., Petaros J., Zobec Ant., Marc Miha, Petaros And., Baručič And., Žerjav Miha, Kosmač Jan., Kosmač Jan., Glavina A., Čiač Miha, Bazec Miha, Žerjav Anton, Petaros Jožef, mladenči; Petaros Ana, trgovka; Glavina A., Petaros Marija, Žerjav Ana, Kosmač Ivana, Petaros M., Marc Tona, Zahar Marija, Zobec Marija, Marc Tona, žene; Bonano Ivana, Glavina Kat., Petaros Mar., Zahar I., Kosmač Mar., Žerjav Tona, Petaros M., dekl.; Demark Fr., žel. čuvaj. (P. Dolina.) 80 Ricmanje. Koželj Ant., duhovnik; Bogateč Krist., učitelj; Kuret Miha, Kuret Jož., Kuret Andr., Kuret Jož., Kuret Marija, Gulič Franca, Pregarc J., Pregare Lavre, Pregarc Jože, Pregarc Jože, Kuret I., Žulian Jakob, Kuret Gašpar, Pregarc Marija. (P. Dolina.) 16 Klanec. Str ž in ar J o s., duh.; Vidic Avgust, nadzornik žel.; Metlika Ant., trg.; Ugovičer Iv., pos.; Šlegel Fr., načelnik; Bolčič Miha, Majer M., Korošec Ant., Bosič Mat., Martinčič Mih., Memon And., Poles Ant., Malivrh Jak., Pečar Ant., Ponikvar Ivana, Grahli Antonija, Barbič Ant., Petrinja Iv., Bažem J., Boječ Ant., Pečar Ivan, Memon Ivan, Memon Jož., Metlika Mart., Babuhov Tone, Vončina Avg., Cerkvenik I., Stok Fr., Sabee Ivan, Babuder Jan., Ulčakar Al., Mesesnel Fr., Mihalič Jan., Filipič Ant., Počkaj G., Metlika T. (P. Kozina.) 36 Podgorje. Leben Jak., duhov.; Polak Jakob, Spacapan Egidij, Gržetič Ana, Andrejašič J., Andre-jašič Jan., Filipič Anton, Gombač Ida, Koren Janez, Andrejašič Kat., Andrejašič Anton, Andrejašič Janez, Andrejašič Marija, Boje Jož., Polak Mar., Koren M., Andrejašič Jan.,vKoren Ana, Kavre Jož., Polak Jož., Polak Jož. — Černotič. Finšger Fr., Andrejašič J., Furlan Jože, Skorja Jože, Lazar Jože, Furlan Janez, Furlan And. (P. Črnikal.) 28 Divača. Narobe Iv., župnik; Bano I., učitelj; Mahorčič Jož., Obersnel Ivan (32), Obersnel Ivan (6), Suša Adolf, Perhavee Fr., Kocjan Ivan, Perhavec A., posestniki; Snoj Ant., Jurca Iv., Korče Mart., Bratina Fr., Perhavec Fr., Bizjak Jož., Vilhar Ivan, Gril M., Marušič Ant., železničarji; Suša Jožef, obč. odbornik; Maganja Viktor; Prelec Fr., Schwarz Al., Poljščak Ivan, učenci; Hribar Ivana, Jančar Anton., Klobačar Jedert, Kušter Jožefa, Boge Jožefa, Steblaj M., Svete Marija, Obersnel Krist., Zuderman Franja, ŽibernaF., Fister Kat., Suša Mar., gospodinje; gospa Andre A. (P. Divača.) 36 Rodik. Zupan Jos., župnik (2 izt.); Sila Sv., učitelj; Rapotec Fr., c. k. poštar; Jakofčič Miha, e. k. brz. opazn.; Šuman Jož., podžupan; Požar Ant., Race Anton, Skok Jož., Svetina Miha, cerk. ključ.; Maslič Ant., cerk., Cič Andr., Lazar Jan., Miheve Ant., žel. čuvaji; Goiup Andr., krojač; Dobrila Frane, krčmar; Babič Ant., Babič Fr., Babič Jož., Babič M., Bernetič Anton, Cerkvenik Fr., Cerkvenik Jan., Metlika Jožef, Skok Ant., pevci; Babuder Jož., kmet; Cerkvenik Fr., mlad.; Perhavec Gašp., železn.; Bernetič Fr., mizar; Sluga Anton, čevljar; Mlač Jož., Prelec Jožef, Maslič Anton, Bapotee Jožef, Sosič Anton, kmetje. (P. Kozina.) 35 Škocijan. Klemene Fr., kaplan; Štrekelj A., učitelj; Bukovec Josip, cerk.; Dougan Fr., Delež Iv., Gombač Juraj, Žnidarčič Iv., kmetje; Bačar Josipina, mlinarica; Cerkvenik Ant., Mahorčič Jos., Žnidarčič Fr., Delež Fr., Nedoh Josip, fantje; Cerkvenik Mar., Gombač Josip., Gombač Mar., Cerkvenik J., Gombač Marija, dekleta. (P. Divača.) 18 Brezovica. Benedik Jan., župnik; Počivalnik Ign., duh. pomoč.; baron Jos. pl. Marenzi, grajščak; Debenjak Štef,, Šiškovič Štef., učitelja; Zupančič B., pos.; Hoteš Jož., ključar; Benko Fr., trg.; Kastelic Ivana, Muha Lucija, trgovki; Dekleva Štefan, čevljar; Počkaj Mart., Vatovec Jož., Jelušič Val., Opara Jož., Babuder Jan., Vatovec Štef., Godina Ant., Ban Val., Maganja Jož., Kuferšin Jan., Muha Edv., Sosič Jan., Cergolj Štef., Križman And., Gerk Karol, Koblar Fr., Benčič Ant., Benčič Jož., Skomina Ant., Baša Janez, Škrjanc Jurij, Firm Fr., Kovačič Jan., Drožina Jož., Hoteš Jož., kmetje; Resinovič Marija, žena; Babuder Franca, Stančič Anton., Hervatin Ivana, Škrjanc Mar., dekleta. (P. Materija.) 41 Lokev. Praprotnik Avg., trg.; BožeglavFr., Mljač Jože, Frankovič Ant., Muha Jožefa, Lantir M., Mavec Fr., Kalister Štef.; Šarf Ana, učiteljica; Tosti Matilda, Fabjani Ivan, Cerkvenik Mar., Vojska Ant., Placar Jurij, Skuk Ant., Gregorčič Fr., Božeglav R., Čok Andr., Ban Jak., Premru Fr., Perhavee Franjo, Obersnel Jan., Mevlja Ant. (P. Divača.) 23 Barka. Mahorič Al., kaplan; Čep ar J., trgov.; Čepar Anton, Čepar Jakob, Čepar Gašper, Karlinova hiša, Kovačeva hiša, Prelec Janko, Ambrožič Jož. (P. Divača.) 9 Slivje. Zajec An z., duh. (2 izt.); Vatovec J., Kocijančič Ivan, Mezgec Jož., Cetin Jak.; Bubnič I., trg.; Segulin Iv., Segulin Ant., Vatovec Ant., Skočaj Fr„ Cetin Jož., Mikulič Štef., Šiškovič Jožef, Slama Jož, Žnjebelj Ant, Juriševič Mar, Bubnič I, Mihelič Marija. (P. Metlika.) 19 Gročana. Benkovič Josip, župnik; Abram Ant, Alberti Tereza, Črmelj M, Frluga A, Grahonja Ant, Kapun Val, Petaros Anton, Racman Antonija, Eaeman Luka, Kažem Miha, Višnjevec Štefan. (P. Bazovica.) 12 Draga. Bakovec Lovro, duhoven; Perhavec Karlota, posest. ; Mihalič Ant, starašina; Darič And, Oač Anton, Žerjav Jurij st. Žerjav Jurij ml, Mihalič Jak, Mihalič Luka, DarižAnt, Bapotec Iv, Bernetič Jože, posestniki; Blažič Ant, Metlika Anton, železn. stražnika; Mihalič Antonija, dekle; Abram A, Bažem Ant, mlad.; Žerjav Jože, kovač. (P. Kozina.) 18 Število družnikov; 2 dosmrt. 448 letnih. 3. Dekanija Jelš a ne. Dekan, poverjenik: Bartl J o s, župnik v Jelšanah in Jenko Slavoj, trgovec v Podgradu. Jelšane. Bartl Jos, župnik; Vrabec I, kapi.; Makarovič Ivan, Juračič Miha, učitelja; Pipp Boštj, nadžupan; Bupnik Marija, Sadu Ivana, Gostiša Jak, Malavac Ant, Udovič Josip, Bupnik Jem, UdovičJ, Simčič Agata, Simčič Štef, Cekada Jože, Valenčič J., Iskra Urb, Marinac Juri, Stopar Franca, Stunf Fr, Frol Josip, Iskra Ivan, Prebelič Jos, Stembergar J, Udovič Ant, Stembergar Ivan, Udovič Jos, Kalčič A, Fidel Mart, Hrabar Josip, Iskra Ivan, Malavac Jak, Malavac Vinc, Saftič Fr, Slosar Elizab, Fidel Ivan, Šuštar Luka, Smajila Ant, Kalčič Pavlina, Frol Jos, Udovič Ant, Brozič Ana, Stembergar Andr, Čekada Josip, Iskra Julij ana, Hrabar Josip, Bratovič Ivana, Hervatin Miha, Dodič Janez, Frol Jože, Stembergar Andr, Iskra Jernej, Slosar Gregor, Simčič Matija. (P. Jelšane.) 54 Bergud. Burjak Marija, Baša Margarita. (P. Jelšane.) 2 Podgrad. Jenko Slavoj, trg.; Božič Arnal, Bralno društvo, Bratina Josip, Bunc Drag, Butinar Jak, Demojzes Ant, Guzelj Slavoj, Jerman Lenčica, Mavrič Ant, Mavrič Jos, Mavrič Mar, Narodna šola, Nekerman Ivan, Omahen Ivan, Primožič M, Privrel-Božič Marija, Butar Mat, Stanič Ant, Šajina Anton, Tolstovršnik And, Ukovič Iv, Vaj šel j Fr, Vičič Dr, Volk Ivanka, Volk Jos. (P. Podgrad.) 26 Hrušica. Bogač Ant, dekan; Baša J, Bubnič Ivan, Ceglar And, Ceglar Ivan, Cek Tomaž, Cuš A, Čuš Josip, Dobravee Miha, Dodič Josip, Firm Štefan, Gombač Ant., Gombač Anton, Gombač Jos, Ivančič Ant, Ivančič Ant, Ivančič Jos, Kresevič A, Križman Josip, Ljubič Miha, Maroti Ivanka, Novak M, Požar Ant, Segulin Štef, Šajina Ivan, Škrap Josip, Štem-berger Ant, Šturm Josip, Tončič Štef, Udovič Štef, Valenčič Anton, Valenčič Martin, Valenčič Mihael. (P. Podgrad.) 33 Mune. Peloza Ant, Zadkovič A, Zadkovič Št. (P. Podgrad.) 3 Golite. Markič Mat, župnik; Bubnič Mihael, Gojak Lazar, Gojak Mat, Ivančič Ant, Juriševič Fr, Juriševič Sim, Maglica Jos, Šolarji iz Golca, Šolarji iz Poljan. (P. Podgrad.) 10 Vodice. Dolžan Orosl, župnik; Bradetič J, Brozič Tereza, Bubnič Mart, Kosič Grgo, Kosič Ivan, Mandič Vicko, Milevič Ivan, Može Ant, Pliško Ant., Poropat Ant, Poropat Ant, Poropat Grgo, Poropat Juraj, Poropat Mate, Pučka učiona, Ribarič Anton, Ribarič Ant, Ribarič Ant, Ribarič Ant, Ribarič B, 137 Ribarič Ivan, Ribarič Iv, Ribarič Jos, Ribarič Mate, Ribarič Mate, Ribarič Vjekosl, Ribarič Vjek, Rotar Grgo, Rotar Jelena, Rupena Anton, Sankovič Ivan, Sankovič Mate, Ujičič Anton. (P. Vodice.) 34 Pregarije. Požar Ant, duh.; Bubnič Anton, Bubnič Ivan, Bubnič Josip, Bubnič Tom, Cesar Jos, Dekleva Fr, Dekleva Miha, Drožina Iv, Filipčič A, Filipčič Katar, Frank And, Frank Ant, Frank Jak, Frank Mat., Grahor Josip, Gustinčič Ant, Gustinčič Josip, Gustinčič Pet, Ivančič Marija, Konestabo A, Konestabo Ivan, Mahne And, Mahne Iv, Mahne J, Mahne Mart, Mavrič Ivanka, Narodna šola, Poliska Ant, Parapat Josip, Rsnko Ant, Sluga Iv, Tomažič Iv, Urh Jos., Zadnik Ana, Zadnik Anton, Zakrajšek Fr, Zakrajšek Jos. (P. Podgrad.) 38 Podgraje. Jenko Štefan, vikar; Duhovnijska knjižnica; Persoglia Henr, učitelj; TroštA, Bartolič Ant, Štemberger Jož, Štemberger Mar, Iskra Franc, Poklar Jan, Baričič Kat, Jakšetič Jožefa, Karnelj J, Jakšetič Jožefa, Jakšetič Fr, Iskra Antonija, Prosen Vinc, Simčič Jož, Hrvatin Neža, Primec M, Stajber And, Udovič Ant, Vertelj Ign, Vertelj Jož, Štemberger Mat, Jakšetič Marija. (P. Ilir. Bistrica.) 25 Število družnikov: 3 dosmrt. 222 letnih. 4. Dekanija Kasta v. Dek. poverj.: Grosman Mirosl, učitelj v Kastvu. Kastav. Turak Ante, dekan; Petrak J, Schiffrer J, kaplana; Grosman Mirosl, učit.; Bakarčič J., Jelušič Mirko, posj.; Bunc Iv, učit. c. k. pripravn.; Spinčič Ant. Bernini, Meula A, Dobrovan N.; Kovač Fr, želj. stražn.; Devet Fran, eestnar Jušiči; Pupis Ivan, čevljar Jušiči; Bernčič Mat, krčmar. (P. Kastav.) 14 Voloska. Zamlič Vinko, župnik; Kernev ud. Ana, Virant Josipa, Ambrožič I, Benulič J, Strueelj Ivan, Pokorn Avg, Sušanj Josip, Blažina Peter. (P. Voloska.) 9 Opatija. Šabec Zofija-, Gašpari Drag, poštar; Alešovec Iv, slikar; Pajer Jos, listonoša; Povh Ant, sluga; Jamer Ant, brzojavninoša; Vozu A, kočijaš; Zust Mar, Poščič Anton, Bukovnik N, Pajer Pavla, Citaonica „Zora". (P. Opatija.) 12 MoSčenice. Puž Ant, župnik; Deškovič Pet, Mavričič Vinko, trg. (P. Moščenice.) 3 Beršec. Jelušič Rajm, župnik; Pajalič N, učit.; Frulič Širne, kapelan. (P. Beršec.) 3 Veprlnac. Laginja Mijo, župnik; Iskra A, učit.; Blagar Iv, posj. (P. Frančiči.) 3 Poljane. Zupan Fr., kapelan; Udovičič Fr, služkinja. (P. Lavrana.) 2 Število družnikov: 1 dosmrt. 45 letnih. 5. Dekanija Koper. Dekan, poverjenik: Matjan Val., župnik v Dekani. Koper. Kožuh Jože, c. k. š. nadz.; Glavina BI, kurat; Knjižnica učit. izobraževališča, Okr. učit. knjižnica; Markelj Iv, ravn. učitelj.; CerniveeAnton, Dominko Hen, Dekleva Ant, Leonardis Gr, Kristan Jož, Pančur Fr, prof.; Krašovec Ivan, Bolle Frane, Oru Rud, Samec Iv, Vrba Iv, Oblak Karol, Furlan Ant, učenci; Šušel Ant, nadz. kaznilnice; Kovač V, nadčuvaj; Černatič Blaž, Petrič Miha, Vidrih Franc, Šajn Jož, Piciga Jož, Kočevar Jožef, Žežlin Jožef, Štrajn Jak, Fabič Iv, Jelušič Ivan, Vordjan Franc, Benčič Fr, Pečenko Alojz, Vovk Vinko, Turko Jožef, Černigoj Jož., čuvaji; Sabadin Ivan, Bernetič Jožef, Zadnik Mat., kmetje; Valentič Ant., krojač; Peroša I., učenka; Kontin Apol.; Totto Jož., grofica; Zima M., Zupančič Jak. (P. Koper.) 45 Decani. Matjan Val., župnik; Piciga J., obč. svet.; Kuret Ivan, nadučit.; Bitenc Ant., c. k. pošt.; Šolska knjižnica v Decani, Čitalnica v Decani, Obat Jože, Furlanič Jože, Gregorič Janez, Furlanič Janez, Korda Anton, Metton Jan., Uršič Jože, Fortuna Jan., Mahnič And., Valentič Jan., Prinčič Ant., Ursič Miha, Mahnič And., Pizziga Jan., Bordon Jan., Fortuna J., Mahnič Jan., Valentič Ant., Zadnik Jak., Fortuna J., Grison Ant., Furlanič Jože, Mahnič Jož., Gregorič A., Grison Jože, Furlanič Janez, Furlanič Ant., Obat J., Piciga Jože, Makor Jože, Zidarič Franc, Grison Jože, Obat Tom., Mahnič Jan., Verh Jan., Cah J., Pecman Ant., Toskan Jože, Piciga Jože, Stefančič J., Sturman Jan., Chiurman Avg., Mahnič Nazarij, Metlika Ant., Stančič Marija, Bolčič Marija, Grison Roza, Košanc Marija, Grison Ana, Graziani Mar., Chiurman Marija, Zupin Marija, Mahnič Ana, Valentič A., Gregorič M., Grison Mar., Gregorič Mar., Grison Ana, Bertok Ana. (P. Koper.) 65 Rlžano. Kocian Jak., župnik; Valentič Jožef, šolski vodja; Čok Marica, učiteljica; Šolska knjižnica; Bertok Tom., Bordon Janez, ključarja; Bertok Janez, Bertok Ant., Novel Ant., Novel Jožef, Pečarič Jožef, Valentič Jan., Vatovec Anton, Vatovec Franc, pevci; Kuret Jan., cerk.; Zore Fani, Spanjoleto Jan., Kocijančič Mat., Uršič Ant , Stare Joz., Furlanič Anton, Furlanič Jan., Furlanič Jož., Furlanič Naz., Furlanič Jak., Furlanič Andr., Apolonio Jan., Bertok Andrej, Bertok Jož., Bertok Jan., Auber Jožef, Božič Jožef, Žlatič Jož., Pobega Jan., Pečarič And., Hrovatin J., Loredan And., Pebarc Jož., Vatovec Jan., Novel Jož., Cupin Jan., Kolarič Ant., Škorja Jož., Pulger Melh., Babič Fr., Pečarič Jož., Pečarič Miha, Bonin Nazarij, Bertok Nazarij, Vatovec Jan., Vatovec Kar., Vatovec Antonija, Bestjak Antonija, Brajnik Antonija, Bertok Ana, Apolonio Jucka, Bertok Marija, Bordon Paska, Cah Marija. Kuret Marija, Peharc Mihela, Peharc A., Poček Mihela, Brajnik Meniga, Furlanič K., Cergol P. (P. Koper.) 66 Sv. Anton. Pipan Iv., župnik; Burdian Jan., učitelj; Turko Jožef, Kocjančič Ivan, Moženič Ivan, Moženič Jož., Furlanič Iv., Kocjančič Jožef, Jakomin Lazar, Križman Iv., Loganes Lovrenc, Jakomin Jož., Moženič Ivan, Pobega Jožef, Kavalič Iv., Moženič J., Koterle And., Rapotec Vinc., Jakomin Tereza, Della Savija Kat., Turko Marija, Moženič Ana, Kavrečič L, Gregorič Marija. (P. Koper.) 24 Število družnikov: 2 dosmrt. 198 letnih. 6. Dekanija Karkavce. Dek. poverj.: Zakotnik Jož., župnik v Šmarjah. Šmarje. Zakotnik Jož., župnik; Ulčnik M., Prodan Ivan, Glavina Ant., Gregoreti Mat., Kleva M., Krevatin Mat., Klun Pet., Parovel Pet., Glavina And,, Savarin Jož., Divora Ivan, Savarin And., Sergaš Jož., Savarin And., Kandido Jož.; Grizonič P., obč. svet.; Markezič Gregor, Glavina Ivan, Glavina A, Markezič Jak., Grizonič Mat., Krevatin Mat., Krevatin Jakob, Savarin Mat., Race Pet., Morgan Ant., Krevatin Iv., Morgan Urša, Divora Ant., Sluga Matija. — Kosta-bona. Mahnič Iv. župnik. — Šentpeter. Rota Ivan. (P. Koper.) 33 Pomjan. Normali Jan., duhov.; Šola Pom-janska, Benčič Mat,, Gonjač Ant., Grželj I., Kozlovič Ivan, Peroša Mat.; Veškovo Iv., obč. svet.; Klaj M., Furlanič Jož., Križaj Antonija. (P. Koper.) 11 Trnške. Rebolj Mat., župnik; Knavs Jožef, ekspoz. na Topolovcu; Nedved Ant., župni upravit. v Šterni; Visintin Jan , obč. svetov.; Kocijančič Anton, Kocijančič Mat., cerkv. staraš.; Lovrečič Ant.; Flori-jančič Katar., Kocijančič Marija, gospodinji; Jurinčič Ant., Bembič Janez, Sautič Ivan Marija, poljedelci; Lovrečič Antonija, dekle; Marsič Ant., Jerman Jan., Kocijančič Fr., Visintin Jan, Umek And., Kocijančič Ant., Kozlovič Mat., Kodarin Jož., Lazar A., Jurinčič Jož., poljedelci; Jerman Ana, dekle; Jerman Janez, Kodarin Ant., Bembič Miha, Kozlovič Jož., Bažman Jan., Visintin Ant., Kocijančič A., Cernač J., Kodarin Jan., Kocijančič A., poljedelci. (P. Koper.) 34 Marezige. Gasperčič Al., župnik; Križničl., učitelj; Župnijska knjižnica, Šolska knjižnica, Babič Ana, Babič And., Babič Anton, Babič Anton, Babič Antonija. Babič Ivan, Babič Ivana, Babič Iv., Babič Iv., Babič Jož., Babič Ana, Babič Mar., Babič Mar., Babič Marija, Babič Marija, Babič Uršula, Belič Ana, Belič Ana, Belič Antonija, Belič Dominik, Belič Ivan, Belič Iv., Belič Jož., Bordon Dom., Bordon J., Bržan Ant., Bržan Marija, Cerkvenič Anton, Domijo Ivan, Gasperčič Marija, Koren Ant., Koren Iv., Koren Mar., Koren Antonija, Kocijančič Jož., Krmac Ana, Krmac Ant., Krmac Jož., Krmac Ivan, Krmac Mar., Krmac Mat., Krmac Ana, Krmac Marija, Lukač Ant., Rodela Ant., Plahuta Ana, Plahuta Jož., Sabadin A., Sabadin Antonija, Sabadin Ivan, Sabadin Jož., Sabadin Ivan, Sabadin M., Štok M., Umer I, Babič M. (P. Koper.) 60 Število družnikov; — dosmrt. 138 letnih. 7. Dekanija Op čin a. Dekan, poverjenik: čebular Fr., dekan na Opčini. Opčina. Čebular Fr., dekan; Kramberger Fr., duh. pom.; Valentič Ant., nadučitelj; Valentič Vikt., učiteljica; Ferluga Štef., Danev Iv., učitelja; Kariš Fr., c. k. poštar; Vremec Jak., cerk.; Ferluga Ferko, velepos.; Goriup Ema, Kušlan Marija, Drašček Mar., Danev Lucija, gospe; Sosič Janez Mar., Vidav Luka, Briščik Ant., Ferluga Vinc., Škerlavaj Jan., Škerlavaj And., Sosič Janez M., Sosič Mart,, Tavčar A., Vremec Ant., Hrešjak Blai, Vidav Jan., Malalan D., Malalan Miha, Ban Jan. M., Društvo sv. Nikodema, Sosič L., Danev Franjo, Danev Mart., Sternad Mar., Sosič Jož., Hrovatin Franca, Ušaj Emilija, Furlan Jož., Hrovatin Jak., Ferluga Lucija, Ferluga Marija, Vidrih Marija, Hrovatin Marija, Sosič Uršula, Vremec J. M., Sosič Janez M., Krevatin Just, Furlan Jan. M., Sosič Ant., Sosič Jak., Vidav Lovr., Logar Emilija, Červ Angela, ŠniderSič Felicita, Bradač Jovana, Hrovatin J., Ukmar Jak., Sosič Ant., Badalič Pet., Ban Jan., Malalan J., Milič And.; Ferluga Štef., krčmar; Milič P., Briščik Ant., Hrobat Marija, Kariš Marija, Persinovič Katar., Vidav Jovana, Malalan And., Sosič Antonija, Malalan Pet., Pestel Josip, Sosič Kat., Sosič Antonija, Švagel Gabr., Juvan Ana, Vremec J., Pevsko-brslno društvo. (P. Opčina.) 78 Trebič. Požar Ant., učitelj; Strukel Jakob, veleposest.; Kralj Val., načelnik; Kralj Anton, kmet; Kralj Rozina; Kralj Jos., cerk.; Hrovatin M., Možina Josip, Kralj Josip, Škerl Jos., Kralj B., Kralj Jurij, Cuk Fr., Možina Jožefa, Štok Franc, Kralj Matija. (P. Opčina.) 16 Lipica. Legat Ed v., c. in k. kapelan; Bratec Olga, Eppich Marija, Eppich Balbina, Eppich Franca, Bergoč Ign., Dobie Kat., Frankovič Miha, Glažer A., Gravner Jožef, Kanobel Marija, Maver Jak., Mevla J., Mevla Ant., Pavlovčič Mat., Penko Fr., Smerdu Ant., Stopar Ter., Stopar And., Umek Rozal., Žitko Franc, Zwölf Jan. (P. Sežana) 22 Prosek. Martelanc Iv. M., župnik (2 izt.)j vit. Nabrgoj Iv., drž. in dež. posl.; Goriup Vekoslav, Luksa Marin, posestnika; Pevsko društvo „Heidrih"; Koren Joz., uč. vod.; Čok Andr., učit.; Piano Josip., učiteljica; Luksa Krist., Milič Fr., star.; Briščik A., vaš. nač.; Kaleč Ant., kamn. um.; Furlan J., Kalin Mat., Kapun Ant., Sardoč Tom., cerkv. pevci; Cibic Val., Furlan Silv., Ukmar Jak., Ukmar Silv., Šegina Ant., Šegina Silv., kmetovalci; Ukmar I., Ferfolja M., kamn.; Rupel And., Rebula Iv., Spanger Iv., mlad.; Ferfolja Ivana. Bukavee Mar., zakonski; Gulič Anton., Godina Liza, Nabergoj Lojza, Purič Jožefa, Türk Iv., Rupel Mar., Ukmar Mar., Verša Mar., Verša Viktor., dekleta; Ban Mar., učenka. — Briščiki. Milič Krist., žel. čuv.; Jerič Iv., Furlan Ben., kmet.; Kenič Jožefa, zak.; Caharija J., učenee. (P. Prosek.) 45 Sv. Križ. Košuta Jak., vaš. nač.; Bogateč And., cerk.; Kovač Ant., štac.; Spetič Štef., Bogatee Krist, žel. čuv.; Furlan Anton, pek; Košuta Krist.; Tence Jak., Košuta Fr., Košuta Ant., Košuta Mat., Košuta Mat., Košuta Jože, Maganja Jak., Sirk I., Sirk Jern., Sedmak Jak., Sedmak Jern., Sedmak Krist., Sedmak Mat., Tretjak Mart, Stepančič Mat., Verginela Štef, Gruden Pet., kmetovalci; Furlani Ivan, Košuta Ant., Bezin Krist., Šemec Miha, Sedmak Jože, Sirk Ivan, Sirk Štef., Tance Jak., Tence And., Tence J., kamn.; Florenin Ant., Sedmak Silv., Tence Jakob, Verginela And., mladenči; Bezin Vikt., učenee; Tence Andrej; Ipavec Karolina, gospa; Tence Mar., babica; Košuta Marijana, mesarica; Košata Mar., Košuta Mar., Tence Mar., kmetice; Florenin Alojzija, Košuta K., Košuta Karla, Košuta Ivana, Košuta Franica, Tence M., Žerjal Mar., Košuta Mar., dekleta. (P. Nabrežina.) 54 Kontovelj. Nadrah Ant., župnik; Ipavic M., trgovka; Prašel Sim., vaški nač.; Ciak Jakob, Regent Mart., Regent Jak., Regent Jož., Ciak Krist., Armič, Gerlane Pet., Stare Štef., Stoka Jožef, Stare Anton, Regent Jan., Daneu Jož., Stare Kristj., Stoka Jernej, Daneu Helena, Gerlane And., Stoka Jak., Daneu BI., Prašel Mat., Stare Ant., Stoka Andrej, Nemeček Jan., Mezinec Jan., Gustin Al., Stare Anton, Spilar Franc, Stare Sim, Daneu Jak. (P. Prosek.) 31 Katinara. Kosec Fr., župnik; Martelanc Fr., nadučitelj; Piano Kristina, učiteljica; Turšič Fr., e. k. fin. kom.; Vičar Fr., c. k. fin. nadstr.; Čok Jan. M., vaški nač.; Slamič Mat., Čok Miha, Cerkvenič Jožef, Gerdol Jernej, Spetič Jan., Blagonja Ant., Čok Miha, Čok Miha, Gerdol Ivan, Pirtot Jan. Mar., Čok Luka, Filipič Miha, Kjuder Jan., Glavina Št., Slamič Just, Čok Mat., Pošega Iv., Nadlišek Iv., Skrk Anton, Čok Andr., Pečar Fr., Čok Jan. Mar., Slamič Lovr., Čok Val., Güstin Jož., Česnik Fr., Pečar Mart., Pečar M., Čok And., Pregarc Jan., Čok Miha, Lovrenčič Franc, Jež Ognjeslav, Cerkvenič Jož., Slavec Jož., ŠvagelK., Cerkvenik Jož., Pahor Jan., Dariš Janez, Čok J. M., Gerdol Križman, Gerdol Ana, Inglič Mana, Kuret K., Gerdol Barbara, Bekar Kat,, Gombač Franca, Pečar Antonija, Skilan Kat., Urdih Antonija, Cunja Marija, čok Jožefa, Čok Ana, Žahar Antonija, Skilan Magd. (P. Trst.) 62 Bazovica. Vovk Iv., župnik; Pertot J., nadučitelj; Košata Jožefa, učiteljica; Urbančič M., c. k. poštar; Ražem Miha, cerk.; Grgič Jož., Grgič Matija, Grgič Mart., Grgič Pet., Grgič Jož., Grgič Iv., Križ-mančič And., Križmančič Mat., Mare Mat., Milkovifi Fr., Ražem Jak., Ražem Ivan, Ražem P., Vidal Ant., Grgič Marija, Kukec Pavlina, Milkovič Anton., Grgič And., Grgič Ivan, Kale Peter, Križmančič Jož., Cufar Ant., Mare Jož., Škrjanec Vinc., Žagar A., Križmančič Ana, Križmančič Kat., Križmančič Ter., Ražem Mar., Cufar Ivan. (P. Bazovica.) 35 Število družnikov: — dosmrt. 343 letnih. 8. Dekanija Os p. Dekan, poverjenik: Kompare Jo s., dekan v Ospu. Osp. Kompare Josip, dekan; Narodna šola; Krapš Leop., učitelj ; Jamšek Jože, Barut A., Smotlak Lovro, Jamšek Juri, Slavec Iv., Stepančič J., Purger Jože, Stare Jože, Slavec Ant., Deško Jože, Grahonja Ivan, Krašovec Ivan, Ivančič Jože, Kofol Andr., Tul Ivan, Vodopivec Jože, Krašovec Jakob, Vovk Anton, Tul Peter, Talničar Ana, Slavec Josipa, Pečar Ana, Vodopivec Juca, Tul Ana, Maver M., Vodopivec Ana, Slavec Marija. (P. Žavlje.) 30 Tinjan. Teran Fr., župnik; Cupin I., Primožič Iv., Zajec Jože. (P. Žavlje.) 4 Predloka. Sancin Josip, župnik; Mahnič K., učitelj; Narodna šola, Bralno društvo; Ivančič Ivan, ključar; Primožič And., Andriašič Iv., cerkv.; Pavlič Jak., Pavlič Ivan, Vingurstoj Fedor, Čunja I., Oblak Ant., Bažee Ant., Sever Jakob Ivan, Andriašič Jožef, Bordon Jož., Stare Ivan, Sever Jož., Cah And., Cunja Jož., Stare Tomaž, Valentič Jož., Medved I., Primožič And., Sever Ivan, Stare Ivan, Ogrin And., Rodela I., Sik Ivan, Ogrin Jož., Ogrin Jož., MarsetičA.; Barbuč Jož., c. k. žel. čuvaj; Bažec Jož., Marsetič Jož., Svab Ant., Cunja And., Cah Ant., Cah Miha, Ojo Andrej, Sik Andr., Cerovae Miha, Rodela Ivan, Suber Ivan, Cepk And., Mojmir Nevesin, Apollonio Marija, Sanein Mar., Bažec Ana, Sik Urš., Zdenka Pav., Štare Ant. (P. črnikal.) 52 Kubed. Kovač Jan., župnik; Pečarič Josip, učitelj; Ljudska šola; Škergat A, obč. svet ; Škergat Jožef, Škergat Anton, Škergat Jožef, Franca Jožef, Udovič Jožef, Kocijančič Miha, Šav Marija, posestniki. (P. Črnikal) 11 Plavje. Notar Ant., duhov.; Furlanič Anton, krojač; Prele Ivan, mizar; Brajnik Jožef, Eler Ivan, Hrovatin Ant., Korošic Jož., Pečar A., pos.; Ferluga Marija, gospodinja; Hrovatin Iv., Hrovatin Jož., Hrovatin Jož., Hrovatin Miho, Pohlen Ivan, Škerjan Iv., mladenči; Hrovatin Mar., Rieoti A., dekl.; Bolčič M., učenka. (P. Žavlje.) 18 Movraž. Svetičič Fr., kurat; Cerovae Anton, žel. čuvaj; Dezorzi Ant., GrdinaAnd., Gregorič Ivan, Karnjel Ant., Rakar Jak., Rakar Josip, Ščuka Mat., Stare Ant., Stepančič Miha, Stepančič Andr,, Veljak Ivan, Hrvatin Andr., Podlogar Franca, Podlogar Fr. (P. Buzet.) 16 Sočerga. ŠobarMih., uprav.; Palčič J., Palčič Iv., Jakac Iv. (P. Buzet.) 4 Število družnikov: 3 dosmrt. 132 letnih. 9. Dekanija Pazin in Pičan. Dek. poverjen.: Schopf o. Karol, franč. v Pazinu. Pazin. Orbanič Josip, prošt in nadžupn.; Sup-Ijina Mate, župnik v p.; Kokole Fr., c. k. davk. višji nadzornik; Jelušek Edv., nadučit.; Perpar Ivan, stud. jur.; Lazar Marija, Cerkvenik Franca, devici; Žitnik Anton, dacar; Rupnik Jan., derač; Novljan o. Hugo, Schopf o. Karol, Majer o. Hrizogon, Podlipec o. Raj-mund, Trafela o. Fulgencij, Kimovec br. Elija, Požlep br. Pavel, Žele br. Urban, Babnik br. Tomaž, franč. (P. Pazin.) 18 Beram. GraSič Jos., župnik. — Berdo. Mlakar Jan., župnik. — Borut. Uljanič Tone, polj.; Slavič Marija, žena žel. čuvaja. — Cerovlje. Dekleva Blaž, župnik; Peček Mate, žel. čuv.; Opašič Jože, mladen. — Dolenjevas. Blažič Fr., župnik v p. — Golago-rica. Žvaček Ljud., župe uprav. —■ Grdoselo. Filiplič Pravdoslav, župe uprav. — Kaščerga. Gojtan Josip, župnik. — Krbune. Vanik Josip, župnik. — Novake. Gržetič Ant., Jager Jož., žel. čuvaja. — Paz. Elner Ant., župe uprav. — Pičan. Bersenda Iv., nadžupn. — Tinjan. Kjuder Anton, župnik; Krizmanič Šime, Križmanič Mart., poljedelca. — Stari Pazin. Kropek Stjepan, župnik. — Trbiž. Bukovec Fr., župnik. — Vranje. Marčinko Fr., župnik. — Zamask. Čuček Jos., župe uprav.— Žminj. Miklaviič Karol, župn.; Kemc Fr., kapelan. — Gračišče. Mohorovič M., nad-učitelj. 26 Število družnikov: 4 dosmrt. 40 letnih. 10. Dekanija Piran. Dekanij. poverjenik: Orne rs Jož., župnik v Kortah. Korte. O mer s J., župnik; Orel Franc, učit.; Gerbec Jan., pisar; Babič Jan., Felda Miha, Gerbac Miha, Gerbac Jan., Gerbac Jož., Hrevatin M., Hrovat Jan., Kleva Jan., Kleva Ant., Koronika Ant, Korenič Mat., Mejak And., Siškovič Jan., kmetje; Perentin M., gospa; Babič Marija, Bernardi Marija, gosp.; Barut And., Hrevatin Jože, Koščica Jože, Mejak J., mlad.; Omers Mana, Žudeh Jovana, dekleti; Hrevatin And., Hrevatin Jože, Tul Mat., učenci; Kleva Iv., učenka. (P. Piran.) Število družnikov: — dosmrt. 29 letnih. 11. Dekanija To maj. Dek. poverjenik: Gol majer U., dekan v Tomaju. Tomaj. Golmajer Urb., dekan; Petelin Ant., kapelan; Benigar Ant., nadučit.; Lozej Jovana, učit.; Černetova ustanova (3 izt.), Vecerina Mih., Gorup Fr., Bole Ant., Žiberna Jovan, Grmek Fr., Starec Anton, Polščak Ant., Kobal Anton, Slavec Mat., Rože Alojz, Šonc Al., Grmek Lovro, Slavec Urša, Slavec A., Gulič Janez, Kobal Lovro, Petelin Josip, Skerlj Fr, Grmek Fr., Skerlj Jak., Šonc Ant., Pavlič And., Pipan Pet., Obrsnel Vincenca, Fabjan Vinc., Ukmar Kar., Starec Cena, Gec Jožefa, Turk Ant., Kuret Al., Ucman Ant., Macarol Ant., Zabrič Ant., Mahnič Jos., Antončič J., Macarol Josip, Macarol Jan., Grmek Jožefa, Bole J., Bole And., Vitez Jan., Bole Franca, PupisAnt., Pais Alojzija, Žiberna Miha, Filipčič Josip, Petelin Andr., Vran Jos., Bole Jan. (P. Dutovlje.) 56 Koprivna. Turk Jovan, Ukmar J., Gulič Josip, Pirec Janez, Lavrenčič Jovana, Zega Katarina, Gulič Jovana, Bole Franca, Žvab Andrej, Ukmar Josip. (P. Dutovlje.) 10 Dutovlje. Kuhu Ant., kaplan; Štrukelj Jan., učitelj; Gomezelj And., Lah Judita, Stok Kr., Bonča Fr,, Renčel Ant., Orel Avg., Lovrenčič J., Tavčar L., Pegan Ant., Brundula Fr., Petrič Anton., Tavčar J, Širca Jož., Vrabec Andr., Žvab Miha, Tavčar Franca, Bebec Jan., Brundula Miha, Tavčar Ant., Tavčar A., Tavčar And., Tavčar Ana, Brundula Jan., Tavčar Fr., Brundula Miha, Brundula Jož., Širca Al., Lah Arn., Ravbar Fr., Kompare Marija. (P. Dutovlje. 32 Skopo. Planinšek Iv., župnik v p.; Tomšič Jože, učitelj; Žvab Mat., Gec Ant., cerkv. ključarja; Prencis Fr., org.; Živec Terez., Zlobec Ivana, gospi; Gec Janez, Barič Alojz, Gulič Anton, Zlobec Franc, Živec Vinc., Barič Ant., posestniki; Živec Fr., kovač; Gec Jož., krčmar; Rupnik Franca, Gulič Fran., Živec Franca, gospod.; Barič Anton., Živec Amalija, Štoka Alojzija, dekleta. (P. Dutovlje.) 21 Sežana. K o man Jos., župnik; Cvejn Franjo, duh. pom.; Šolska knjižnica; Okretič I., c. k. sodn. pristav; Mahorčič Rajm., župan in dež. posl.; Rožič Ivan, Stojkovič Jak., Rodica Fr., Miklavec Iv., cerkv. ključarji; Kariž Jak., cerk.; Kante Matej, nadučitelj; Kocijan Jan., Goljevšček Ivan, trg.; CekadaA., davk. uradnik; Lukežič Jak., žel. urad. v p.; Macarol Ivan, žel. čuvaj; Kovačič And., pismonoša; Stolfa J., Colja Mat., gostilnič.; Rencelj Jož., Miklavec A., Miklavec Ant., Miklavec And., Bizjak Jak., Merlak J., Macarol Anton I., Macarol Anton II., Pregelj J., Pirjevec Fr., Pirjevec Jan., Pirjevec Jož., Skulj Fr., Štolfa Janez, Škrinjar Miha, Zlobec Fr., Znideršič Marko, Perhinik Jož, kmetje; Rajgelj Fr., vrtnar; Stolfa Fr., Tončič Frice, Kariž Alojz, fantje; Mahorčič Euf., c. k. pošt.; Pahor Karolina, Molle Marija, Werli Mar., Schwarz-bauer Marija, Grilc Terez., Stolfa Mar., Stojkovič A., Kovač Johana, Rodica Jožefa, žene; Mahorčič Franca, Hlača Marija, Detoni Marija, Dolenee Marija, Kosovel Jožefa, Čebule Rozalija, Renčelj Rezika, Kirchmajer Marija, Prosenc Karolina, Skrinjar Marija, Rodita N., Čebule Marija, Filipčič Ana, dekleta; Brišček Janez, fant; Husu Henrik, del. pri žel., Zabrie Marija, žena; Kubiea Robert, fant; Hren Ter., gospa; Rudež Jožefa, žena; Pirjevec Jan., Keber Jož., fanta; Amf Franjo, c. k. rubežnik; Jetnišnica c. k. okr. sodišča; Šemrov Fr., žel. čuvaj. (P. Sežana.) 75 Povir. Novak Jož., župnik; Šola; Kocijan A., velepos.; Berginec Ant., nadučit.; Stok Miha, župan; Kariž Mat., cerkv. ključar; Skrinjar Jož., Kocijan J, cerkv.; Habiht Fr., Kralj Ant., Petrovčič K., Barbis Ant., žel. čuvaji; Kocjan Jak., žel čuv. v p.; Masič Luka, zid. mojster; Rebec Jan., mizar; Masič Janez, Škrinjar Jan., kovača; Sila Luka, kroj.; Bezeg Jan., Božeglav Greg., Jelušič And., Kariž Mat., Kocijan J., Mašič Lovre, Rebec Fr., Rebec Jakob, Rebec Janez, Sila Mat., Skok Nace, Stok Jan., Tavčar J., Benčina Jož., možje; Čeh Ant., Kocijan Jak., Kocijan Janez, Kuret Luka, Rebec Fr., Renčelj Juri, Vrč J., Žiberna And., mladenči; Kariž Franca, Perhavec Mar., Stok Marija iz Divače, žene; Ceper Viktorija, Kobeja Alojzija, Kariž Mar., Masič Ivana, Masič T., Škrinjar Franca, Štok Ivana, dekleta; Perhavec Mar., Mahnič Andrej. (P. Sežana.) 52 Avber. Mikuš Josip, župnik; Štarec Svitoslav, učitelj; Ukmar Fr., župan; Orel Fr., starašina; Bole Jan., org.; Pegan Jakob, Germek Miha, Zlobec Jože, Fabjan Alojz., Orel Jak., Ravber Franc, Gulič Jože, Turk Leop., Germek Jože, Orel Jože, pos.; Berščak Antonija, dekle; Fabjan Franca, žena; Počkar Rozal., dekle; Zidar Ant., kmet; Zlobec And., mlad.; Fabjan Janez, Fabjan Fr., kmeta; Pegan Ant., obč. obhodn. (P. Št. Danijel na Krasu.) 23 Repentabor. Sila Mat., župnik (2 izt.); Fakin Ant., učitelj; Purič Josip, Ženič Pavel, Bizjak Val., Brišček Jos., Guštin Ant., Guštin Fr., Guštin Ivan, Kocijan Andr., Križman Mat., Mulič Anton, kmetje Ozbič Štefan, krčmar; Barbar A., Ravbar I., Ravbar Miha, Sirca Ivan, Škabar Ivan, Živic Iv., Brana A., Ravbar Ant., Ravbar Jan., Tavčer Ant., Guštin Mar., Brana Urša, Mislej Ivana, Ravbar Ana, Ravbar Mar., Žvab Josipina, Lah Ferd. (P. Sežana.) 31 Kazlje. Tomšič Fr., kaplan; Jelušič Janez, Seražin Fr., Vran Ant., Zega And., Kjuder Fr., Orel Fr., Zabrie Štef., Perhavec Val., Zlobec Fr., kmetje; Kjuder Rozalija, Zidar Marijana, gospodinji; Vran J., Vran Fr., Vran Jož., fantje; Seražin Marijana, Kjuder Marija, Seražin Franca, Krašovic Franca, Vran Kat., dekleta. (P. Sežana.) 20 Storje. Škerlj Jos., kaplan (2 izt.); Pakiž E., učit.; Žiberna Ign, Marc Jan., Delak Jak., Može J., Majcen Jak., UršičAna, Suša Ter., MahorčičA., Bole Jos., Majcen Mar., Pegan Mar., Žiberna Jožefa, Može Ivana. (P. Sežana.) 16 Število družnikov: 4 dosmrt. 332 letnih. 12. Dekanija Trst. Dekan, poverjenik: Vari Iv., duh. pom. v Trstu. Trst. Mil. preč. g. dr. Glavina Iv., škof; dr. Šust Ivan, stol. prošt in gen. vikar; Sterk Andr., st, dekan in kanon.; Černe Fr. (5 izt.), Flego Pet., But-tignoni Ivan, Koman Ivan, Fabris Dragot., kanoniki; Martelanc Pet., župnik; dr. Ivanič Jos., škof. tajnik; dr. Tomasin Pet., prof. veronauka; Škof. malo semenišče; Karabaič Ant., umir. kan.; Mahia Drag., škof. kaplan; Jagodic Miha, Peli Josip, učitelja veronauka; Alič Josip, Vuga Štef., Warto Julij, Paeor A., Vari Iv., Kratzig Bruno, Slavec Ivan, Gottardis Jaeinto, Perderzolli Trifone, kaplani; Gomilšak Jakob, prof. veronauka; Delavsko bralno podporno društvo, Delav. podporno društvo (2 izt.); Maeak Iv., Weiseitl Ivan, c. k. svetov.; Kenda Fr., e. k. tajnik; Perko Andrej, e. k. živinozdravnik; Pogorelee Iv., Korenčan Franjo, Paternost Drag.; Podgoniik Fr., pisatelj; Tomšič A., Obersnel Ant., Pangere Ivan, Gliha Jos., Dugar Luk., Stanič Ant., Beve Ivan, Kokalj Urb., Šimenc Franjo, Žužek Ant., Furlanič Ant., Simončič Ant., Pregelj Fr., Kohl Fr., Artuš Jak., c. k. stražniki; Lužnik Jakob, nadstražnik; Bernčič Fr., Flego Iv., Gomišček Egidij, Lulek Fr., Milič Drag., Rupena Drag., Scabar Matija, Skvarč Franjo, dijaki; Šabec Iv., pos.; Brimšek Jos., Turk Josip; Budau Leop., c. k. svetov.; Ankar Ivan, Bait Luka, Batič Anton, Braidič Fr., Batič Silvester, Bensa Jak., Bernetič Mart., Cazzafura Jernej, Celan Jernej, Cerkvenik Iv., Božič Iv., Barbič Fr., Cersovic Anton, Čuk Josip, Bieek Ivan, Drašček Fr., Demiceli I., Faganelj I., Flandia J., Furlan M., Furlan M., Furlan AL, Fleischer Iv., Forcessin Klem., Gerdol J., Gerdol Ivan, Grahor Miha, Gregorič Ivan; Goglia Kristijan, uradnik; Goljevšček Al., Hrovatin And., Hribar Ant., Jerman Pet., Jaklič Ivan, Jelušič Jos., Indihar Fr., Kačič And., Kerpan Mart., Klun Iv., Klun Iv., Klun Juri, Kovačič Ant., Kolombin Josip, Kodrič Valentin, Kovačič Josip, Košir Jern., Krasen And., Karis Franc, Kovačič Jak.; Kavčič Ivan, uradnik; Kolman Matija, Križman Ivan, Kvas Ant., Lach Ant., Lavrenčič A., Lavrenčič Filip, Lavrenčič Miha, Lenček Urb., Loser Fr., Lotrič Gregor, Lence Rud., Lekše Ivan, Lombar Urban, Legat Ivan, Laščak Josip, Mahne M., Mersek Matija, Mersnih Fr., Milič Ivan, Male Ivan, Marinčič Jakob, Mazzarol Ivan, Milavec Ivan, Mihelič Matevž, Nadališek Fr., Nadrah Iv., Novak Jern., Painič Mat., Pair Ant., Počkaj Ant., Presen Miha, Primožič Frane, Purič Jak., Perovšek Ant., Ponis Mat., Puhek Mat., Posun Jan, Pretner Al., Pertot Ivan, Prunk Josip, Perhave Jak., Pire Josip, Pervanje And., Prelc Štef., Pupis N., Rob A., Ronzel A., Ronzel Iv., Rustija A., Rupena And., Sklemba Ant., Smrekar Iv., Surtz A., Švagelj And., Sever Fr., Stokelj Ant, Suhadolnik A., Saražin Luka, Sulligoj, Seražin Ant., Terribile Dan., Tomažič Josip, Tavčar Tomaž, Tomšič Ant., Urdič A., Uresnik A., Verdelak J., Višnivic J., Vovk Iv., Vidie J., Visintin Miha, Zotter Andrej, Žagar Bog.; Žerjal Ivan, c. k. sluga; Premru Rih., Vesel Al., Gasparutti Apolonija, Baic Neža, Hren Franca, Juh Katarina, Painic Kat., Kenda Marija, Artemišič Neža, Atart Uršula, Avčič Leopolda, Babuder Filom., Benčič Al., Bratina Marija, Bauzon Marija, Bobek Mar., Beuk M., Božič Tereza, Baic Franca, Bertot Josipa, Biček Hel., Berne Marija, Bisjak Kat., Cadež Marija, Čuič Ana, Cekovin Antonija, Cekovin Marija, Colombari Adele, Cerne Antonija, Carga Marija, Cernel Mar., Cigoj A., Čokelj Marija, Corger Kat., Cehovin Marija, Draščak Lucija, DolinarAna, Dolinar Marija, Dergenz Uršula, Dugar Neža, Dolinar Kat., Demicelli Mar., Feroli M., Florian Tereza, Franzel Antonija, Feigel Mar., Fidel Marija, Gregorčič Marija, Gačnik Hel., Gorjup Mar., Gulič Liza, Gustinčič Marija, Gliha Avguština, Germ Liza, Gustinčič Ana, Gačnik Tereza, Germek Tereza, Gliha Marija, Gamsek Marg., Grom Tereza, Germek Ivana, Hiti Neža, Heinrieher Marija, Hrovatič Marija, Hren Tereza, Jalen Tereza, Jekler Mar., Jenko Mar., Ješ Josipa, Jug Marija, Ipavee Ivana, Krapeš Marija, Klimoš Tereza, Kermauner Antonija, Košir Katarina, Kolenc Katar., Kavčič Ana, Kralj Liza, Koritnik J., Korban Tereza, Kinezi Marija, Koren Mar., Kalin N., Kokal Franca, Legiša Tereza, Lukežič Uršula, Leban Marija, Leban Ana, Leban Marija, Maly Alb., Mešik Magdalena, Meline Marija, Manfreda Mar., Miklavčič Tereza, Mlakar Marija, Markolin Marija, Mrak Ivanka, Merher Jera, Miklavec Franja, Marzolini Mar., Morie Neža, Naglas Kat., Novine Mar., Novak Ivanka, Noč Marija, Oven Kat., Oblak Jera, Ogrizek Mar., Osana Helena, Ozimek Ivanka, Paulin Josipa, Peruzzi Ter., Perhave Ana, Petrič Jera, Prijatelj Jera, Perhave A., Pavlič Marija, Primožič Josipa, Pakiž Justina (2 izt.), Pošeno Antonija, Pintar Ivanka, Piler Marija, Popek Ivanka, Ruščika Norb., Remec Kat., Rupnik Marija, Rusconi Ana, Rep Marija, Sinigoj Ana, Svetin Marija, Stefančič Katar., Stibil Marija, Sepič Marija, Suligoj Tereza, Stigler Marija, Štok Josipa, Supan Apolonija, Stepančič Marija, Steržina Mar., Saurič U., Snidaršič Tereza, Sevnik Kat., Senica Uršula, Stekar I., Sčukar Marija, Saražin Marija, Trost Leopolda, Toskan Neža, Trebše Tereza, Turk Ivanka, Ujčič Mar., Uršič Mar., Urbančič Tereza, Velikojna Marija, VatoveeM., Vozelj Marija, Vidmar Franca, Vinazza Marg., Valenčič Jos., Vehuc Marija, Verbajs Marija, Zakrajšek Ter., Zupan Kat., Zaler Marija, Zor Marija, Zupan Tereza. Žagar Apol., Zergol Lucija, Zergol Tereza, Zaje A., Zupančič Marija, Ahac Marija, Frontel Marija, Vidmer Agata, Aljančič Ivan, Premru Rih., Mankoč Ludmila, Pipan Ivanka, Valenčič Vekosl., Zornic Mar., Kovačič Mar., Legat Franjo, Vites Tone, Mihelič Mate, Sluga Kat., Furlan Mar., Bitene Urša, Ostank Marj., Tover Mar. (P. Trst.) 383 Sv. Jakob. Mose Drag., župnik (4 izt.); Sila Jak., katehet (2 izt.); Sila Fr., Hrovatin Anton, duh. pom.; Aleš Marija, Bassa Josip, Bassa BI., Batič A., Božič Ana Johaua, Bitene Marija, Buda Janez, Cergol Ant., Cerkvenik Pavel, Cotič Ivana, Cuder I., Dolenc Štef'., Draščič-Gregorie Ana, Frank Ant., Fuk Marija, Fayenz Henr.. Gombač Iv., Javornik J., Kastelie J., Kerže Jan., Krečič And., Komac Katar., Kapel Ant., Kocjančič Katar., Kaminšček Marija, Lavrenčič Mar., LjubiS Luka, Mašič Ant., Mihalič Ter., Mikor Mar., Plaper Jožefa, Pakis Prid., Prassel Jan., Pirih Josip, Pipa Alojzija, Rešnik Mar., Rozman Franca, Rozman Jedert, Roussig-Kresovič Ana, Siberna Josip, Srebot Greg., Smole Mat., Slager Josip, Skok Lena, Štreni Luka Supan Jak., Trojer Marija, Tscherman Franc, Tomadin Lena, Urdih Mart., Uljan Franca, Vodopivec Josip, Vodopivec Josip, Vevč Josip, Verhovšek Franc, Vovk Franca, Zega Kat., Zupane Liza, Ferfolja Josip, Račič Andr., Straus Fr., Sila Marija, Zlobec A., Šola družbe sv. Cirila in Metoda; Kamuščič Miloš, učitelj, voditelj; Andrejčič Anton, Ban Fr., Čepek J., Čepek Ant., Česeuti Josip, Černigoj Zmagosl., Dobrila Mar., Durnik Josip, Gregorič Josip, Kakanja Fr., Lipolt I., Lavrenčič Frane, Moke Bud., Sosič Jos., Ujčič Ivan, Velušček Josip, Vovk Ant., Vatovec Josip, Žnideršič Josip, Zorzet Jak., Bandelj Marta, Ciuk Al., Jaksetič Karmela, Gorjup Katica, RenarZmag., Samec Marija. (P. Trst.) 99 Barkovlje. Čeme Ivan, župnik; Župnijska knjižnica; Pertot Jernej, Brecelj J., ključ.; Škabar I., cerk.; Pevsko društvo „Adrija", Badalič Janez Mar., Bekar Ivan, Brišček And., Covacich Mar., Cuban Jož., Čok Pavel, Ferluga Janez Mar., Gerbec Jož., Kanduš Jan. Marija, Kocman And., Krečič Mat., Krošelj Ivan, Lavrenčič Jož., Markuža Andr., Martelanc Ana, Mar-telanc Ant.; Martelanc Ant., zidar; Martelanc Franc, Martelanc Ivan Martelanc Jernej, Martelanc Jurij, Martelanc Justo, Martelanc Karlo, Martelanc Svetko, Miklavec Mart., Miiller Marija, Pertot Ana, Pertot I., Pertot Jak., Pertot Jož., Pertot Jož. Križetov, Pertot Karlo, Pertot Lenčika, Pertot Marija, Pertot Matija, Pertot Štef., Pipan Jožefa, Pogorelee Anton, Premrel Marija Ralco Pr.; Rebek Ant., c. k. okr. kom.; Rebek Ivan, Ropret Miha, Starec Al, Starec Andrej, Starec Janez Mar.; Starec Jož., pos.; Starec Ljudev., Sulčič Ivan, Škabar Anto., Škabar Jož., Ščuka Ant., Ščuka Fr., Ščuka Lav., Škrinjar Julika, Šušmelj J., Taccani Angelj, Uršič Fr., Vadnol Jožefa, Vodopivec J., Živec Ferdo, Živec Karlo, Živec Pet., Žnidarčič Ant.; Žni-darčič Anton, zidar; Žnidarčič Iv.; Gombač Marija, učiteljica; Stare Just; Martelanc Just, tov. vodja. (P. Barkovlje pri Trstu.) 75 Rojan. Thaler Tom., župnik; Škrbee Matej, kaplan; Pevsko društvo „Zarja"; Piščanc Just, preds. kons. društva; Bandel Marija, Barič Mihela, Bartelj Matija, Bazarič Ant., Bizjak Jožefa, Bohinc M., Bole Jak., Bole Ivan, Bole Marija, Bole Uršula, Brandolin Ana, Brandolin Marička, Brimšič Agata, Camperlo I. Marija, Cijak Jak., Cink Fr., Cotič Ant., Cotič Josip, Cotar Neža, Cvetnič Matija, Čebulj Ant., Čeme Jurij, Danek Tereza, Debeve Josip, Devetak Marija, Dodič Barbara, Dolene Jakob, Dolenc Jožefa, Doles Franc, Ferfolja Fr., Ferluga And., Ferluga Ant., Ferluga Fr., Ferluga Ivanka, Ferluga Josip Ferluga Lov., Ferluga Tončika, Filipič Ant., Fuk Josip, Furlan A., Furlan Val., Gaberšček M., Gerlane Iv. (Škorkula), Gerljanec Ivan, Germek Marija, Gerzina Fr., Golobič Fr., Gorjan Jožefa, Gorjanc Jožefa, Gorjup Ivan, Gustin Anton, Guštinčič Marg., Herborn Ter., Hojan Marija, Jelen Josip, Jerina Vek., Jernejčič Ant., Junker J., Katalan Ant., Katalan Josip, Kalteneger Kati, Kavčič Ignacij, Kavčič Pet., Kert Lojzika, Kokorovič B., Kolen Kat., Komatar Jerica, Koiič Anica, Kovač Mat., Krajcer A., Krajnc Marija, Kralj Ant., Kramer Drag., Križmančič Kat., Lavrič Anica, Legiša Marička, Leitner Rezika, Lozej Marička, Lozej Mat., Luin Ant., Majcen Josip, Marinič Fr., Markovič Miha, Marušič Iv., Medved A, Mestnik Marička, Mihelič Ant., Mihelič Fr., Milavec Pepca, Milharčič Anton, Morel Fr., Mozetič Marička, Mozetič Tereza, Nagrašek Eliz., Palčič Ivan, Pavletič Anica, Pavletič Josip, Pavšič Kat., Pelan Ter., Pere Mart., Peric Ivan Mar., Pešel Josip, Petrovčič Jerica, Petrič Ivan, Petrič Vincenca, Pertot Jos., Pipan A, Piščanc Amalija, Piščanc Angeliea, Piščanc Tončika, Piščanc Jožefa, Piščanc Ivanka, Piščanc Kr., Piščane Marija (Andrejeva), Piščanc Mar. (Antonova), Piščanc Olgiea, Piščanc Tereza, Piščanc Ivan, Piščane 1. M., Piščanc Marg., Požar Josip, Požar Miha, Pregarc J., Prosen Rozika, Pucelj Blaž, Rahle Jak., Rebek Pepca, Rehar Anica, Rodica Marija, Rolih Ivanka, Ropotee Gašper, Rutar Marija, Seifert Ivana, Semič M., Sila Marija, Semič Marija, Simončič Uršula, Sosič Jožefa, Sosič Franc, Stalič Marija, Sturc Kat., Suligoj Miha, Šček Evgen, Ščuka Miha, Ščinkovec Iv., Škabar And., Škabar Ant., Škerl Ivan Val., Škerl Apol., Škof Ana, Štrenar Franca, Stubelj Ant., Stupica Lucija, Tavčar Jožefa, Terlikar Mart., Ternovec Fr., Terpin Franjo, Tušar Marija, Ule Katar., Vadman Marija, Velikonja Pet., Venuti Miha, Vidmar Amalija, Vičič Ant., Viš-novec Ivan Marija, Vovk Ant., Vrabec Ant., Žega J., Žejn Mar., Žibert Apol., Žibert Josip, Zlobec Josip. (P. Trst.) 176 Sv. Ivan. Treven Iv., župnik; Šašelj Milko, kaplan; Furlan And., Jaklič Al., Masten H., bogosl.; Afrič Jože, Bareto Maksimilijan, Barovina Fr., Batič Ferd., Bralno društvo, Bučar Nace, Buhler L., Bratoš Uršula, Čarga Marija, črnigoj Apolon., Črnigoj Ivan, Črnigoj Marija, Dovgan Jakob, Drenik Tonč., Duršič And., Fonda Amalija, Fonda Marija st., Fonda Mar. ml.; Gašperčič Jože, trgov.; Gašperčič Justa, Gerdol Marija, Godina Andr., Godina Fr., Godina Frančiška, Godina Stanko, Grgič Franica, Goropajec J., Hrovatin Ivan Marija, Hušo Ivan Marija, Ipavec Anton, Kapun Jož., Knez Ivana, Kolarič Jožefa, Križman T., Lapanja Ivana, Lozej Jože, Marec Andr., Marec Ivan Marija, Marec Kat., Martinuzzi Ivana, Marinšek Mar., Matjak Franca, Mevla Ant., Mevla Luc., Mihelič Jože, Mlač Anton, Mlač Franca, Mijot Marija; Nadlišek Štefan, mest. svet.; Pelizon Karolina, učit. sopr.; Petaros A., Potočan Marija Bavbar Ant., Bodbina Furlani, Rodbina Germek, Rodbina Negode, Rodbina Ponikvar, Sosič And., Sosič Ivana, Sosič Jože, Sosič M., Srebot Martin, Ščuka And., Šuban Marija, Šušmelj Jože st., Šušmelj Jože ml., Švab Jožefa, Trobec Anton, Valič Ivana, Vatovec And., Vatovec Ivan Mar., Vatovec J., Vatovec Jožefa; Vecehio Angela, učitelj ; Vidmar I., Vodopivec Marija, Zupančič I., Župančič J., Zupančič Tončka, Žerjav Antonija, Živec Fr., Lavrenčič Vek., Orel Ivan, Požar Marija, Mikelue Iv., Mikeluc Ivana, Vdovič Iv. Marija, Prelee Marija, Barovina J., Peršič Vinko, Ukmar Al., Žiberna Al. (P. Trst.) 98 Skedenj. Kavalič Iv., župnik; Logar Rajm., kaplan; Tempesta Al, vikar; Sancin Ivan, Sancin V., staraš ; Sovich Iv in, Fonda Fr., učit.; Mozetič Mar., Čenčur Pavlina, učiteljici; Društvo „Velesila", Gospodarsko društvo, Društvo „Slava", Sancin Ant., Sepič Jurček, Cok Miha, Opeka Angela, Merlak Mar., Fran-kovič Josip, Smertnik Domin., Šuman Jem., Godina Marija, Gregorič Miha, Godina Dragot., Marsič Ivan, Ota Ant., Rebec Marija, Godina Andrej, Sancin Ivan, Godina Ivana, Pižon Jurij, Fonda Lovro, Kuret Jos., Čač Tomaž, Lah Ivan, Vrvar Josip, Jankovič Jakob, Žgave Fr., Godina Ivan, Sancin Lovro, Godina Just, Godina Emilija, Sancin Ivana, Sancin BI., Srebernik Lovro, Sancin Pet., Godina Marija, Sancin J., Sancin Ivan, Sancin Josip, Furlan Ter., Sancin Ant., Sancin Marija, Godina Lovr., Sancin Anton, Sancin Anton, Sancin GaSp., Sancin Ivan, Sancin Iv., Oblak Anton, Godina Ana, Godina Ivan, Merlak Ana, Železnik J., Koprivšek Ant., Kriščak Ivana, Grk Franca, Sancin Ivan, Franca Ivan, Vekjet Antonija, Stok Žefa, Grk Fr., Sancin Miha, Oblak And., Sancin Iv., Sancin M., Sancin Jak., Sancin Maks, Ivančič Josip, Kocjančič J., Število vseh udov tržaško-koperske Ivanovič Šim., Šuman Josip, Sancin Andrej, Sancin Andrej, Sancin Urša, Flego Lovro, Godina Josip, Sancin Jakob, čeligoj Marija, Koterle Franja. (P. Skedenj pri Trstu.) 89 Število družnikov: 14 dosmrt. 906 letna. 13. Po drugih dekanijah. BoJjun. Matičič Fr., župnik; Šepic V., učit. (P. Bogliuno.) 2 Število družnikov: — dosmrt. 2 letna, škofije: 33 dosmrtnih, 2855 letnih. Gradec. Bolkovié Ant., c. in k. vojni kaplan; Hajdrih K, lazarist; C. k. kaznilnica; dr. Krek G, vseuč. prof.; Ljubeč Milko, dijak; dr. Muršec Josip, prof. v p. ; Reich Ant., c. k. uradn. ; Skočir Avguštin, kurat v boln. (3 izt.) ; Žvajgar Gabr., def. minoritski ; Avgustinišče Graško ; Bradaška Fr., gimn. vodja v p. ; Brenk Fr., nadzornik v prisil, del.; Deželna prisilna delavnica; Dolenc Fr., e. k. pošt. kontr.; Dolžan D., učk. ; Gomilšak Jer., oskrbn.; Goršič Ivana, gospica; Habersak Antonija, gosp.; Hauptman I., c. k. prof.; Heel, župn. v kaz. ; Ilolcinger Mirka pl. Veidih, učit. ; Hostelka Avg., c. k. tob. kontr.; Hrašovec Fr., c. k. sodnik v pok.; Inglič Marj., posestnica; Lavrič Jož., učitelj; Ljubša Mat., kurat v kazn.; Kocbek E., dij.; Kelemin Ter., kuh. ; Maček Jan., c. k. poštni oficijal ; Majhen Alojzija, Mert Fr.; Mlaker Fr., uradnik štaj. hran.; Mord Jernej, sodar; Možek Marj., pos.; Nemec Pet., pos. ; Obreza Tom., strež. ; PerSè Bernh., duhov, runski ; Pader Iv., magist. farm. ; Potočar Eli za, str. ; Poženel Ant., nadsod. rač. revid.; Premru Fr., vojni župnik; Pušnik And., c. k. davč. prist.; Rojnik Štef., asist. pri e. k. namest. ; Rutnik Rajko, pism. ; Sotlar Jož., Štefanič Fr. ; dr. Stanonik Fr., profesor bogosl. ; Tomše Ivan, monsignor in vojni župnik v p. ; Trobar Mat., e. k. rač. oficij. ; Usmilniki Graški; Vamberger Ant., kurat v dež. pris. del. (2 izt.); Vrbovšek Jožef, ofic. mest. hran.; Vidovič Jož., vodja gl. šole v pok,; Walzer Jan., nadzorn. pri dež. pris, del.; Zabred Fr., gospa; Zaverl Alojz., gospica; Železinger Fr., gimn. prof.; Žmavc Fr., kroj. mojster; Žohar Fr., ofic. dež. blag.; Straciič Tonika, Uršič Tonika, Krajnc Franc., Puhar Kat., Šarner Micika. (P. Gradec.) 67 Radgona. Pintarič Fr., naddekan; Šalamun Fr., župnik; Lorenčič Fr., župnik v p.; Lorenčič Andraž, kaplan v p.; Vozlič Le op., Krdl Jož., m. kaplana; grofiea Wurmbrand-Kodoličeva Otilija; Zemljič Jožef, nadučit. ; Gregorič Jan., org.; Adamič Min., Babosek Ana, Cmrekar Alojzija, Cokan Liza, Cvajflar Barbara, Cvajflar Pepika, Cvajflar Tona, Ditri Katarina, Duh Antonija, Dvoršak Ant., Fašalek Neža, Fekonja Jož., Ferš Liza, Ferš Mica, Gamboc Iv., Hole Min., Käfer Franca, Kavčič Ana, Klobasa Marija, Klobasa Neža, Kočar Minka, Kogler Jož., Košar Franc, Lajko Jan., Marič Štef., Markovič Ana, Merčnik Lizika, Miki M., Nedok Minkica, Padarič Fr., Padarič Fr., Padarič I., Padarič Mat., Padarič Terezika, Pintarič M., Plevnik Janez, Puhan Ivan, Podlesek Alojz, Ravski M., Recek Jan., Rogan Ivan, Rogan Marija, Roškar Mar., Slavič Teca, Strnišča Micika, Sušes Marija, Šilec Ap., Šilec Frane, Škrget Ana, Tomažič Franea, Franc J., Franc Marija, Trojnko Fr., Veberič Ant., Vinkovič A., Votek Fr., Vukan Ana, Zemlič Franca, Zemlič Mat., Žigert Al., Wagner L., Weiss Ivana. (P. Radgona.) 71 VI. Sekovska škofija. Sv. Duh. Šegula F. S., župnik; Majcen Pel., nadučit.; Gaube Pr., Seršen A., Lakožič F., Pupaher Al., Tacer Ante, Gradišnik Jak., Stemad J., Gradišnik Ant., Lampret Jan., Nudi Jan., Vicman A., Krenčnik Egid, Vah Jože, Vah Miha, Virtič Jože, SernkoAnt., kmetje; Novak Fort., trgovec; Požgan Val, strugar; Klinar Miha, Vicman Fr., Veber Miha, Miuc Miha, Kališnik Nace, Maček Fr., zasebniki; BališeT Jakob, Dugonik Val., Potjak Filip, Majhen Ign., Jarc Ant., Šantl Ant., mladenči; Kuče Kat" kmetica; Jarc Mar., Jarc Jula, Robič Jula, dekleta; Žaucer Jan., Holcman Janez, Sivec Margareta, Cerkev, Šola. (P. Luče-Leutschach.) 41 Kapla. Kranar Jan., župnik; Hauptmann S., nadučitelj; Wraber Jovana, Hartman Jovana, Urlaub Jakob, Volmajer Jurij, Res Janez, Wraber Vincenc, Wraber Franc, Rihtar Jožefa, Klug Ferdin., Sršen Janez, Požgan Jakob, Pajtler Anton, Ričnik Janez, Muhič Matija, Volmajer Martin, Šmit Franc. (P. Arvež-Arnfels.) 18 Luče. Korbler Jan., Peitlgr Ant., Robnik Ana, Robnik Marg., Gaube Jobana, Mečujnik Ant., Ledinek Greg., Repolusk Vatrosl., Repolusk Jan., Požavko Fr,, Robnik Mat. (P. Luče-Leutschaeh.) 11 Apače. Hanzii Jak., župnik; Gros Jan., Šavel Fr., kaplana; Šolske sestre; Zemljič Jak., mlin.; Gole Nace, kmet; Slovenci z Nasove, Gradišnik M., Ejlec Boštj , KollerLovr., želarja; Ferk Marija, Neuwirt G., Kosmajer J.; Kocpek, orglar. (P.Apače.) 14 Cmurek. Lopič Jan., župnik; Kusala Franc, kaplan; Feguž Jože, duhovnik v pok. (P. Cmurek-Murek.) 3 Spielfeld. Muršec Ant., župnik; Krajnc Jak., viničar; Simenčič Ana, Ruedl Lojza, Matevžič Ana. (P. Spielfeld.) 5 Marija Lankovie. O. Nikolaj Meznarič, franč. vikar; Ban Miha, Osič Ant., čuv.; Krambergar Jan., kandidat; Valentinič Jan., Oblak Jož., kovača; Babič Fr., kroj.; Šimenc Ter., Smolič A., rud. ženi; Prisilna delavnica. (P. Koflach.) 10 Ljubno. Grobolšek Ant., Pivk Janez, Sedej And., Kodra Joahim, Kramžar Fr., Mule Jak., Makue Jak., Prašnikar Miha, Semič J., Pečovnik P., Jovan Jak., Tenčič Valent., Matauž Jurij, Lampreht Jakob, Lampreht Greg., Pogačar Frane, Suhadolnik Marija, Žnidar Marija, Toškan Andr., Seljak Pr., Dernulovee Mat., Kumar Ivan, Komlae Jem., Pajk Jan., Pečelin Jan., Pečelin Ant., Majnik Franc. Eržen Janez. (P. Ljubno-Leoben.) 28 Knittelfeld. P. Kajetan Dvoršek, P. Edvard Brvar, kapuc ; Rosman Ferd., Rupar J., Sirotka M., strež.; Pajnter Jan., kovač. (P. Knittelfeld.) 6 Admout. O. Maksimijan Pivec (4 izt.), o. Ernest Lorber, o. Udalrik Masten, o. Rajmund Miklave, o. Janez Pavec, br. Roland Kapus; Podmenik J., kovač; Uršic Janez, usnjar; Pivec Jož., Strue Rudolf. (P. Admont.) 13 Lipnica. P. Bonaventura Horvat, P. Sigismund Wagner, kapuc.; Lipojnik J., sluga; Kolenko Jože, župnik v p. v Gaberskem. (P. Leibnitz.) 4 Zeleni Travnik. Terstenjak Pr., župnik; Črnic Matjaž, Mrak Terezija, Harih Matjaž. (P. Zeleni Travnik — Wies.) 4 Sckwanberg. P. Karol, P. Angelj, Fr. Fidel, Fr. Maks, kapucini. (P. Schwanberg.) 4 Neu-Algersdorf. Planinšek Jak., duhovnik; Planinšek Jožefa; Kač L., miz. (P. Eggenberg.) 3 Hartberg. O. Hiacint Šalamun, kap.; Tomšič Karol, poät. ofic. (P. Hartberg.) 2 Puntigam. Bunderia Nik. — Lang. Žunko A., župnik v p.; Gradišnik Tereza. —Wettmannsteten. Čuš Jan., duhov. — St. Galen. Wendler Sigmunda, okr. sodn. sopr. — Pohnsdorf. Strgar Jan. 6 Število družnikov: 18 dosmrt. 292 letnih. VII. Somboteljska škofija na Ogerskem. Dek. poverj.: Vozlič Le op., m. kaplan v Badgoni. Tišina. Dr. Ivanoczy Fr., dekan; Stefanec Jož., Rogač Rozalija, Piivar Jož., Ratnik St., Gibičar Matjaž, Cipot Matjaž, Edsiid Matj., Cigan R„ Rajbar Roza, Ficko Ana, Vrban Štef., Rogač Jan., Lejko J., Vrečič Hel., Domjan Jož., Kuhar Roz., Varga Terez., Pavlinjak Miki., Dindek Jož. (P. Ferencz-Falva.) 20 Cankova. Borovnjak Jož., čast. dek.; Ficko Nikola, Kešman Leop., Dvoršak Matj., Čontola Franc, Štotl Jan., Flisar Marija, Bagola Marija, Hojs Jožefa, Benko Leop., Benko Leopold, Čontola Ana, Gutman Jožefa, Geder Jož., Žilavec Pr., Gomboc Jož., Vučak Matj., Vugrinčič Franc, Luk Jan., Benkič Jan. 20 Belotincl. Bassa Jož., Vučko Barba, Mavčec Jož., Boligač Štef., Žižek Stef., Sreš Štefan, Bobovec Mait., Bakan Jož., Časar Jož., Mavčec Jožef, Smodiš Matj., Smodiš Balaž, Smodiš Štefan, Mesarič Štefan, Fister Marija, Golinar Terez., Forjan Marko, Bebrica Milial, Baduha Štef., Ferenčak And., Zver Iv., Košar Štefan, Pučko Ivan, Tibaut Marko, Gelt Mih., Cigan Jož., Kociper And., Antolin Ivan, Hajdinjak J., Zver Mih., Glavač Štef., Zorko Štef., Forjan Mart., Forjan Ivan, Kuhar Mih., Žužek Andr., Bakan Iv., Zver M., Raduha And., Antolin Jurij, Zver Andr., Fila Ivan, Škafar Pet., Šabotin Štef., Vinkovič Ivan, Rus Marko, Fuks Kajetan, Lešnjak Matj., Gelt Štef, ŽemličAnd., Žižek Mart., Smeh Gejta, ČopotJož., Tivadar Štefan, Forjan Mih., Forjan Ivan, Novak Ferd., Vohar Mih., Balažič Mih., Gujtman Štef., Sabotin Jan., Mavčec J., Sraka Matj., Vučko Ivan, Koštric Štef., Olaj Franc, Mujdrica Kata, Baša Ana, Horvat Mih., Zver Štefan, Škafar Iv., Cigan. 72 Sobota. Kreft len., Jona Emerih, Kuhar Ant., Kovačič Jož., Tudjan Stef., Červek Miki., Flisar M., Bencak Štef., Behek Štefan, Veren Marija, Sreš Ana, Kuhar Marija, Prelec Ana, Spolar Urša, Sukič Kat., Lukač Kat. Iti Martijanci. Gyorek Mih., Cipot Štef., Kovačič Ivan, Dravec Jan., kmetje. — Sv. Jurij. Gaber Fr., Maček Ivan, Turha Mar. — Sv. Sebastijan. Ivanoci Jož., Gombosi Pet., Zelko Miha. — Gornja Lendova. Štercin Blaž, učitelj. 11 Bogojina. Zsizsek And., Pucko Ant., Pucko Ferenc, Pucko Jan., Plej Gtavan, Gabor Jan., Jerebic Jož., Dervarits Jož., Benkovič Jan., Bojnec A., Kočar Mih., Gunak Jož. (P. Bellatinci.) 12 Crenšovec. Rozmann Fr., n. učitelj; Kreslin Mart., Jakšič Magda, Rojz Barba, Tkalec J., Horvath Mihal, Gyura Ivan, Hozian Ivan, Kovacs J., Tompa Štef., Horvat Štef., Škafar Mat., Cigan Štef., Pleh J., Nerad Marija, Krampač Št., Žerdin Martin, Zelko I., Kreslin Ana, Markoja Janoš, Rai Jožef, Zelko Ana, Horvat Martin. (P. Črenšovec.) 23 Turnišfie. Draskovics Istvan, Tivadar Št., Rezsonja Št., Zver Marko, Raj Andr., Kolman Franc, Tratnjek Štev., Tornar Štev., Torriar Martin. (P. Turnischa.) 9 Gornji Sinik. Muk i č Jož., Horvat Fr., Braun-stein Jurij, Čuk Jož., Labric Mat., Škaper Imre. (P. Felso-Szolnok.) 6 Število družnikov: — dosmrt. 189 letnih. VIII. Zagrebs Zagreb. Rubetič Cvj., prof.; Šnap Konrad, kanonik; Stari Josip, prof.; Duh. mladež; Krapac Ivan, kanonik; dr. Celestin Fr., prof.; Tomše Josip, stotnik; dr. Kopač Jož., odvjet.; Benigar Jan., Marn Fr., Valjavec Mat., prof.; Gnezda A., trg.; Koščec M., Starec Ante, Pliverič Iv., pos.; dr. Suk F., kanonik; Kodrič Tereza, StojnšekAna; dr. Bresztyenszky, vseuč. prof.; Celestin Edigna, milosrdnica; François Tereza; Brumec Ant., zidar; Stožir Ivan, prof.; Hut Karlo, c. in k. vojni župnik; dr. Belaj Ferdo, vseuč. prof.; Šoln Antonija, Špende Anton; Koreni c Stj., katehet; Magdič Fr., prof.; Papeš Pet., Šeško Fr., žel. čuvaja; Vidovič Ant., žup. ; Penič Josip, vincilir; Jäger Fan. ; Kline Ivan, učit. ; dr. Volovič I., preb. ; Steklasa Ivan, prof.; Samostan otaca franjevaca; Vodopijec J., stol.; dr. Pazman Jos., prof.; Prosenik Gertr., Bakšič Jos., Radič Lucija, Naputnik Jan.; Šepec Franjo, krčmar; Gliderer Julijana; dr. Kosirnik I., dr. Bujanovič Iv., a nadškofija. vseuč. prof.; Pelko Iv., rem. voc.; Kaman M., Pišk Neža. — Msgr. Stepinac Matej, kanon.; Gollek Mat., Giorgis Viljem, Kovačič Blaž, Kubovič Ferdo, Mihinič Pero, Gabrič Alojz, kaplani; List Aleš, Murk Štefan, Židovee Mir., Ivančič Geza, Veronik Mir., Vudy Pero, Zadravec AL, Zupanec Jurij, BorkovičA., Dovranič Mirko, Horvat Rud., Bubanič Frid., God M., Horvatin Mirko, Poljak J., Rožman Vlad., Horvat Karol, bog.; Bavec Jož., Crnek Mil., Dujmovič Drag., Hrvoj Drag., Habuš Miha, Majhofer Marko, Mitrečič Iv., Pajk Zv., Štemberger Iv., Tomič Zdr., Turzan J., Tkalčič Jož., kleriki; Hranilovič IL, bogoslov.; Butura Štef., kapi. — Dogša Mart., duh.; dr. Lang Josip, profesor i špirit.; Debeljak Ign., Kotlarski Ant., kat.; Štampar Ivan, učit.; Valant Amalija, Risek Zora, Cigler Mar., Kunej Ana, Podgoršek Rozal., Polutnik Marija, Zaje Ana, Klenovšek Ana, Sagadin Helena, Bahčič Helena, Preskar Francika, Petrena Kat., Kovač Helena, Kukec Liza, Žnidaršič Josipa; Predanič Koza, delav.; Ilijaš Iv., Smerde A., mlin.; Redek P. (P. Zagreb.) 113 Karlovec. Bučar Pet., župnik in konz. svetov.; Knafelj o. Avrelij, gvardijan; Gorše o. Gavdencij, Godler br. Spiridijon, Petančič br. Antonin, Samost. knjižnica: Vamberger Mijo, prof.; Biščan Jan., umir. župnik; Kralj Iv., posj.; Zaje J., Rataj Ivan, peka; Zalokar A., cest.; Pelko J., mitn.; Butuio A.; Marolt Ema, posj.; Kimovec Rozal., Drgane Mar., Korenčič Fr., Nemec Mar., German Ivana; Tončič Emil gimn. (P. Karlovec.) 21 Samobor. Knjižnica frančiškansk. samostana; Forko Fr., mest. župnik; o. Romuald Jereb, o. Edvard Ravstehar, o. Solan Nadrah, o. Kalas. Marg-reiter, o. Adalbert Flere, br. Didak Kranc, br. Fabij. Brulec, br. Ivo Hudoklin, br. Samuel Zalokar. br. El-zearij Bole, frančiškani; Knjižnica članov III. reda; Vrevc Julij, kanonik; Belas Mirko, dekan; pl. Simič Oskar, Padarčič Aleksij, župnika; Mrzlak Pet., mest. kapelan; Celestin Vek., gimn. prof.; Juratovič Anton, kapelan; Kolarec Ant., učitelj; Melinščak J., Oražen Fr., pos.; Vrstovšek Ant., Žgavec Ana, Roščak Dorica. (P. Samobor.) 26 Varaždin. Lehpamer Jos., kanon.; dr. Križan Josip, Milčetič Iv., gimn. prof.; dr. Erhartič Frane, odvetnik; Hržič Fr., duh. v miru (2 izt.); Hajduk o. Alojz, provinc.; Raič o. Ivan, gvard ; Solter o. Ang., vikar; Sakač o. Nikola. Vidovič br. Vinko, kapucini; Vošnjak o. Vendelin, Topljak o. Theofil, Groblaik br. Leonard, frančiškani; Košir Teod., kurat; Radešič Vjek., dac. vodja; Vigles Ant., pos.; Ivekovič Angj., Žigman Tereza, Dogša Jožefa, Kramberger Frančiška, Rober Ana, Domanjko Ana, Žmavc Kata, Kavčič M., Lazar Marija, Stanjko Josip, Leben Joh., Sok Tereza, Golub Ana. (P. Varaždin.) 29 Konščina. Kosiček Ubaldo, župnik. — Petri-janee. Bešvir Miha, župnik; Dombaj Mato. — Jal-žabet. Jankovič Gabr., župn. — Vldovec. Zabavnik Karlo , župnik; Kolačko Jos. (P Varaždin.) 6 Štrigova. Matasovič Stj., župnik (2 iztisa); Horvat Karol, Sajnovič Mart., Kutnjak J., Zanjkovič Fr., Belovič Fr., Korušec Jak., Hoivatič Iv., Živkovič Matjaš, Kutnjak Flor., Ščavničar Mihalj, Makoter J., Spolar Jož., Luskovič Matjaš, Modlie Maitin, Novak Anton, Novak Juraj, Zadravec Pavel, Belovič Aleks., Horvat Tom., Križanič Fr., Kristofič Jož., Flac Ant., Sagaj Matjaš; Vukovič Venancij, kapel.; Dvanajščak Pavel, Alt Frane, Petovani Jož., Dvanajščak Štefan, Nemec Fr., Kerman Fr., Horvat Fr., Horvat Andraš, Mesarič Fr., Sudec Ant., Kutnjak Šim., Soštarič Dan., Kamničar Mart., Srša Štef., Žličar Št., Zanjkovič Iv., Sajnovič Mar., Horvat Mihalj, Peršak Ivan, Janček Marko, Makovec Ivan, Brežnjak Tom., Sinolkovič K., Novak Fr., Skuhala Jak., Ščavničar M., Jurinič Vikt., Kovačič Pet., Krznarid Ant., Sajnovič Št., KončičM., Kutnjak Mart. (P. Štrigova.) 58 Gornji Mihaljevec. Gašparlin M., župnik; Štefanee Štefan, kapelan; Zdaček Emerik, učit.; Gašparlin Iv., Lovrec Gašp., Jambrovič Tereza, Laurič Matjaš, Lešinčar And., Tkalec Iv., Lovrec Iv., Golob Štef., Pintarič Mart., Horvat Ant., Ferlin M., Košak Helena, Škorjanee Fr., Rodiga And., Jambrovič Ivan, Mohorič Štef., Terbucz Pavel, Notak Iv., Rodič Vida, Serša Fr., Horvat Štef., Sever Mart., Stampar Anton, Saffarič Filip, Novak Štef., Ladič Jula ' Mat., Kolman Emerik i Franc, Knezič Jak., Pintarič Vida, Veselko Štef., Miklin Št., Karažinec Mart., Lovrec Št., Tkalec Koledar 1894. Iv., Neznanovid Pet., Novak Iv. i Ladič Lov., Karažinec Gjura. (P. Öakovec.) 40 Dolnji Kraljevec. Jambrovič Nik., obrtn.; Bihar Mih., Ružič Iv., Glavina Feliks, Glavak Florij., Glavina Gj., Koren Frančiška, Horvat Iv., StrahijaB. (P. Mura-Kiraly.) 9 Klanjec. O. Feliks Podbregar, o.Bonifacij Pavliček, o. Mihalj Masten, o. Emanuel Topolnik, o. Leonard Vavpotič. br. Lovrenc Kovačič, br. Blaž Lampič, br. Rufln Novak, br. Martin Jordan. (P. Klanjec.) 9 Krapina. O. Adrijan Horvat, gvardijan; o. Dominik Antolkovič, vikar; Hercelj Ant., Šimek Iv., župnika; Šmit Ant., šumar; Kodrič Jos., Pernjek Iv. (P. Krapina) 7 Sv. Marija. Hergar Stj., dek.; Golub J., Vogrin J., župnika; Vojsk Al., Rožanek J., Šlumpf E., kapi.; Pavlič M., kroj.; Wolf M., trg. sopr.; Sterbad Iv. (P. Mura Sz. Maria.) 9 Stenjevec. Seigerschmied Matija, duhovn. (2 izt); Žiljar Luka, kapelan; Grm Martin, Marela Matej, Rebson Fr.. Štine And., Znidarič K., Augustin M., Brezovar U., Grmovski M.. Seniea M., Črnoga A., Špiler Josip. (P. Stenjevec.) 14 Pitomača. Forko Jurij, župnik v Kozarevacu; Filipašič Rik , župnik; Posavec And., kapi.; Habjanič Frane, v S6sveti; Cajnko Val., kapi.; Reich Ivan, Skuhala Ant, Ozmec Jak., Vučak Jož., Plesee Jožef, Klemenčič Marija, Plesec Fr.; Dužaič Franc, učitelj; Veldin Vincene, Dragšič Marjeta, Toš Frane. (P. Pitamoča.) 16 GareSnica. Barlfe Janko, kap.; Brantner P., Jemeršič Ivan, Nedeljko Mat., župniki; Iliševič Mat., kap.; Kovač Jurij, trg.; Kotnik Jož., pos.; Topolnik Mat., nadučit. (P. Garešnic-a.) 8 Sv. Martin. Perčič Ignac, Špolarič Martin, Jurovič Iv., Sokač Jož., Novak Jožef, Kerlavčec Ivan, Sobočan Štef., Duh Ivan, Oletič Matj., Babič Emerik. (P. Mura-Szat. Marton.) 10 Jaška. Hlebec o. Bogomir, Šusteršič o. Beodat, Matauž o. Felieijan, Vidie o. Otmar, Gutman br. Gervaz, Svetlin br. Baptista, Knjižnica očetov frančiškanov; dr. Starčevič Dav.; Zalokar A., cestar. (P. Jaška.) 9 Virovitica. O. Krizostom Kraj ne, katehet; Sajko Osvald, kaplan v Lukaču; Mihalič Tom., učit.; o. Landulf Lach, o. Robert Rozman, duh. pom.; Bučar Vikt.. kapi. v Terezovcu. (P. Virovitica.) 6 TurŽišče. Lack o v ič Tomaž, Lackovič Ivan, Gavez Andraž. Kontree Albert, Novak Štef.. Koeovan Neža, Štimec Ant., Štimee J., Štirnec Jož , Mihoci Š., Košič Kat., Hošnjak Eviea. (P. Hodošan.) 12 Pregrada. Strašek Fr., Stipič M., Podgajski Marija, Jurše Liza, Skosples Fr., Grilec Ign., Cesarec Fab., Kolar Vid. (P. Pregrada.) 8 Vratišinee. Kotter Mart, župnik; Artner Fr., šumar; Kvas Tomaž, Poznič Anton, Koraj Jožef. (P. Mura-Szerdahely.) 5 Lepoglava. Kukovič Gabrij., upravitelj. — Klenovnik. Vukovinski Štefan, župnik. — Ivanee. Kučenjak Milan, župnik; Petrovič Mir., kapel.; Jor-danič Nik., kr. kot. sudac; Milosrdne sestre v Ivancu. — Sv. Barbara. Vukovič Josip, župnik. (P. Lepoglava.) 7 Plešivica. Ivanič M., župnik; Matkovič Nik., blag; Nezič Stj., načel. (P. Jaška.) 3 Sisak. Weiss Ant., mizar; Maček Fr., kroj.; Rapoš Ant., Jurmau Al., Draksler Fr.. Maikič Jakob. 10 Merzel Fr, Senica Iv, Meglič Anton, Korošec Rok, Ponikvar Jan, Gosgnak J, možje; Grahek A.; Robič Berta, gspdč.; Savinc Mar, Sado Fr, Jursik A, žene; Skvarča Terezija. (P. Sisak.) 18 Požega. Kos A nt, sodb. svet.; Bošnjak Ivan, opat; Mazek Ant, gim. rav.; Zorat VI, drž nadinž.; dr. Posilovič M, dr. Šoba t Nik, Toplak Fr, odvet.; Kumpf Kamilo, gim. kat.; Horat Ign, pref.; Pušnik St, župnik v Škendrovcih; Mojstnovič Ant, obč. nač.; o. Kovačevič Jos, kat. (P. Požega.) 12 Prezid. Vlašič Rade, župnik; Janeš Pavao, Žagar Neža. (P. Prezid.) 3 Čakovec. Gutterman Mar, gospa; Mihalinčič Mar, Petho Linka. (P. Čakovec.) 3 Hnm. Farna knjižnica. — Slankamen. Harmel Zofija, soproga inženirja. — Slunj. Sor L, zdravnik. — Divjake. Turk Mirosl, župnik. — Dol. Pištane. Krajnc Jakob. — Modruši. Milošič A, župnik. — Nedelišče. Prelec Iv, kaplan. — Marija Bistrica. Ukmar Štefan. — Kloštar-Ivanič. O. Bruno Bruša. — Ivaničgrad. Grahar Ant. — Tounj. Krampi V. — Belišče. Beniina Alojzija. — Stubica. Mohar I, liečn. sopr. — Molve. Dovečar Katar. — Križevac. Najžer Ivan. — Našice. O. Placid Belavič. — Cepin. Škrbec Ivan, opanč. — Topnsko. Pretnar Janez. — DuMca. Kofier Jožef. 19 Število družnikov: 13 dosmrt. 467 letnih. IX. Senjska škofija. Reka. Veleč o. Avguštin, gvardij.; Tabor o. Rupert, Polič o. Bonaventura, Arklenič o. Salez, Naglež o. Metod, Horvat o. Anton, Rudež o. Rafael, Vršič o Lenart, Novak o. Bogomir, Mežnarčič br. Gabrijel, Lorbek br. Serafin; Žagar Avg, kan.; Tomee Ant, mizar; Perjanfiič Jak, listonoša; Martič Mart., Janeiič Ant., Bole Boleslav, Pirš Mat.; Štanfelj J, župnik; Kleč Marija, Penk Franjo, Ud. Devet, Ljubič Ant, Rebec Miha, Gržina Josip, Kuhar Josip, Iskra Anton, Gustinčič Mart, Gustinčič Miha, Lukežič Iv, Domladiž Marija, Strle Josip, Novak Jos, Wolta T, Barbiš Franjo, Princ Jos, Železnik Kat, Hrovatin A, Lutman Marija, Kosavelj Ivan, Guštin Ivan, Bernetič Jak, Kebljič Juraj Kebljič Marija. Osek Iv, Surina Ivan, Rebec Ivan, Šimenc Iv, StalcarA, Može Ivan, Žefran Franjo, Ivane Evgen, Osana Hel, Osana Jos, Berlot Ant, Vrtovec Fr, Gorup Milan, Gorup Korn. (P. Reka) 58 Trsat. P. Julij Brunner, gvard.; P.Robert Dolinar, P. Amand Mauer, P. Alfonz Furlan, P. Leo Žugelj, P. Marijan Širca, br. Bruno Štrukelj, br. Danijel Glagovšek, br. Homobon Wolf, br. Fidel Zupane br. Jernej Zupančič, br. Erazem Zabukovec, br. Jakob Glažar; Babič Mirko, župn. v Dragi; dr. Holtzabeek, zdravnik; Polič Josip, župnik; Čadež Vinko Rigoni Ant, Notar Lud, duhov.; Ladič J, hišn.; Kolovnik Miha, zas ; Čebulee Fr, sluga; Radivoj Josip, cerkv.; Šuc A1, Klavžar A, Župevec Fr. (P. Sušak.) 26 Karlobag. Samostan o o. kapuci n. (2 izt); Potočnik e. Lavoslav, gvard.; Kovačič o. Oton, vik.; Martinčič Nikola, gr. župnik; Krištof Jan, prisl. — Pag. Stanič don Šime, kanonik. — Klanac. Vidas Lovro, župnik. — Lukovo. Polessi Ant, admin. — Razloge. Rakuša Marko, admin. — Dabar. Muršič Fr, adm. — Cesarica. Biankini Fr, adm.; Gradišer Fr, kr. logar. — Kula. Schmitzer Adalb, adm. — Gospic. Vamberger Josip, kr. fin. perovod.; Starčevič Toma, pek; Dujan Iv, priv. (P. Karlobag.) 17 Gerovo. Martinčič Mate, dek. i žup.; Vrus Ivan, zvonar; Stanfelj Ant, birt; Čop Neža, Ožbolt Neža; MuhvičMat, postol.; GašparacMar, Žagar M.; Muhvič Jure, lugar; Vesel Marija, Klepac T, Gašparac Marija, Klepac Andre, Ožbolt Lenka, Pavlin Lenka. (P. Gerovo.) 15 Hrib. Čop Tereza. (P. Gerovo.) 1 Plešce. Kovač Marg. Požarnica, Kovač Polona, Muhvič Neža, Kovač Lenka, Turk Ana, Turk Marg. (P. Gerovo.) 6 Trstje. Peruzovič Juraj, župnik; Lipovac Ant, Žagar Luka, Malnar Josip, Cop Angj, Lipovac Ivan, Pintar Ana, Rede Gen, Malnar Lojza; Gargar Juraj, lugar. (P. Gerovo.) 10 Cabar. Rancinger Fr, župnik; Hajdin Nik, kr. predst ; Koljevina Ant, kr. pristav; Lokner Ant, zvonar; Brovet Ferd, stolar; Križ Zvonimir, Križ J, Markovčič Julij , Turk Fr, Zbašnik Ivka, Križ Ivan, Križ Marij» Križ Fr. (P. Gerovo.) 13 Rakovica. Vanjkovič Miha, župnik; Štik Jož, Majerle Mart, trg.; Horvat Jos, učit.; Kostelec Ivan, župnik Drežnifki. (P. Rakovica.) 5 Ravnagora. Vončina Jože, čevljar; Puš Iv, Gasparac Ter, Herlevič Pet, Lavšin Vin, Čar Jak, Renka Tom. (P. Ravnagora.) 7 Kosinj. Masten Iv., Grčevič Mihovil, župn.; Pitlič Fr, trg. (P. Kosinj.) 3 Brod na Kupi. Cvetko M, župnik; Klobučar J, župn. v Kuželju; Pobor Andre, župn. v Podstenah. (P. Brod na Kupi.) 3 Mrkopolje. Lorbek Fr., župnik; Sinko Fr, nadučitelj. ' (P. Mrkopolje.) 2 Sen]. Žagar Ivan. (P. Senj.) 1 Število družnikov: 7 dosmrt. 160 letnih. X. Poreška škofija. Pulj. Kri ž nič Št, c. kr. okr. šol. nadzornik; Benigar And., župnik v Alturi; Ambrož Iv., Pipan Ant., Zupan Ant Kuralt Jan, kaplani e. i kr. mornarice; Barbalič Ivan, župnik v Stinjanu; Čitalnica v Pulji; Smak Greg. župnik v Ližnjanu; Križman J, c. k. gimn. prof.; Vertovec Ant, stotnik v c. in kr. mornar.; Enoh Ant, Skedl Fr, pristava v e. in kr. morn.; Fakin Drag, trg.; Čibič Jem, oskrb.; Ravtar Ivan, pošt. kondukt.; Birk Miha, e. in k. žand. vod.; Spik Ivan, Bajt And, del. mojstra v c. in k. arsen.; Petrič Ivan, e. k. pismon.; Smak Jak, Fajdiga Mat., Volk Marko, Zaje Peter, Bole Jurij, Smrekar Franc, Ničman Maks, Opeka Jože, Čopič Ant, Pezdič Alojz, delavci v c. in k. mor. arsenalu; Logar Marija, bab.; Baučer Marija, gspdč.; Rassinger Mar, Knščer Ana, gospi; Podrzaj Ana, zas.; Ukmar Marija, služkinja; Straus Karolina. (P. Pulj.) 37 Poreč. Mil. preč. gosp. Ivan Krstnik dr. Flapp, škof; Marmolja Andr, c. k. okr. stražm.; Walter T, sopr. c. k. žand. stražm. (P. Poreč.) 3 Baderna. Gorec Fr., župnik; Ptašinski Josip, Marok Jos., župe uprav.; Božič I., c. k. šum.; Prekalj Iv., kmet. (P. Poreč.) 5 Kanfanar. Gotelj Iv., kaplan; Valentinčič K., župnik v Bov. Selu; FoltaVäel, kapi. vCerah; Sporn Juraj, žel. ogl.; Šturm Fr., c. k. orož. nač.; Stergar Iv., žel. čuvaj; Gregorič Fr, trg.; Smerdel Luk., žel. del.; Schwarz Julija, Benko Josipina, Križnič Janja. (P. Kanfanar.) 11 Vodnjan. Velikanje Josip, kurat; Trobic Ant., c. kr. davkar; Giacometti Franca, Gostinčar Anton, Gruden Fr., Istinič Mart., Lampe Iv., Tončič Jakob, Sila Jem., Sila Jak., žel. čuv.; Vončina T., Velikanje Micka, Svetličič Ton., dekl. (P. Vodujan.) 13 Sv. Martin. Belec Iv., župnik; Halik Vaclav, prov. v Labinu; Majer Marijana, učit.; Peternel A., asistent; Jereb Ignac, rud. uradnik; Bizjak M., c. k. eolninar; Repovš Franja, gospa; Kavs And., nadrud.; Brezovar Mat., Pavčnik Jože, rudarja; Andrejčič A., c. k. davk. eks.; Berdajs Dam., kupee; Carman Pavel, rudar. (P. Albona.) 13 Premantura. Krušnik Fr., župe upravitelj; Bylica And., župe uprav, v Medolinu; Durych Anton, župe uprav, v Pomeru; Stihovič Lav., učit.; Jurlina Josip, trg.; Krušnik Marijana, kuh.; Šmolian Marj., gspdč.; Pavič Fuma, devojčica. (P. Pulj.) 8 Vlšujan. Močibob Šim., župnik; Reječ J., pos.; Skerjanee Fr., župnik v Bačvi; Lilek J., župnik v Montrilju; Štrukelj Fr., župnik v Novakih. (P. Višnjan.) 5 Rovinj. G vek Val., c. k. davčni pristav; Dodič Iv., trg.; Duša And., Vretenar Jože, kazniln. čuvaja; Sinek Ines, učenica; Nabergoj Ljub., car. asistent. (P. Rovinj.) 6 Barbana. Meglic Jos., duh. (P. Dignano.) 1 Število družnikov: 6 dosmrt. 96 letnih. XI. Videmska nadškofija. Videm. Trinko Iv., dr. Pelizzo Al., semen, profesorja; Zabreščak M., bogosl.; Klemenčič Anton, Čjačič Andr., Dorbolo Evg., Zuferli Nat., Medveš A., Obid Iv., Šturam Iv., sem dijaki. 10 Št. Peter Slovenov. Gujon A, žup ; Kvarina Evg., kaplan; Stergar Neža, kuh. 3 Galjan. Trusnik Iv., župnik. 1 Bjača. Rakar Jože, eerk.; BlanlinA, Bankič Virgil, Leban Tereza, Manzini Katra, Puler Anton, Šukaja Janez 7 Rubeč. Mučič Jož., Hvala Jož. 2 Domenža. Domeniš Jož., Domeniš Pet., Sirak Miha, Špehonja Anton. 4 Mažarola. Domeniš Jan., kaplan. 1 Brišca. Trusnik Ant., kaplan; Gorjup Lue., Uršič Jož. 3 Ronac. Kormons Jože, kaplan; Tuomac A., Birtič Valent., Sirak Iv., Maršev Ter., g. MorelaeM., g. Berginjan Marijana, Pokovae Ivan. 8 Marsin. Perdih Vinc., kaplan; Obalo J., župn. v p. v Brunsee; Medveš Judita, gospa; Koren Štef., Kukovac Ant., Medveš Ivan, Jerep Andr., Medveš J., Medveš And., Medveš Judita, Zorza Lojza, Šavli J.j Zorza Jož., Obala Štef.. Obala Jak., Jerep A., Zorza Alojz, Kukovac Alojz, Juretič Mat., Juretič Valentin, Birtič Marija Batistič Val., Maršev Ant., Birtič Jože, Gorenšek Štefan, Gorenšek Ant., Maršev Al., Medveš Valentin. 28 Gor. Varnas. Kosmačin Ant., kaplan. — Laze. Plata, Marija. 2 Cenebola. Ker Pet., duh.; Trakonja A., Tra-konja Anton, Cenčič Angelj. 4 Podcerkev. Vicuti Jož., duhoven. — Prosnid. Kruder Jan., duh. — Subid. Lorio Jan., duh. 3 Platišče. Mihelica Iv., Moderjano A., Kormons Jožef, Mihelica Valentin. 4 Dreka. Gožnjak Jož., kurat; Manzini Janez, kaplan; Bernjak Ant., Bernjak Jan., Drešček Janez, Faletič Miha, Gerbee Anton, Krajnik Anton, Krajnik Anton, Rovtar Anton, Trinko Ant., Trinko J., Trinko Jožef, Trinko Janez, Trušnik Jožef, Faletič Lucija, Faletič Marijana, Bernjak Ant. 18 Topolovo. Križetič Lucijan, duh.; Bernjak Val., Bukovae Aleks, Filipič Ant., Filipič A., Filipič Janez, Gorjup Jož., Gorjup Štef., Rukli Andr., Rukli Ant., Rukli Miha, Rukli Mohor, Skok Val., Trušnjak Štef., Trušnjak Val., Faletič Mar., Gorjup A., Gorjup Ana, Rukli Marija. 19 Tarčmun. Domeniš Val., duh.; Duš Štefan, Franc Blaž, Mašera Jožef, Šekli Jan., Trinko Štefan, Velikac Mat., Šekli Jož., Cendol Šim., Zabreščak Jan., Mašera Marija, Žlunder Marijana. 12 Sv. Lenart. Skavnik Fr., župnik; Podreka Pet., kaplan; Dornjak Ant., Dornjak Moh., Fon Jož., Gambožič Roza, Podreka Alojz, Rukin Jožef. Bevčar Filip. Skavnik Peter. 10 Germek. Černo ta Pet., kaplan; Čebaj Štef., Loščak Val.. Bukovae Al., Cuferli Al., Klodič Jožef, Marinič Ant., Trušnjak Mat., Čebaj Iv., Čebaj And., Čebaj Štef., Čebaj Jož., Vogrič Val. 13 Kožica. Guš Ant., kapi.; Obid Iv., Oviščak J., Trušnjak Val., Cendol J., Černota Favstin, Salamant Ter., Rukli Iv., Oviščak Jož, Bledic Marija. 10 Oblica. ZdravliČ Iv., kapi.; Dugar J., Šaligoj Ivan, Predan Iv., Predan Miha, Bergu Marj., Bledič Miha, Florjančič Miha. 8 Kravar. Trušnjak Ant., kapi.; Hvalica Al., Predan Alojz, Terliker Jernej. 4 Gorenji Terbelj. Bernik Jož., kapi.; Bevčar Ant., Hvalica Jak. 3 Srednje. Blazutič Alojz, kaplan (4 iztise); Simončič Filip. 5 Oborče. Pavša Alojz, duhov.; Pavša Jožef, Pavša Pij. 3 Dolenji Bernas. Sitar Marija. 1 Število družnikov: 3 dosmrt. 183 letnih. XII. Po raznih Dunaj. Pukl Jak., c. k. nadpor. in pos., sodni tolmač; dr. Sedej Fr., c. in k. dvorni kapi. in ravn. v Avguštineju; dr. Simonič Fr., c. k. bibl.; Hubad Fr., c. k. prof.; Strgar Val., uradn. pri e. in k. voj. drugih krajih. minister.; Bouchal Leonard, bankije; Stritar J., c. k. prof.; Luzar Ivan, rev. pri juž. žel.; Božič, c. k. fin. uradnik; Kebrič Marija, sopr. c. k. poštn. uradnika; Premem Jos., uradn. e. k. poit. hran.; Koželj Anton. odg. j Tomšič Fr., inž. in stavb, podjetn.; Bratkovič Jak., c. k. prof.; dr. Seshun Klem., dvorni in sodni odvet.; Sežun Žiga. c. k minist, uradn.; dr. Primožič A., e. k. prof.; dr Defranceschi Pet., zdrav.; Grgurič Luka, veletržec; Šeme Fr., c. k. stotnik v Znojmu; Aljančič Jernej, e. in k. stotnik v Znojmu; Oblak V., o. in k. nadp. v St. Pöltnu; Skočir Jos., Goestl Fr., cand. med.; Gogala Fr., rač. svet. v e. k. fin. min.; Bäk Jos., knjigov. ofic.; Mubej Jos., Pire Jos., prist, pri c. in k. pom. odd.; Dovič Jos., inž.; dr Homan Al., odv. kand.; Fr Lauš Ljud., Zelenka Ant., Mili-čevič Ant., duh. v Avgustineju; Kment Ani. Jarosl., tovarničar; Navratil Iv., predst. pom. urad. pri c. k. najviš. sodišču: Klima Ciril, disponent tvrdke Mihael Barthel in dr.; Germ Jos., slikar; dr. Globočnik VI. pi. Sorodolski, podtajnik v e. k. fin. min.; dr. Velca Mat., e. k. komisar pri poštni hran.; Lilek Antoniji, soproga uradn. pošt. hran.; Jančar Fr., župn. nemšk. vit. reda; Akad. društvo „Slovenija"; Regally Frane, cand. juris; Jančar Ferd . Pipenbacher J., stud. phil.; Hlafar Pet., uradn. sev. zah. železn.; dr. Ploj Mirko, ione. v c. k. fin. minist.; dr. Štrekelj Karol, vseučil. docent, urednik drž. zak.; Vavpotič Al., e. k. poštni uradnik; dr. Jelene Fr., Svetič Fr. odgojit ; Mladič Janko, c. kr. uradnik v fin. min.; Žmavc Jak., cand. phil.; Strahovnik Alb., čevljar. - Skorčič J., Clsriti Karol, mag. urad.; Jereb J, urad. fin. min.; dr. Eim Gust., drž. poslanec. — Pajk Pavlina, prof. soproga; P. Alojz Polak, provinc.; P. Janez Šterbak, minor.; Fr. Karol Belšak, klerik; Karba Al., e. k. pošt. urad.; Breznik Iv., mašin.; Banko Jos., paznik; Mojse Fr., pošt. si.; Šega Frane. Stillfried. Dr. Mogolič Miha, župnik. — Line. Kleine Flor., dosl. prof — Werfen. Krašovec Janez. — Schaerdiug. Sket Joz., duh. 4 Inomost. Pečjak Greg., Baf ki And, Smokvina Fr.. bogosl. — Boljan. Fr. Lajet Kovač, franč. — Briksna. Oražem Andr. 5 Praga. Pohunek Fr., kaplan pri sv. Stepanu; dr. Tumpah J., univerz, docent. — Jamnica. Dr. Thurner Pavel — Nykolcice. Koudelka Al., faraf. — Gostinje. Artel Ant., e. k. profesor. — Krakov. Kasesnik Jakob. — Tarnopol. Kopytzak Bazilij, c. k. profesor. ? Djakovo. Prevzviš. mil. g. Juraj Strossmajer, biskup. — Komarno. Bobnar Vladoj Ivanovič — Ogersko. Neimenovan Čeh. — Vasvar. P. Fgidij M. Glašič, prov. — Četreg. Volf Filip — Požun. P. Alojz Žužek, duhov. — Salgo-Tarjan. Potočar Frane. — Valpo. Kajfež Janez. — Muraszombat. Grünbaum Marko. 9 Sinj. Beseljak Fr., Pregelj Jan., BozinaKarol, Bračko Jan., Novak Tone. 5 Vrbnik. Brozovič Alb., učitelj; Semitekolo Vinko, Varijola Ivan, popa; Žic Ivan, učitelj. J F ^ (P. Vrbnik.) 4 Dubrovnik. Borštnik Fr., Pregelj V., prof.; Wilfan Jože, nadinženir. 3 Šibenik. Na m ar Fr., c. k, kot. tajnik; Sepid Jos., nadzor, post. Unesič; Grahek Jak., c. k. stražm. v p.; Istenič Fr. pek; Barbič Apol., strojevod. žena; Mlač Ivan, žel. stražar; Volk Jak., Stibilj Jos., Bonež Fr., c. k. žand.; Čeme Al., strojevodja; Vukičevič Fra Andrija. (P. Šibenik.) 11 Lubenice. Pop Zahija Petar, župe upravitelj. — Krk. Gutnik Lovro. — Ilovik. Don Ive Rraljič, sveč. — Baker. Habijan Martin. — Makarska. P. Alojz Tomas, P. Anton Alač, lektorja bog. — Spljet. Zobec Ant., c. k. stražm. — Čres. Mužina Miho, župnik v Belom. — Gries. Dr. Navratil Fr. 9 Sarajevo. Jeglič Ant., kanon.; Tvrtkovič M., bogoslovec; Nemanič Dav., ravn gimn.; Orel Frane, sluga; Bernik Jan., stolar; Besednjak Štefan, čevljar; Čadež Katra, žena zid ; Dvoržak Mar., vdova; Frank Josip, stražar žel.; Globankar Lamb., Žagar; Grajžar Ant., podvornik; Knavs Katra, kuh.; Meie J., Žagar; Pregrad M., stolar; Besman Jak., pos ; Šubic Ignac, delavec; Kristan Liza, vdova; LacknerM., Steinmetz Eliza, gospi; Čarman Marijana; Urlep Josip, privat, uradnik; Mrljak Jožefa, kuhar.; Tavčar Jan., stolar. (P. Sarajevo.) 23 Banjaluka. Fra Grgo Kotromanovič, žup.; Samostan č. o Franjevaea Petričevae, Fr. Ladislav Bajič, Steinmetz Al., Bajt Peter, Andolšek M., Marič Martin, Nanut Miha Adela Fil., Kante Pil., Rolič I., Pešak Jurij Uttek Franjo, Zavod milosrd. sestara. (P. Banjaluka.) 14 Bosenska Gradiška. Dular Fr., okr. živino-zdravnik; Smola Oton, gruntov.; Jelek Dragot., sol. upravitelj; Sajovic Jože nadcestar; Gjurkovečki plem. Mirko, velepos.; Hanžič Ivan, pos.; Dular Terezija. (P. Bos. Gradiška.) 7 Bos. Dubica. Božič Val., Božič Mat., pos.; Cink Mat., zidar; Kravos Peter, fant. 4 Visoko. Čepirlo Miha, Domicel Št., Pfeifer Val., Lisae A., vod. tež.; Vuga Št., žel. čuv.; Trenta M., žena. (P. Visoko.) 6 Prjedor. Greif Jak., lekar; Klavžar Fr., labor.; Matore Mart., kmet. — Višegrad. Zemljarič Fr,, pos. vježb.; Hvala Ant., cestar. — Travnik. Žagar Ant., mizar: Lah Jan. — Kreka. Bajee Jožefa. — Kotor-Varoš. Dular Ožb. — Zavldovic. Hreščak J. 10 Kostolac. Šistek Fr., Kutin Jan., Murola J., Struck 1 Fr. (P. Požarevae.) 4 Plovdiv. Bezenšek Ant., prof.; Bezenšek Jože, vrtnar. (P. Plovdiv.) 2 Penzberg. Prašnikar Fr., Mrak M., Anželak Fr., Gros Jan., Beve Al.. Loščar Fr.. Stergar Luka. (P. Penzberg.) 7 Unserfritz. Koeijan Anton. — Bremen. Svej-kovski Ant., priv uradn. — Gladbek. Musger Miha. — Baar. Pitcolini Bahela. — Lavrion. Krumpačnik Fr., Perdaher Liza. — Rim. Opeka Miha, bogoslovec. — Jeruzalem. Fr. Marija Janez Vuga. 8 Število družnikov: 17 dosmrt. 192 letnih. XIII. Amerika. Joliet (Illinois). Gospodje: Bev. Šusteršič F. S., Rev. Molitor Jos., Rev. Boubal F., Rev. Kozlowski Kazimir, slovanski misijonarji; Plevnik J. A., modro-slovee; Blut Jak., Brajdič Ivan, Brunski Jurij, Črnič Janez, Čulek Blaž, Golobič Ant., Golobič J., Grahek Janez, Grahek Ivan, Grahek Mat., Hotujec M., Jaklič Janez, Juršinič Mat., Kapš Martin, Klemenčič Jožef, Klobučar Pet., Kočevar Št., Kolman Andr., Korevec Ant., Kramarič Mart., Kukar Št., Legan T., Loparec Jurij, Matetič Jurij, Miketič Marija, Muster Anton, Nemanič Ant., Oberman Mart., Ostanek Jan., Panian Jož., Perko Dom., Pezdirec Jan., Plut Mart., Bogina _m e Jurij, Simonič Jan., Simonič Mat., Skube A-, Solnee Jak., Stonič Jurij, Škrinar Štef., Šraj Ant., Štanfel Štef.. Štukel Jož., Štukel Jan., Štukel Štefan, Težak Janez, Težak Jož , Trdič Anton, Trlep Fr. s soprogo, Trtnik Jan z druž., Uršič Miha s soprogo. Vraničar Jan., Vraničar Ant., Vrdijan Miha s sopr., Vrhovšček Mart., Vrtin Josip Zupančič Fr.. Žlogar Fr., Žmajč Ivan, Žnidaršič Marko s sopr., Župec Jož. — Gospe in gospiee: Dežalan Aua, Jurejevčič Katarina, Klepec Barbara, Mareniii Ana. Meteš Marija Mihelič Katar., Mušic Marg, Prše Mar., Sodeč A.., Šus^eršič Iv. 76 Chicago (111). Verščaj Josip, Bernik Josip, Kusman Ivan, Lesar Antonija Peteh Katar., Jerman Anton, Klobučar Mat.. Mišica Ivan Brunskole Josip, Stonič Ivan, Peteh Ivan, Veselič Ivan, Bohte Josip, Klemene Antonija, Zalokar Fr.. Junko Iv., Otrin M. Hren Fr., Brunskole Jan., Otrin Anton., Godec Jan., Kalan Matija. 22 Calumet in Red-Jacket (Michigan). Rev. Zalokar Jož. (9 izt) Bačar Flor., Bahor Jan., Bahor Peter. Barbarič Jan., Držaj Jos., Filip Iv., Gašperic Miha, Gazvoda Josip, Grahek Jakob, Grahek Štefan, Jerman Jan., Judež Ant., Judnič Jan., Hrebee Juraj, Kalan Mart., Kestner Jan., Klobučar Miha, Kolbezen Jan., Kordiš Matija, Lakner Jak., Lavš Jan., Likovič Mat., Lovrenčič Josip, Majerle Juraj, Mavrin Janez Mišica Juraj, Mukavec Jan.. Papež Fr., Perion Jan., Perko Jan., Plaveč Janez Plaveč Josip, Rebrovič Št., Sedlar Franč., Sedlar Josip, Sedlar Matija Simonič Miha, Smrekar Josip, Stariha Mat., Sterbenec Josip, Sterk Josip. Stukelj Josip, Svetič Mih . Šmalec Miha, Špehar Pavel, Šusteršič Jan, Smrekar Jakob, Turek Josip, Vertin Jak., Vertin Jož., Vidmar Mat, Vrtačič Jos , Zamida Jan., Zamida Mat.. Žagar Jern., Žagar Miho, Želko Josip, Bahor Frančiška, Barič M.. Beligoj Marjeta, Benčič Marija, Hrovat Ana, Hrvat Marija, Jerman Marjeta, Pretnar Eliz , Puhek Mar., Simonič Neža, Stampfel Uršula,, Sterk Ana, Sterk Ana, Stukel Marija, Svetič Marija, Šute Marija Trdič Ana Vertin Jera, Vertin Neža, Zajec Marija, Žagar Ana, Žunič Katra, Lašič Ana Pontello Marija; Gerčar A., o'g ; Lakner Jan, Brule J&k., Grahek Mat., Sotlič Josip Žugelj Pet.. Butala Andr , Fugina Mar , Sedlar Ana Marcini Neža. 100 Sv. Štefan (Brockway. Minn.). Legat Matevž, Poglajen Jan., Peternel Jak., Rekar Franca, Slivnik Jož., Legat Mart., Smole Greg. Peternel J„ Peternel Greg. z druž., Mrak Mina, Burja Jera, Kapus Neža, Šavbah Johana, Šavbah Marija, Legat Val, Hlebajna Gr., Oman Simon, Kocjančič Lenka, Preširen Mina, Jeklič Jan., Justin Matija, Kargar Terezij», Mencinger Franca, Kozel Meta, Žum«r Meta, Šebat Janez, Zima Janez, Bernik Jera 28 Albany (Minn.). PlemelJohn Slivnik John, Gogala Ant., Eker Fr., Schank Fr., Belz Joža, Malej Andrej Noč Joža, Tomše Mat., Pevc Miha. Muski J., Čeme John, Tratnik Fr. 13 Tower (Minn.). Rev. Buh Jos F. (5 izt.), Rev. Bilban M., Simonič John, Murnik And., Tancig Fr., Jakoš Josip, Tisel Ant. Režek Martin, Korevee Ign., Kavčič Fr.. Buh Maks, Sedlar John, Gabrovšek And., Gašperšič Jožef, Fiankuvich Jurij. 19 St. Thomas Seminary (Minn.). Rev. Vilman A., Rev. Požek Ferd., duh.; Šavs Mat., Mitš A. (2 izt), Pirnat Pavel, bogosl.; Smrekar Andr., Knafelje Jos., Krže Fr., modroslovci; Logar Anton. 10 St. Paul (Minn.) Rev. Jager Fr. — Wabasha (Minn ), Shebat Valentin. — Krain-Town (Minn.). r i k a. 149 Šolar Jan. — Millerville (Minn). Kočevar Mat. — Efflngton (Minn ). Absec Jakob. 5 Ely (Minn.). Peterlin John, Wolovic A., Gelač Franca, Skala M., Sharabon J., Agnič J., Geršič Jos., Cimžar Fr., Žagar John, Godec Ant., Godec M. 11 St. Johns Abbey (Minn). Rev Abbot Ločnikar Bernard, Rev Zupan Ciril, Rev. Gross Severin.— Brockway (Minn.) Hudovernik Mat, Pogačnik Mar. — Gates (Minn.). Urbašič Marjeta. 6 La Salle (111.). Culjan John. — Springfield (111). Schnwlz John. — Kankakee (III). Stefanitsch Math. — Loon Lack (Wash ). Zalokar Audrej. — Woodland (Wash ). Putz Josip — Valley (Wash.). Uderman Urša. — Braddock (Pa). Germ Jan., Gazvoda Martin z ženo. — Emporium (Pa). Vovk Ferd., Vovk Vincene. — Oakdale (Pa.). Hladnik Tomaž. — Federal (Pa.). Strus Ant, Barbič Alojzija. — Pittsburg (Pa.). Miihel Franc. — West-Newton (Pa). Koritnik Tomaž, Kežmoh Neža, Kajtnar Vincenc. — Buffalo. Boic Neža — Indianopolis. Pfeifer M 19 Cleveland (Ohio). Hribar Vitus, Kranjsko bralno diuštvo, Močnik Ivan, Turk Jož , Sterniša J., Skebe Miha, Turk Jan., Turk Jak., Hren J., Pahula Jak., Žnidaršič Fr., Zakrajšek And.. Pucel A. in Verbič, Lovšinij Mart., Mencin Jakob, Skul Ign., Lakovic M., Kugovšek And. Šlogar Jan., Hren Franc, Berle Ant., Kikelj len., Andolšek J.. Lovše Al. z ženo, Zakrajšek Fr., Debelak A., Gašpari Fr. Perše J., Nemanič J. 29 Walley Works (Pa.). Thome John, Gerin Anton, Benedik Anton, Rus Peter, Lavrin Josip, Čoš Frank, Žebre Marija, Vavtar John, Sterbucel Jurij, Dernovšek Luka. 10 Forest City (Pa.). Zaverl Al., Rauuikar Ant., Lukan Jan., Slamič Jan., Kaple Ignac, Mars Janez, Lekan Fr., Skubic Fr., Opeka Janez, Skubic Terezija, Kres Val, Lebar Janez. 12 Glenshau (Pa.). Fried Frank, Vindišer John, Jelovčan J., Benedik M., Tratnik N , Bohinc Gr. 6 Lyons (Jowa.). Tancik Jan, Stupar J., Štefanič Janez, Lukežič Jak., Novak Jan. 5 Coucil-Bliiff (Jowa.). Schulz Antonija. — Iron-Mouutein (Mich.) Cvitter Mihael. — Oregon City (Oregon). Vidic Jakob. — Greeley (Kansas.). Rev. Podgoršek A P. — Fleming (Kansas). Vidovic Al. — Belle-Praire. Rev. Solnee I. M., mis. 6 Walkerville (Mont.). Koren Jožef, Žalec Ivan, Ostermm Peter, Šutej Mihael. 4 Cokedale (Mont) Jerala J., Odar Ant. 2 Butte City (Mont.). Muhich Fr. 1 Pueblo (Colorado.). Grahek Mat., Lesar Štefan, Novak Janez. 3 Aspen (Colorado.). Okraut Mart. — Rockvale (Color.). Zore Josip. 2 San Francisco (California.). Rogina M., Lamut Mat., Golobič Marko, Golobič Martin. — Red-Bluff (California ). Kokole Gizela. 5 Visconde do Parnahyba (Brazilia). Sada Fr., administrator; Dolenc And., nadzorn.; Milharčič Bl., Bele Matija, Terkal Sim., Branisev Jož., Stavajne Fr., Gašperšič And., Lunka Matija, Smerdu Štefan, Zwelf Pavel, Les Jan., Petric Marj., Kontel And., Draksler Franc, Štrukelj Jožef. 16 Buenos Aires. Bregantič Karol Viola Pet. 2 Parana (Entre Rios.). Tinta Jan., Cijan Jan., Čeinič Ant., Devetak Marija, Jakin Anten, Benedetič Al., Pernavčič Doroteja, Makorič Miha, Furlan And., Fuilan Ant., Furlan Jož., Prinčič Fr., Jakin Fr. 13 Število družnikov: 3 dosmrt. 422 letnih. XIV. Dodatek k imeniku. Med natiskovanjem imenika so se še oglasili: Iz lavantinske škofije. Nidl Jakob in Cuček Anton v Nego vi; Sodeč Ana pri Mali Nedelji; Katoliško bralno društvo pri Veliki Nedelji. Število družnikov: 4 letni. Iz goriške nadškofi je. Knjižnica šolska v Devinu. Število družnikov: 1 dosmrt. Iz krške škofije. Miklav Neža v Železni Kapli; Ravnik Jožef v'Šmarjeti; Lajrovec Peter v Grabštanju. Število družnikov: 3 letni. XV. Imenik novih dosmrtnih udov. Do konca junija 1893 so k „Družbi sv. Mohorja" na gld. kr. 950. Francovich K., c. k. adj. v Kanalu (II. pol.) 8 — 1025. Wagentrutz Ana v Bovcu.....15 — 1026. Bevk Peter na Ravni.......15 — 1027. Kurinčič Janez v Kobaridu .... 15 — 1028. Knjižnica šolska v Šmarjah .... 15 — 1029. Feltrin Janez, vikar v Gornji Tribuši . 15 — 1030. Dr. Janežič Val., e. in kr. višji štabni zdravnik v p. v Celovcu.....15 — 1031. Krivec Urša v Celovcu......15 — 1032. Knjižnica knezošk. Marijanišča v Celovcu 15 — 1033. Stanovšek Leopold v Črni.....15 — 1034. RažunMat., župn.oskrb.vŠmarjeti(I.pol.) 8 — 1035. Alič Miha v Zabukovju ......15 — 1036. O. Janez Macur, misijonar v Celju . . 15 — 1037. Ogradi Janez, dijak v Celju .... 15 — 1038; Ogradi Jakob, km. sin v Gornjemgradu 15 — 1039. Kafol Frane, vikar v Kalu.....15 — 1040. Žibovt Urban v Solčavi......15 — 1041. Knjižnica šolska v Novištifti .... 15 — 1042. Knjižnica šolska v Devinu.....15 — 1043. Kronvogl J., e. k. sod. prist. v Št. Lenartu 15 — 1044. Šuler Marija, dekle v Št. Lenartu . . 15 — 1045. Družovec Jož., cerk. kij. pri Sv. Trojici 15 — 1046. Frisch Jož., trgovec pri Sv. Trojici . . 15 — 1047. Vizjak Janez, fant pri Sv. Trojici . . 15 — 1048. Letnik Marija, dekle pri Sv. Trojici . 15 — 1049. Rozman Tereza, dekle pri Sv. Trojici . 15 — 1050. Golob Johana, dekle pri Sv. Trojici . 15 — 1051. Dekliška šola v Ljutomeru.....15 — 1052. Cezanjevska šola pri Ljutomeru ... 15 — 1053. Zemljič Ivan, dijak v Ljutomeru . . 15 — 1054. Cizerl Alojz, kaplan pri sv. Antonu . 15 — 1055. Br. Jožef Ploj, franč. vratar v Mariboru 15 — 1056. Sigi Jožef, kaplan v Kamnici .... 15 — 1057. Tomasi Miha v Št. Lovrencu ob kor. žel. 15 — 1058. Kotnik Jožef, župnik na Muti ... 15 — 1059. Bratuša Alojz, beneficijat v Ptuju . . 15 — 1060. Vojsk Ant., org. v Št. Lovrencu v si. gor. 15 — 1061. Kitak Jurij (Fideršekov) v Rogatcu . 15 — 1062. Mikuš Valentin, kaplan v Št. Jurju . . 15 — 1063. Repič Franc v Idriji.......15 — 1064. Novak Jož., kaplan v Dobu .... 15 — 1065. Steska Viktor, kaplan v Kočevju . . 15 — 1066. Porenta Franc (Lukšev) v Št. Martinu 15 — 1067. Rakovec Jem. (Andrejevčev) v Št. Joštu 15 — 1068. Knifec Jožef, posestnik v Tržiču ... 15 — 1069. Dolenec Oroslav, posestnik v Ljubljani 15 — 1070. Dr. Karlin And., gim. kat. v Ljubljani 15 — 1071. Oven Franc v Št. Vidu pri Ljubljani . 15 — 1072. Zdešar Pavlina v Ljubljani .... 15 — 1073. Pirnat Bernard, organist v Skofji Loki 15 — 1074. Verbole Anton, trgovec v Podšentjurju 15 — 1075. Jemec Janez, posest, sin v Dolu ... 15 — 1076. Farna knjižnica v Hrenovieah . . . . 15 — Odnos . 781 — novo pristopili in v „Matico" vplačali čč. družniki: gld. kr. Prenos . 781 — 1077. Šolska knjižnica v Hrenovieah ... 15 — 1078. Pavlovčič Mat. ml., pos. v Hrenovieah 15 — 1079. Posega Anton ml., pos. v Hrenovieah . 15 — 1080. Gorjanec Matija ml., pos. v Hrenovieah 15 — 1081. Božič Jožef, mizar v Hrenovieah . . 15 — 1082. Premeri Franc, posest, v Ubeljskem . 15 — 1083. Šolska knjižnica na Dobravi pri Kropi 15 — 1084. Bralno društvo v Gorjah.....15 — 1085. Črne Vinko ml. v Gorjah.....15 — 1086. Jan Vinko ml. v Gorjah.....15 — 1087. Zalohar Miha v Gorjah......15 — 1088. Zalokar Anton v Gorjah.....15 — 1089. Petrič Matija, učitelj v Strugah ... 15 — 1090. Zore Janez v Šmarjeti pri Klevevžu . 15 — 1091. Judnič Anton v Semiču......15 — 1092. Šolska knjižnica na Vrhu.....15 — 1093. Fajdiga Frančišek v Št. Vidu .... 15 — 1094. Nagode Ivan, administr. v Trebnjem . 15 — 1095. Rosina Viktor, c. k. notar v Mokronogu 15 — 1096. Benigar Terezija v Trnovem .... 15 — 1097. Mikuž Blaž, fant v Borovnici .... 15 — 1098. Šolska knjižnica v Hotedršici .... 15 — 1099. Žagar Josip, kaplan v Hinjah .... 15 — 1100. Povše Henrik, kaplan v Krki .... 15 — 1101. Kožuh Jož., c. k. šol. nadz. v Kopru . 15 — 1102. Schopf o. Karol, frančiškan v Pazinu . 15 — 1103. Požlep br. Pavel, frančiškan v Pazinu . 15 — 1104. Bolkovič A., c. in k. voj. kapi. v Gradcu 15 — 1105. Ljubeč Milko dijak v Gradcu ... 15 — 1106. Reich Anton, c. k. uradnik v Giadcu . 15 — 1107. Skočir Avgust, boln. kurat v Gradcu . 15 — 1108. Bunderla Miklavž v Puntigamu ... 15 — 1109. Šnap Konr., kan. prest, cerkve v Zagrebu 99 80 1110. Knjižnica franč. samostana v Samoboru 15 — 1111. Harmel Zofija, inž. sopr. v Slankamenu 15 — 1112. Pajk Pavlina, prof. sopr. na Dunaju . 15 — 1113. Orel Franc, sluga v Sarajevu .... 15 — 1114. Mušič Margarita v Jolietu v Ameriki . 36-40 1115. Dr. Štor Fran, odvetnik v Ljubljani . 15 — 1116. Knjižnica šolska v Sežani po sporočilu č. g. župnika Komana......15 — Volila in darila: č. g. Raič Bož., župnik pri sv. Barbari volil . 45 — Č. g. Marinič Fr. župnik v Kojskem daroval 1 — Č. g. Krtna Mat., župnik na Rečici daroval . 1 — Č. g. Gradišnik B., župnik v Bilčovsu daroval 1 80 Č. g. Serajnik Lovro, prošt v Tinjah daroval 2 — Č. g. B ulove, Miha, kaplan v Ljubljani daroval 5 — Č. g. Rožman Lovro, župnik v Žabnici daroval 1 — Č. g. Mohorjevi družniki v Pazinu darovali . 3 40 Č. g. Zalokar Jožef, misijonar v Red. Jacketu 10 — Vkup . 1507 40 Pregled rseh udov. — Umrli dosmrtni adje. — Drnžbin oglasnik. 151 XVI. Kratek pregled vseh čč. udov. 1. Goriška nadškofija..........šteje 93 dosmrtnih, 0162 letnih, vkup 6255 udov. 2. Krška škofija........................„ 70 „ 4668 „ „ 4738 „ 3. Lavantinska škofija....................„ 230 „ 17987 „ „ 18217 „ 4. Ljubljanska škofija....................„ 422 „ 22810 „ „ 23232 „ 5. Tržaško-koperska škofija................„ 33 „ 2855 „ „ 2888 „ 6. Sekovska škofija......................„ 18 „ 292 „ „ 310 „ » 7. Somboteljska škofija..................„ — „ 189 „ „ 189 „ 8. Zagrebška nadškofija..................„ 13 n 467 „ „ 480 „ 9. Senjska škofija......................„ 7 „ 160 „ „ 167 „ 10. Poreška škofija......................„ 6 „ 96 „ „ 102 , 11. Videmska nadškofija..................„ 3 „ 183 „ „ 186 „ 12. Razni kraji........................„ 17 „ 192 „ „ 209 , 13. Amerikanci......... . . . „ 3 _422 „ 425 „ Vkup . 915 dosmrtnih, 56483 letnih, vkup 57398 udov. XVII. Imenik 1.1892. in 1893. umrlih dosmrtnih udov. 163. Komel Andrej pl. Sočebran, e. in kr. major v p v Gradcu. 164. Grusovin Anton, stolni vikar v Gorici. 165. Koren Marija v Dreženci. 166. Pihač Pran, trgovec v Beljaku. 167. Isak Valentin na Ojstrici. 168. Verlič Prane, župnik v Stranicah. 169. Leskovec Marija, trgovka v Sp. Idriji. Imenovane in poprej umrle ude priporočamo v molitev in blag spomin! 170. Poličar Jakob, župnik v Podbrezju. 171. Orehek Valentin, kaplan v Bučki. 172. Sila Franca v Povirju. 173. Ravnikar Jakob, župnik v Sišanu. 174. Gerbajs Pavel, posestnik v Rudniku. 175. Marn Jožef, monsig. in prof. v Ljubljani. 176. Kmz Anton, trgovec v Ljubljani. Družbin oglasnik. I. Zopet je jedno družbino leto pri kraju in menda ne bode napačno, če rečemo, da nam je še dosti dobro izteklo. Saj smo se lani radovali zavoljo strmenja vredne visočine, do katere se je naša družba povspela; letos smo pa ostali blizu na isti stopinji; torej smo še vedno lahko veseli in udje z nabiralci vred iste hvale in pohvale vredni. Večini škofij in nabornih pokrajin pa moramo celo nekaj pohvale dodati, ker so tudi letos še nekoliko napredovale. Tako izkazujejo prirastka: tržaško-koperska škofija za 237, ljubljanska za 155, Amerika za 139, goriška nadškofija za 95, krška škofija za 30, poreška za 22, senjska za 20, videmska nadškofija in razni kraji jednako za 18, sekovska škofija za 10, zagrebška nadškofija za 3 — to je sevsema za 744 družbenikov. Da napredek ni še obilnejši, kriva je največ našega ljudstva splošna ubožnost, ki se je vsled večinoma slabe lanske letine le še pomnožila, pa tudi neugodne narodne razmere v obmejnih slovenskih pokrajinah. Ako bi ne bilo teh zaprek, skoro gotovo bi naša krška škofija že davno štela več kot 5000 Mohorjevih udov, in družba bi se še vedno bolje razcvetala. Obžalujemo, da je huda revščina pritisnila naše štajerske sosede tako zelo, da je takrat število udov med njimi upadlo za 1027. Že leta dolgo jim glavni pridelek uničujejo trtna uš, strupena rosa in poleg teh še druge uime, lani pa je bila letina na slovenskem Štajerskem, pa tudi pri nas na Koroškem tako neugodna, da je marsikoga resno trla skrb za vsakdanji kruh; marsikateri ud je zategadelj, čeravno s težkim srcem, prisiljen odstopil, a spet ta in oni ni imel s čim pristopiti, naj bi bil še tako rad. — Ob tem takem se ne čudimo izgubi, tudi ne, da na Koroškem ni večjega prirastka, ampak čudimo se le, kako da je bilo še sploh mogoče toliko udov nabrati: samo število štajersko-slovenskih družbenikov je še toliko, ka-koršno se je pred nedavnimi leti imenovalo že za vso Mohorjevo družbo „nepričakovano, ogromno in častno" — namreč 18.217 jih je še. Ko bi smela družba sv. Mohorja že bolj računati tudi na mesta, in trge po Štajerskem, kakor hvala Bogu na Kranjskem in deloma na Goriškem, potem bi seveda bilo še boljše. Med ogerskimi Slovenci se na žalost naša družba ne more prav udomačiti; letos je v somboteljski škofiji 22 udov menj kot lani; ostalo jih je le še 189, namesto da bi jih bilo po razmerju duš vsaj kakih 600. Ker prirastek (744) do malega pokriva odpadek (1049), zato nas je tudi letos samo ob sebi velikanska, prekrasna pobratimija — množina 57.398 družbenikov! — Ob količkaj boljših razmerah pa bi nas bilo gotovo nad 58, prejkone 60 tisoč. Spoznavajoč krščansko svoje prepričanje, zahvaljujemo za tolik vspeh tu očitno najpred milega Boga, ki deli družbi leto za letom svoj obilni blagoslov po prošnji njenega zaščitnika, sv. Mohorja; brez božjega blagoslova bi ne vspeval niti trud gg. pisateljev, niti nabiralcev, niti skrb odborova. Pa tudi za človeške trude Mohorjevih delavcev in podpiraleev, pomočnikov s pisano in govorjeno besedo, kakor sploh za vseh Mohorjanov blago voljo, katera jih družbi stanovitno pridružuje, izrekamo na tem mestu najprisrčnejšo za- hvalo; temu pristavljamo pa gorečo željo in prelepo prošnjo: Ostanite družbi sv. Mohorja zvesti tudi zanaprej inneodrecitejinikdarsvoje pripomoči! — Samo s skupnim trudom in delom si pridobivamo ugled pred tujimi narodi, ki se že zdaj čudom čudijo naši družbi, kakor kakšni neznani, nezaslišani prikazni. Ako torej vstrajamo, prisilimo jih, da morajo hote ali nehote spoštovati krepki, vedoželjni narodič slovenski, ki si družbo vzdržuje iz svoje moči in jo povzdiguje tako čudesno. Doletela je dražbo sv. Mohorja še posebna čast, da jo je lani pohvalno omenjal prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani; pa tudi, da so se je celo naši nasprotniki pogosto spominjali v svojih časnikih in shodih, v Celovcu in — v Rimu. To je pač jasno in za nas veselo vsestransko priznanje, da je naša družba velepomenljiva naprava za obstanek in krščanski razvoj slovenskega naroda, in da hodi in vstraja na pravi poti. Bodi vse to Mohorjanom povod ponovljene gorečnosti za družbo in pa poseben opomin, naj na čast sv. Mohorju pridno in pobožno molijo vsakdanjo družbeno molitev, vsled katere smo in bomo prejeli gotovo še mnogo dobrot v prospeh Mohorjeve družbe in vsega slovenskega naroda. II. Naznanjamo tudi vesel dogodek, da stoji novi družbin dom, kateremu se je lani temelj položil, zdaj lepo dovršen pred nami; prihodnjo spomlad, ko ga bomo cerkveno blagoslovili, začnete družbina tiskarna in knjigoveznica v njem svoje poslovanje, — upamo, da na večjo zadovoljnost Mohorjevih družabnikov. Hiša dela vso čast sv. Mohorju in slovenskemu imenu; vsak mimogredoči jo nekako spoštljivo ogleduje in iz marsikaterih ust se sliši laskava beseda o nas Slovencih, ki smo si jo postavili. „Družbe sv. Mohorja dom" je najlepši kras južnemu oddelku celovškega mesta in daje slovenskim okoličanom ob jugu nekako pravico, da ga kakor prej tudi slej še s posebnim ponosom imenujejo: „naše predmestje". III. Vsled razpisa v lanskem družbinem oglasniku došlo je letos odboru blizu 40 raznih spisov, izmed katerih so bili obdarovani ti-le: 1. Povesti: 1. „Pogreb na morju," spisal Pridolin Kavčič v Celovcu; 2. „Kako se je Klančnik z železnico spri in zopet sprijaznil," spisal Janez Klemenčič na Rečiči; 3. „Zavrlova Anica," spisal Batog. II. Poučne razprave: 1. „Slovenci, govorimo cisto slovenščino!" spisal Svetilko; 2. „Katekizem v slovenskih narodnih pregovorih," spisal Ivan Štrukelj v Ljubljani; 3. „Mišji sovražniki," spisal Pran Štupar v Ljubljani. — Ker se pa družba ne more zadovoljiti s samimi za darila tekmujočimi ali ob tej priliki ji poslanimi spisi, ustreglo je tudi letos še več drugih gospodov z različnimi prispevki odborovim prošnjam, da so se mogle družbine knjige tako urediti, kakor čislani bralci vidijo. Tudi za prihodnost smo si naprosili priznanih pisateljev sodelovanje. IV. „Katere knjige bomo pa prihodnje leto prejeli po naši družbi ?" — vprašajo že popred radovedni njeni udje. Oglasnik jim takrat napoveda te-le: 1. „Velike zgodbe sv. pisma." Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. I. snopič. — Družba sv. Mohorja je ves čas svojega obstanka obračala posebno pozornost na izdajo svetopisemskih knjig. Koj s početka, ko še ni bila cerkvena bratovščina, začela je izdajati „Sveto pismo" z učeno razlago benediktinskega profesorja Javor - nika; prezgodnja smrt g. pisatelja pa je obustavila ono delo s „Peterimi Mojzesovimi bukvami". Ko je družba postala cerkvena, hitela je na dan s knjigo Lesarjevo: „Zgodbe sv. pisma starega in novega zakona". Na sveto pismo_ naslanjalo se je obširno delo Kočijančičevo: „Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa;" z razlago cerkvenega leta vred prinesel je „Slovenski Gof-fine" svetopisemske odlomke beril in evangelij, kateri se berejo pri sv. mašah; a še le pred 4 leti prejeli so udje „Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa," zloženo po popisu vseh štirih evangelistov. Jedno knjigo pa Slovenci kljubu prejšnjim, do zdaj izdanim, še močno pogrešamo: namreč knjigo, v kateri bi bilo vse sveto pismo v kar naj-obilnejši meri posneto in razloženo, tako da bi po vsebini za domačo porabo nadomeščalo celo sveto pismo, ob jednem pa razjasnjevalo v smislu učeče cerkve — jedine prave razkladalke sv. pisma — zapisane božje besede visoki pomen. — Temu nedostatku hoče opomoči tukaj naznanjena knjiga,— Da bi se učeni g. pisatelj do dobra pripravil, pisati jo živo, temeljito in kar moči izvirno, napotil se je leta 1891.kot „Jeruzalemski romar" vEgipet in Sveto deželo, ter prehodil in pregledal torišče, na katerem so se večinoma vršile svete zgodbe našega odrešenja,; pisati bo torej knjigo mogel kot očividec, in čislani družbeniki se smejo nadejati izbornega dela. — Knjigi smo namenili ime: „Velike zgodbe svetega pisma," da se loči ta izdaja od navadnih „zgodeb", kar jih že imamo, ki so vse le male; naše „Velike zgodbe" pa bodo po svetem pismu obširno, kar najbolj kaže do-slovno (po besedi) posnete in poljudno-znanstveno razložene. „Velike zgodbe sv. pisma" izidejo v dveh debelih zvezkih: prvi zvezek prinese zgodbe starega, drugi pa novega zakona. Vnanja in notranja oblika knjige bo kolikor mogoče lepa: družba ji priskrbi lepši in močnejši papir, nove črke in množino različnih, večjih in manjih slik, ki bodo na očigled stavile opisane predmete. Bazume se, da bo taka knjiga stala g. pisatelja mnogo truda in družbo mnogo denarja in jo bomo mogli le polagoma, v snopičih 7—9 p61 obsežnih izdajati. Prvemu snopiču starega zakona, t. j. prihodnjemu, dodamo po vrhu še načelno sliko v briljantni barvi natisnjeno, in tako pozneje tudi prvemu snopiču novega zakona. — če se družbinim knjigam res dajo odpreti vrata vsake slovenske koče, mislimo, da se mora to zdaj, ko bo izhajalo to mnogozaželeno, „domače sveto pismo", že samo zaradi njega zgoditi. 2. „Krščansko devištvo." Nauki, vzgledi in molitve za dekleta. Spisal Anton Martin Slomšek, bivši knez in škof lavantinski. — Kakor Mohorjeva družba letos slovenskim mladeničem poklanja „Življenja srečen pot", tako hoče v prihodnjem letu razveseliti slovenska dekleta z napovedano knjižico, v kateri rajni vladika tudi njim svojo očetovsko roko podajajo, da bi jih vodili po cvetličnem potu poštenega dekliškega življenja, da bi si vedele ohraniti mir vesti in pravo srečo srca ter ne izgrešile svojega časnega in večnega poklica. — Ti knjižici Slomšekovi izdajemo obe zaporedoma zato, da bi si ji v družinah po stanu zamenili med seboj: fantovske naj dobe odrastli ali bolj odrastli fantje, dekliške pa dekleta; že sedaj se lahko dogovore zaradi zamenitve. — Tudi „Krščansko devištvo" bo tako uravnano, kakor „Življenja srečen pot;" trije deli bodo; nauki in vzgledi ostanejo vsi Slomšekovi, tretji, molitveni del pa bo tako pomnožen, da bo ustrezal vsem navadnim potrebam. Knjiga se bo dobivala, če se kdo posebe naroči in doplača, tudi vezana v usnje z zlato obrezo po 60 kr, v platno z rdečo obrezo po 40 kr. 3. „Slovenski živinorejec." Spis. Pran Dular, okrajni živinozdravnik v Bosni. S podobami. — Slovenski narod je z večine kmetiški; tudi družba sv. Mohorja prireja svoje knjige najbolj z ozirom na kmetiški stan. Priznana resnica pa je, da najvažnejša v kmetijstvu je umna živinoreja. Po „Domačem ži-vinozdravniku" družbenikom znani pisatelj namerja s pomočjo zgorajšnje nove knjige živinorejo med Slovenci pospešiti, zboljšati, napake odstraniti in tem potom pomagati kmetovalcem do večjega blagostanja. — Zlasti dandanes, ko se kmetom sploh slabo godi, nikakor ne gre prezirati naukov, kateri utegnejo biti, . ako se uporabijo, v veliko korist, morda rešitev gospodarstvu. Knjigo „Slovenski živinorejec" zatorej toplo priporočamo posebno gospodarjem in gospodinjam, sploh pa vsem, ki se imajo z živino kaj pečati (in to so zlasti tudi naši hlapci in dekle), da bodo kos svojemu poslu. 4. „Naše škodljive rastline v podobi in besedi." Opisal profesor Martin Cilenšek v Ptuju. III. snop. — To rastlinoznansko delo je potrebno pred vsem v gospodarstvu, koristno in zanimljivo pa vsakomu; saj ga ni človeka, ki bi ne živel z rastlinstvom v vedni dotiki. Besedni popis razjasnjujejo obile podobe. 5. „Slovenske večernice za pouk in kratek čas." 48. zvezek, in 6. „Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1895." Obe ti knjigi boste obsegali različno poučno in kratkočasno berilo: Povesti, pesmi, življenjepise, popise, zgodovinske, narodopisne in gospodarstvene razprave, drobtine in vrhu tega koledar še času primerne članke, imenik vseh udov, družbin oglasnik, semnje itd.; zadnji bode olepšan tudi z mnogimi podobami. To so torej knjige, katere bodo prihodnje leto spet vedrile glave in blažile srca milih Slovencev ter jih skušale povzdigniti na višjo stopnjo sreče, omike in blagostanja Čeravno so družbine knjige močno razširjene, vendar je na žalost še mnogo naših ljudij, ki še nikoli niso v roko prijeli Mohorjevih knjig, nikdar se še pobrigali za družbo. Naj bi tu obečane knjige posebno take naklonile, da prihodnjič vsaj enkrat izvolijo poskusiti ž njimi in stopiti v krog lepe naše bratovščine! Ne bode jim žal! Nismo še slišali, da bi se kdo kesal zavoljo goldinarčka, ki ga je položil za Mohorjeve knjige; saj se mu ta denar z druge strani povrne stoterno. V. Da si odbor lože pridobiva rabljivih leposlovnih in zabavnih spisov in po njih zvršuje družbin namen, razpisuje tudi za leto 1894. sledeča Družbina darila: a) Dve sto in deset goldinarjev za šest krajših izvirnih povestic, vsakej po 35 gld, ki obsega vsaj pol tiskane pole. b) Sto in štirideset goldinarjev za štiri poučne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gld. v obsegu pol tiskane pole. Glede družbi namenjenih spisov opozarjamo na opazke v prejšnjih „oglasnikih". Za poučne spise naj si gg. pisatelji izbirajo kolikor moč nove, a dejanski porabne predmete. Kakih spisov še ni objavila družba, pozvedeti je iz sestavka v lanskih „Večernicah": „Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja." 167 „ 80 Bokopisi naj se družbinemu tajniku pošljejo do 1. maja 1894 brez podpisanega imena; pisatelj naj svoje ime razločno zapiše na poseben (zapečaten) listič, v katerem ob enem naznani, ali želi rokopis, ako ne bo obdarovan ali sprejet, nazaj ali ne. Prisojena darila se bodo izplačala na god sv. Mohorja dne 12. julija 1894. TI. Družbine dohodke in stroške izkazuje sledeči Račun od 1. avgusta 1892. do 1. avgusta 1893. leta. A. Dohodki: 1. Letnina od 56.483 letnih udov . 56.483 gld. — kr. 2. Obresti od Matične glavnice po 5°/0 1.128 „ 30 „ 3. Za razprodane stare družb, knjige . 1.143 „ 93 „ 4. Veznina za trdovezane izstise . . 5.021 „ 12 „ 5. Poštnina za posamezne pošiljatve . 50 „ 51 „ 6. Gotovine lanskega leta je ostalo ._7 „ 30 „ Vsi dohodki vkup . 63.834 gld. 16 kr. B. Stroški: 1. „Jeruzalemski romar", II. zvezek 8.180gld.33kr. 2. „Življenja srečen pot" s trdo vezanimi iztisi..............15.075 „ 80 „ 3. „Kitajci in Japonci" .... 5.926 „ 95 „ 4. „Škodljive rastline", II. snopič . 6.207 „ — „ 5. „Na krivih potih" (Večerniee, 47. zvezek)................5.575 „ — „ 6. „Koledar za leto 1894." s kole- kom (kolek stane 3450 gld.) . . 18.510 „ 50 „ 7. Ponatisi: Erjavčeve živali II. zv. (Ptice), Robinzon in Kortoniea . 1.303 „ — „ 8. Razne tiskovine: vabilne pole, zapisniki itd.......... 9. Nagrade upravništvu: blagajniku 300 gld., tajništvu 300 gld, knezosSkofij-skemu pregledovalcu 120 gld. in šeste- rim pregledovalcem rokopisov 300 gld.) 1.0^0 „ — ,, 10. Za obdarovane in odkupljene rokopise 508 „ 30 „ 11. Pristojb. davka za hiše in gotovino 166 „ 17 „ 12. Stroški za razpošiljatev knjig . . 800 „ — „ 13. Razni stroški . . . . . . . 365 „ 50 „ Vsi stroški vkup . 63.806 gld. 35 kr. Ako se torej dohodki . . . 63.834 „ 16 „ primerjajo stroškom..........63.806 „ 35 „ kaže se, da ostane gotovine . 27 gld. 81 kr. ki se prihodnje leto zaračuni. A. Alijančič in J. Wieser, S. Janežič, preglednika. blagajnik. Matica. Po pristopu novih dosmrtnih udov je letos druž-bini „Matici" prirastlo 1557 gld. 40 kr. v gotovini. Vsa matična glavnica znaša torej do 1. avgusta 1893: gotovine 23.959 gld. 40 kr. in v obligacijah 200 gld, ki je na obresti zavarovana v družbinih hišah in tiskarni. VII. Pri nabiranju in vpisovanju udov naj se častiti gospodje poverjeniki blage volje ravnajo po tem na vodu: 1. Nabira družnikov naj se prične koj po prejetih knjigah in sklene z zadnjim dnevom meseca februarja vsacega leta, vpisovalne pole z denarjem vred pa naj se pod napisom: Družba sv. Mohorja v Celovcu, pošljejo franko vsaj do 5. marca vsakega leta družbinemu blagajniku. Veliko dela in sitnostij napravljajo družbi taki udje, ki ob določenem času letnih doneskov ne edraj-tajo; zato vse častite stare in nove družnike nujno prosimo, naj nikar ne zabijo, ob pravem času družbi pristopiti in letnino gg. poverjenikom oddati. Kdor se pozneje oglasi, ne bode se več štel za uda, ampak dobi za poslani denar samo toliko knjig, kakor po knjigarnah. 2. Letnimi za vsako posamezno osebo ali ustanovo znaša 1 gld., dosmrtnina za posamezne osebe, za farne ali šolske bukvarnice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo za dosmrtne ude) 15 gld. na jedenkrat, ali 8 gld. dvakrat v teku jednega leta. Na naročila brez denarja se ne more ozir jemati. Veznina za tri ali štiri bolj trdo vezane knjige znaša 30 kr.; zavoljo polajšanja obilnih, mnogovrstnih opravil je pa želeti, da se le mehkovezane knjige prejemajo. 3. Kdor prvokrat v družbo stopi, naj izrečno povd, da je nov družnik. Imena naj se blagovole zapisati razločno (najprej priimek, potem krstno ime) iz vsake fare, in kjer se stan pripisuje, udje jednega in istega stanu zaporedoma, da se s tem preobširni imenik v Koledarju kolikor mogoče okrajša in eeneji postane; zadostuje pa tudi priimek in krstno ime vsakega uda. Ude po vaseh zapisovati dela imenik preobširen in predrag in se zamore to le tam storiti, kjer je prav obilno družnikov. Kdor je iz družbe izstopil in zopet pristopi, ali kdor se je iz jedne fare v drugo preselil, ne vpiše se kot nov, ampak kot star ud. Dosmrtni udje naj se vsako leto vpišejo, in na listini podčrtajo. Preselitev ali smrt dosmrtnega uda naj se na koncu pole naznani. Poudarjati je nam, da se dosmrtni ali ustanovni ud premeniti ne sme; kakor je bilo ime o začetku zapisano, tako naj ostane. 4. Udje v Ameriki imajo letnine 1 dolar (okoli 2 gld. 20kr.) plačati, da se jim zamorejo knjige o svojem času pod križnim zavitkom poslati in se poštnina že tu odrajta. Amerikanci, ki žele biti dosmrtni udje, vplačajo jedenkrat za vselej 15 dolarjev; to pa zavoljo vsakoletne poštnine, ki sama znaša okoli 1 gld. 20 kr. a. v. 5. Častite gg. poverjenike prijazno prosimo, naj na čelu vpisovalne pole natanko zapišejo, koliko je priložene letnine, dosmrtnine, denarja za stare knjige, veznine in drugega denarja; jednako naj blagovolijo vselej pristaviti, ali želijo knjige sprejeti kot vozno blago po železnici, ali v manjih zavojih po pošti in sicer do katere postaje ali pošte. 6. Knjige naj se sprejemajo, kolikor je le mogoče, po čč. dekanijskih poverjenikih ali vsaj več sosednih fara skupaj do bližnje železniške postaje. Po pošti naj se knjige le tam zahtevajo, kjer je le malo udov in je železniška postaja prav oddaljena. S tem se prihrani družbi obilno dela, ki ga provzročuje ogromna razpošiljatev knjig, in tudi obilni upravni stroški se na ta način zmanjšajo; le če bi bilo s tem več poštnih stroškov in šteje fara obilno udov, zamorejo se knjige naravnost farnemu poverjeniku poslati. Posameznim udom se knjige odpošljejo le na take kraje, kjer ni kakega poverjenika blizu. Ker posamezna pošiljatev prizadeva družbi obilno opravilnih stroškov, morajo taki udje in kraji, ki ne štejejo več kot 15 udov, za opravilne stroške dodati še 20 kr. Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim udje povrniti. 7. Na spremembo stanovališčadruštvenika med letom se družba pri tolikem številu udov ne more ozirati; vsak ud dobi svoje knjige tam, kjer se je dal vpisati. Družbe sv. Mohorja postave in vodila opravilnega reda. (Družba sv. Mohorja je potrjena od milosti, gosp. knezoškofa krškega 5. junija 1860 in od sv. očeta papeža Pija IX. v pismu dne 18. maja 1860 z odpustki obdarovana.) A. Post ti v o. g 1. Namen družbi sv. Mohorja je: Podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom; v ta namen se bodo na svetlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve. § 2. Kako stopi in se sprejme kdo v to družbo 1 Pravico, v to bratovščino stopiti, ima vsak katoliški kristjan obojega spola, vsakega stanu in vsake starosti, da le dotične dolžnosti spolnovati more in hoče. Sprejme se pa vsak v to bratovščino s tem, da se pri kakem družbinem predstojniku oglasi in se njegovo ime v braterne bukve zapiše. Kdor se je v to družbo tako sprejel, ostane njen družnik tako dolgo, dokler sam očitno ne naznani svoje volje, da iz družbe stopi, pri kakem predstojniku, ali pa dokler se zavoljo zanemare družbinih dolžnostij iz bratovščine ne dene. § 3. Dolžnosti družnikov: 1.) Vsak družnik naj vsak dan moli en „Očenaš", eno „Češčena si Marija", in zraven naj pristavi besede: „Sveti Mohor, prosi Boga za nas!"; to naj odmoli v ta namen, da se katoliška vera sploh, posebno pa med slovenskim ljudstvom, ohrani in razširja. 2.) Vsak duhovnik, ki pristopi, naj pa še zraven tega tudi, ako je mogoče, 12. julija, kakor na praznik sv. Mohorja, mašuje za vse žive in mrtve družnike. 3.) Vsak družnik plača tedaj, kedar v družbo stopi, in potem vsako leto naprej en goldinar avstr. veljave, da družba more na svetlo dajati dobrih knjig. Kdor po večkratnem opominjevanju svoje letnine ne plača, pa se ne bo več imel in štel za družnika; dalje se zavoljo tega ne bo več tirjaval ali pa toževal. 4.) Vsak družnik se zaveže, da si bo po svoji moči in po svojih okoliščinah prizadeval, naj se dobre knjige med Slovenci razširjajo; vendar ta zaveza ni taka, da bi kdo svojo vest težil in si grehov nakladal, če tega ne dela. § 4. Dobički družnikov: 1.) Vsak družnik, ako vestno spolnuje pogoj, postane deležen vseh odpustkov, ki so jih sv. oče Pij IX. v svojem pismu dne 18. maja 1860 podelili in so ti-le: а) Popolnoma odpustek na dan, ko kdo v bratovščino stopi, ako se skesano spove in sv. rešnje Telo vredno prejme. б) Popolnoma odpustek za smrtno uro vsakemu, ako se skesano spove in sv. rešnje Telo vredno prejme, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj presladko ime „Jezus" skesano izgovori, ali pa vsaj v srcu pobožno zdihne. c) Popolnoma odpustek vsakemu družniku, ako se skesano spove in sv. rešnje Telo prejme in na dan svetega Mohorja ali pa na eden kteri si bodi izmed sedem sledečih dnij braterno cerkev, ali pa, če je ni, svojo farno cerkev obišče in tam pobožno moli za edinost krščanskih vladarjev, za pokončanje vseh krivih ver in za povišanje svete katoliške cerkve. d) Odpustek sedem let in 280 dnij (sedemkrat štirideset dnij) štirikrat vsako leto, ako družnik kak vsednji dan ali kako nedeljo braterno cerkev, če pa je ni, kako drugo od škofa potrjeno cerkev, kakor zgoraj, obišče in pobožno moli. e) Odpustek šestdeset dnij, kolikorkrat je družnik pri sveti maši ali pri kakem drugem cerkvenem opravilu v braterni cerkvi ali kapeli pričujoč; ali pa kolikorkrat kako od škofa potrjeno procesijo ali presveto rešnje Telo, naj se že v procesiji okoli nosi ali kakemu bolniku na dom nese, pobožno spremlja, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj tedaj, ko zvon zasliši, en Očenaš in Češčena si Marija za rajne družnike odmoli ali pa slednjič ktero si bodi dobro in ljubeznivo delo stori. Ti odpustki vsi se morejo po priprošnji tudi za verne duše v vicah zadobiti. 2.) Vsak družnik se udeleži vseh molitev in daritev svetih maš, ki se v namen te družbe opravljajo. 3.) Od vsakih knjig, ki jih izda družba, dobi vsak družnik po jeden iztis za svoje plačilo. Kdor pa letnino plača po dvoje itd., dobi tudi po dvoje, po troje itd. izdanih knjig. 4.) Vsak družnik ima pravico, take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbi-nim odbornikom priporočevati, naj je na svetlo spravijo. § 5. Vodltev družbe. 1.) Kakor cerkvena družba te škofije stoji ta družba vselej pod nadgledstvom knezo-škofa krškega in pod vodstvom od ravno tega knezo-škofa potrjenega odbora, kterega si v Celovcu stanujoči družniki izmed sebe izvolijo. 2.) Po krajih, kjer so fajmošter družnik, so oni tudi njen predstojnik za svojo faro. Ako pa niso družnik, izvoli družbin odbor koga drugega, ako mogoče kakega duhovnika za predstojnika. Ta oskrbuje druž-bina opravila; on vsprejema nove družnike, izročuje jim bukve in pobira in zarajtuje njih letna plačila. B. "Vodila opravilnega, reda. § 1. Da doseže družba ali bratovščina sv. Mohorja svoj imenitni namen, dajala bo vsako leto na svetlo: a) dvoje „Slovenskih Večermo", namenjenih priprostim kmečkim ljudem, ki bodo obsegale razne manjše pripovedne in poučne sestavke ali kako večje pripovedne ali poučno delo; b) „Koledar", ki bode obsegal, mimo navadne pratike in imenika vseh družnikov, razne krajše pripovedke in druge poučne spise; c) kolikor bodo pripuščale denarne moči, razne druge bukve, priprostemu kmetu v pouk ali pa čast. duhovščini ali učiteljem v koristno rabo. Vsi spisi, ki je misli družba na svetlo dati, morajo v čisti, lehko umevni slovenščini zloženi, in po kakem vis. čast. škofijstvu potrjeni biti. § 2. V družbo se more vsako leto stopiti do konca meseca februarja; kdor se pozneje oglasi, ta se ne more šteti za uda in dobi za poslani denar samo toliko bukev, kakor po bukvarnicah. Ime vsakega družnika se vpiše v družbine ali bra-terne bukve, in se mu pošlje v znamenje njegovega pristopa podoba sv. Mohorja. Kdor se hoče za vse žive dni iznebiti letnega plačila, plača v družbino matico 15 gld. na enkrat ali pa dvakrat po 8 gld. v teku enega leta. S tem plačilom postane on dosmrtni družnik ter si pridobi pravico do družbinih bukev za vse žive dni, šolske in farne bukvarnice pa za vse čase svojega obstanka. Dosmrtnim družnikom se pošlje v častno znamenje, da se štejejo med ustanovnike družbe sv. Mohorja, listina s podobo sv. Mohorja, ki jo podpišeta mimo vodje in tajnika še dva druga odbornika. § 3. Matica je zakladna glavnica ali zakladni kapital, ki se ga nikdo ne sme dotakniti; le obresti iz matičnega denarja, letnina letnih družnikov in skupiček iz razprodanih knjig se smejo obračati v natiskovanje družbinih bukev in za druge družbine potrebe. Naraščala pa bo matica: a) po plačilih dosmrtnih družnikov in b) po raznih dobrovoljnih darilih in sporočilih. § 4. Da družba slovenske pisatelje k večji delavnosti izpodbudi in si lože pridobi dobrih rokopisov, plačevala jim bode, dokler ima več kot 2000 in manj kot 6000 udov, izvirne spise sploh z 20, proste predelave znanih predmetov s 15 in prevode z 12 gld., ako so pisani v čisti, pravilni slovenščini; poskočilo pa bode to plačilo pri 6000—8000 družnikih za 5 gld., pri 8000 — 10.000 za 10 gld., pri 10.000 — 12.000 itd. pa za 15 gld. pri tiskani poli. Za spise, ki jim je treba pred natiskom še poprave ali olike v besedi, plačevalo se bode pisateljem pri vsaki poli po 2 — 4 gld. manj. če se pokaže konec družbinega leta kak ostanek v denarjih, obračal se bode navadno v podporo šolskim knjigam in drugim slovenskemu narodu koristnim delom. § 5. Družbine knjige se bodo enkrat v letu razpošiljale po tistem potu, po kterem jih družniki prejemati žele. Navadno se bo to godilo po častitih dekanijskih predstojnikih, kterim se bodo bukve za vse družnike v njihovem okraju kot vozno blago po železnici ali po pošti poslale, kakor si to sami žele. § 6. Družbina opravila bo oskrbovalo devet v Celovcu bivajočih odbornikov, ki pa morajo dosmrtni ali vsaj letni udje biti. Sklepali bodo po črezpolovičnici glasov. Eden izmed njih je družbin vodja, eden vodjev namestnik in družbin blagajnik, eden nadzornik matičnega premoženja in pregledovalec družbinih računov, eden pa urednik družbinih spisov in družbin tajnik. § 7. Ako bi se družba sv. Mohorja iz kakega posebnega vzroka razdružila, — vendar morate v to vsaj dve tretjini živih dosmrtnih družnikov dovoliti — ima vsak živi dosmrtni ud pravico do vloženega plačila; kaj se pa ima z ostalim družbinim imetjem zgoditi, razsodi po glasovih dveh tretjin vseh živih dosmrtnih družnikov z visokim zavetnikom družbin odbor. Ta vodila se smejo le po dogovoru in dovoljenju dveh tretjin vseh živih dosmrtnih družnikov prenarediti. Dr. Val. Milller, stolni prošt itd., kot vodja. Lambert Elnspieler, stolni korar itd., kot podvodja. Janez Hutter, kateket na c. k. realki, kot tajnik. Simon Janežič, kot blagajnik in ravnatelj družbine tiskarne. Odborniki: And. Alijančič, korar in dekan. Dr. Jak. Sket, c. kr. gimn. profesor. Janez Wieser, župnik v predmestni župniji sv. Lovrenca. O. Alojzij dr. Cigoj, profesor bogoslovja. B. K. Rosbaher, trgovec. S e m nji na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in Benečanskem. Na Kranjskem. V Ljubljani 8. dan, in v Novem mestu prvi pon-deljek vsaeega meseca sejm za živino. V Škocijanu pri Mokronogu vsaki kvaterni četrtek. Prosinec ali januar: 2. v Kibnici in v Radohovi vasi; 3. v doljn. Logatcu;.pond. po sv. 3 kralj, v Trnovem (na Notranjskem), v Žerovniei in na Vidmu (poleg Krke); torek po sv. 3 kralj, v Metliki; 10. v Zalogu; na dan sv. Antona v Železnikih, na Uncu, na Brezovici in v Cerkljah; torek po sv. Antonu v Novem mestu; pond. po ned. slad. im. Jezusa v Novi vasi (na Blokah); 20. v Kamniku, v Dolih in v Kočevju; 21. v Višnji gori; 22. v Vrhpolju pri Vipavi; 3. pond po sv. 3 kralj, v Ljubljani (8 dnij), v pond. po spreobr. sv. Pavla naVinici; 30. v Rakeku. Svečan ali februar: 1. v Šturiji; 3. v Žužemberku, na Krškem, Loškem potoku in v Lukovcu; sv. Agate dan v Borovnici; torek po sveč. v Metliki; četrtek po svečnici v Šent-Jerneju (Dolenjsko); 7. v Gor. Logatcu za živino in blago; 9. v Boštanju, v Grahovem, v Zagorju (za Savo) in v Mengšu; 12. v Motniku; 14. to je na sv. Valent. dan v Dobu, na Dobrovi, v Št. Lambertu, v Razdrtem in v Žerovniei; 18. v Tržiču; pond. pred sv. Matijem vLašičah; na sv. Matija dan v Bučki, v Moravčah, v Žubnem in v Cirknici; četrtek po sv. Matiju na Toplicah; 20. v Gor. Tuhinju; 27. na Igu; v pondelj. pred pustno nedeljo v Višnji gori; pustni pondeljek na Krškem, v Radohovi vasi in v Vipavi; kvat. pond. na Vrhniki; pondelj. po kvat. nedelji v Višnji gori; torek pokvat. nedelji v Črnomlju; prvi pond. v postu v Radečah; prvi petek v postu v Čirniku (Treb. okraj). Sušeč ali marec: prvi pondeljek sušca na Uncu za živino in blago; 3. v Preski, Gor. Tuhinju; 7. v Zalogu, v St. Petru na Notr.; 9. na Brezovici; 10. na Raki, na Smuku (Žužemb. okraj); 11. v Senožečah; pond. pred sv. Gregorjem v Rakitni; četrtek pred sv. Gregorjem v Sodražici; 12. v Drnovem (pri Kršk.), v Črmošnicah, na Veseli gori, v Rakovniku, Radovljici (za živino), Žužemberku , Kamniku, Turjaku in spodnjem Logatcu; pondelj. po sv. Gregorju v St.Vidu (na Blokah) in na Premu; 14. v Št. Vidu pri Vipavi; 17 v Mengšu in v Loki; 18. na Krškem; 20. na Igu, pri sv. Mohorju (Treben. okr.); 25. v Št. Jurju (Novomešk. okraj); 26. v Lukovcu in v Dolu; pond. po sv. Jožefu v Mirni peči; torek po sv. Jožefu v Metliki; prvi dan po oznanjenju Device Mar. na Dolih (Mokron. okraj); 3. pondelj. v postu v Motniku; sredpostno sredo v Žireh; pondeljek pred tiho nedeljo v Litiji, Polh. gradcu in v Cirknici; soboto pred tiho nedeljo v Mokronogu; pondelj. po tihi ned. v Zagorju (na Notranjsk.), pri sv. Heleni, v Rovtah (Planin, okraj), v Zdenski vasi in Kostanjevici; petek pred cvetno ned. v Bruniku, v Hotemožah in v Št. Gotardu pri Trojani; Veliki teden: pond. na Dobrovi, Slapu pri Vipavi in v Višnji gori; torek v Črnomlju; sredo v Idriji; četrtek v Zatičini; petek pri Št. Gothardu (Berd. okr.); cvet. pet. v Cerkljah; 31. v Rovišah (Krškem okr.). Mali traven ali april: 1. v Jelšanah, v Loškem potoku; 2. v Rakeku 3. v Zgor. Tuhinju; 9. v Rovtah (Črnomelj. okr.); 11. v Senožečah; 15. na Skaručini in v Borovnici ; 17. v Grahovem; 22. v Motniku; torek po kvat. ned. v Črnomlju; pondelj. pred sv. Jurjem v Leskovcu pri Krškem; torek pred sv. Jurjem v Novem mestu; 24. sv. Jurja dan v Loki, Sv. Jurju pri Gambergu, Kotredežu, Planini, Radovljici (za živino), Črnem vrhu in v Žužemberku; sv. Marka dan v Bučki, Grosupljem, Hotovljah, Kranju (konjski) in Št. Jurju pri Svibnem; pond. po sv. Jurju v Bistrici (na Notranjskem); pond. po tihi ned. pri sv. Leni (Brdsk. okr.); četrt, po sv. Jurju v Rakitni; sob. po sv. Jurju v Št.Volbenku; 27. v Lukovcu; velikon. pond. v Moravčah; velikonoč. torek v Črnomlju, češnicah, Do-brnčah, Vipavi, Kotredežu, v Lescah, na Vrhniki in v Železnikih ; sredo po vel. noči v Št. Vidu pri Zatičini in v Žireh-, soboto po vel. noči v Trebelnem in v Zagradeu pri fužinah; pond. po beli ned. v Podbukovju (poleg Krke), na Igu, v Ribnici, Jagnenci, na Vačah, vSt. Jurju p. Gam berku in v Šturiji; torek po beli ned. v Metliki in v Bušeči vasi; v četrtek po beli ned. v Strugah (Pri cerkvi); pond. po 3. nedelji po veliki noči v Dolih in v Vrhu (Idrijskem okraju); tretji pond. po veliki noči na Vrhovcu (Kočevje). Veliki traven ali maj: 1. v Bohinjski Bistrici za živino, v Svibnji, Tirni, Planini, pri Črnomlju in na Travi (Koč. okraj); 2. v Boštanju; prvi pondeljek vel. travna v Ljubljani; 3. pri Fari; v sobot, po 3. maju v Vel. Brusnicah za živino; 4. na Jesenicah; 5. v Št. Gothardu, v Poljanah, Ložu, Kočevju, na Krškem, v Litiji in na Dobrnčah; torek po sv. Florjanu v Šmarji; četrtek po sv. Florjanu na Toplicah; 8. v Završih; 11. v Senožečah; križev pond. na Vrhniki; na dan sv.Pankraca v Zagorju (za Savo), v Vel. Loki pri Temenici; četrtek pred sv. Janezom v Sodražici; na sv. Janeza dan v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Tržiču in na Vidmu poleg Krke; sv. Jošta dan v Kotredežu; 22. v Št. Lambertu; na sv. Urbana dan v Št. Gothardu, na Mali gori, v Mengšu, Podvelbu, Svibni; pond. pred nebohodom na Vrhniki in v Tržiču; dan po nebohodu v Žužemberku in v Logatcu (gornj.); pondeljek po nebohodu v Postojni , v Zatičini; torek po nebohodu pri sv. Mohorju in v Žagorju na Notranjskem; sredo pred binkošti v Žerovniei; četrtek pred binkošti v Lašičah; torek po binkošt. v Radovljici (za živino), Loki, Metliki, v Buševi vasi in v Radohovi vasi; četrtek po bink. v Senožečah, Cirniku, Hinjah in na Igu; pondeljek pred sv. Reš. Tel. v Tržiču (pri sv. Trojici), na Vrhniki in Št. Jerneju (Kostanj, okraj); torek po sv. Trojici na Vačah; pond. po sv. Reš. Tel. v Litiji, v Št. Petru na Notr.; pond. po kvaterni nedelji v Višnji gori; torek po kvat. nedelji v Črnomlju; peto soboto po veliki noči v Nemški Loki na Kočevskem; v pondel. pred Binkošti na Vinici. Rožnik ali junij: 2. v Svirci in v Motniku; 6. na Vinici; sv. Medarda dan v Rakitni; sv. Primoža dan v Vrhpolju pri Vipavi, Kamniku, Tirni in v Žužemberku; 7. v Loškem potoku; 11. v Senožečah; sv. Antona dan v Starem Trgu, Polhovem gradcu, Bruniku, na Hotemožah, v Zdenski vasi, Trebnjem in v Žireh; pond. po sv. Antonu v Premu; sv. Vida dan v Dobu, v Jagnencih, Kočevju, Št. Vidu pri Vipavi; 14. v Hotederšici; 18. v Žalogu; pond. po sv. Vidu v Št. Vidu in na Blokah; 20. v Rovišah; sv. Alojzija dan v Moravčah in v Lašičah; pond. pred kresom v Bučki; 23. v Tržišu; na kresni dan v Št. Jurju pri Svibnem, Matenji vasi, Trnovem, Bistrici (v Boh.), Rovtah (Plan. okraji), na Mirni, vČešnjicah, Ribnici, Višnji gori; 26. v Tržiču; dan pred sv. Petrom in Pavlom v Radečah; sv. Petra in Pavla dan v Zagorju (za Savo); 27. v Strugah (Pri cerkvi); 30. v Mirni peči, v Rakeku in na Mali gori; pondeljek po sv. Petru in Pavlu v Ljubljani in v Trnovem; torek po sv. Petru in Pavlu v Črnomlju. Mali srpan ali julij: 1. pri sv. Mohorju; dan Mar. obisk, v Št. Gothardu; 4. v Velikem gabru, v Žireh in na Krškem, v Vidmu poleg Krke; pond. po sv. Urhu v Polšnjeku, Slančjem vrhu in na Travi; 9. v Tirni; drugo soboto po sv. Petru in Pavlu v nemški Loki na Kočevskem; 12. v Senožečah, v Trebnjem, v Jagnenci, v Planini; v Zgor.Tuhinju; v Kropi; 13. v gornji Planini in v Starem Logu na Kočevskem; 14. v Žužemberku; 17. vZdenski vasi; 19. v Vinici; v pond. po sv. Marjeti na Vinici; torek po sv. Marjeti v Metliki; sv. Magdalene dan v Hinjah in na Jesenicah; 24. v Loki in v Veliki Loki (Zatičn. okr.); sv. Jakoba dan v Kočevju in na Vrhniki; pond. po sv. Jakobu v Kostanjevici, Lukovcu in Šmartnu pri Litiji; sredo po sv. Jak. v Dobrnčah; sv. Ane dan v Leskovcu pri poddružn. sv. Ane, Višnji gori, Radovljici (za blago), na Bitnjah, v Bohinju in v Cerknici; 27. v Toplicah in v Vrhu (Idrijskem okr.). Veliki srpan ali avgust-. 1. v Kranju (konjski) in na Vinici; drugo soboto po sv. Jakobu v Št. Volbenku; 2. na Dolih in v Dolu; pond. po 2. v Ribnici; sv. Ožbalta dan v Krašnji in v Vrhovcu (Kočevje); pond. pred sv. Lorene. v Dolih; sv. Lorenca dan v Rovtah (Vrh. okr.), Dobu, Železnikah, Kamnigorici,vna Igu, na Travi in pri sv. Lovrencu na Temenici; 9. v Št. Petru na Notr.; 11. v Senožečah; 14. v Leskovcu, Št. Vidu pri Vipavi; na dan pred Vel. Šmarnom v Toplicah; sv. Roka dan v Bistrici (Trebn. okraj), Ložu, na Vačah, v Hotavljah, Šmarji, Planini, Trebnjem, v spod. Idriji in Cerkljah; torek po Vel. Šmarnu v Metliki; 16. pri Fari; 17. v Svirci; 20. v Zatičini; sob. pred sv. Jernejem v Mokronogu; 24. v Postojni, Št. Jerneju, Kočevju, Loki in Kamniku; pond. po sv. Jerneju v Št. Vidu (na Blokah); torek po sv. Jerneju vNovomestu, v Moravčah; 25. v Ambrusu za blago in živino; 28. v Strugah (Pri cerkvi); 29. na Dobrovi. Kimovec ali september: 1. v Radečah, Skaručni, na Višnji gori; nedeljo pred 2. kim. na Veseli gori in v Rakovniku; prvi pondeljek kim. v Vipavi; pond. po sv. Tilnu v Št. Jurju pri Gambergu; pondeljek po an-geljski ned. v Planini pri Črnomlju; 4. v Preski; 7. v Za-gracu, Fužinah; 9. v Lašičah, v Lukovcu, v Vrhu (Idrijsk. okr.), in v BuSiči vasi; 11. v Senožečah; pond. pred Mal. Šmarnom v Premu; pond. po Mal. Šmarnu v Ljubljani, Črnem vrhu, Loškem potoku in v Št. Vidu pri Zatičini; pond. po Marij, imenu na Vinici; 14. v Žužemberku in v soboto po 14. sept. v Vel. Brusnicah za živino; 15. v Idriji; prvi pondeljek po križevem tednu v Boštanju; 16. v Rakeku; 17. v Št. Lambertu; kvaterni četrtek v Podvelbu (Col.); pondeljek po kvaterni ned. v Senožečah in Višnji gori; torek po kvat. ned. v Črnomlju; 21. vKranji (konjski), v Zgor. Tuhinju in v Ribnici; 27. v Podbukovju in v Borovnici; nedeljo pred sv. Mihel. v Bučki; sv. Mih. dan v Drnovem, Dolih, Bovtah (Vrhn. okr.), Loki, Grosupljem, Mirni peči, Meugšu, Novi vasi (na Blokah); pond. po sv. Mih. v Kostanjevici in Litiji; torek po sv. Mihelu v Metliki; 30. v Tržiču. Vinotok ali oktober: 1. v Starem Trgu; prvi pondeljek meseca pri Fari in na Jesenicah; pondeljek po roženkr. ned. v gornj. Logatcu, na Vidmu poleg Krke, v Št. Vidu (pri Zatičini) in Črmošnicah; torek po roženkr. ned. pri sv. Heleni; sredo po roženkr. nedelji v Motniku, Zagorju (na Notr.), Zdenski Vasi in Šturiji; četrt, po roženkr. ned. na Toplicah, v Št. Petni na Notr.; 11. v Kranju, v Vinici in v Senožečah; četrtek pred sv. Terezijo v Sodražici; sv. Terezije dan v Kamniku in Idriji; v ned. pred letnim žegnan. vseh cerkva Podkorenom in v Kranjski gori; pond. pred sv. Lukom v Bistrici (Trebn. okraj); sv. Luka dan na Krškem, v Poljanah. v Kranju (konjski), v Novomestu, v Postojni, v Ba- dohovi vasi in v Sorici (za živino); pond. po sv. Lukežu na Krškem; 18. v Bohinjski Bistrici za živino; 19. v Trnovem (na Notranj.); ned. po letn. žegn. v Batečah; sv. Uršule dan v Št. Heleni, Cerkljah, v Lescah, Žubnem, in v Žireh; pond. po sv., Uršuli v Premu; 24. v Dolu, Logatcu; pond pred sv. Šimn. in Jud. v Bakitni; 28. sv. Šimn. in Juda dan v Vipavi, Ložu, Mokronogu, Badov-ljici (za živino), na Skaručni, v Žužemberku in v Češnjicah; v torek po sv. Šim. in Jud. v Črnomlju; 30. v Zalogu. Listopad ali november: 1. v Žagorju (za Savo); 2. na Jesenicah in v Cerknici; pondelj. po vseh svetn. v Višnji gori; 3. na Mirni; pond. po vseh vern. duš dan v Št. Jerneju (Kostanj, okr.); sv. Lenarta dan v Kropi, v Mengšu, na Vrhniki, v Lašičah; sv. Martina dan v Šent. Gothardu, v Bučki, p. Fari, na Igu, v Moravčah, Bazdrtem inKranju (konjski); pond. po sv. Martinu v Bistrici (na Notranj.), v Št. Martinu pri Litiji in v Badečah; torek po sv. Martinu v Metliki; drugi dan po sv. Martinu v Bušeči vasi; 4. v Preski; 16. v Idriji; pondelj. po sv. Leop. v Ljubljani (8 dnij); 19. naBaki; 20. v gorn. Planini; 21. v Hotederšici; 22. na Slapu pri Vipavi; 23. v Mojstrani, pri sv. Lorencu na Temenici; 25. sv. Katar, dan v Loki, Zatičini in na Krškem; sv. Andreja dan naGočah, v Kočevju, Železnikah, Planini, na Vačah. Gruden ali december: 3. v Postojni; sv. Barbare dan v Idriji, Kamnigorici in Kamniku; pond. pred sv. Miki. v Martinji vasi (Trebn. okraj); sv. Miklavža dan na Brezovici, v Bistrici (v Bohinj.), Bistrici, Žužemberku, Borovnici ; pond. po sv. Miklavžu v Litiji; torek po sv. Miklav. v Metliki; prvi pond. v adventu v Boštanju (za živino in blago); prvi torek v adventu v Novem mestu; 9. v Mokronogu; 13. sv. Lucije dan v gornj. Logatcu, Mengšu, Mišjem Dolu, Radovljici (za živino), na Slapu pri Vipavi, v Šenušah; kvat. pondelj. v Zagorju (na Notranj.), Kostanjevici in Višnji Gori; torek po kvat. ned. v Črnomlju; 21. v Krašnji; sv. Janeza dan v Radečah, na Vrhniki in v Št. Vidu pri Zatičini; nedolžnih otročičev dan v Dobu; dan po nedolžn. otr. v Mirni peči; sv. Silvestra dan v Kočevju in v Zagorju (za Savo). Na Štajerskem. Kedar sejem pride na nedeljo ali zapovedan praznik, preloži se na naslednji dan. — Dnevi v oklepnicah () pomenijo sejme samo za blago, brez oklepnic pa tudi za živino. 1. Arnovž (Arnfels), okraj. Arnovž: 24. febr., križ. pondeljek, 20. jul., 24. avg., v pondeljek po Mi-helovem, 21. nov. — Gleinšteten: 25. jan., 13. jun., 29. sept., 28. okt. — Kapla-. 7. julija in 13. oktobra. — Klunjane: 25. apr., v pond. po Jakobovem. — Lučane (Leučah): 3. marca, torek po bink., 10. avg., 21. sept., 6. dec. — Sv. Jani-. 12. maja, pondeljek po Jan. k., 5. avg., 6. nov. — Sv. Duh: v pondeljek po sv. Trojici, po 7. ned. po binkošt. in po angelj. nedelji. 2. Brežice (Rann), okraj. Artiče: 25. jan., četrtek pred cvetno ned., četrtek pred binkošt. ned., 4. oktob. — Bizel: 16. maja, 30. nov. — Brežice: 14. febr., 10. maja, 13. junija, 10. avg., 6. nov., 19. decemb. — Dobava: 31. jan., 26. marca, 25. aprila, 15. julija, v pondeljek po slad. Marijinem imenu in 9. decembra. — Kapela: 17. jan., 10. marca, 17. aprila, 7. junija, 17. avg., 17. septemb. — Pisece: 19. febr., 8. julija, 6. okt., 3. novembra. — Sromlje: 11. novembra. — Videm: 3. febr., 24. febr., 18. mar., 4. maja, 4. julija, 19. okt., 25. novembra. — Zdole: 15. marca, 24. apr., 15. jul., 15. septembra. 3. Celje, okraj. Celje: Prvi torek meseca jan., febr., aprila in maja živinski in konjski semnji (brez blaga); sredpostno soboto, 21. oktobra in 30. novem, letni in ob enem živinski in konjski semnji. — Dobrna: v pond. po svečnici, v četrtek kvatr. tedna mes. sept. — Gotovlje (Gutendorf): 25. aprila. — Sv. Jurij ob juž. železn.: 2. jan., 10. febr., 12. marca, 24. aprila, 4. maja, v pond. po letnih in jesenskih kvatrah, 22. jun., 28. okt. — Kostrivnica■. 3. febr.; pri sv. Jakobu v Vodrušu v pond. po Vel. gosp. — Sv. Lovrenc v Prošinu: v pond. po angeljski nedelji in v sob. po č. spoč. dev. Marije. — Nova cerlcev: v pond. po sv. 3 kraljih, v četrtek po veliki noči, v pond. po Telo-vem, v god sv. Lenarta 6. novem. — Sv. Ožbolt na Pernovem: 21. marca. — Petrovče: 17. jan., 2. .julija. — Svetina: v pond. po Snežnici, 21. nov. — Teharje: 21. jan., 22. febr., dan po ozn. Marije, 26. julija, 19. dec. — Vojnik (Hohenek): v pond. pred sveč., v pond. po beli nedelji, 16. maja, 4. jul., 7. sept., 18. okt. — Žalec: 14. febr., 13. jun., 25. jul., 29. avg., 4. okt., 13. dec. 4. Deučlandsberg, okraj. Deučlandsberg: 10. mar., 10. avgusta, 2. novemb. — Grosflorian na Laznici v pond. po postnih kvatrah, vel. četrtek, 4. maja, v pond. pred Telov., 1. pond. avg., v pond. po jesenskih kvatrah, 21. decem. — Holenek: 17. marca, 26. jun., 15. novembra. — Hörbing: 25. aprila, 4. julija. — Sv. Martin v Sulmski dolini: 16. maja, (16. avgusta, 11. nov.).— Osvald: 23. apr., (5. avg.) — Švanberg: 20. jan., (19. marca), 2. avg., 4. okt. — Vetmansteten: 14. febr., v pond. po tihi ned., 17. jul., 19. nov. 5. Gornjigrad, okraj. Gomjigrad: 6. februar., 4. maja, 28. okt. — Ljubno (Laufen): 1. maja, 19. nov. — Luče: 25. maja. — Mozirje (Prassberg): 22. jan., 24. apr., bink. torek, 15. jun., 16. avg., v pond. pred 8. sept., 18. okt. — Rečica: 17. marca, 31. maja, 4. jul., 6. nov. 6. Gornja Radgona, okraj. Sv. Jurij ob Ščavnici: 3. febr., 25. aprila, 21. novembra. — Sv. Duh na Stari gori: 24. avgusta in 13. decemb. — Negova: (8. sept.) — Sv. Peter: 17. jan., (29. junija), 30. jun., 21. sept. 7. Ivnica (Eibiswald), okraj. Ivnica: v petek Marije 7 žal., 23. apr., 25. maja, 22.jul., 14. sept., 19. nov. — Zeleni Travnik (Wies): 3. febr., v god srca Jezus., 4. dec. 8. Konjice (Gonobie), okraj. Sv. Barbara: 20. marca, 15. jun., v pond. po godu škap. mat. božje. — Sv. Duh pri Ločah: 24. febr., v pond. po tihi nedelji, bink. torek, 13. jun., 13. jul., 15. okt., 25. novem. — Konjice: 9. febr., veliki četrt., v sredo pred križ., 24. jun., 31. jul., v pond. po Mihelovem, 3. dec.— Oplotnica: 3. marca, 2. pond. po roženkr. nedelji, 11. nov. — Vitanje: sredp. sredo, 25. maja, 20. jun., 20. jul., 2. nov., 27. dec. — Žreče (Rečah): 30. jun., v pond. po sv. Ilu. 9. Kozje (Drachenburg), okraj. Buče (Pauč): 20. jan., 16. febr., 21. jul., 9. decem. — Dobje: sob pred belo nedeljo, 16. julija, v sredo pred praznikom imen. Mar., 25. nov. — Sv. Filip v Veračah: 14. jan., 22. febr., 1. maja, 25. maja, 17. jul., 29. avg., 16. okt — Sv. Gore pri sv. Petru: 4. avg. in 7. septembra. — Sv. Gore pri Podsredi: v sob. pred tiho nedeljo, bink. sob. — Koprivnica: 25. jan., 10. apr., 28. okt. — Kozje: 24. febr., 26. apr., 13. junija, 25 julija. — Lešično: v pond. po vseh svet. — Sv. Miklavž v Polju: 8. maja, 6. dec. — Sv. Peter: 5. febr., 6. marca, 21. okt., 13. decemb. — Pilštanj: 9. febr., 1. marca, 16. maja, 9. junija, v pond. po Rokovem, 29. sept — Planina (Montpreis): 11. jan., 1. marca, 12. maja, 15. jun., 12. jul., v sob. pred ang. ned., 15. oktobra, 3. dec. — Podčetrtek (Vindišlandsberg): 17. marca, vel. torek, 10. avg., 21. nov. — Podsreda (Hörberg): 3. maja, 24. jun., 21. sept., 18. okt., 19. novemb. — Golobinjak (Taubenbah) pri Planini: 14. sept. — Zagorje: 31. jul. 10. Laško (Tiifter), okraj. Dol: 10. marca, v pond. po Jurjevem, 31. jul., pond. po Mihelovem. — Jurjiklošter (Geirah): 1. febr., 3. pond. po bink., 4. okt., 13. dec. — Sv. Jedert: 21. marca, 7. sept. — Laško: 24. febr., vel. četrt., bink. torek, 24. jun., 24. avg., 21. sept., 11. nov., 21. dec. — Loka: 3. maja, 22. maja, v četrt, po Telovem, 5. avg., v pondelj. po nedelji Marij, imena. — Trbovlje (Trifail): (17. marca), v pond. vel. tedna, v pond. pred Pankrac., 9. jun., 5. avg., 18. okt. 11. iSv. Lenart v slov. Goricah, okraj. Sv. Lenart: 20. januarja, v pondeljek po beli nedelji, 19. maja, 24. junija, 1. avgusta, 4. oktobra, 6. novembra. — Sv. Trojica: v pond. po post. kvat. ned.; v pond. po trojiški nedelji; 28. avgusta, v pondeljek po jesenskih kvatrah. 12. Lipnica, okraj. Sv. Andraž: 8. jul., 4. oktob. — Amož (Ehrenhausen): 20. jan., Marija 7 žal., 9 maja, 24. sept., 22. novem. — Gabersdorf: v sob. po Vidovem, v pond. po angeljski nedelji. — Gomilica: (25. jan., 12. febr., 29. jun.), 30. jun., 1. avg., 9. sept.,, v pond. pred dar. Marije. — Lang: soboto po bink., 11. sept., 16. nov. — Lipnica: 16. maja, 6. jul., 28. dec. — Sv. Miklavž pri Draslingu: 4. maja, 10. avg. — Sv. Miklavž v Savsalu: 16. febr., 12. maja, 5. avg., 6. dec. — Štrass: 10. marca, 8. jun., 16. avg., 30. novemb. — Tilmič: 17. jan., 3. pond. v postu, v sob. pred Dioniz. — Sv. Vid: 22. februarja, 15. septembra, 2. novembra. 13. Ljutomer (Luttenberg), okraj. Oven: 20. marca — Sv. Križ: v pond. po tihi ned., 3. maja,26. jul., 6. nov — Ljutomer: (vsak kvat torek, v torek po veliki noči, v torek jes. kvat. — Veržeje: 6. maja, 29. sept., 30 novemb. 14. Marenberg, okraj. Marenberg: 4. pond. po božiču, 1 marca, v pond. po tihi ned., bink. torek, 21. junija, 31.jul., 29. sept., 11. nov. — Muta: 1. maja, 17. jul., 29. avg., 28. okt. — Remšnik: 2. jul., 24. sept. — Ribnica: v pond. po 24. jun., v pond. po Uršinem. — Vuzenica: 1. sob. v postu, 25. aprila, 4. julija, 16. avg., 6. decembra. 15. Maribor, okraj. Frauheim: 26. jul., 21. sept. — Hoče, spodnje: 23. aprila, 11. novemb.— Sv.Ilij: 20. marca, 16. maja, v soboto pred angeljsko nedeljo, 9. decembra. — Jarenina: 3. febr., 25. maja, 17. avg. — Sv. Jurij na Pesnici: 23. aprila, 8. jul., 20. avg., 19. novembra. — Kamnica: (Gams): v pondeljek po cvetni nedelji, v pondeljek po angeljski nedelji. — Lembah: 15. junija, 16. avgusta. — Sv. Lovrenc v Puščavi : v pond.po vneboh.Kristusovem, v pond.po Loren-čevem. — Sv. Marjeta na dravskem polji: 9. jun., 20. jul. — Sv. Marjeta na Pesnici: v četrtekpobinkoštih,20. jul. 24. nov. — Maribor: (v sob. pred sveč., 4. jul., v sob. po Lukeževem), v petek pred sveč., 3. jul., dan pred Uršinem, prvi pond. vsakega mesca razun avgusta. — Pri sv. Magdaleni: 11. mar., 22. julija, 4. septemb. — Sv. Martin pri Vurbergu: v pondelj. po Aninem, 10 novembra. — Prepolje: 11. apr., 1. avg. — Račje (Kranichsfeld): 14. febr., bink. torek, 15. oktobra. — Ruše: v pond. po tihi ned., v pond. po Telov., v pond po imenu Marij., 19. nov. — Selnica (Zelnic): 12. marc., v pond. po Dušnem, 3. maja. — Slivnica: 25. maja, 7 sept., v četr. po bink. — Studenci (Brund.): 20. marc., 21. jun. — Svičina (Vitschein): (19. marc., 28. avg., 30. nov.) 16. Murek, okraj. Murek: 17. marca, v pond. po križ. tednu, 26. jun., 24. avg., 29. sept., 28. okt., 6. dec. — Sv Peter: 6. maja, 4. jul., 29. avg , 8. novem. — Snež-nica ali Nova cerkev: 6. avg. — Sčavnica pri sv. Ani: 17. jul., 14. sept. — Straden: Marije 7 žalosti, 4. maja, 16. avgusta, 12. novembra. 17. Ormož (Eriedau), okraj. Ormož: Mar. 7 žal., v pond. po Jakob., 25. maja, 21. sept., 11. okt. — Središče (Polstrau): sv. Jaderti dan 17. marca. sv. Pankra- cija 12. maja, sv. Jarn. 24. avg., sv. Leop. 15. nov. — Sv, Tomaž p. vel. Nedelji: 21. jun., 29. avg., 28. okt. in 3. dec. 18. Ptuj (Pettau), okraj. Sv. Andraž: 13. jun., 30. novembra. — Sv. Barbara v Halozah: (4. febr., 19. marca), 20. marca, 1. maja, 31. nov. — Cirkovce : v pondeljek po beli ned., 24. oktob. — Gora ptujska (Neustift): 18. marca, velikon. torek, 3. maja, 2. jul., 14. avg. — Hajdina: 1. maja, 30. avg. — Sv. Janž na Dravskem polji: 24. junija. — Kaniža pri Ptuju: 23. aprila, 5. avg., 25. nov. — Sv. Lovrenc na Dravskem polji: 12. marca, 27. jun., 10. avg., 29. sept. — Sv. Lovrenc v slov. Goricah: v sredo pred vneboh. Krist., v sob. pred rož. ned. — Nova cerkev: 6. avg. — Pobrež: 15. jun., 16. avg., 6. sept., 6. nov. fare sv. Vida. — Polenščak: 2. jul. — Ptuj; 23. apr., 6. avg., (25. nov.). — Trnovec: 30. junija, 2. sept. — Turnišče (Rann): 6. jun., 26.avgusta. — Sv. Urban: 15. maja, 25. jul., 19. Radgona, okraj. Apače-. 4. pond. po vel. noči, 9. sept., 3. pond. oktobra. —Halbenrain: 25. aprila, 7. oktobra. — Radgona-. 14 dni pred pustn. pondeljkom, v torek pred Telovem, 10. avgusta, 15. novembra. 20. Rogatec, okraj. Kostrivniea: 10. marc., 25. apr., 15. jun., 30. jul., v sobot, pred rož. ned. — Sv. Križ pri Slatini: v torek vel. tedna, 15. oktobra, 15. dec. — Marija Trošt v Žitalah: 24. jun., 25. jul., v pond. po vel. gosp. — Sv. Mohor: 20. jan., v sredo po beli ned., 22. julija, 11. novemb. —Podplat: 16. febr., 27. marca, 9. maja, 4. jul. — Rogatec: 24. febr., 21. marca, v pond. po beli ned., v pond. križ. tedna, 25. maja, 13. junija, 12. jul., 24. avgusta, 14. sept., 30. nov. — Slatina: v četrtek zim. kvat., v soboto pred binkošti. 21. Sevnica (Lichtenwald), okraj. Reihenburg: vel. četrtek, v pond. po Krist. vneboh., pond. po sv. Reš. telesu, 30. jun. — Sevnica: v pond. po tihi ned., 3. sredo po velikinoči, 22. junija, 16. avgusta, 14. sept., 6. dec. — Sigersberg: 21. marca, 13. junija, 1. septembra. 22. Slovenska Bistrica , okraj. Poličane: pond. po kvat.-«ed. v postu, v pond. pred binkošti, 29. avg., 15. nov. — Slovenska Bistrica: 24. febr., Mar. 7 žal., 4. maja, 25. julija, 24. avg., 24. septembra, 28. oktob. — Spodnja Polskava: 10. marca, 30. junija, 9. sept. — Studenice: 25. januarja, 4. pondeljek po vel. noči, 13. dec. — Zgornja Polskava: 19. febr., 19. nov. 23. Slovenji Gradec, okr. Sv. Hij pri Turjaku: 20. aprila, 2. jul., v soboto pred ang. ned., 15. okt., pri sv. Lenartu. — Sv. Janž: 13. junija, v pondelj. po imenu Marije. — Sv. Martin: 8. junija, 24. sept., 11. novemb. — Slovenji Gradec: 25. jan., 12. maja, 10. avg., 19. nov., 2., 4. in 6. soboto v postu. 24. Šmarje, okraj. Sv. Helena: v četrtek po bink., 22. julija, v pond. po rož. ned. — Lemberg: v pondeljek po sredpostni sredi, cvetni petek, 12. maja, v sredo pred reš. telesu, v pond. po sv. Ulriku, 5. avg. — Ponkva: 14. febr., 4. pond. po veliki noči, v soboto pred sv. Martinom. — Pristava: v torek po bin-koštih, 15. jun., 8. jul., 17. okt.— Zibika: 20. marca, pond. pred ang. ned. — Šmarje: v pond. po sv. 3 kralj., 3. pond. po vel. noči, v pond. po imenu Marije, 4. dec. — Tinsko: 3. pond. po bink., 2. jul., v pond. po ang. ned. 25. Šoštanj, okraj. Sv. llij: v pond. po tihi ned., 4. avg., 1. sept.— Šoštanj: v četrt, pred pustom, velikonočni torek, 22. jun., 12. julija, 29. sept., v pond. pred sv. Katarino. — Velenje: 1. maja, v pond. pred bink., 24. avg. 26. Vransko, okraj. Braslovce: v pondelj. pred sv. Matijem, Marije 7 žal., v sredo križ. tedna, v pond. pred sv. Matevžem. — Sv. Jurij pod Taborom: 29. ian., 10. marca, 25. aprila, 21. novem. — Vransko: 3. marca, 2. sredo po vel. noči, 29. sept., 15. nov. Na Koroškem. V Africi, tihi četrt., pond. pred sv. Lukom in po sv. Katar. VMthofnu, velikon. in bink. torek in pond. po sv. Mart. V Št. Andražu, cvet. pet., 3. maja, 28. avg. in 30. nov. V Beljaku, pond. po sv. 3 kraljih in po sv. Lovrencu. V Blajbergu, nemškem, 21. avgusta. V Celovcu, pond. po sr. Janezu Nep. in po sv. Uršuli; vsaki semenj 14 dnij. V Črni, pond. po sv. Florjanu, na god sv. Ožbolta, v pond. po sv. Jarneju in po sv. Uršuli. V Doberlivasi, pond. pred sv. Lukom (ako sv. Lukež ni v pondeljek) in v pond. pred sv. Janezom Nep. V Dravbergu, spodnjem, v pond. pred 40 muč., cvetni petek M. 7 žal. in 21. septembra. V Dravbergu, zgornjem, na pepeln., sredpostni petek, velikon. torek, 4. maja, 14. in 28. jun. in 24. nov. V Eberštajnu (Svincu), torek pred cvet. ned., pred binkoštmi, 29. sept. in 27. decembra. V Frežah, 3. febr., 1. maja, 24. avg. in 28. okt. V Gmindu, soboto po sv. 3 kraljih, 1. torek v postu, pond. po mali gospojnici, po sv. Luki in 25. nov. F Gradišču, pond. po beli ned., po mali gospojnici, po sv. Marjeti in 30. nov. F Grajfenburgu, 15. in 28. jun., 29. sept. in 25. nov. V Grebinju, pond. po tihi nedelji, pred Binkošti in pred sv. Terezijo. F Guštanju, 23. aprila, 24. jun. in 28. okt. Prizvel. Hemi na Krki, 20. jan., bink. torek in 11. nov. V Št. Jakobu v Rožu, pond. po mali gospojnici. V Kapli, 1. maja, 2. jul. in 28. okt. F Kotičah, 3. febr., v soboto pred cvetno ned., dan po Krist. neboh. in 2. pond. mesca oktobra. V Kotdricah, pustni pondeljek, 26. julija in 21. okt. V Labodu, 12. marca, 4. maja, 24. avg. in 27. dec. V Št. Lenartu, velikon. in bink. torek, 10. avg. in 28. okt V Mavtnu, 25. apr., pond. pred sv. Mihelom. F Milštatu, sredo po sv. 3 kraljih, 4. torek v postu, 23. aprila, 18. okt. in kvat. sredo v adv. V Št. Mohorju, cvet. pond., tor po bink. 12. jun., 28. okt. V Nahorjetu, pond. pred vsemi svetimi. V Paternijonu, pustni pond., 8. julija, pond. pred sv. Martinom in kvat. pond. v adventu. F Št. Pavlu, 25. jan., velikonoč. in bink. torek in 29. sept. V Pliberku, v pond. po sv. 3 kraljih, po sredpostu, po sv. Medardu, po sv. Egidiju in po sv. Lenartu. V Podgorjah, binkoštni torek. V Podkloštru, 4. maja in pond. po vseh svetih. V Pontablu, 30. junija in 16. okt. V Požarnici, veliki pond. in 29. sept. V Rajhenfelsu, 25. julija. F Renvegu, velikonoč. torek, 1. maja in kvat. četrtek jes V Rožeku, 29. septembra. V Saksenburgu, 1. maja, 25. julija in 28. okt. V Špitalu, 4. pond. v postu in pond. po sv. Martinu. F Strasburgu, pond. po sv. 3 kralj., 1. četrt, v postu, 25. jul., 10. avg. in 6. dec. V Trgu, pond. po najdbi sv. križa in 24. aprila. Na Trbižu, 1. soboto mesca aprila, 30. jun., 16. okt. in 1. soboto mesca okt. V Trebnjem, pond. po sv. Matiju in po poviš. sv. križa. VVdikovcu, v pond. po j es. kv. ned. in pred sv. Miklavžem. V Št. Vidu, pond. po sv. imenu Jezus, in 29. sept.; vsaki semenj po 4 tedne. V Volfsbergu, na cvetni petek, pond. pred jes. kvat ned. in po sv. Kolomanu. V Ukvah, zadnji pondeljek marca in septembra. V Zgornji Beli, 3. pond. v postu, 21. sept. in 14. nov 160 S e m n j L Na Primorskem. F Ajdovščini, 10. marca, križ. petek, 24. jun. in 15. okt. VAkvileji, 26. do 28. marc., 11. do 13. julija, 19. do 21. dec. Pri sv. Antonu poleg Kopra, pond. po sv. Ant. p., 20. okt. V Boljuncu, vsak mesec 24. dne. 24. jun. in 1. sept. V Bovcu, 20. in 21. marca, 20. in 30. sept. V Breginju, na 1. četrtek aprila in 1. četrtek oktobra. V Brezovici, 28. aprila, 3. julija in 17. okt. V Bujah v Istriji, 17. jan. in 8. sept. V Buzetu v Istriji, pond. po sv. imenu Marijinem. V Cerkni, 24. febr. in 21. okt. V Červinjanu, pond. po sv. Martinu, 3 dni. V Čresu (Cherso), 1. do 8. avg. VDavinu, 24. jun. — V Divači, vsacega 26. v mesecu. V Dolini, 4. jul. — V Dornbergu, 15. septembra. V Gerovem, 25. apr, 16. maj., 26. jun., 12. jul, 16. avg. V Gorici, vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu, 16. marca 8 dni, 24. avg. 14 dni, 1. okt 8 dni in pondeljek po sv. Andreji 14 dni V Dutovljah, 3. febr. in 1. avgusta. V Gradiški, 25. marca, 1. in 25. okt. V Herpelju, vsaki mesec in sicer drugi dan v mesecu. V Hrastovljah, na praznik sv. 3 kraljev. V Kanalu, pond. pred sv. Martinom. V Karminu, 25. jun. in 4. sept. po 3 dni. V Kastvu, 22. maja, pond. po roženkr. ned. in 13. dec V Krku (Veglia) v Istriji, 10. avg. V Kobaridu, 9. marca, 13. jun, dan po roj. M. D in pondeljek po zahvaljenici. V Komnu, 20. marca in 10. nov. V Kopru v Istriji, 21. sept. in 21. oktobra. Pri sv. Križu, pond. po sv. Telesu in 14. sept. V Kubedu v Istriji, drugi pond. po roženkr. nedelji in pond. po sv. Martinu V Labinu (Albona), 30. jun. iu 7. okt. V Lokvi, veliki pondeljek in 9. novembra. V Monfalkonu, 20. marca in 6. dec.; po 2 dni. V Moščenicah, 3. febr. in 29. novembra. F Mujah, 7, 8. in 9. oktobra. V Nabrezini, 5. aprila, 17. sept. in 27. oktobra. V Novem gradu (Kastelnuovo) v Istriji, 16. aprila, 28. jun. in 27. novembra. V Ospu, zadnjo nedeljo junija in prvo ned. novembra V Pasji vasi, 9. kimovca. V Pazinu (Pisino) v Istriji, 2. avgusta. V Piranu v Istriji, 24. apr. in 15. sept.; po dva dni. V Poreču (Parenco) v Istriji, 21. nov. VPovirju, pond.po sv. Ant. Pad. in po sv. Frančišku Ks. V Proseku, na god sv. Martina, 11. novembra (ako je ta dan nedelja dan poprej) — V Renčah, 6. sept. F Bifenbergu, vel. tor, 4. jul, kv. sob. v sept, 21. dec. Ce je 4 jul. in 21. dec. praznik, je semenj prihodnji dan. V Bočinju v kanalskem kant, 30. nov. V Bovinju v Istriji, 11. do 20. nov. V Sežani, v pond. po 17. januarji, 3. maja, 14. sept, 2. novembra in vsaki 12. dan meseca. V Slivju, 15. apr. in 26. sept. V Suti pri sv.Tilhu, 11. jul, l.sept. in 10. oktobra. V Šmarji, v teden po jes. kvatrah, 3. febr. in 22. nov. V Šmarji pri Kopru, v pond. po 1. ned. mesca okt. V Trstu, 1. (veči) teden po jesenskih kvat. in 2. prvi teden v novembru razun praznikov. V Tominu, 15. apr, 21. sept. in pond. po sv. Miklavžu. Opomba. Če se je pri semnjih vrinila kaka v blagovolijo naznaniti, da se prihodnje leto popravi. V Turjaku v monfalkonskem kant, 20. apr, 10. okt. in 9. dec.; po 2 dni. V Vodnjaku, 10. avg. in 13. dec. V Volovskem v Istriji, 16. maja. JJa Benečanskem. Januarij: V Vidmu (Udine), 15,16. in 17. semnji sv. Antona. — V Bavinjanu (Eavignano), 20. — V sv. Danijelu, 18, 19, 20. — VFajelizu (Faedis), 14. — F Mortejanu (Mortegliano), 25. — V Rezijuti, 17. Februar: V Vidmu, semnji sv. Valentina, 12, 13. in 14. — V Glemoni (Gemona), 2. Marci j: V Vidmu, semnji goveje živine, 18. in 19. — VAttimisi, zadnji pondelj. in torek meseca. — VCar-dovadu, 10. — V Fajelizu (Faedis), drugi torek meseca. — F Glemoni, sredpostno sredo in četrtek. — V Mar -tinjaku (Martignaco), 3. sredo meseca. — V Pontebi, 19. _ V Portoguaru, 6. — V Tolmezzu, 21. in 22. — F Venzoni, četrti pondeljek v mesecu. April: F Vidmu, semnji sv. Jurija, 22, 23,24.— V Azzanu, 29. — V Kodrojpu, 13. in 14. — VManjaku (Maniago), 10. — V sv. Danijelu, 15. — VSacchievi, 25. Maj: V Vidmu, semenj sv. Kaneijana, 31, dva dni. — V Cirodovadu, 3. — V Pordenonu, 5. — V Fajelizu, drugi torek meseca. — V Poluci (Poluzza), četrti torek meseca. — V Portoguaru, 5. Junij: Pri sv. Vitu, 12, 13. in 14. — Pri sv. Danijelu, 22. in 23. — V Tarčintu (Tarcento), 25. — V Latizani, 26. — V Venzoni, četrti pondeljek meseca. — V Rozačeh (Eosazzo), 30. Julij: V Starem mestu (Cividale), 27. — V Fajelizu (Faedis), drugi torek meseca. — F Latizani, 25. _ V Ozopu (Osoppo), pond. in torek po 1. nedelji meseca. — V Palmi novi, pond. in torek tretjega tedna v mesecu. — V Sacilu, 4. — V Manjaku, 25. Avgust: V Vidmu, semnji sv. Lovrenca, 9, 10. in 11. — V Kodrojpu, 16. — V Kankordiji, 3. — V Attimisi, zadnji pond. in torek meseca. — V Latizani, 24. _ V Reziji, 16. — Pri sv. Danijelu, 28. in 29. September: V Vidmu, goveje živine, 16. in 17. — F Ampezzu, 9. — V Starem mestu (Cividale), 26. — V Kodrojpu, 18. — F Cordovadu, 9. in 29 — V Glemoni (Gemona), 15. in 16. — V Latizani, 12 — V Moggiji, 21. — V Pontebi, 9. — V Pordenonu, 25. — V Sacili, 14. in 15. — V Venzoni, četrti pondeljek meseea. — F Tolmezzu, 14. in 15. Oktober: V Kodrojpu, 27. in 28. — V Ozopu (Osoppo), pondeljek in torek po četrti nedelji meseca — V Pulmi novi, pondeljek in torek četrtega tedna v mesecu. — Pri sv. Danijelu, 16. in 17. — V Spilim-bergu, 9. — F Vili (Villa in Carnia), 21. November: V Vidmu, semnji sv. Katarine, 24, 25, 26. — V Bertolu, 12. — V Starem mestu (Cividale), 10, 11, 12. — V Attimisi, 30. — V Glemoni (Gemona), 2. in 3. — V Latizani. 11. — VManjagu, 21. — V Martinčku, tretji torek v mesecu. — V Moggiji, 21. — F Portoguaru, 30. — V Bezijuti (Resciutta), 11. — F Sacili, 1. in 25. — F sv. Danijelu, 24. — F Fajelizu (Faedis), drugi torek v mesecu. — F Flambru, pondeljek in torek po tretji nedelji v mesecu. December: VVidmu, semenj goveje živine 16 in 17 — V sv. Vitu. 5, 6. in 7. — VGonarcu, 18. — VPalmi novi, 3. pond. v mesecu. — V Venzoni, četrti pondeljek v mesecu. — V Čedadu, vsako zadnjo soboto meseca, mota, prosimo, naj nam je č. č. srenjski predstojniki Spomenik ljubezni papeža Leona XIII. do Slovanov. Y 8pomin petdesetletnice škofovskega posvečenja Njih Svetosti v Rimu spisal dr. Andrej Kar lin. 17. prosenca leta 1893. preteklo je petdeset let, odkar so bili sveti oče Leon XIII. izvoljeni za škofa. Širom sveta obhajal se je ta spomin praznično po cerkvah, pa tudi zunaj njih. Ta slavni jubilej nas Slovence posebno veseli: prvič zato, ker smo katoličani, verni otroci svetega očeta; drugič, ker smo Avstrijani, vedno zvesti podložniki naj-zvestejšega sina rimske stolice med vsemi vladarji ; in tretjič zato, ker smo veja mogočnega drevesa slovanskega rodu, kateremu so sv. oče ves čas svojega slavnega vladanja ska-zovali svojo posebno naklonjenost in ljubezen. — Razširili so z okrožnico „Grančle munus" 1. 1880. po vesoljnem svetu cerkveno praznovanje godu sv. Cirila in Metoda in s tem najdaljšim rodovom obznanili slovansko ime. Sijajno so sprejeli leto potem slovanske romarje, ki so prišli iz vseh pokrajin zahvaljevat za oni dokaz milosti in dobrote ter zatrjevat svojo neminljivo udanost in zvestobo do rimskega prestola. Ondaj so sv. oče izpregovorili ganjeni od tolike ljubezni svojih slovanskih otrok med dru gim t^-le pomenljive besede: „Zdi se, daje slovanski rod odmenjen po božji previdnosti še za kaj prav posebnega." V" svojem očetovskem srcu pa so sklenili one čute uvekovečiti v spomeniku, ki naj oznanja njihovo ljubezen do slovanskih ovčic vsem prihodnjim rodovom. Zaukazali so namreč v cerkvi svetega Elementa sezidati kapelico na čast slovanskima blagovestnikoma, sv. Cirilu in Metodu. Tedanji kardinal Dominik Bartolini, velik prijatelj Slovanov, poprijel se je vneto povelja svetega očeta: sestavil je načrt, nadzoroval delavce, dajal svete posebno slikarju, in v petih letih je bila kapelica dovršena. Delo se je srečno sponeslo. Reči mo-Koledar 1894. ramo, da ni samo dragocen kinč cerkvi svetega Elementa, marveč svetišče in zavetišče vseh Slovanov, ki priromajo v sveto mesto. Toda le malo jih je, ki bi imeli priliko poklekniti na kraj, kjer je — kakor se za gotovo trdi — pokopan sv. Ciril. Da bodeš pa tudi doma vsaj po nekoliko spoznal in cenil to svetišče, naj ti je tu na kratko opišem. Ako vstopiš pri stranskih vratih v cerkev sv. Elementa, ponese te bistro oko takoj proti „koru", ki te živo spominja na starodavna stoletja, ko so se še zidale takoimenovane bazilike. Ugledavši si kor, ki je izklesan iz samega belega mramorja, opaziš na listovi strani ob cerkveni steni pozlačeno železno ograjo, katere vrh diči grb sedanjega sv. očeta. To je kapelica sv. Cirila in Metoda. Cerkvenik nama jo rad odpre. Vstopiva! — Iznenadi te koj vstopivšega svetli mramorni tlak, v katerem se blešče jasni solnčni žarki, padajoči skozi kupolo od zgoraj. Tudi stene in slopovi (stebri) so obloženi z mramornimi ploščami, više gori pod kupolo pa s pozlačenimi okraski. Toda naju bolj zanimajo slike. Nad oltarno mizo dviga se na zlatem temelju glavna podoba. Najprej ugledaš Zveli-čarja, sedečega na tronu. Na levem kolenu drži knjigo, v kateri je s staroslovenskimi gla-golskimi črkami zapisano: Jaz sem pot, resnica in življenje. Nad Eristusom visi v zraku sv. Duh v podobi goloba, ter pošilja svetle žarke nad Zveličarjevo glavo. Više gori nad oblaki je Bog Oče kot častitljiv starček, obdan od mnogih angeljev. Ob desni strani trona pak zreš podobo sv. Cirila. Oblečen je v svečano duhovniško odelo vzhodne cerkve. Svoje oči obrača v Zveličarja; levico drži na prsih, z desnico pa kaže na papeža Leona XIII., ki kleči z belim dolgim plaščem pred sedežem Kristusovim, ter v dar daje kapelico, sezidano v čast slovanskima blagovestnikoma. Zdi se, kakor da je hotel slikar izraziti čut veselja in zadovoljnosti sv. Cirila nad tem, da se je ravno na tistem kraju pozidala kapelica, kjer skriti počivajo njega telesni ostanki. Na levi strani vidiš podobo sv. Metoda; oblečen je kot škof v obleko vzhodne cerkve. Tudi njegovo oko se prijazno vpira na kapelico. — Dno slike je prepreženo z raznimi cvetlicami, izmed katerih se dviga na vsaki strani košata palma v znamenje, da sta od vzhodnih krajev prispela slovanska blagovestnika na za-pad, razpršit zimo nevere in mraz nevednosti. Nad oltarno sliko se zožuje kapelica v obok, nad katerim se dviga kupola v bizantinskem slogu. Tu skozi prihaja svetloba v kapelico. Ali tudi tu je slikar prostor prav primerno porabil, ter v steno med posamnimi okni vtisnil osem angeljev, katerih vsak v rokah drži po eno cerkveno posodo ali obleko, kakoršno rabijo pri službi božji grške cerkve. Na štirih krajih pa, kjer se stebri stekajo v obočje kupole, postavil je znamenja štirih evangelistov. Kako se to vse lepo ujema z življenjem sv. Cirila in Metoda, ki sta evangelje prinesla Slovanom kot prava blagovestnika. Oglejmo si še slike na desni in levi strani kapelice. Slika na desni predstavlja papeža Hadri-jana II., sedečega na apostolskem sedežu s tijaro na glavi. Okrog njega na desni in levi je zbor kardinalov. Pred njimi ugledaš slovanska blagovestnika. ki se opravičujeta pred papežem, ker sta bila zatožena, češ, da učita krivo vero in se ne ravnata po rimskem obredu. Izvrstno je pogodil slikar ta prizor. Poln svetega prepričanja, zdi se gledalcu, zagovarja sv. Ciril svoje delovanje, sveto pismo v rokah držeč. Za njim stoji sv. Metod s slovensko knjigo. Kdo bi ne uganil, da je slikar hotel izraziti s to podobo ono, kar tako čislamo na naših apostolih: prinesla sta nam sveto katoliško vero, ob enem tudi knjigo slovensko. Podoba na levi strani predočuje mrtvaški sprevod sv. Cirila. V Rimu je izdihnil svojo sveto dušo, in tedanji papež Hadrijan II. je ukazal pokopati ga z največjo častjo in slovesnostjo. Mojsterski je umetnik naslikal ta pogreb. Od koloseja sem, — kraja, kjer so nekdaj toliko kristijanov pometali pred divje zveri, — vije se mrtvaški sprevod. Zadnji žarki zahajajočega solnca obsevajo množico, ki gre za pogrebom proti cerkvi sv. Klementa. Najprej opaziš križ, ki ga nese duhovnik; za njim pa neso štirje dijakoni mrtvo truplo svet-nikovo na odprtem odru. Mrličev obraz je mil in miren, kakor da je sam Bog po njem razlil sladak mir in nebeško milobo. Oči so mu zaprte, roki na prsih kakor k molitvi sklenjeni. Krog odra kade duhovniki s kadilnicami. Med pogrebci opaziš najprej papeža Hadrijana II. s prižgano svečo v roki. Za njim ugledaš brata Metoda, ki je prava podoba žalosti: upognjena mu je glava, lice velo, roki sklenjeni. Ni čuda!, Saj mu je spremiti na zadnjem potu ljubega brata, drazega tovariša in zvestega pomočnika v slovanskem misijonu. Pred križem opaziš množico ljudstva, ki se priklanja in proslavlja svetnika. Neka pobožna mati s sinkom v naročju pa je celo pokleknila tik mrliča, ter ganjena razlaga svojemu detetu pomen tega pogreba: glej, tako veličastno sprevajajo le svetnike k zadnjemu počitku: zapomni si, svetnika neso k pogrebu. Nad sliko v višini pa je razpeto modro nebo italijansko, ki se prečudno žari ob poslednjih žarkih večernega solnca. — Pač res! To je podoba našega svetnika. Solnce tone, a ne umre; na novo se dvigne izza gora še lepše ko prejšnji dan. Tudi tvoja slava, sveti Ciril, ni umrla s telesom: v nebesih bo slovela na vekov veke. Napis nad sliko ti kaže vso zgodovino opisane kapelice. Glasi se v slovenščini: Leta 1886. se je svetišče sv. Cirila in Metoda, hi sta s svojim trudom in naukom za krščansko modrost pridobila vse slovanske rodove, zgradilo in okrasilo po radodarnosti papeža Leona XIII. Slike je izvršil še danes tu v Rimu živeči umetnik Salvator Nobili. Radodarnost sv. očeta za to podjetje pa je bila v resnici izredna : izkazani računi za vse delo kažejo visoko vsoto osemdeset tisoč lir, t. j. malone osemdeset tisoč kron naše veljave. Ako ti bode kedaj sreča mila, da obiščeš svete kraje v večnem mestu, ne pozabi stopiti tudi v cerkev sv. Klementa in v kapelico sv. Cirila in Metoda. Ne zabi takrat, da je to svetišče spomenik ljubezni Leona XIII. do Slovanov. ••••sHS^gMSŠŠ&gš"" Slavospev sveti stoliei. V spomin 50letnice škofovanja Njih svetosti Leona XIII. jtol mogočni, sveti, slavni! Stol častiti, starodavni! Cerkve prave večni znak! Kristus sam te je postavil, Z bliščem čarnim te proslavil, Dal 1i temelj je krepak. Predno se s sveta je ločil, Petru vso je moč izročil, Rekel mu slovesno to: Ti si Peter, trdna skala, Cerkev bo na tebi stala, Pekel zmagal je ne bo! Staro, novo se podira, Rod za rodom izumira, Izpreminja se ves svet. Le narodov prošlih čini Nam žive še v zgodovini, A še teh le mrkel sled. Žezla zlata, krone carske Strle sile so viharske Prestol mnog razsule v prah. Mol preslavnih spomenike, Ljudstev davnih čast in dike Zelen kdaj že krije mah! Eden prestol pa stoji še Nezmagljiv na njem sedi še S trojno krono venčan kralj. Svet vesoljni ga proslavlja, Bogu zanj molitve javlja Verni rod najskrajnih dalj. Višji svečenik, učitelj, Kralj-pastir je, vsem voditelj, Trojna krona, trojna čast. Kristus ključe dal je njemu, Peklu, nebu, svetu vsemu Dal velevati oblast. Njemu je izročil svoje, Del je: Pasi ovce moje! Jagnjeta mi pasi ti! In pastir, glej, čredo pase, Kjer najboljša trava rase: Z božjo hrano jih redi. Kar oznanja, je resnica, Kar veleva, je pravica, Kar on nudi, blagor vsem. Ko raz prestol se oglasi, Vsi narodi in vsi časi V temi luč prejmo po njem. Sveti Duh ga vodi, brani, Čist da božji uk ohrani Da varuje cerkev zmot. Verna pa krščanska čreda Vedno vanj zaupno gleda, Saj v nebo ji kaže pot. Pravovernikov občestvo Nezmagljivo je kraljestvo, Ki ima božanstva znam. To je cerkev božja prava: Papež vidna ji je glava, A nevidna Kristus sam. Mnogi narodi, vladarji S kralj-pastirjem so v viharji Boj krvav borili že. Toda kdor se ž njim boril je, Sam ob skali se razbil je, Grob izkopal le za se! — Naj sovražniki srde se, Naj se zemlja ziblje, trese, Naj prevrne se ves svet: Sveta stolica bo stala, Vsem viharjem kljubovala Slavno bo do konca let! Prišel bode čas rešenja, Kralj vesoljnega stvarjenja Bo naredil večni mir; Združil v hlev edin narode Vseh vetrov, da slednjič bode Ena čreda, en pastir! Oj, slovenski narod skromni, Kar te časov zgodba pomni, Sveti stoliei si zvest: Blagor tebi! ž njo ti tudi Nezmagljiv si v burji hudi, Ž njo ti večna bo posest! — Le še venčaj, trojna krona, Nam trinajstega Leona, čuvaj ga dobrotni Bog! Sveta stolica naj vlada Od izhoda do zapada, Bratsko druži zemlje krog! Stol mogočni, sveti, slavni! Stol častiti, starodavni! Cerkve božje spomenik! Nevenljiva slava tebi, I na zemlji, i na nebi — Poln zmagalnih lavorik! Jož. Benkovič. A Ujetnik Napoleonov. Dogodba iz začetka tega stoletja. roti koncu preteklega in v začetku našega stoletja so se v Evropi dogodile tako znamenite dogodbe, da se ta čas more meriti z najimenitnejšimi dobami svetovne zgodovine. Te znamenite, zlasti vojskine dogodbe so pretresle vso Evropo , zrušile mnogo presto ■ lov, raztrgale v mnogih državah zvezo dosedanje podložnosti, v kateri so bili narodi, razdrle države, drugim državam spet dale novo življenje, s kratka: Evropa je dobila novo lice. Zibel teh dogodeb je bila Francoska. Med ljudmi pa, ki so s svojim duhom in voljo vodili te znamenite dogodbe in se odlikovali v vojniških delih, zavzema prvo mesto Napoleon Bonaparte, vrstnik najslavnejšim vojvodom vseh stoletij. Napoleon je ne samo vodil pojavljajoče se dogodbe, nego je tudi te dogodbe stvarjal s svojo delavnostjo. Videti je, kakor da je bil namenjen zato, da nekoliko časa igra z osodo evropskih narodov. Napoleon se je narodil na otoku Korziki leta 1769. Oča mu je bil odvetnik, siromašen plemič, ali udan francoskemu dvoru. Ko je Napoleon malo odrastel, poslal ga je oča v neko vojniško šolo na Francosko, kjer se je prav dobro vedel. Ko je imel sedemnajst let, postal je poročnik (lajtnant) v nekem topničarskem polku. Ko je francoska vojna osvo-jevala Tulon od Angležev (1. 1793.), odlikoval se je Napoleon toliko, da je postal že prihodnje leto general. A kmalu potem je izgubil službo in prišel v tako neprijetne okolnosti, da je sklenil, ponuditi se turškemu sultanu v službo. No, Napoleon ni ostal dolgo nedelaven. V Parizu spunta se narod proti vladi, katera Napoleonu izroči vodstvo pariške vojne. Mladi general nameri topove na uporne Pa-rižane in jih hitro ukroti; tako naredi mir in red v Parizu. Vlada mu je na to zaupala poveljništvo vse vojne, stoječe na Francoskem. Svet se je čudil mlademu generalu. V tem se je Napoleon poročil z vdovo Jožefino. Napoleonu se je odprlo novo in široko polje za delovanje, ko je angleški minister Pitt nekatere evropske države spodbodel na Francoze. Avstrijska, Euska, Napolitanska in Sar-dinska sklenejo, da z zjedinjenimi močmi udarijo na Francoze. Francoska vlada sklene spustiti se v vojsko z vsemi temi državami. Napoleon je z veliko manjšo in slabo opravljeno vojno pobil Avstrijce na Italijanskem, ki so morali miru prositi in bogato Belgijo odstopiti Francozom. Francoska vlada je odlično sprejela Napoleona v Parizu. A na Francoskem so bili neprestani nemiri: nekrščanska vlada ni imela pri ljudstvu spoštovanja in zaupanja, in zato je bila zel6 slaba. Francoski nasprotnici, Avstrijska in Ruska, pobijete v nekolikih bitvah francosko vojno in odvzamete zemljo, katero je bil popred Napoleon odtrgal od Avstrije. Napoleon, ki se je med tem vojskoval z Angleži, vrne se 1. 1799. domov na Francosko, in postane vrhovni poveljnik vse francoske vojne; ko se narodna skupščina temu ustavlja, razžene jo s svojimi vojaki, in v društvu z drugo dvojico vzame sam vlado v svoje roke imenovaje se: prvi konzul. Napoleon je takoj pokazal, da je sposoben opravljati državna opravila, zakaj kmalu je vse oživelo pod njegovo upravo. Avstrija je bila premagana, izgubila gorenjo Italijo, ruski car Pavel pa je poklical svojo vojno domov. Napoleon je sedaj dobil časa in prilike, da je mogel svojo pozornost obrniti na notranjo uravnavo države, da se zacelijo rane, katere so bili zadali francoski državi toliko-letni notranji in zunanji nemiri. Prekucija francoska, ki je umorila kralja in toliko drugih odličnih ljudij, tudi cerkvenih rečij ni pustila na miru; zakon je bil odpravljen, vera poteptana, cerkve zaprte, duhovenstvo razgnano, s kratka: v cerkvenih rečeh je na Francoskem bil največji nered. Napoleon sklene zato s papežem Pijem VII. konkordat, t. j. vpelje red v cerkvene reči, zapove, da se od-pro cerkve, da se vpelje služba božja, in da deca hodi v šolo. Tudi druge zadeve je vzel Napoleon v roke ter pokazoval toliko bistroumnost, da ga navdušeni narod francoski leta 1802. izbere za konzula za vse žive dni. Niste pretekli več kot dve leti, in francoski narod je izbral svojega ljubljenca za svojega cesarja. Napoleon je tako v nekoliko letih od navadnega poročnika hitro dospel do najvišje stopinje človeške slave, in sin siromašnega odvetnika je postal v svojem 35. letu vladar velikega, slavnega in hrabrega naroda. Napoleon gotovo ni imel zgolj čistih namenov, ko je katoliško cerkev na Francoskem ponovil in papeža, poglavarja te cerkve, postavil nazaj v njegove pravice, sicer ne bi mogli umeti, zakaj je isto cerkev pozneje za- tiral in papeža preganjal. Bistroumni Napoleon je dobro izprevidel, da se ljudstvo brez vere ne da vladati in oblaževati; zato je z vso silo delal na to, da se Francoska, od brezbožnosti vsa razrita, povrne k stari veri. Toda Napoleon si je hotel vero najeti kot deklo in s pomočjo papeževo zvršiti svoje drzne naklepe. Zato pa ni čuda, da se je kmalu izprevrgel in postal iz cerkve osvoboditelja nje tlačitelj. Začel je cerkev spravljati pod svojo oblast in papežu zapovedovati kakor svojim vojakom. Leta 1804. zvabi Napoleon papeža v Pariz, da ga krona za cesarja. Potem pa ga ni hotel pustiti domov, imeti ga je hotel v Parizu kot najvišjega dvornega škofa, kot slepo orodje svojih politiških nakan. Po nasvetu previdnih mož pa ga je pozneje vendar izpustil. Dne 19. vinotoka leta 1805. je Napoleon sijajno premagal Avstrijce, in nato je dal proti vsemu mednarodnemu pravu zasesti papeževo mesto Ankono, nekaj papeževe dežele pa je že poprej imel v oblasti. Proti temu nasilnemu prelomljenju prava apostolske stolice in nepristranosti cerkvene države pošljejo papež dne 19. listopada tega leta Napoleonu lastnoročno pismo, v katerem se bridko pritožijo o tem nasilju. Ali Napoleon se ni zmenil za starega papeža, ni ga več čislal tako, kakor še takrat, ko je konkordat sklepal ž njim: takrat namreč je bil naročil svojemu opravilniku, naj s papežem postopa prav tako, kakor da ima pol milijona vojakov za seboj. Papež res ni imel ne vojakov ne orožja, da bi se mogel braniti zmagovitemu Napoleonu, ali imel je duhovno moč, katero je Napoleon poprej spoznaval in cenil, sedaj pa za-metaval v svoji neizmerni oholosti in vlado-hlepnosti. Ta nepremagljiva moč papeževa pa se opira na božansko veljavo kot namestnika Jezusa Kristusa na zemlji, na ljubezen in sočutje brezštevilnih katoličanov po vseh krajih sveta, in kar je poglavitna reč, na pomoč — vsemogočnega Boga. Ko je Napoleon videl, da se mu papež noče udati, zagrozil je, da ga ne bode več priznaval kot svetovnega vladarja, in da bo cerkveno državo spojil s Francosko. Papež pa je pri neki priliki odgovoril: „Mi smo pripravljeni na vse; pojdemo, kamor bo, v samostan ali v katakombe, kakor prvi nasledniki Petrovi." Kar je Napoleon zagrozil, začel je kmalu zvrševati. Pobivši Pruse pri Jeni in Auer-stadtu dne 10. vinotoka 1. 1806., in Ruse pri Friedlandu dne 14. rožnika leta 1807., menil je, zdaj je pravi čas, da cerkveno državo vte-lesi svoji državi, da bi prisilil neuklonljivega papeža, da mu odjenja in se mu pokori tudi v čisto cerkvenih rečeh. Sedaj je Napoleon prestopil na novo polje, začel je s surovo silo preganjati cerkev in papeža. Na Svečnico leta 1808. pripelje na ukaz Napoleonov general Miollis 12.000 mož v Rim in ga zasede ravno ob času, ko je bil papež s kardinali pri službi božji. Na stanovanje papeževo namerijo štiri topove in nastavijo poleg njih topničarje s tlečimi zažigalnicami. Papež je bil sedaj ujetnik v svojem mestu, v svoji hiši. Male čete papeževe so potaknili v francoske polke, in morale so priseči Napoleonu ; častnike, ki so se branili tega, zgrabili so in piftaprli. Da bi osamili sv. očeta in tako potrli njegovo srčnost, dal je cesar vse papežu udane kardinale odpraviti iz Rima, samo nekaj zvečine starih in slabih gospodov je še smelo ostati pri njih. Vlado Rimskega mesta in upravo cerkvene države prevzel je v imenu cesarjevem general Miollis; papežu ni ostalo drugega kakor hiša, v kateri je stanoval. Zdaj začnejo Francozi svoje nerodnosti uganjati v Rimu in papeževi državi. Vpeljejo zakonik francoski, ki je nasproten cerkvenemu pravu, starim običajem in uredbam. Cerkve oskrunjajo, samostane plenijo in zatirajo, in redovnike izganjajo. Ustrojijo si nekako meščansko stražo — iz same sodrge ljudij —, ki papeževo vlado preklinja, papeža zasmehuje, a Napoleona proslavlja kot rešitelja. Papežu udane rimske stanovnike nadlegujejo, preganjajo ali pozapirajo. Tudi državnega tajnika kardinala Pacco bi radi spravili iz Rima. Dne 13. velikega srpana 1. 1808. ulomijo v državno pisarno in nekaj pozneje, dne 6. kimavca zjutraj na vse zgodaj stopita dva francoska častnika s sodnijskim služabnikom v sobo kardi-nalovo ter mu naznanita, da se ima pri priči pobrati iz mesta in tudi s sv. očetom ne sme več govoriti. Kardinal nemudoma naznani papežu, kaj je in kako. Papež pridejo takoj na to sami h kardinalu. „Jaz sem jim hitel naproti", tako omenja kardinal Pacca v svojih spominih o Piju VII., »in sem pri tej priliki videl, kako je, kedar komu lasje stoje po koncu. Papež so bili, dejal bi, kar sami iz sebe, niso me poznali, da-si sem bil po kardinalski opravljen." „„Kdo ste, kdo ste vi?"" zaklicali somi. „Kardinal", odgovoril sem in jim poljubil roko. „„Kje je častnik?"" povprašali so papež. Pokazal sem ga; stal je prav blizu in jako spoštljivo. Papež so se obrnili k njemu in zapovedali, naj gre generalu povedat, da je več kot preveč tega zasmehovanja, in to od moža, ki se imenuje katoličana. „„Dobro izprevidim, kam merijo vse te nasilnosti, hočete mi odtrgati ministra za ministrom, da bi mi tako otežili ali naravnost preprečili zvrševanje apostolskih dolžnostij. Kardinal se nima ravnati po ukazih, ki jih vsiljuje nepoklicana vlada, torej zaukazujem, da gospod kardinal gre z menoj v moja stanovanja, da bode tako tovariš mojega ujetništva. Ako pa hočete seči do skrajnosti in mi ga odtrgati, vlomiti bodete morali pozneje vse duri v moja stanovanja."" Na to so me papež prijeli za roko in rekli: „„Gospod kardinal, idiva!"" in šla sva po velikih stopnicah v njihova stanovanja, obdana od služabnikov, kateri so glasno in radostno pritrjevali papežu. Sv. oče so mi od-kazali tri sobe tik svojih, in tako mi je bila 10 mesecev čast, pri njih stanovati. Na to je dal general Miollis papeževo poslopje zastaviti s stražami, ki so preiskovale vse prihajajoče in odhajajoče vozove, in tudi izpraševali in zašlišali vsako osebo, v papeževo poslopje namenjeno, če je bila le količkaj sumljiva. Papež so bili ujetnik v lastni hiši. Ali tudi v ujetništvu, oropani vse svetovne oblasti, ostali so papež še gospodar rimski, zakaj Rimci so jih slušali v vsem. Po zimi 1. 1809. napovedal je general Miollis karneval, t. j. pustne veselice v Rimu. No, kardinal je razglasil, da sv. oče žalujejo, in da je cerkev jeruzalemska molila, ko je prvi papež sedel v ječi; in glejte, Rimci se niso zmenili za pustne veselice. Italijani bi bili radi storili še kaj več; že so nakanjali papeža iztrgati Francozom iz pesti, edino le najresnobnejši ukazi papeževi so jih odvrnili, da so mirovali. Papež so hoteli trpeti po vzgledu sv. Petra. Zategadelj so odbili tudi ponudbo Angleške, ki se je sama ponudila, da jih pod svojo zastavo izpelje iz Rima. „Dokler bom živ", odgovorili so poslancem angleškim, „nočem prostovoljno zapustiti svete sto lice." Tako so ostali sv. oče na svojem mestu, da jih je dal slednjič Napoleon s silo odvesti iz Rima. Po pobitju Avstrijcev pri Abensbergu in Eckmtihlu, in po osvojenju Dunaja 1. 1809. zibal se je Napoleon v toliki prešernosti, da je v nemar pustil slednje pomisleke in izjavil, da se ima cerkvena država spojiti s Francosko. General Miollis je prejel dotični ukaz, da ravna po njem. Dne 10. rožnika, dve uri pred poldnevom, zagrmijo topovi na angelskem gradu, papeško zastavo snamejo in francosko razvijejo. Tudi se dotični ukaz razglasi po vsem mestu. Kardinal Pacca hiti pri priči k papežu. Oba sta ene misli: „Dopolnjeno je!" Tako se nagovorita. Kmalu na to je došel neki kardinalov sorodnik in prinesel en odtisek ukaza, ki ga je bila dala francoska vlada raztrositi po mestu. Kardinal stopi k oknu, da ga prebere, in tudi papež se za njim pomaknejo proti oknu. Kardinal bi bil rad bral mirno in s premislekom, zakaj od tega branja je zavisel sklep nadaljnega ravnanja; no ni mogel, le počasi in pretrgano je mogel prebrati poglavitne točke. Po branju so papež molče stopili k pisni mizi in podpisali prepise tako imenovane „pro-testacije", t. j. pismo, s katerim očitno ugovarjajo; bila so že dalj časa pripravljena, in naslednjo noč so jih dali po Rimu nabiti. Tudi so segli po „pismo", v katerem je bilo zapisano, da je cesar iz cerkve izobčen, ki je bilo tudi že dalj časa pripravljeno, da ga podpišejo. Nekaj hipov so papež premišljali, nekatere besede so se jim zdele preostre, ali ko so se zastran tega posvetovali še s kardinalom in malo pomolili, podpisali so s krepko roko. „„No,"" dejali so na to kardinalu, „„razpošljite pismo, ali naj se čuvajo vaši ljudje, katerim bodete to reč zaupali, da jih ne zasačijo Francozje. Gotovo bi jih obsodili in postrelili, in to bi nam bilo neizrekljivo bridko."" „Sveti oče," odgovoril je kardinal, „jaz hočem dati podukov, da se bode delalo z vso previdnostjo. Seveda porok pav ne morem biti, da se bode vse gladko izšlo. Oe je volja božja, nič se nam ni bati, nič zalega se nam ne bode zgodilo." In tako je tudi bilo; izobčevansko pismo se je nabilo, a nikogar niso zasačili Francozje, da-si so strogo čuli. Pismo pa je bilo nabito na vrata cerkvena pri sv. Petru, pri sv. Janezu Lateranskem in pri Mariji Veliki. General in Francozje so bili vsi iz sebe, ko so zvedeli, kaj se je po noči zgodilo. Ljudstvo rimsko pa se je radovalo, da so se sv. oče oglasili. Kaj pa Napoleon? Ali ga je „veliko izobčenje" kaj spametovalo? Ne! Srce njegovo je bilo zatrjeno, kakor svoje dni srce Faraonovo. Oimdalje bolj je divjal proti cerkvi in papežu, da je slednjič prekletstvo cerkvenega izobčenja podrlo tudi njega in ga prevrnilo v prepad pogube. Mesec dnij pozneje, t. j. po pograbljenju cerkvenega posestva, položil je Napoleon roko tudi na sv. očeta papeža. Po noči od 5. do 6. malega srpana 1. 1809., dan potem, ko je bil Napoleon izbojeval sijajno, a tudi zadnjo veliko zmago nad Avstrijci, vlomili so zjutraj na vse zgodaj Francozje na povelje Miollis-a pod na-čelništvom generala Radet-a vrata in okna v Kvirinalu, drli so v notranje prostore, šli iz sobe v sobo, da so slednjič pridrli prav v stanovanje papeževo. Papež so jih pričakovali v moreti in s štolo sredi dveh kardinalov, ter jim stopili naproti. Sedaj se je zgodilo nekaj enakega kakor na vrtu getzemanskem. Papež z mirno veličastnostjo vprašajo vsiljence: „„Zakaj kalite mir v teh prostorih? Kaj hočete?"" Za hip se umaknejo vojaki; prešinilo jih je sveto spoštovanje, general Radet pa je pre-bledel ter se s tresočim glasom izgovarjal: „Prejel sem neprijeten, zopern nalog; ali ker sem prisegel zvestobo in pokorščino svojemu cesarju, ne morem drugače. V imenu cesarjevem objavljam sv. očetu, da se odpovedo svetovni vladi Rima in cerkvene države, ako ne, moram pa, tako veli ukaz, njih Svetost spremiti h generalu Miollis-u, kjer se bode njih Svetosti odkazalo prihodnje stano-vališče." Papež so odgovorili čisto pokojnega lica, ali s krepkim glasom in z vso dostojnostjo: „„Gospod general, ako menite, da morate ravnati po takih ukazih in to zavoljo prisege, tedaj pomislite še to, da tudi Mi ne moremo odstopiti pravic svete stolice, na katere nas vežejo tolike prisege. Mi ne moremo odstopiti tega, kar ni naše. Svetovna vlada gre rimski cerkvi. Mi smo samo njen upravitelj. Cesar nas more na kose raztrgati, ali nikdar mu ne bodemo dali, kar mu ne gre. Veliko i smo storili za-nj, torej ne bi bili nikdar kaj takega pričakovali."" „Vem," odgovori general, „vem, da se ima cesar za marsikaj zahvaliti ..." „„0, o, več, več, kot vi veste,"" sežejo mu papež živahno vmes. Na to pa omenijo: „„Ali bodeva sama odpotovala?"" General odgovori: „Vaša Svetost more vzeti s seboj tudi ministra Pacco." Jaz, ki sem stal poleg papeža — omenja kardinal v svojih spominih — vprašal sem tisti hip: „Kakih ukazov mi blago vole dati sv. oče? Ali mi bode čast spremiti Vas?" Papež pritrdijo. Jaz poprosim generala, da smem stopiti v stransko sobo. Dovolil je, ali vendar sta me spremila dva žandarska častnika in se vedla, kakor da početa le sobo ogledati. Jaz sem vrgel na-se kardinalsko opravo, ker sem menil, da spremim sv. očeta samo v palačo Doria, kjer je stanoval Miollis. Dočim sem se jaz napravljal, zapisali so papež lastnoročno imena onih svojih ljudij, kateri naj jih spremijo. Tudi so se pogovarjali kaj malega z Radet-om. Povedalo se mi je pozneje, da je general, ko so sv. oče nekoliko pospravljali svoje reči po sobi, omenil: „Nič se ne bojte, sv. oče, vse bodemo pustili na miru." Radet bi bil tudi rad, da bi se bili papež preoblekli v navadno obleko, da bi ne bili tako očitni, ali ni si upal tega naravnost omeniti. Povrnivšivse sem videl, da so papeža že bili vzdignili. Še tega jim niso dovolili, da bi bili strežniki pripravili kaj malega perila. Skočil sem za papežem, in tako sva obdana od žandarja in upornih podložnikov stopala čez vlomljene duri in vrata in druge podrtine doli po stopnicah. Prekorakali smo prvi veliki dvor, na katerem so stale francoske čete, prišli smo do glavnih vrat Monte-Cavallo, kjer je čakal voz generalov. Tu so stali ravnokar došli polki napolitanski; papež so podelili blagoslov njim in mestu. Reklo se je papežu, naj gredo na voz, potem tudi meni. Zaslonke na oni strani, na kateri so sedeli papež, bile so z žeblji zabite. Zandar zaklene kočijo, general Radet in neki Cardini sedeta na sedež voznikov in po-ženeta. Do glavnih vrat spremljalo je naju več višjih cerkvenih dostojanstvenikov, uradnikov in mnogo služabnikov, ki so bili tako- rekoč na pol mrtvi od groze; dalje pa niso smeli. Mesto da smo zavili proti palači Doria, zavili smo proti „Porta Pia", ali preden smo do tje privozili, zavili smo na cesto proti „Porta Salara". Zunaj teh vrat smo se peljali okoli mestnih obzidij do „ljudskih vrat", ki pa so bila zaprta kakor vsa druga. Tu so nas srečevali mnogi konjiški piketi z golimi sabljami, in general je dajal povelja dotičnim načelnikom. Zunaj „ljudskih vrat" stali so poštni konji. Ko smo prepregali, očitali so prav rahlo papež generalu laž, češ, da jih bo peljal k Miollis-u, in so se pritožili zbog nasilja, s katerim jih iz Rima vlečejo brez spremstva, brez vseh potrebščin in v eni sami opravi. General je omenil, da spremstvo kmalu dojde in prinese vsega potrebnega. Ta hip je odposlal tudi žandarja k Miollis-u, da ga poprosi, naj pospešuje odhod spremstva papeževega. Potem je omenil meni, kako je vesel, da se je njemu izročeni posel tako mirno izvršil, in da nikdo ni bil ranjen. No jaz sem ga zavrnil: „Kako neki, ali smo bili v trdnjavi, da bi se bili mogli braniti?" „Znam," odgovoril mi je, „da so Vaša prevzvišenost ukazali, da se nikdo nima pro-tiviti, sploh nikdo s strelnim orodjem okoli „ Monte- Cavallo " laziti." Kmalu potem so me papež vprašali, ali imam kaj denarja pri sebi. Odgovoril sem: „Vaša Svetost, videli ste, da so me zadrževali v Vaših sobah in mi niso dovolili stopiti v moje stanovanje." Segla sva vsak po svoje denarje, in po-smejala sva se oba. Papež so imeli 60 beličev po našem denarju, in jaz 40 beličev. Papež so pokazali ves denar generalu rekoč: „„To Nam je ostalo od cele kneževine."" Nekaj časa je mene mučila misel, da bi se utegnili papež pokesati zavoljo izobčevan-skega pisma, in bi to tudi mene zadelo, ker sem kolikor toliko prigovarjal. Papež pa so mi sami kmalu pregnali to mučno misel. Smehljajočega obraza in prav prijazno so omenili: „„Kardinal, kako sva jo zadela! Sedaj ne bi bilo moči pisma razglasiti."" Te besede so me potolažile in razvedrile, tako da sem mogel veliko laže prenašati vse težave in neprijetnosti posilnega in osodepol-nega potovanja. 0 nadaljnem potovanju papeževem je kardinal Pacca še te-le znamenitosti zapisal: Okoli 8. ure (po italijanskem časoštevu) odpotovali smo v Toskano. Brali smo na obrazih ljudem, ki so nas srečevali, največjo osup-njenost in žalost. V Monterossi so stale na pragih ženske, ki so si začele brisati oči. spo-znavši sv. očeta v kočiji, obdanega od žandarjev z golimi sabljami. Trkale so se na prsi, ste-gale roke proti kočiji in vpile: „Oh, svetega očeta peljejo!" To nas je zelo ganilo. A najhuje je bilo to, da je general, boječ se, da ne nastane upor v teh naseljenih krajih, poprosil sv. očeta, naj spuste zaveso v kočiji, da jih ljudstvo ne bo moglo videti. Sv. oče so vse privolili. Nastajala je strašna vročina v zaprti kočiji. Okoli 12. ure so sv. oče zaželeli jedi, in general je ustavil vožnjo pred poštno hišo na nekem pustem kraju. Papež so šli v poštno hišo, v kateri je stala stara polomljena in z nečednim prtom prestrta miza, sedli so in izpili eno jajce. Koj na to smo morali zopet naprej v najhujši vročini. Proti večeru je začelo papeža žejati, in ker ni bilo blizu nobene hiše, vzel je Bardini steklenico in tekel na bližnji studenec. Sv. oče so omenili, da je voda dobra. Po devetnajsturni neprijetni vožnji smo se pripeljali na goro Radicofani in ostali v ta-mošnji gostilni. Nismo pa imeli čisto nič perila, da bi bili mogli se preobleči, da-si smo bili do kože premočeni; hladna sapa, ki ondi tudi po letu veje, nas je posušila. Sv. očetu so odkazali malo sobo, in tudi meni eno tik one, žandarji pa so se postavili pred duri. V kardinalski opravi sem pomagal dekli postiljati posteljo papeževo in pripravljati mizo za večerjo, ki je bila čisto uborna. Sv. oča, ki sem jim stregel, blagovolili so me povabiti na večerjo. Pri večerji sem skušal, kakor sploh vso pot, razvedriti sv. očeta. Vkljub mračnim mislim zastran prihodnjosti, ki so se mi vrtile po glavi, bil sem vendar šaljiv tako, da se mi je general Radet že tistega večera zahvalil. In zakaj sem tako ravnal? Zato, ker sem menil, da sem odbran za Simona Ciren-skega blagemu, preganjanemu velikemu duhovniku. Po večerji so se sv. oče napravljeni vlegli na slabo trdo posteljo, in jaz tikoma v stranski sobici v kardinalski opravi na trdo žimnico. Tako je pretekel dan 6. malega srpana, znamenit dan v mojem življenju. Sploh pa papež niso pokazovali čisto nič, da se kaj kesajo zavoljo odvažnega postopanja proti Napoleonu in francoski vladi, ter so razodevali toliko junaštvo in močnodušnost, da sem se kar čudil. Kedar so govorili z Rade-tom, govorili so z vso dostojnostjo samo vladarsko, časih nekako ojstro, kar se sploh ni strinjalo ž njihovim značajem. Spali smo malo časa in slabo. Kedar se je zdanilo, stopil sem k sv. očetu. Malo bolni so bili. General Radet je bil prejel ukaz, da ima ta dan papeža pripeljati na postajo pri Plorenci, torej je hotel odriniti koj po kosilu. No, temu so se uprli sv. oče; uprli so se z veliko živahnostjo in odločno izrekli, da se ne premaknejo z mesta, dokler ne pride spremstvo. Omenjali so med drugim tudi to, da nimajo niti najpotrebnejših rečij, in da se je bati, da bi jih spremstvo ne moglo doiti, ako bi potovali več dnij zapored. Jaz sem bil tako srečen, da sem se o tem prijazno pogovoril z generalom, ki sam ni znal, kaj bi storil: ali naj bi ravnal po prejetih naročilih, ali naj bi papežu odjenjal in jih ne žalil. Na srečo in veliko zadovoljnost papeževo došli so eno uro čez poldne služabniki in drugo spremstvo, in za večera med šesto in sedmo uro smo odpotovali. Nekoliko v stran je stalo veliko ljudstva, ki ni smelo priti do gostilne. General Radet je ustavil vožnjo in dovolil ljudem, da smejo že bliže priti in prejeti blagoslov papežev, Ni moči izreči ali popisati gorečnosti in pobožnosti teh ljudij. Sploh velja to o vseh ljudeh in krajih toskanskih, koder smo se bili vozili; Šli smo vso noč naprej, in dne 8. malega srpana zjutraj smo privozili do vrat sienskih. Dobili smo poštne konje zunaj mesta, pa tudi močno stražo žandarjev. General Radet je odkrito povedal papežu, da se je moral osigurati proti vsem mogočim nemirom. Zopet smo pognali in nazadnje privozili do kraja po imenu Poggibonsi, kjer smo ostali, ker je bila že strašna vročina. Papež in jaz sva morala kakih 20 minut čakati v kočiji, ker je žandarski častnik s ključem bil zaostal pri spremstvu papeževem. Ko smo se malo odpočili, napregli smo ob treh popoldne in hiteli mimo neizmerne množice ljudstva, katero se je med tem bilo nabralo. Toda komaj smo bili pognali, zvrnila se je kočija po neprevidnosti in nepripravnosti poštnih hlapcev, kateri so vsled povelja generalovega na • vso moč podili konje. Eno kolo se je strlo. Sv. oče so padli spod, jaz na-nje. Sedaj pa so se vsuli ljudje okrog kočije in jo vzdignili kriče: „Sv. oče!" En žandar je mahoma odklenil vratica. Vsi bledi in z golimi sabljami odganjali so žandarji ljudstvo, ki je razkačeno vpilo: „Psi, psi!" Sv. oče so stopili iz kočije in koj so jih ljudje na roke vzeli. Vse se je trlo okoli njih. Eni so jim poljubljali roke, eni noge, eni so se dotikali njihove obleke in sočutno povpraševali, če se li niso kaj poškodovali. Sv. oče so se prijazno smehljaje zahvaljevali ter se šalili zbog padca. Ko smo presedli v drugo kočijo, drvili smo zopet naprej. Ob eni po noči smo došli na postajo pri Florenci. Tu so sv. očeta peljali v ono sobo, v kateri so pred desetimi leti bivali papež Pij VI., ko so jih francoski previptniki ali prekucuhi tirali v jet-ništvo. To pomenljivo naključje vzbudilo je žalostnih spominov v duši papeževi. Ko so se malo odpočili in naspali, napregli smo zopet in vozili naprej. Bila je nedelja, a še toliko časa niso dali papežu, da bi bili mogli maše-vati, ali vsaj pri sv. maši biti. Vrhu vsega je došlo povelje, da se ima kardinal Pacca ločiti od sv. očeta. Stopivši v sobo k papežu opazil sem, da so izredno utrujeni. Na zelenkastem obrazu se jim je bralo, da je njihova duša pogreznjena v neizrekljivo žalost. Ko so me opazili, dejali so: „„Vse meri na to, da bi nas ugonobili, tudi izprevidamo, da ne bodemo mogli dolgo tega prenašati."" Poskušal sem potolažiti jih, da-si sem sam potreboval tolažbe. Tudi sem jim naznanil, da jih bom moral zapustiti, kar jih je močno užalilo. Spremil sem jih do voza. Iz Florence so peljali sv. očeta v Ale-ksandrijo; ta pot je trajala sedem dnij, od 9. do 15. malega srpana. Povsodi, koder so se vozili, izkazovalo jim je ljudstvo največje spoštovanje. Nekega jutra se je zbralo mnogo kmetov okoli kočije papeževe, da prejmejo blagoslov. Papež poprosijo nekega moža, naj jim prinese hladne vode. In glej, vsa množica se vzdigne. Eni so stopili pred konje, da jih ustavijo, eni so se postavili proti žandarjem, mnogi pa so zleteli po hišah in prinesli jedi in pijače. Od vsakega so morali kaj vzeti, ali se vsaj dotakniti njegovega daru. Neki kmet, ki je vv kočijo vrgel najlepšega sadja, zaklicalje: „če hočete, samo recite!" ter je pri tem strašno pogledoval Francoze; da bi bili papež le zinili, pa bi jih bili kmetje oteli rok francoskih. No, sv. oče so milo prosili, naj ne delajo sile. Potovanje iz Aleksandrije v mesto Grenoble na Francoskem, kamor so papež došli dne 21. malega srpana, bilo je tudi zelo neprijetno. Povsodi po Francoskem pa, zlasti v Gre-noblu, skazovalo je ljudstvo neizmerno spoštovanje in ljubezen poglavarju sv. cerkve. Od vseh stranij so vreli ljudje po apostolski blagoslov. Pri dohodu papeževem v mesto bila so vsa okna natlačena, vse ulice in trgi polni raznega ljudstva, katero je kleče prosilo apostolskega blagoslova. Vse mesto je bilo po koncu. To potovanje Pija VIL skozi Francosko bilo je prav takšno, kakoršno njihovega prednika Pija VI. Dne 1. velikega srpana došel je cesarski ukaz, naj papeža prepeljejo v Savono. Stari, oslabeli poglavar sv. cerkve so morali zopet potovati s Francoske nazaj na Italijansko. Tudi na tem potovanju skazovalo jim je ljudstvo povsodi največje spoštovanje in ljubezen. V Niči je pokleknilo do deset tisoč ljudij, da prejmejo sv. blagoslov. Ceste so bile s cvetjem posute in mesto zvečer krasno razsvetljeno. Pred stanovanjem papeževim so peli svete pesni s spremljevanjem godbe. Ta ljubezen dobrega ljudstva je vedrila potrtega in toliko žaljenega sv. očeta. Po kratkem postanku v Niči potovali so zopet dalje proti Savoni. Papež so bili tako-rekoč že komaj na pol živi, no, pa so se kmalu zopet zavedli, ter so tudi nadaljne težave prenašali tako potrpežljivo in stanovitno, kakor poprejšnje. V Savoni so jim priredili nadškofijsko palačo za stanovanje, toda njim samim so od-kazali samo eno večjo in eno zelo majhno sobo. Tu so sedeli ujetnik Napoleonov do dne 9. rožnika 1. 1812. Tri huda leta so sv. oče preživeli v Savoni. Prestali so mnogo telesnih in brez števila dušnih nadlog in težav od Napoleona in njegovih uradnikov, trpeli so takorekoč počasno mučeništvo za slobodo in prava sv. cerkve. Se bolj kot vse to trlo je papeža žalostno stanje sv. cerkve. Napoleonova prevzetnost in nasilnost je prevrnila vse mejnike postav in pravice. Z isto brezbožno roko, katero je bil položil na papeža, posegal je tudi v prava in sloboščine sv. cerkve. Ločil se je od svoje prave žene Jožefine, ker mu ni rodila sina, in se poročil z Marijo Lujizo avstrijsko. Pre- grešil se je tudi sploh nad služabniki in ma-ziljenci Gospodovimi. Ko je bil dal namreč Napoleon papeža iz Eima odpeljati, razkropil je tudi zbor kar-dinalski ter zaukazal vsem čvrstejšim kardinalom, da imajo do konca leta 1809. priti v Pariz, da bi jih mogel laže nadzorovati ter preprečiti sleherno postopanje proti njemu ob izpraznjenju apostolske stolice. Prvo in največjo skrb delalo je cesarju to, kako bi od njega imenovani škofje italijanski dobili papeževo potrjenje. Naj je Napoleon poskušal kakor je hotel, papež so bili vedno stanovitni, vedno so odbijali potrjenje. To je Napoleona neznansko togotilo. Na njegovo povelje preiskal je načelnik savonski Chabrol z nekoliko častniki po noči 6. prosenca 1.1811. vsa stanovanja papeževih ljudij, in pobral vse knjige in pisno pripravo. Naslednjega dne, ko so se sv. oče šli izprehajat na vrt, vlomili so tudi v njihovo stanovanje, preiskali pisno mizo, tičnik, posteljo in tudi obleko, ter pobrali vse knjige razun brevirja in vso pisno pripravo, da bi ne mogli dopisovati z nikomur. Tudi jim je bilo skrčeno osebno občevanje, prelata Dorio so odpeljali v Napoli, večino služabnikov pa na neko trdnjavo. S tem je hotel Napoleon ubogega papeža do cela osamiti, da tako osamljenega oslabi in potare. Kdorkoli se je pokazoval moškega in papežu udanega, njega je zadela jeza cesarjeva. Vrhu vsega je poslal Napoleon papežu zelo pobalinsko spisano pismo, v katerem je naravnost grozil, da ga hoče odstaviti. No, papež se ni dal omajati, in zato je Napoleon naročil kardinalom, naj oni sami brez papeža, seveda po njegovi glavi, urede cerkvene zadeve. No Napoleonu ni šlo po volji, kakor se je nadejal, in nič ni dosegel. Napoleon si tudi sedaj ni dal nič dopovedati, po vsaki ceni je hotel papeža imeti v svoji oblasti. Dne 17. rožnika 1. 1811. sklical je po vojaški šegi nadškofe in škofe francoske in italijanske, pa tudi nemške iz tistih pokrajin, katere so bile tisti č^s v njegovi oblasti, na narodni cerkveni zbor, da ž njimi brez papeža uravna cerkvene zadeve. Došlo je 104 cerkvenih dostojanstvenikov in bila je velika nevarnost za cerkev. A Bog ni pripustil te velike in v nasledkih neizmerne nesreče. Vkljub temu, da so bili mnogi dostojanstveniki cesarju naklonjeni, prisegli so vendar prisego, predpisano od papeža Pija IV. 1. 1564., ki se začenja tako-le: „Jaz prisegam in obetam pravo pokorščino rimskemu papežu." Trije cerkveni veljaki so celo kar naravnost zahtevali od cesarja, da izpusti papeža. Napoleon tudi sedaj ni dosegel, česar je toliko želel; škofje so izrekli, da se pri papežu mora iskati potrjenje od njega novo imenovanih škofov. Na to je cesar škofe razgnal in zbor razrešil. Celo zimo potem so pustih papeža na miru v Savoni, zato ker je Napoleon snoval tako glasoviti, a na vse zadnje tako nesrečni polazek na Rusko. Na ruskih sneženih planjavah je konec vzela Napoleonova silna armada, tam mu je utrnila danica slave, ki mu je toliko časa svetila. Več potov se je norčeval iz cerkvenega izobčenja ter poudarjal, da zavoljo tega pač ne bode orožje popadalo iz rok njegovim vojakom. Pa glejte, na ruskih sneženih planjavah je počepalo orožje iz rok njegovim vojakom, počepalo zavoljo nenavadno groznega mraza. Na spomlad 1. 1812. je zapovedal Napoleon, da papeža pripeljejo v Fontainebleau blizu Pariza. Na tem potovanju so trpeli stari, bolehni papež še večje težave, kakor ob prvem. Po dolgi, trudapolni vožnji brez počitka prišli so po noči v hospic na Mont - Cenis-u. Tu pa so sv. oče tako zelo oboleli, da so sprevodni častniki izprevideli, da je treba obstati. Nemudoma sporočijo tudi vladi v Turin, kako je, in kaj je začeti ? Ali prejeli so strogo povelje, da izvrše, kar jim je bilo naročeno. Na smrt bolni papež prejmejo dne 14. rožnika sv. zakramente, naslednjo noč pa jih peljejo zopet naprej. Gospod jih je pa vendar ohranil žive, da so mogli izpiti kelih trpljenja, a potem tudi gledati slavodobitje sv. cerkve, pa padec svojega in njenega preganjalca. Neprenehoma so potovali po dnevu in po noči. Nečloveški so ravnali s papežem na tem potovanju; v manjših mestih so poštni voz zapeljali kar v navadno poštno kolnico, zakaj vso to pot papež niso smeli stopiti z voza. Slednjič so pripeljali na pol živega papeža v Fontainebleau ; bilo je 20. rožnika 1. 1812., torej dva dni prej, preden je cesar s svojo ponosno armado prekorakal reko Njemen, da prodira v sredino Ruske. Dolgo, težavno in mučno potovanje pa je bilo tako shujšalo zdravje papeževo, da so se bali za njihovo življenje. Kardinal Pacca meni, da so na Napoleonovo povelje nalašč tako hitro potovali, da bi papeža telesno potrli in potrli njihovo zdravje, pa tudi njihovo dušno vrlino in jakost. Pet mesecev po prihodu sv. očeta v Fontainebleau, dne 10. grudna povrnil se je Napoleon z nesrečne ruske vojske domov v Pariz, povrnil se tiho, brez vsega hrupa, čez nekaj dnij je naznanil Francozom, da ga je bila zadela nesreča, da je ponosna armada uničena. S svojo navadno neutrudljivostjo je na vso moč delal na to, da izgubo nadomesti z novimi krdeli, da narod vname na nove žrtve. A Francoze je minula vsa navdušenost, tožili so kar očitno, da bode cesar vse ljudi spravil v mesnice. Da bi torej ljudstvo pridobil, da bi staro navdušenje ponovil, začel je Napoleon delati na to, da se sprijazni s papežem, zakaj dobro je vedel, da se je zavoljo grdega ravnanja s papežem zameril katoličanom doma in na tujem. Ravno sedaj pa je potreboval najbolj pomoči in navdušenja teh narodov, da poravna nesrečo na Ruskem. Hotel se je torej s papežem sprijazniti, pa le na videz, v resnici Napoleon ni mislil odstopiti od dosedanjega nasilstva, in papežu povrniti njegovega prava. Na novega leta dan (1813) torej pošlje svojega komornika k papežu, da mu srečo vošči v njegovem imenu. Koj na to so tudi papež poslali nekega Napoleonu jako ljubega kardinala, da je odzdravil v njihovem imenu. Pri tej priliki so se dvorniki s kardinalom pogovorili, da hočejo znova pričeti sporazum-ijenje med papežem in cesarjem. A papež niso mogli sprejeti nasvetovanih predlogov, zakaj cesar se je še vedno kazal zatiralca sv. cerkve in njenega poglavarja. Ker tedaj le ni šlo, reklo se je cesarju, naj on sam vzame to reč v roke. Dne 19. pro-senca 1. 1813 šel je cesar s cesarico v Fontainebleau, objel papeža, poljubil jih, ter na vse mogoče načine skazoval prijaznost. Papež so bili na vso moč veseli te nenavadne izpre-membe cesarjeve in vsled svoje neizrekljive dobrotljivosti pozabili vseh prestalih nezgod. Tisti hip pač niso slutili, da je Napoleon hinavec. Naslednjega dne, ko cesar zopet pride k papežu ter začne polagoma na dan vleči, svoje predloge o cerkvenih zadevah, izpregle-dajo papež politiško hlinjenje Napoleonovo. Papež so se branili privoliti v zahtevanja Napoleonova, in glej, sedaj se njegova prijaznost mahoma sprevrže v prejšnjo silovitost in okrutnost. Prav hudo sta se sprijela; Napoleon je na vso moč surovo psoval papeža, da, celo tudi roko je vzdignil proti papežu, da bi jih bil tepel, ali ljudje njegovi ga brzo opomnijo, naj se ne izpozabi. Napoleon je moral mirovati, ker ravno sedaj je potreboval požrtvovalnosti svojih zvečine katoliških podložnikov, kateri so bili z dušo in telesom udani cerkvi in njenemu poglavarju. Delal se je, kakor da živi v spo-razumljenju s papežem, kar je bilo jako politično, kardinali pa so zelo čutili njegovo jezo. Tudi je zagrozil, da po vojski zopet stopi na noge. Kaj je namerjaval s papežem početi, ako srečno izbojuje vojsko z zedinjenimi sovražniki, to ve sam Bog. Ali Najvišji je ovrl vse njegove naklepe ter se usmilil ubozega ujetega papeža in preganjane cerkve. Napoleon je z veliko silo nagonil z vseh pokrajin svoje države za orožje sposobne može, in tako ustrojil novo armado, s katero je pobil dvakrat Ruse in Pruse. Ali miru, kakoršnega je želel, le ni mogel izsiliti. Zanašal se je torej na novo bitko, a sreča mu ni bila mila. Z Rusi in Prusi so se spojili tudi Avstrijci, Švedi, Bavarci in drugi knezi, kateri so bili že do grla siti Napoleona. Od teh zedinjenih vladarjev in narodov bil je Napoleon 16., 17. in 18. vinotoka po-tolčen pri Lipskem. Sedaj je izpustil papeža iz ujetništva dne 14. prosenca 1. 1814., češ, da mu izprosi milosti božje in sreče, in da s tem tudi zadobi naklonjenost ljudstva. Ali bilo je prepozno. Zvezni vladarji so se pomikali z močnimi armadami na Francosko, in vzeli Pariz dne 31. sušca 1. 1814. Iz Fontainebleau-a, kjer je Napoleon papeža ječil, poskušal je še zadnji naval na zvezne armade v Parizu, ali maršali in generali, katere je bil vodil od zmage do zmage, katere je bil obsipal s častmi in bogastvom, popustili so ga zdaj. Tudi narod, starešinstvo in postavodajni zbor so bili siti cesarja. Posta vodaj ni zbor v Parizu je dne 1. malega travna cesarja slovesno odstavil. Sedaj se je Napoleon moral udati v vse, podpisati je moral, kar so mu predložili ne samo zvezni vladarji, nego tudi zastopniki njegovega naroda, t. j. brezpogojno odpoved na francoski prestol za sebe in svojo rodovino. No, in ravno v tistem Fontainebleau-u, v ravno tistem gradu, celo pri oni isti mizi, kjer je leto poprej Napoleon lokavo silil papeža, da se odpove državi cerkveni, moral je sedaj on lastnoročno podpisati pismo, da je odstavljen za vselej. Tudi je moral zapustiti Francosko, katero je toliko let vladal tako slavno in sijajno, ter odpotovati v pregnanstvo na tihi in samotni otok Elba. Dočim je odstavljeni cesar na tihem kakor kak hudodelnik potoval skozi južno Francosko na Elbo, bilo je nasproti potovanje papeževo v Rim na vso moč veličastno. Povsodi po mestih in vaseh, skozi katere se je vračal domov, sprejemalo ga je ljudstvo z največjim radovanjem ter pozdravljalo z najsvetejšimi čuti spoštovanja. Najbolje se je to navdušenje pokazalo v Ankoni, kamor je papež došel dne 12. velikega travna. Z neizrekljivim veseljem in vriskom so ga sprejeli. Mornarji so izpregli konje in pripeli svilenih vrvic, ter tako peljali papeža med veselim vriskanjem po ulicah natlačenega ljudstva, s trdnjave pa so grmeli topovi med glasnim zvonjenjem po vseh cerkvah. Od Ankone do Rima bilo je potovanje papeževo nepretrgan slavohod. Dne 24. velikega travna leta 1814. došli so papež v Rim v slovesnem sprevodu, od koder so jih bili pred 5 leti Francozje po sili odpeljali. V kočiji pri njih sta sedela kardinala Pacca in Mattei. Ta slovesni vhod se je vršil vpričo nepregledne, vesele in navdušene množice, in to je papeža ganilo tako, da so si solze brisali. Neizrekljiva milina pa se jihje polastila tedaj, ko so zopet stopili v cerkev Šent-Petersko, ko so pokleknili in začeli moliti. Dne 26. kimavca so pa zbrali okoli sebe kardinale, katerih že tako dolgo niso mogli zbrati, pozdravili so jih z lepim nagovorom, v katerem so med drugim razodeli največje veselje in zahvalnost za čudovito rešenje. — Seveda se je Napoleonu posrečilo uiti z Elbe, in dne i. sušca 1. 1815. je že zopet stopil na francosko zemljo na strah in grozo vse Francoske in zveznih vladarjev na dunajskem kongresu ali shodu. Napoleon je bil povsod od starih vojakov navdušeno sprejet; dne 20. sušca je bil že v Parizu, kjer je zopet prevzel vlado in začel mahoma ustrojati novo veliko armado. Zavezni vladarji, čuvši to, mahoma odpošljejo svojo vojno proti njemu. Pri Vaterlo-u bil je Napoleon do cela pobit. Kakor gonjena zverina bežal je pred zmagovitimi sovražniki v Pariz. Ali sedaj je bilo za vselej konec njegovi vladi. Drugič se je moral odpovedati prestolu in drugič iti v pregnanstvo. Nakanjal je pobegniti v Ameriko, ali Angleži so ga zajeli. Po dogovoru z zveznimiv vladarji odpeljali so ga na oddaljeni otok Sent-He-lenski, kjer je, pahnjen iz človeške družbe, živel do svoje smrti dne 5. velikega travna leta 1821. Znamenite so njegove besede, ki jih je na Sent-Heleni izrekel o neki priliki: „Razpor s papežem mi je več škodoval, kakor nesrečna vojska na Ruskem." Dekličina molitev. ..jv-larija, rajsko-mila Deva, " Otrok jaz k tebi prihitim, Roke pred tabo vijem, reva, Ter v solzah žalnih se topim. V bolniški postelji ležijo Predobra mati mi doma; Zdravniki pa mi govorijo: „Pomoči mami se ne dži!" — A če zastonj je trud zdravnikov, Jaz v te zaupam, Deva ti, Saj ti le zdravje si bolnikov, O daj, da mati ozdravil Premilo prošnjo mi usliši, In jaz poklonim tebi dar: Vsak dan ti s cvetjem v božji hiši Krasila bodem tvoj oltar! . . . Marija prošnji se odzove, A deva jej od dne do dne Poklanja čednosti cvetove, Oltar dekličje je srce! . . Janko Leban. Slovenci v Ameriki. (Spisal Rev. F. S. Šusteršič.) ragi čitatelj! V lanskem „Koledarju" gotovo nisi prezrl zanimivega spisa, posvečenega Krištofu Kolumbu v spomin 4001etnice odkritja Amerike. Ves naobraženi svet se je tedaj prav živo spominjal tega znamenitega dogodka in častil spomin junaka — Kolumba, kateremu nima jednacega novejša zgodovina. Umeje se samo ob sebi, da se je ta zgodovinski spomin posebno slovesno praznoval v Ameriki — od Kolumba najdeni. Tukaj živeča ljudstva vseh plemen in na-rodnostij tekmovala so med seboj, kdo bo vredneje proslavil Kolumbov spomin, pa tudi hvalo dajala Bogu za obilni blagoslov in ne-številne dobrote, ki jih je prejelo človeštvo v novem delu sveta. „Zjedinjene države ameriške" — ta najmogočnejša ljudovlada v Ameriki je raztegnila Kolumbove svečanosti še na letošnje leto inv jim s svetovno razstavo v Ohicagi (izreči: Sikagi) položila venec na glavo. Kaj tako veličastnega dosedaj še ni videl svet! Vsi narodi in vse države to- in onstran morja so bile zastopane na razstavi, od vseh vetrov so vreli ljudje na veliki svetovni sejm v Chi-cago, kjer so se po pravici čudili napredovanju človeškega uma v vseh strokah vede in znanosti. Ker so torej letos vseh oči obrnjene na Ameriko, naj popeljem še tebe, cenjeni čitatelj! v duhu na ta novi del sveta, ne ravno na razstavo, ampak križem po prostrani Ameriki, da si ogledava naše brate Slovence, 1 Nekaj podatkov za ta spis so mi podali 66. gg. J. F. Buh , J. M. Solnee, J. Zalokar, 0. P. Zupan in še nekateri drugi rojaki. Hvala prisrčna vsem! kje, kako in v kakih razmerah da žive. To te bode izvestno zanimalo, bolj kot razstava, saj imaš gotovo kakega znanca, če ne sorodnika, ki se je napotil čez morje iskat si sreče. Predno pa nastopiva pot po tej „obljubljeni deželi", oglejva si malo od daleč nje lego, velikost, površje itd. Amerika, suha zemlja zapadne polute,2 tako imenovani novi svet je glede na velikost drugi, glede na meridijonalno dolžino (raz-tegnjenost) prvi del sveta. Razteza se od severnega mrzlega pasa čez zmerni severni, vroči in precej daleč še čez južni zmerni pas ter se bliža obema tečajnikoma bolj, kakor drugi deli sveta. Sredozemsko morje deli Ameriko v dva skoraj enako velika dela, v Severno in Južno Ameriko, ki ste zvezani s tesno prek-morsko ožino (Panama). Prebivalstvo Amerike znaša po zadnjem štetju 124 milijonov, izmej teh pripada na Severno Ameriko 85 milijonov, na Južno 39 milijonov ljudij. Dasi je zadnja jako rodovitna, vendar ne šteje niti polovice prebivalstva Severne Amerike, to pa zaradi velike vročine in nezdravega podnebja v notranjem delu. V južni Ameriki živi največ Slovencev v Braziliji, a o teh ne vem nič gotovega povedati. Kolikor čujem, ne godi se jim ravno dobro. V Severni Ameriki so proti skrajnemu severu ležeči kraji jako mrzli, v zmernem pasu pa prevladuje milo podnebje in vsled tega tudi rodovitna zemlja. Semkaj spadajo „Zjedinjene države ameriške" („United States of America" —je njih uradni naslov), najbogatejša in najbolj naseljena dežela v Ameriki. Tu je naseljenih največ Slovencev. Proti severu mejijo Zjedinjene države 1 Vidiš jo v nekoliko narisano v črki začetnici. Tri ladije Kolumbove jadrajo tja; črti na poluti ti kažete prvo vožnjo iz španske luke „Palos" tja in nazaj. na Kanado ali britansko Ameriko (kamor se ! je naselilo našega naroda do dva tisoč, večinoma v Manitobo), proti jugu na Mehikanski zaliv, ob vzhodu in zahodu sta jima mejaša Atlan-tiško iu Tiho ali Veliko morje. Prebivalcev štejejo 63 milijonov, mej temi kakih 7 milijonov Zamorcev in Indijancev. Podnebje v Zjedinjenih državah je močno podobno onemu v srednji Evropi, le da so poletja gorkeja in zime mrzleje; nahajajo se pa tudi kraji, kjer nikdar ne pade sneg. Zemlja je skoraj povsod ugodna kmetijstvu. Glavni pridelki so: pšenica, koruza, rž, oves, ječmen, riž in pa-vola. Prideluje se tudi mnogo sladkorja, hmelja, tobaka. Na rudnikih so Zjedinjene države jako bogate; v zapadnih deželah kopljejo zlato in srebro, v vzhodni polovici pa sol, premog, železo, baker, cink itd. Tudvi petrolej in ga-zolin se crplje iz zemlje, če potuješ okrog po Zjedinjenih državah, opaziš pragozde, v katerih še nikdar ni pela sekira; nepregledne prerije (ledine), koder se ziblje po 6 čevljev visoka trava; ob bregovih reke Missouri vidiš zoreti žlahtno vinsko trto; v državi Karlifornija zdiš se prestavljen na italijanska ila, tu rastejo palme in oljke, po vinogradih zorijo fige in pomaranče, limone in dateljni, cipresni gozdi in vinske gorice razprostirajo se na milje daleč; ne pozabiti karliforniškega čudesa, velikanskih mamutnih dreves, ki so po 100 metrov visoka, 10 mož ne obseže njih debla. Bogastvo te dežele je kmalu po odkritju Amerike zaslulo po starem svetu in je postalo magnet, ki vleče že 400 let evropske narode na-se. V večji meri pa se je pričelo naseljevanje še le v sedanjem stoletju od 1. 1840. sem. Do leta 1880. se je naselilo v Zjedinjene države 11 milijonov Evropcev, od 1. 1880. do 1890. pa je znašalo priseljevanje poprečno 400.000 duš na leto. Prvi so se začeli seliti sem Britanci, Angleži in Irci; teh prihaja tudi sedaj še največ; dalje je med priseljenci mnogo Nemcev, Švedov, Francozov, Lahov, tudi Rusov, Čehov, Poljakov in zadnje čase tudi Slovencev. Da so se Slovenci med vsemi evropskimi narodi najpozneje začeli izseljevati v Ameriko, je lahko umevno. Slovenec ljubi svojo domovino iz globočine svoje duše in le primoran jo zapusti. Narod slovenski je v zemljepisnem oziru nekako najbolj oddaljen od Amerike in zaradi tega in pa zaradi velike nevednosti, v kateri so tičali naši pradedje vsled pomanjkanja primernih šol, ni naše ljudstvo pred nekaj leti še skoro ničesar vedelo o plodoviti deželi na drugi zemeljski obli. če še pomislimo, da je bilo prejšnje čase potovanje jako težavno in da je slovenska domovina svojcem preskrblje-vala dovolj kruha, ni se nam čuditi, da naši pradedje niso čutili ne potrebe, ne veselja do izseljevanja. No, časi so se premenili. Slabe letine, trtna uš, zadolžene kmetije, pomanjkanje zaslužka, nezadostno plačano delo in pa glas o dobrem zaslužku onkraj „velike luže" — to so vzroki, vsled katerih je že na tisoče Slovencev dalo slovo rodni zemlji in si izvolilo Ameriko za drugo svojo domovino. Prvi izmed Slovencev, ki so stopili na ameriška tla, niso prišli semkaj iskat si zlata in bogastva, prišli so iskat dražje kot zlato, iskat in reševat neumrljive duše, — bili so misijonarji. Se dandanes ne morejo pozabiti Indi-jani ob obalih Severnega jezera slavnega škofa in največjega indijanskega misijonarja, Slovenca Friderika Baraga. Že leta 1825. sejal je ta za blagor človeških duš neutrudni misijonar seme božje besede med divjimi Indijanci, katerih je nad 3000 krstil. Poleg misijonskih opravil bavil se .je posebqo z indijanskimi narečji, spisal Indijanom več nabožnih knjig in prvo slovnico „odšibva-jezika". Umrl je v sluhu svetosti 19. prosenca 1. 1868. v Marquette (izgovori: Markét). — Zajedno z Barago je izpreobračal divjake rudečekožce rojak naš Frančišek Pire. Nevenljivih zaslug pridobil si je za vso severno Minnesoto ; tudi tega gospoda misijonarja spominjajo se še zmerom z otroško vljubeznijo in hvaležnostjo katoliški Indijanci. Življenjepis obeh teh slo-večih misijonarjev je „Družba sv. Mohorja" pred leti že izdala, zato ju ne bom obširneje popisoval, omenjam samo, da ta dva misijonarja sta zlasti seznanila Slovence z Ameriko in o njunem času najdemo res prve slovenske naseljence v severni Ameriki. Seveda jih tedaj še ni bilo mnogo. Nastanili so se po različnih krajih Zjedinjenih držav, poprijeli se posebno kupčije, večinoma s tolikim uspehom, da so dandanes jako premožni in veljavni možje. Ker so pa živeli daleč narazen, izobrazili se v ptujem jeziku in občevali le s ptujim ljudstvom — veliko jih ni slišalo leta in leta slovenske govorice —, potujčili so se naposled sami. Mmnogi so si vzeli angleške ali nemške žene, tako da njihovi otroci niti ne razumejo slovenskega jezika. Kajpa da se nahajajo tudi tukaj častne izjeme. Tako poznam premožnega in čislanega trgovca-Slo- RcdJar Calumet. niTowir apeton < ^ 1 Ashland OiiBpewn V ® ' ilM/i/r,/, >J\1;UÜS] ^ StFf^J f^Tarmijljjù i\filwaiite@ (hit uhfi ■ iiTisas1 *J}(hTfttr OfflMY [DUi'k"' SanAntonio ZEDINJENE DRŽAVE sla-aji.kodei'so naseljeni Slovenci Mera: 1:20,300.000 O 200 "tOO 600 800fcu venca v Dakoti, ki je že 35 let v Ameriki, a je še vedno navdušen Slovenec, in če tudi dobro ume angleški in druge jezike, mu je jezik materinski vendar-le najljubši. Skrbel je, da so se vsi njegovi otroci dobro priučili slovenskemu jeziku in izrecno zahteva, da se v ožjem družbinskem krogu pomenkujejo v ma-ternem jeziku. Sv. veri pa so ostali starejši slovenski naseljenci brez izjeme zvesti in so poznati povsod kot dobri katoličani. Od leta 1880. začeli so se Slovenci v večjem številu seliti v Ameriko; posebno pa je narastlo priseljevanje izza zadnjih 6 let, tako da ni dandanes tu že skoro nobene države, kjer bi ne našel rojaka Slovenca. Samo to je nekaj posebnega: med tem ko se Cehi, Poljaki, Slovaki skupno naseljujejo, raztreseni in razkropljeni so Slovenci na vse štiri vetrove: tu najdeš koga med trdimi Angleži, tam zopet drugega med samimi Nemci, — povsod poskušajo svojo srečo. Novejši čas so jih jele družiti slovenske cerkve, in upanje je, da jih združijo še bolj. Nekateri cenijo v Zjedinjenih državah živeče Slovence na 40—50 tisoč, vendar se da število težko določiti. Statistično izvestje, katero priobčuje mesečno državni urad o naseljencih v New-York-u, izkazuje med slovanskimi naseljenci pač Ruse, Čehe, Poljake, toda Slovencev ne. Kako to? Naši ljudje, poprašani po narodnosti, odgovarjajo navadno, da so Kranj ci ali Avstrijci; kdor pa količkaj nemški tolče, se da za Nemca vpisati, — tako jih prištejejo Nemcem ali Avstrijcem, kar je nazadnje isto. Torej ista kužna bolezen, kakor v domovini, uničuje Slovence tudi v tujini! Žalosten dokaz, kako malo je še vzbujena v Slovencih narodna zavest in koliko dela še čaka po Slovenskem izobraževalce narodove. Komu ne pridejo tu na misel besede Jenkove: „Bridka žalost me prešine, Ko se spomnim domovine, Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane." In zakaj je ne pozna svet? Zato, ker je njeni lastni sinovi nečejo poznati. Najstarejše slovenske naselbine v Zjedinjenih državah se nahajajo v državah Minnesota in Michigan. Tam so se posvetili apostolskemu delovanju naši prvi misijonarji, zato so se tja tudi najprvo zatekli rojaki naši. Že o Baraginem času so ondi z velikim pridom oznanjevali Indij anom vero Kristovo: gg. Lovro Lavtižar, ki je postal žrtva težavnega svojega poklica; na misijonskem potovanju je v hudi zimi obtičal v snegu in zmrznil. Preteklo leto so z veliko slovesnostjo prenesli telesne njegove ostanke na katoliško pokopališče v mesto Duluth, Minn. — J. Stibil, poznejši generalni vikar filadelfiške nadškofije. Velikih zaslug za razširjanje sv. vere pridobila sta si še sedaj živeča slovenska škofa: m. g. Ignacij Mrak, ki je do 1. 1891. še deloval med Indijanci, in m. g. Jovsip Ve rti n v Marquette, Mich. G. Janez Öebulj, veliki indijanski misijonar in imeniten državnik. Vredni, da izve njihova imena slovenski svet, so tudi le-ti indijanski misijonarji: gg. M ožina, brata Reš Jurij in Jožef, Skola, Godec, Skopec, Andoljšček, Šenica — vsi že umrli. Mnogo se je trudil z rudečekožci in se še trudi veleč. g. J. F. Buh, sedanji generalvikar duluthske škofije ; med Chippewa-Indijani delujoči g. Simon Lampe; vzgoje-valec indijanskih otrok v opatiji oo. benediktincev g. Roman Ho m ar in drugi. V severni Minnesoti, kjer je poleg že imenovanih še mnogo drugih slovenskih misijonarjev na angleških in nemških župnijah, je tudi najstarejša slovenska cerkvena občina pri Sv. Štefanu (Broackway). Prvi so prišli tjakaj leta 1866., cerkev so napravili 1. 1870. Sedaj jih živi ondi 65 družin, okoli 300 oseb. Vsi so pridni kmetovalci, večinoma došli z Gorenjskega. Pred nekaj leti teh naselnikov še nihče ni imel ničesar, sedaj pa imajo lepe kmetije, hleve polne živine, da mirno in srečno živijo s svojimi družinami. — 14 milj od Sv. Štefana je druga slovenska naselbina: Novi Kranj, pri Sv. Antonu, le da se Slovenci tukaj niso tako ukoreninili. Prišli so sèm ob istem času, kakor oni k Sv. Štefanu, pa so se mnogi poizgubili drugam, ker so pred nekaj leti kobiliee veliko škodo delale na polju. Sedaj je ondi še kakih 16 slovenskih družin, vsi so kmetovalci in imajo z Nemci in Irci skupno cerkev, katero so pričeli že 1. 1871. — Obe ti naselbini sta prejšnja leta oskrbovala: gg. J. P. Buh in Ign. Tomazin, 1. 1872. pa so jih prevzeli v duhovno pastirstvo čč. oo. benediktinci v Collegeville. Vsako drugo nedeljo imajo službo božjo v slovenskem jeziku. Sedaj je P.Ciril Zupan, 0. S. B., njih duhovni pastir. — Še bolj severno leži zopet druga slovenska naselbina Tower (izg. Taur). Do 1. 1884. se je razprostiral še velik pragozd na mestu, kjer danes Tower stoji. Tedaj so našli sredi gozda bogate železne rudnike in takoj so se začeli naseljevati ljudje. Iz bližnje države Michigan prišlo je več Ircev in Francozov in kakih 100 Slovencev. Posekali so gozd, napravili železnico in postavili cerkev na čast sv. Martinu. Prvi jim je pastiroval Francoz J. B. Champagne, 1. 1888. pa je došel v Tower č. g. J. F. B u h, ki še vedno čvrsto oskrbljuje ondotne slovenske, francoske in angleške mi-sijone; Slovencev je sedaj tukaj okrog 500, večinoma rudokopov. — Kakih 30 milj od Tower-a najdemo drugo slovensko naselbino Ely (izg. Iii). L. 1888. je bral misijonar Buh ondi prvič sv. mašo v hiši Franceta Ložarja, rodom iz Sodržice. Leto pozneje so napravili cerkev in jo posvetili sv. Antonu Padovanskemu. Slovencev-rudarjev živi tukaj 600. Vsako drugo nedeljo imajo službo božjo in slovensko pridigo. — Lansko leto so odprli ne daleč od Tower-a zopet nov rudnik, Biwabik (indijanska beseda, pomenja železo), ki je naglo privabil mnogo ljudstva k sebi. Danes stoji na tem kraju že mesto Mesaba Range, kjer biva tudi par stotin Slovencev. Prvo dete, krščeno v tem novem mestu, bilo je slovenskih starišev, Ana Brzovič; v spomin na to so jej pridali še ime Biwabik. Slovenci v Tower-u in Ely-u imajo 120 mož močno podporno društvo sv. Cirila in Metoda. — Sicer je v Minnesoti po različnih angleških in nemških farah še več slovenskih družin raztresenih, tako v St. Paul, Minneapolis, Wabasha, S t. Joseph itd. Njih jezik, kajpa da se izgublja, a ker bivajo med jedrnato katoliškim ljudstvom, upati je, da bodo vsaj sv. veri ostali zvesti. V državi Michigan (izg. Mišigen) biva največ Slovencev v Red Jacket (izg. Džeket) in Calumet. Ob Gorenjem jezeru nahajajo se najbogatejši bakreni rudniki, kar jih je na svetu, in ti dajejo rojakom našim dokaj dober zaslužek. Več se jih bavi tudi s kupčijo, obrt-nijo, zopet drugi krošnjarijo, ali si pa z delom na cestah služijo vsakdanjega kruha. Slovenska cerkvena občina sv. Jožefa šteje do 3000 duš, velika večina teh je iz črnomaljskega okraja, jedna četrtina pa Hrvatov in Primorcev. Cerkev so si napravili pred nekaterimi leti, 1. 1889. je bil blagoslovljen vogelni kamen, cerkev sama pa 9. listopada 1.1890. Cerkev stoji v mestu Red Jacket na 4. ulici. C. g. Jos. Zalokarje njihov župnik. Tukajšnji Slovenci imajo močno katoliško društvo. Več ali manj Slovencev živi tudi v Dollar Bay, Hancock, Copper Falls, Iron Mountain, Manistigye itd. Država Wisconsin ima, kolikor sem mogel poizvedeti, samo dva kraja, koder se je naselilo nekaj slovenskih družin, Ashland (izg. Ešlend) in Salem. Jugozapadno od Michiganskega jezera razprostira se država Illinois (izg. Ilinoj), v kateri živi, kolikor je meni znano, največ Slovencev. Veliko mesto Chicago (izg. Šikago) jih šteje od 600 — 800. Škoda, da so tako močno raztreseni, da drug za drugega ne vedo. Ni skoro upati, da bi ustanovili kedaj samostojno cerkveno občino. Ko bi se zjedinili s Hrvati, bi si še znali napraviti cerkev; Hrvatov je v Chicagi gotovo do tisoč, če ne več. Največ Slovencev hodi v češko cerkev sv. Pro-kopa, ker dotični župnik č. g. Jan. Jaeger ume slovenski, nekateriy pa hodijo v angleške ali nemške cerkve, časih jih obišče slovenski duhovnik iz Jolieta, mnogi pridejo pa sami v Joliet, da prejmejo svete zakramente. Mnogo jih pa tudi, zlasti mlajših, v tem velikem mestu duševno do cela propade, zlasti če se začno bratiti s Čehi odpadlimi od vere. Chicaški Slovenci imajo dvoje društev, društvo sv. Martina pri cerkvi ysv. Prokopa in društvo Stross-mayer št. II. Strossmayer I. zove se društvo katoliških Hrvatov pri češki cerkvi sv. Janeza Nepomuka. — V South Chicago, kakih 10 milj od glavnega mesta, prebiva okrog 200 Slovencev. Ti kakor tudi chicaški rojaki naši so ali delavci po tvornicah ali pa rokodelci, posebno mnogo je mizarjev. V Chicagi živi tudi nekaj jako premožnih Slovencev, ki so se pa, žal, popolnoma izneverili slovenskemu narodu. — Joliet (izg. Džoljet) je največja slovenska naselbina v državi Illionis, oddaljena je od Chicage 36 milj. Pred šestimi leti bilo je tu komaj 30 Slovencev, danes jih je že 1200, in vrh tega še okrog 200 Hrvatov in 100 Slovakov. Glavni zaslužek imajo v velikih tvornicah, kjer izdelujejo vsakojake stvari iz železa, v rudotopilnicah, v žičarnah (kjer izdelujejo žico ali drat), v kamenolomih, na železnicah; mnogo jih ima dobro kupčijo, zopet drugi so rokodelci, mizarji, zidarji, trgovski pomočniki itd. Mesto Joliet raste naglo, vsako leto zidajo po več novih tvornic (fabrik), sedaj šteje že 37 tisoč prebivalcev. Posebnih zaslug za ustanovitev tukajšnje slovenske občine sta si pridobila čč. gg. J. M. Solnce iz St. Paula in J. Moli t or, češki župnik iz Chicage. Duhovni predstojnik jolietski slovenski občini je pisatelj teh vrstic. — Komaj sem došel meseca majnika 1. 1891. semkaj, precej smo začeli na- birati doneskov za cerkev, zemljišče so kupili Slovenci še pred mojim prihodom in nabrali v ta namen 2000 dolarjev. Malega srpana smo pričeli z zidanjem, g. Marko Krakar, tukajšnji Slovenec in posestnik kamenolomov nam je podaril mnogo kamenja zastonj. V treh mesecih bila je cerkev dovršena, 18. vinotoka leta 1891. smo jo že izročili nje vzvišenemu namenu. Mil. g. opat dr. Bernard Loč ni kar je bil toli prijazen, da nam jo je prišel posvetit. Lepa ta svečanost nam nikdar ne izgine iz spomina. Cerkveni patron je sveti Jožef, varih slovenskih dežel. Cerkev je 90 čevljev dolga, 52 široka, zidana iz rezanega ka • menja, oskrbljena s plinovo razsvetljavo in kurjavo. S prostorom in žup-niščem vred stane okroglih 13 tisoč dolarjev, to je nad 60 tisoč kron av. v. Vsako nedeljo imamo 2 sv. maši in pridigi; prvo opravilo se prične ob 8. uri, drugo ob 10., pri drugem opravilu je vselej peta sv. maša. Popoldne imamo pete večernice ali litanije, o postu pa križev pot. Jolietska cerkev sv. Jožefa je dosedaj še jedina v Ameriki, v kateri se vsako nedeljo samo slovenski pridi-guje. Pri cerkvi imamo sedaj tri slovenska moška društva, namreč: društvo sv. Jožefa, viteško društvo sv. Jurija s popolno vojaško Cerkev sv. Jožefa v Joliet-u, opravo in društvo sv. Cirila in Metoda, potem žensko društvo Marije, kraljice svetega rožnega venca, in hrvatsko društvo sv. Janeza Krstitelja, pa slovaško društvo sv. Jožefa. Tukajšnji Slovenci imajo tudi 12 mož močan godbeni klub, ki je najboljši v mestu. — Dalje prebiva v državi Illinois par stotin Slovencev v mestih: Au-rora, La Sal-le, Streator, Lincoln, Kankakee, več jih živi tudi raztresenih po deželi. V vzhodnem delu Zjedinje-nih držav so se Slovenci bolj na gosto naselili v državah Ohio (izgovori Ohajo) in Pennsylva-n i a. Mesto Cleveland (izg. Klivlend) šteje nad tisoč Slovencev in blizu toliko Hrvatov. Večinoma delajo po tvornicah, skladiščih in po cestah. Prvi misijon jim je dal 1.1892. č.g. P. K. Bajec, tudi že skladajo za lastno cerkev; kakor hitro bode slovenski bogoslo-vecvcleveland-skem semenišču gosp. Vit Hribar posvečen, bodo dobili samostojno faro. Katoliško društvo so si ustanovili že pred par leti. — V Pennsylvaniji biva našega naroda nad dva tisoč. Država ta leži blizu morja, zato se marsikateri Slovenec, ko ga iz-ložijo iz ladije, kar tukaj ustavi, dela ni težko dobiti, samo plača ni kaj prida. Kruh si služijo največ po premogovih jamah in tvornicah za železo. Največ Slovencev živi po mestih: Pittsburg, Allegheny, Glenshaw, Steelton, Sterling Run, West Newton. V Glenshaw imajo Slovenci lastno katoliško društvo sv. Jožefa. Slovenci v teh krajih jako potrebujejo slovenskega duhovnika, dal Bog! da ga kmalu dobe. Letos po veliki noči jih bom obiskal jaz za par tednov, da bodo mogli opraviti velikonočno svojo dolžnost, česar mnogi že po pet in še več let niso bili v stanu. Te zapuščene ovčice še nikdar niso imele slovenskega misijona. — Tudi v državi N e w - Y o r k (izg. Nju jork) živi več Slovencev, ki so pa v dušnem oziru grozno zapuščeni, ker daleč na okrog ni nobenega slovenskega duhovnika. Isto osodo dele Slovenci v južni državi Texas. Slovencev v državi J o w a (izg. Ajove) je mnogo že potujčenih. Bolj skupno so naseljeni v mestih: Clinton in Lyons (izg. Lajens), kjer imajo poletni čas dober zaslužek na žagah ob reki Mississippi. V S u g a r Creek naseljeni rojaki naši se bavijo s kmetijstvom ; kateri so se še o pravem času naselili, kupili so zlahka zemljo in so sedaj imo-viti kmetovalci. Slovence v državi Jowa ob-iščem jaz o velikonočnem času. — Država Missouri preživlja nekaj rojakov naših v mestu St. Louis. — V državi Kansas naseljeni Slovenci so ponajveč mesarji, službujoči v največjih mesnicah Zjedinjenih držav. Prihajajo večjidel z Gorice. Največ jih prebiva v Kansas city, kjer imajo skupno s Hrvati svoje katoliško društvo sv. Jožefa, in v Greeleyu. Dosedaj jih je oskrboval češki misijonar č. g. P. J. Kulisek. Dne 5. svečana t. 1. (1893) pa je pel prav v Kansas city-u novo mašo č. g. A. P. Podgoršek, Slovenec, ki bo odslej misijonaril med ondotnimi rojaki. Veliko Slovencev je naseljenih tudi v za-padnih državah. VMontani so velikanski srebrni, zlati in bakreni rudniki, v katerih se giblje na tisoče slovenskih rok. č. g. J. M. Solncejeprvi misijonaril Slovencem po teh krajih. Cujte, kaj pravi on sam o tem misi-jonu: „Na večkratno željo m. g. škofa J. Brendel, ki se jako zanima za Slovence, odrinil sem v Montano prvič m. avgusta 1. 1890. Obiskal sem Slovence v B u 11 e city in Anaconda. Skoro vsi so se udeležili misijona in prejeli sv. zakramente. Drugič sem šel v Montano 1. 1892. To pot sem se najprej ustavil v glavnem mestu montanskem Helena. Tu je m. g. Brondel sam hodil z menoj po hišah, koder bivajo Slovenci, ter jih navduševal za misijon. V Heleni je okolu 100 Slovencev, v cerkev hodijo v katedralo „Presvetih src Jezusa in Marije". Nato sem obiskal Butte city, kraj, kjer so največji zlati rudniki, kar sem jih še videl na svetu. Tu sem našel 500 slovenskih duš. Večinoma so rudarji in delavci v tvor-nicah, kjer se topi srebro, baker in zlato. Plačo imajo izborno, najmanj po 3 dolarje na dan. Za manjšo plačo ne sme nihče delati, če neče, da ga ne izženo iz mesta (seve, da je tukaj stanovanje in živež primeroma dražji). Mnogo sem jih našel, ki dobro umejo angleški. Duhovniki so mi Slovence jako hvalili, češ da radi darujejo za cerkev, za poroko ne da nobeden manj, kakor 25 dolarjev, za krst 5 dolarjev. Tu sem ustanovil kat. podporno društvo sv. Janeza Krstnika. — Potem sem šel v East Helena, malo mestece, oddaljeno 6 milj od glavnega mesta. Kakih 200 Slovencev prebiva tukaj, delajo v rudotopilnicah. Cerkve ni tu nobene. Dobra Kanadska Francozinja, ki ima hotel, prepustila nam je obed-nico, kjer smo imeli službo božjo; skoro vsi so šli k sv. zakramentom. — Tretja slovenska naselbina, in ta največja, je v mestu Anaconda: 1200 Slovencev in Hrvatov je tu. Hodijo v cerkev sv. Pavla. C. g. župnik Peter de Siere je jako skrben za dušni blagor Slovencev, obiskuje jih po hišah in vabi k spovedi. Naučil se je toliko slovenskih besed, da more za silo spovedovati. V tem mestu smo ustanovili slovensko katol. društvo sv. Petra in Pavla. Nekaj Slovencev je jako premožnih trgovcev v Anacondi. Tukaj je tudi precej pravoslavnih Hercegovcev in Dalmatincev. Slovenske cerkve in slovenskega duhovnika v teh krajih jako potrebujejo rojaki naši. — Čas mi ni pripuščal, da bi obiskal še druge kraje v Montani, koder biva naš ljud, a škof Brondel mi je pravil, da jih je v Great Falls kakih 100 duš, v Missoula okrog 50 in nekaj malo v Granite." Država Colorado broji baje tudi par tisoč Slovencev. Bolj na gosto so naseljeni v mestih: Denver, Pueblo, Lead-ville, Crested Butte. Skoro vsi so rudokopi.— V državi Nebrasca stoji ob reki Missouri mestece Omahe, v katerem živi kakih 200 Slovencev. Ti spadajo k češki cerkvi sv. Va-clava, več'noma razumejo češki govor, sicer pa tudi č. g. župnik V. Čoka ume slovenski. — VDacotije le nekaj trgovcev-Slovencev. — Na skrajnem zapadu ob obalih Tihega morja živi lepo število Slovencev v državah Oregon in Washington. Ti se pečajo največ s poljedeljstvom; mnogi imajo lepe kmetije, polje obdelujejo le s stroji. Blizu velikega mesta Taco m a naselili so se Slovenci že 1. 1881. Naselbina ta je čisto slovenska, po njej imenuje se celi okraj Krain Town. Sedaj jih je ondi okolu 50 družin in v Valley-u kakih 25 družin. Prejšnje čase jim je pastiroval češki duhovnik č. g. F. J. Šimonik, tudi je misijonaril med njimi č. g. Ciril Zupan in kakor čujem bodo dobili sedaj slovenskega duhovnika, ki bo stalno bival pri njih. — Južno od teh dveh držav razprostira se ob morju naj-rodovitnejša dežela v Zjedinjenih državah, Ka-lifornia. Tudi tu biva več stotin Slovencev, nekateri so kupci in živijo v St. Francisco in Sacramento; kar je pa kmetovalcev, so razstreseni po deželi. Tukajšnji rojaki so večji-del že stari naseljenci in razumejo dobro angleški. Svojega duhovnika nimajo, hodijo v angleške in irske cerkve. Tako torej vidiš, dragi mi bralec! da so Slovenci v Zjedinjenih državah ameriških res močno raztreseni. Do sedaj imajo le v štirih mestih lastno cerkev in svojega duhovnika, druge oskrbljujejo naši misijonarji, kolikor pač morejo. Razun že omenjenih gospodov pridobili so si zaslug za slovenske misijone še naslednji izmed čč. oo. benediktincev: mil. g. opat Dr. Bernard Ločnikar, o. Seve-rin Gross, prior, o. Vincenc Sifrer, in izmed svetnih duhovnikov čč. gg.: J. M. Sta-riha, Ignacij Tomazin in dr. V verskem oziru so ameriški Slovenci sploh dobri katoličani. Pridno hodijo v cerkev, radi molijo in prejemajo sv. zakramente. Nedelje in praznike posvečujejo zvesto, če le niso primorani delati na nedeljo, udeležb se gotovo službe božje. (Po velikih tvornicah morajo delati vsako nedeljo in vsak svetek, če ne, so ob službo.) Še celo tiste praznike, ki v Ameriki niso zapovedani, na pr. sv. Trije Kralji, Svečnica, Marijino oznanjenje, velikonočni in binkoštni pondeljek, sv. Peter in Pavel, mala Grospojnica, sv. Štefan — pridejo, če le moč, k sv. maši in se zdrže hlapčevskih del. Slovenci, kakor sploh vsi katoličani v Ameriki, imajo pa do cerkve še jedno dolžnost, katere tam v stari domovini ne poznajo toliko, dolžnost namreč: vzdrževati cerkev in duhovnika. Tam „v starem kraju" — tako zovemo tukaj Evropo in vse, kar se je drži — so cerkve večinoma že davno ustanovljene, imajo skoraj vse svoje lastno premoženje, iz katerega se vzdržujejo; če pa kje kako novo zidajo, razdeli davkarija stroške na posamezne posestnike in plačati moraš, hočeš ali nočeš. Duhovniki dobivajo svojo plačo od vlade, katera si zna že poiskati svoj denar. Ne tako pa tukaj. Vlada nam ne brani naših cerkva, a nam tudi ničesar za nje ne da. Oe hočete imeti cerkev — pravi —, napravite si jo in vzdržujte si jo, kakor veste in znate. Zato morajo tukajšnji katoličani plačati cerkev, plačati duhovnika, plačati šolo, šolske sestre. Vlada naša sicer vzdržuje povsod javne šole, ljudske in visoke šole in deli pouk brezplačno; ali ker se poučuje v teh šolah le v angleškem jeziku in se veronauk prav nič ne uči, zato so primorani katoličani vzdrževati lastne farne katoliške šole. In tako oznanjujemo misijonarji pogostoma ta cerkveni davek in — na čast narodu našemu bodi povedano! — ne brez vspeha. Slovenci radi dado za cerkev, dado pri skromnih svojih razmerah veliko. — Koder nimajo lastne cerkve in lastnega duhovnika, tam je seve drugače. Razven svojega maternega jezika jih velika večina ne razume drugega; in tako ne slišijo leta in leta besede božje, ne morejo prejemati sv. zakramentov. Ni čuda, da potem mnogi opešajo v veri. Vendar tudi pri teh se kaže, da Slovencu prirojena zvestoba do vere naših očetov — ni prazna beseda. Če pride med take izgubljene ovčice kak slovensk misijonar, o kako se razveselijo, kako jim utriplje srce, kako zvesto poslušajo pridigo, kako dero k spovednici! Ne vedo, kako bi pokazali hvaležnost duhovnemu svojemu dobrotniku. Žalostne izieme se dobe gotovo tudi tukaj, a kje najdete pšenico brez ljulike? V obče pa je narod slovenski tudi v novem svetu udan sv. veri in hotel Bog! da takov tudi ostane. Slovenci v Ameriki so kot delavci jako priljubljeni. Privajeni od mladih nog težkemu delu, se tudi tu ne ustrašijo najtežjega dela. Težko delo pa čaka tu vsakega naseljenca. Amerikanec ali sploh vsakdo, ki je tukaj rojen in vzgojen, ne bo prijel za težko delo, to je posel naseljenca. In Slovenec se ne brani nobenega dela; v rudnikih, premogovih jamah, po tvornicah, rudotopilnicah, kamenolomih, na cestah — povsod jih najdeš v potu obraza služiti si kruhek. Pa tudi pridni so pri delu, da je kaj; ker jih večina ne umeva angleščine, se ne odgovarjajo in izgovarjajo, a delavec, ki je lepo tiho pri svojem poslu in dela, iz- vestno več stori, kakor oni, ki se v jednomer izgovarja. Zato jih imajo podjetniki (boss — jim pravijo tu) radi in jih pridejo čestokrat po hišah iskat. Nekateri se še preveč ženejo, posebno novinci, ki se hočejo s tem, da prav hité, prikupiti svojemu gospodarju. A marsikateri je to že drago plačal. Tako je prišel lani sem v Joliet mladenič pri 19. letih. Koj je dobil delo in je hitel in se gnal, kar je mogel. Tovariši-Slovenci so ga opominjali, naj se čuva, a on se ni zmenil za to, češ, nevoščljivi so mi. Delal je samo dva dni, drugi dan popoludne mu je začelo slabo prihajati; a še sedaj ni poslušal dobrega sveta, da bi odnehal: delal je res do določene ure, a na potu domov se je zgrudil na tla in ko so ga prinesli na dom, je v par urah izdihnil svojo mlado dušo. Kar je preveč, je preveč! — V velikih tvornieah, rudnikih, rudotopilni-cah se dela neprenehoma po dnevu in po noči; delavci se vrstijo, zdaj dela jeden 12 ur po dnevu, drugi teden 12 ur po noči. Plača je po različnih krajih in pri različnem delu različna. Najmanjša dnevna plača znaša dolarja1, mnogi zaslužijo pa tudi po 2, 3 celo 5 dolarjev na dan. Posebno dobro so plačani izučeni mizarji, še bolje zidarji. Ti zaslužijo poprečno 3—4 dolarje na dan. A mora biti uren in spreten, mora znati zidati po ameri-kansko in napraviti vsak dan gotovo število kubičnih čevljev zidú. Kdor si pri delu svojo pipo baše, takega kmalu odslovijo. — Slovenska dekleta lahko dobe tukaj službo za hišine, kuharice itd., posebno če vsaj nekoliko umejo angleški in hišno gospodinjstvo. Plačujejo jim po 10—14 dolarjev na mesec s prosto hrano in prostim stanovanjem. Dela nimajo težavnega, ker jim vse v hišo prineso. Amerikanska gospodična ti ne gre zlepa služit, najdeš jih pač po pisarnah in velikih pro-dajalnicah, in če vendar katera v službo stopi, ne koristi veliko, ker bi se najraje gugala celi dan v gugalnem stolu. Slovenke pa hvalijo Amerikanci, da so delavne in ubogljive. Več Slovencev živi, kakor sva videla, tudi po kmetijah-ali farmah. Tukajšnje kmetije so po navadi velike, obsegajo po več sto akrov ali oralov. Kmetje ne žive skupno po vaseh, ampak raztreseni po deželi; v sredi svojega zemljišča si napravi hišo in gospodarska poslopja, tako da ima po 10 do 15 minut do prvega soseda. Zemljo ob- 1 En dolar je okolu 4 krone 70 beliéev av. v. delujejo vseskozi s stroji ali mašinami. S stroji orjejo, sejejo, kosijo, mlatijo. Največji kmet omlati s parno mlatilnico v jednem dnevu lahko vse žito, kar ga je pridelal. — Koder je podnebje milejše, da tudi po zimi lahko zemljo obdelujejo, tam se kmetje tudi z 20 orali zemljišča lahko živijo. Na kmetijah zaslužijo delavci, vešči kmečkemu delu, po 20 dolarjev s hrano in stanovanjem na mesec. Dekel nima amerikanski kmet, vse delo opravijo moški, tudi krave molzejo sami. Zaslužek na kmetijah traja pa le poletni čas od meseca sušca do listopada. Amerikanec je praktičen, pa tudi sebičen; dokler potrebuje delavca, ga plača, po zimi, ko ga ne rabi, ga odpusti. Zimski čas je sploh najbolj neugoden za naše ljudi. Po zimi ni dela ne v kamenolomih, ne na kmetijah, ne na cestah, tudi tvornice tedaj najraje stoje; dela ni, pa tudi zaslužka ne. Da bi vsaj nekaj prislužili, se mnogi zarijejo v lože in gozde, kjer sekajo in pripravljajo drva, a vsled hudega mraza večkrat še to ni mogoče, in kdor si ni med letom prihranil ničesar, tedaj mu trda prede. Ob nedeljah miruje v Ameriki delo. Razun velikih tvornic, kjer se brez velike škode ne more pretrgati, prepovedano je vsako drugo delo. Minulo leto so zasačili v državi Jowa nekega kmeta, ki je na nedeljo oral, in plačati je moral 200 dolarjev kazni, to je blizu tisoč kron av. v. Dan Gospodov se res posvečuje pri nas. V nedeljo morajo biti zaprte vse prodajalnice, gostilnice, toba-karne, gledišča, muzeji; ta dan ne sme biti koncertov, plesov, javnih zabav, niti pošte ne dobimo ob nedeljah. Tudi kak slovenski krč-mar bi vam vedel povedati, kaj se pravi v nedeljo točiti, če ga pri tem zasačijo. Ko bi v tem oziru Evropa vsaj nekoliko posnemala Ameriko, gotovo bi ne škodilo. Tukajšnji kmetovalci imajo svoje veselje in svoje trpljenje, prav kakor pri vas; drugačno pa je življenje delavcev, ki po mestih stanujejo, in teh je velika večina. Oglejva si torej,vkako in v kakih razmerah žive? Ce si morda pošiljal katerega svojih otrok v mestne šole ali če si sam kedaj trgal hlače po srednješolskih klopeh, veš, kako študentje ali šolarji v mestu žive. Po več skupaj jih biva pri kakem gospodarju ali gospodinji na stanovanju in hrani; stariši plačajo za nje, kolikor so se pogodili z gospodarjem, in tako so šolarji preskrbljeni z vsem, kar treba telesu, izvzemši seve obleko. Nekako tako žive tukaj naši samci in pa oni oženjeni možje, ki imajo ženo in otroke v stari domovini. Pogodijo se najraje s kakim poznatim rojakom, ki ima svojo hišo ali pa v najemu, za koliko mesečne plače jim bo dal hrano in stanovanje; potem postanejo njegovi gostje, naš ljud jih zove „pordengarje" (pokvarjeno iz angleške besede „boarder"). Gospodinja-žena jim kuha, pere, snaži; mož oskrbi drugo potrebno, oni mu pa plačujejo po 12—15 dolarjev na mesec. Marsikateri gospodar ima po 10—20 takih „porden-garjev"; spalnice take hiše opominjajo močno na evropske kosarne, postelja je pri postelji, kovčeg pri kovčegu. Hrano imajo dobro, po trikrat na dan meso, po vsakem obedu čaj ali kavo, da ne pozabimo belega kruha. Vidiš, čitatelj moj! jako gosposko živ^ ti naši Ame-rikanci! No, pa tudi potrebujejo tečne hrane radi težkega dela in si jo tem lože privoščijo, ker je meso zelo po ceni; funt najboljše govedine stane borih 8 centov, t. j. 32 avstr. beličev. Oženjeni, ki imajo tukaj ženo, ali tudi otroke, žive ali v lastnih hišah ali si jih pa vzamejo v najem. Veliko Slovencev, vsaj v Jolietu, ima svoja lastna domovanja. Hišo si pridobiti ni tukaj težko in kdor je količkaj varčen, osvoji si jo v nekaterih letih. V vsakem mestu se nahajajo stavbinske družbe, ki posojujejo denar na osebni kredit. Če imaš par sto dolarjev v žepu, greš k takovi družbi in vprašaš, za koliko bi ti družba napravila hišo na tem ali onem prostoru. Ko si se pogodil, recimo za 1600 dolarjev, plačaš 300 dolarjev precej, ostalo vsoto pa se zavežeš plačati v mesečnih doneskih po 12—15 dolarjev. V 8—10 letih izplačaš na ta način ves dolg, in hiša je tvoja. Mesečne doneske moraš kajpada redno odrajtovati, če ne, izženo te iz hiše in tudi ob denar si. Stopiva sedaj v hišo ameriškega Slovenca, ki živi sam za-se s svojo družino. Pred vratmi pozvoniva, da nama pridejo odpret. Slišali so naju in že se je zavrtel ključ. Vstopiva v majhno vežo, odkoder naju vedejo v sprejemno sobo (parlor). To je soba srednje velikosti, tla so pogrnjena s preprogami, ob steni visi par podob, v sredi stoji mizica, tudi stolov ne manjka. Tu sedemo in se pomenimo, kako in kaj. Ker sva znanca, nama razkažejo še druge sobe. Prav tik parlorja je obednica, kjer zajuterkujejo, obedujejo in večerjajo; odtod vodijo jedna vrata v spalnico, druga v sobo za razna opravila. Skozi ta prideva v kuhinjo, ki se pa od na- vadne sobe razločuje le s tem, da ima peč (štedilno ognjišče) v sredi in da je tam na mizi še nekaj posode, ki jo bo treba pomiti. Mati se sučejo okrog peči, mali paglavčki jim pa nagajajo in kriče, kakor sploh ti znajo. Vse v hiši je snažno in umno uravnano, zato Amerikanec toli ljubi svoj dom in se najboljše počuti doma. Ne poje zastonj: „Home, sweet home — dom, moj sladki dom!" Slovenec, dasi od narave konservativen, privadi se naglo ameriškim šegam. Novinec, kajpada, izprva — čudeč se zre okrog sebe in marsikaj stori, da ga poredna mladež ameriška draži in zasmehuje. Toda rojaki ga brž pouče, kako se mu je vesti: da ne sme hoditi po sredi ulice, ampak po stranskem, pešcem namenjenem potu, da se v mestu ne sme zijalasto ozirati na vse strani, ne preveč glasno govoriti itd. In če je kakega pol leta preživel v Ameriki, sleče še kranjsko „kami-žolo" in „štebale" ter se tudi v obleki pokaže Amerikanca. Še bolj velja to o ženstvu. Slovenska dekleta in žene pridejo semkaj opravljene, kakor so bile navadno doma. A kako bi jih gledal svet, ko bi tako nošo razkazovale po mestu! Zato imajo prijatelji ali sorodniki ženskam, ki imajo sem priti, po navadi že pripravljeno obleko za nje, in kakor hitro dojdejo, očešejo jih, ostrižejo in oblečejo v tukaj navadno obleko. Da jim posade tudi klobuk na glavo, ni treba še posebej praviti. Slovensko naše ženstvo se nosi vseskozi po ameriškem običaju, ne iz prevzetnosti, ampak zato, ker šega tako zahteva. In prav je tako. „Romae romano vivito more! — Ti se moraš ravnati po kraju, kraj se ne bode po tebi!" Ameriški Slovenci radi pomagajo drug drugemu. Koliko jih pride sem brez božjega centa v žepu! Kaj bi počeli, ko se jih ne bi usmilili rojaki? Prositi ne znajo, ker ne umejo jezika, še za delo niso v stanu vprašati. Res, velik siromak, kdor pride brez novcev v kraj, kjer ni našega naroda! Slovenci pa poskrbijo lepo za prišlega rojaka, ga sprejmejo v hišo, mu poiščejo, če je le moč, dela. ga hranijo jeden, dva meseca, čakajoč, da si kaj prisluži in povrne stroške, časih žalibog — zastonj. „Noč ga je vzela" — pravijo. Nehvaležnost je tudi v Ameriki plačilo sveta. Vendar, da ne porečeš, da Slovence v Ameriki samo hvalim in hvalim, hočem iz-pregovoriti še o slabih straneh ameriških svojih sodržavljanov. Ni je luči brez sence, in brez napak nismo tudi Slovenci novega sveta. Dvojni namen želim doseči s tem, da odkrijem napake ameriških Slovencev: prvič ta, da bi jih Slovenci v Ameriki prav do cela spoznali; ker le, če kdo svojo zmoto spozna in izprevidi, le tedaj jo zamore popraviti; drugič pa bi rad, da bi Slovenci v stari domovini dobili enkrat pravi pojem, pravi za-popadek o ameriških Slovencih, da bi sodili pravično svoje brate onkraj morja in ne tako, kakor jih opisujejo nekateri časniki slovenski. — Kar govorim, govorim iz lastne izkušnje in pa izkušenih misijonarjev slovenskih Kakor sem že omenil, nahajajo se v krajih, koder ni slovenskega duhovnika, nekateri rojaki naši, ki v verskem oziru popolnoma odrvene. Slaba vzgoja, slabi vzgledi, pomanjkanje verskega pouka in še več drugih vzrokov je, ki pritirajo Slovenca v nevero. Pred letom dnij mi je pisal rojak iz Pennsylvanije: „Naša vroča želja je, da bi mi enkrat tako srečni bili in slovenskega duhovnika pridigo slišali. Žalostno je, da so otroci leto za letom večji in nič poučeni. . . . Več Kranjcev se je dalo že pred sodnijo poročiti, pa še pri spovedi in sv. obhajilu niso bili. ... So tudi sta-riši, katerih otroci so že po 2—4 leta stari, pa še sv. krsta niso prejeli, ker oče in mati nič nimata vere." . . . Res, le zanikarnost in sama zanikarnost je kriva, če nimajo stariši svojih otrok krščenih, ali če niso po katoliško poročeni, ker je v vsakem večjem mestu katoliška cerkev in se vsakdo lahko po tolmaču s katoliškim mašnikom pogovori. Tudi svete maše Slovencem v Ameriki ni treba stradati, kdor hoče, že najde pot do katoliške cerkve; s tem se izgovarjajo navadno le oni, ki so na Kranjskem najraje pod zvonikom stali med službo božjo ali pa okrog cerkve pohajkovali. Tudi petke in druge postne dni smejo tukaj vsi držati, samo če hočejo. Amerika ni nikomur kriva, da ne izpolnjuje svojih dolžnosti do Boga in do bližnjega, in slab izgovor bo to enkrat pred večnim Sodnikom. Po velikih mestih, kakor New-York, Chicago, St. Francisco, zaide več slovenskih mla-deničev na slabo pot; dado se zapeljati po izprijenih tovariših in se izgubi v valovih veliko-mestnega življenja. — Da se nahajajo tudi tam, kjer imajo svojega duhovnika, med Slovenci nekateri le po imenu katoličani, ki se ne brigajo za cerkev in službo božjo, ni mi treba še posebej dostavljati, saj je v starem kraju tudi tako. Takim zanikarnežem je kazen božja ča- sih takoj za petami. Le jeden vzgled. V jeseni 1. 1892. odpravil se je v Jolietu mlad Slovenec, ki je bil komaj par mesecev v Ameriki, neko nedeljsko jutro z nekaterimi Amerikanci namesto v cerkev — na lov. Cel dan so lovili, koliko so ujeli, ne vem. Zvečer so se hoteli z vlakom vrniti domov. Toda vlak ne obstane na dotičnem kraju, samo malo počasneje vozi, in kdor hoče takrat skočiti na vlak, mora znati več, ko hruške peč'. Amerikanci, vajeni temu, so srečno skočili na železnični voz, Slovencu pa ni šlo, zašel je pod kolesa, ki so ga strahovito razmesarila, in mrtev je bil pri tej priči. Med Slovenci v Ameriki jih je dalje več, ki so podobni svojim bratom v domovini v tem, da preveč ljubijo kozarec. Kdor po pameti in potrebi uživa božji dar, temu ni nič očitati, kaj še le onemu, ki je pod trto rojen. In kdor si je kupil tu zemljišče ali hišo, ali ima sicer prihranjen denar, ali kdor vsako leto par stotakov domov pošlje, ta zadostno priča, da ne zvrne po grlu svojega zaslužka. Nekateri pa so toli udani tej strasti, da jej žrtvujejo vse, kar prislužijo, in vrh tega še dragoceno svoje zdravje. Pijanec pa je pri nas še veliko večji revež, kakor pri vas. Ne le, da ga stane obilna pijača lepih novcev, še zapro ga, če ga dobe pijanega, in plačati mora določeno kazen; če pa nima s čim plačati, mora tako dolgo delati na cesti, da prisluži dotično svoto. O, da bi si vsi Slovenci k srcu vzeli zlato resnico, da najlepša čednost je zmernost, in podlaga vsega blagostanja! Omenim naj še jedno napako, ki sem jo imel priliko opaziti med ameriškimi Slovenci, to namreč, da se nekateri med njimi sramujejo materinskega svojega jezika. Narodni ponos je v Slovencih sploh še malo vzbujen; naravna posledica tega je, da če pride na tuje, le prezgodaj zataji svojo narodnost. Poznam jih, ki tolčejo za silo nemški ali angleški, pa celo v pogovoru z domačimi nočejo rabiti slovenskega jezika; več jih je tudi, ki prav nič ne skrbe, da bi se njihova deca priučila slovenskemu jeziku. Poznam otroke čisto slovenskih starišev, ki pa ne znajo slovenski in se le za silo sporazumejo s svojimi roditelji. Je že prav, da se otroci privadijo angleškemu jeziku, ki je tu vsakemu potreben kakor vsakdanji kruh, vendar pri tem ni smeti zanemarjati maternega jezika. Vsak oče in vsaka mati bi morala gledati, da se njuna deca dobro priuči slovenskemu jeziku v govoru in pisavi. Pri kupčiji, pri delu, pri občevanju z drugimi ljudmi govorite v katerem koli jeziku hočete, kupčij-ska pisma pišite angleški, svoje dolarje štejte angleški, v ožjem družbinskem krogu pa in kedar ste med svojimi, rabite sladki materni govor. Tako delajo drugi narodi, tako moramo tudi mi, če nočemo zatajiti samega sebe. „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" No, te napake, katerih pa nimajo Slovenci v obče, ampak le nekateri, bodo tem hitreje izginile iz tukajšnjega našega naroda, čim preje bodo dobili Slovenci svoje lastne cerkve in šole. Tukajšni škofje so Slovencem jako naklonjeni in skrbeči za njih dušni blagor. Vsak škof je voljan, Slovencem preskrbeti njihovega duhovnika, samo da ga Slovenci prosijo zanj in obljubijo, da ga bodo tudi podpirali in vzdrževali. Koder biva torej več Slovencev skupaj, naj se lepo združijo, pomenijo med seboj, in z združenimi močmi bodo dosegli veliko. Da, v slogi, v združenju, v društvih je moč! Kako lepe sadove prinašajo že razna slovenska katoliška podporna društva križem po Ameriki! Utrjujejo v Slovencih katoliško zavest, pospešujejo pošteno katoliško življenje, netijo ljubezen do slovenske govorice, širijo omiko, podpirajo brate v bolezni in nezgodi, pomagajo vdovam in sirotam. Jolietska slovenska društva na pr. izplačajo, če kak društvenik umrje, ženi rajnkega 1000 dolarjev, če mu pa žena umrje, dobi društvenik 500 dolarjev in plačan pogreb. Ravno zdaj delamo na to, da se zjedinijo vsa slovenska društva v Ameriki v jednoto. Ohraniti ameriškim Slovencem sveto vero in materni jezik — je namen tudi „Ameri-kanskemu Slovencu", prvemu injedinemu slovenskemu časniku v Ameriki. Izdaja ga že drugo leto velezaslužni slovenski misijonar č. g. J. F. Buh. List ta izide vsak petek, prinaša mnogo poučnega in zabavnega berila ter je razširjen ne le po Ameriki, ampak tudi po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Posebno pomenljiv je za one rojake naše, ki nimajo prilike slišati besedo božjo v njim razumljivem jeziku, ker prinaša v vsaki številki nedeljski evangelij in kratko pridigo, če te mika izvedeti kaj več o Slovencih onkraj morja in če moreš utrpeti 12 kron na leto, naroči si ta časnik. Zlasti po več vkup bi se jih lahko naročilo. Treba le, da odpošlješ z naročnino vred svoje ime in stanovanje pod tem-le naslovom: V. Rev. J. F. Buh, Tower, Minn. U. S. America. In tako sva si ogledala žitje in bitje bratov Slovencev na drugi zemeljski obli. Videla sva, da tudi v Ameriki ni vsakemu z rožicami postlano, da se je trebav i tu truditi in potiti za vsakdanji kruhek. Če te obide želja po tej „obljubljeni deželi", ne misli, da boš kar hkratu obogatel, da ti bodo pečeni piščanci kar v usta leteli. Ne, delo te čaka tukaj, po-največ težko in nevarno delo. Torej dobro preudari, predno se izseliš z doma, preudari dvakrat, če imaš ženo in otroke. Mož in žena naj skupaj živita, skupaj delita veselje in žalost ! — tako so vama povedali ob poroki, če se hočeš na vsak način izseliti, vzemi še družino s seboj ali vsaj uredi tako, da jo boš za par let mogel vzeti; če si priden in ti Bog da zdravje, živel jo boš lože tu, nego tam, in otroci tvoji si bodo zlahka služili kruh. Nikakor pa ni dobro, če je mož v Ameriki, žena pa z otroci sama doma. Oni denar, ki ga mož domov pošilja, navadno le malo zaleže, in če se povrne sam domov, ne ostane dolgo tam, sok in kaša mu ne prijata več, kmalu se mu stoži po loncih polnih mesa in — hajdi nazaj v Ameriko! Doma so pa žena in otroci zopet sami. — Najlepša bodočnost čaka vsekako v Ameriki mladeniča krepkega, poštenega in vsaj nekoliko izobraženega. In če si za trdno sklenil, odpotovati v novi svet, pomisli dobro, kam, v kateri kraj hočeš iti. V Brazilijo ti ne svetujem in sploh v južno Ameriko ne. Ne verjemi nobenemu agentu! Jedina dežela, ki ima še za milijone ljudij dovolj dela in kruha, leži v Severni Ameriki in se imenuje: Zjedinjene države ameriške; o tej govorim ves čas. A tudi sem ne hodi tja v en dan, ampak poizvedi od kakega znanca ali prijatelja, kje bi zamogel dobiti delo; pred vsem glej, da prideš v kraj, kjer imajo Slovenci lastno faro in svojega duhovnika, potem nastopi v božjem imenu svojo pot! Na potovanju bodi previden, vožnji listek si kupi od kakega zanesljivega agenta in naravnost do kraja, kamor si namenjen, sicer te bodo prevarili strašno! Ne kaži nikomur denarja, pazi, da te ne okradejo, ne zaupaj vsakemu tujcu, zlasti na ladiji, posebno dekleta naj se čuvajo; tudi ne pripoveduj, da imaš v Ameriki že zagotovljeno delo, če ne, te bodo poslali nazaj! Ne pozabi prejeti sv. zakramentov, predno odrinež, izroči se Bogu v varstvo, tako boš najsrečneje potoval! Se nekaj. Slovensko razumništvo svari pred izseljevanjem, časniki slovenski kažejo Ameriko v obče le od slabe strani. Teh sla-bostij in nevarnostij nikakor ne zanikavam, vendar se pa z druge strani ne more tajiti, da je marsikak Slovenec že našel v Ameriki svojo srečo; če tudi ni postal milijonar, vendar dobro živi, tako kakor bi v stari domovini nikdar ne mogel. In kdo ne ve, koliko tisočakov pošljejo Slovenci-Amerikanci vsako leto domov? Nekatere občine po nižjem Dolenjskem in Belokranjskem preživljajo izključno le Amerikanci. Bevščina je po mnogih krajih slovenske domovine čimdalje občutljivejša, zato se selijo ljudje v Ameriko in se bodo selili vkljub vsemu svarjenju in prigovarjanju. Radi tega bi bilo po mojih mislih veliko koristnejše, ko bi merodajni krogi tiste, ki ho- čejo ostaviti domačo zemljo, poučili, kako in kaj je z izseljevanjem, kam se jim je obrniti, kako potovati itd., namesto da jim samo branijo in branijo. Jako koristno bi bilo, ko bi ustanovili Slovenci v Ljubljani ali v Trstu „društvo za izseljence", kakoršna imajo vsi evropski narodi. Tako društvo bi šlo izseljencem na roko z dobrim svetom, bi marsikomu prihranilo nepotrebnih stroškov in ga obvarovalo nevarnostij, telesnih in dušnih. Jednako društvo bi bilo tudi v Ameriki velekoristno in potrebno, in kakor hitro se bodemo tukajšnji Slovenci bolje uredili in ožje zjedinili, bomo je tudi ustanovili. Vsi si podajmo roke in delajmo za telesni in dušni prospeh milega nam naroda slovenskega! Zakai ni vode na Krasu. (Po národnem motivu.) 1 naravi pihljal je večerni veter rIn légala noč je na mesto in vas. Tedaj sta prispela Kristus in Peter Vsa trudna od dolgega pota na Kras. Brž Peter potrka na duri prve In v veži ponižno vpraša moža: „Imate li, oče, kaj strehe in mrve, Da bi prenočila pri vas midvá!" Pogleda ju kmet in malo premisli, Potem pa reče: „Kar morem, to dam. Lehkó odideta spat na svisli, A ozek celó za družino je hram." Na hlin zadovoljen torbo obesi In s Kristusom Peter odide spat. Zatisneta kmalu na mrvi očesi In v sen se oba zamakneta zlat. Tedaj gospodar nju torbo sname In gnjat čudeč se izvleče iz nje. Neznana slast vso družino objame In kmetu želja utriplje srcé. Poišče leseno tnalce na cesti, Potisne je v Petrovo torbo meneč: „Saj potnika gnjati ne smeta jesti, Sicer sta žejna na poti preveč." Ne vzide na nebu še jutranja zarja, Na mrvi vzbudita neznanca se že. Presrčno zahvalita gospodarja In Peter spet vrže torbo na sé. Med potjo ob drevji pa Kristus reče: „Poglej tu v studenci vodico hladno, Jaz dolgo že v torbi prenašam pleče; Počdkajva tu in pojej va mesó!" In Peter sede na sočnato travo Pod senco vrbinih rosnih peres. Čudeč se in jezen zamaje glavo, Iz torbe popotne privleče — les. „Nesrečni tat," nejevoljen zakliče, „Kaznuj ga Gospod, vse sosede ž njim!" Odvrne Kristus: „„Kar kazni se tiče, Naloži jo ti in jaz jo zvršim."" Premišlja Peter nekoliko Gospoda mogočnega prosi tako: „Vsa voda na enkrat izgini s Krasa, Da žejo trpe, ki so jedli meso." Usahne studenec ob njem pri tej priči, Potegne čez brda veter sušeč. Ne dajejo vrelcev ne doli ne griči. — Od takrat na Krasu ni vode več. A. Medved,. Vrag — prijatelj. (Planinska pripovedka.) io čas hiti, že zopet je sobota, — In jutri je Mihelova nedelja! Matija, čuj, kako že Urh Jernejcev Mogočno na Medvedji Rebri strelja, Pri fari doli pa med strelom don zvonenja Oznanja, da pri nas je jutri dan proščenja!1" Tako se je čudila stara Trelka Sedeč v preddurji trhle gorske koče Ter zrla raz planino v dol prostrani Na sela, polja in vrte venoče; Potem pa naglo v vežo k sinu je stopila Ter mu prosečim glasom mehko govorila: „Matija, jaz nocoj ne morem v cerkev, Preveč sem trudna po težavnem delu; Dej, idi v cerkev ti; tu vzemi svečo, Prižgi na čast jo svetemu Mihelu In prosi ga lepo, da nas in dom varuje Plazov, požara, strele in bolezni tuje!" Pokaj-li Savljaui na večer Do cerkve kar trumoma vro, Večernice že so ihinule, — Na večer pa maš ne bero? Ne speje k večernicam ljudstvo. Ni k maši sedaj ne hiti: Častit gre Mihela-junaka, Ki zmel je peklenske moči. Pomoči gre ljudstvo ga prosit,— Saj jutri je praznik njegov, — Da on bi jih čuval nezgode: Požara, bolezni, plazov. Glej, v cerkvi že sveča ob sveči Pred svetim Mihelom gori, — Še hip — in premajhna bo cerkev Za tolike trume ljudi. Za vrati pa Trelčev Matija Lojeno je svečo prižgal, A molil ni, niti pokleknil, — Sam sredi klečečih je stal. O, Trelčev Matija ni ljubil Molitve, ni ljubil cerkva, A ljubil je žgano pijačo In klel je stvari in Boga. Nocoj pa le vendar oko je Na sliko oltarno uprl: V hudobca je gledal nevšečno, Ki angelj-junak ga je stri. „Sveč dosti gori že Miliclu," Tako je na tihem dejžl, „Jaz rajši pa svečo lojeno Hudobcu na čast bom prižgal." Upihne res svečo gorečo In hlastno jo zopet prižge, — Ne angelju božjemu v slavo, A v slavo gospodu teme . . . „Kot je nocoj, tako temn6 Pa res že dolgo ni bilo; Saj včasih sem že hodil tod, A nikdar še tako težak Ni bil mi k domn hod. Po nebu vsem je zvezde ni, Ki mi odstre temo noči, In ni človeka ga nocoj, Ki skozi širne gozde te V goro bi šel z menoj." Tako je tožil pozno v noč Poznanec naš v gore idoč; Izgrešil bil je k domu smer, -A žive duše, niti koč Ni v šumi tej nikjer. A vendar, — tam iz dalje, glej, Trepeče skozi goščo vej Dvojica lučie v gozd teman, — In vriske čuj in žvižg glasan! Tam je človeški stan. In vendar ne! — Kaj-li je to! . . . Ne gre-li tamkaj sem nekdo? O Bog ... To zemsko bitje ni: Kot ogenj mu žare oči In v ustih plam gori . . . „Ho-ho! Večer Bog dober daj! Možžk, je vam kaj znan ta kraj ? Izgrešil jaz sem pot domov In ure tri že tavam sam V temini teh gozdov." — Roko mu črno vrag podal, Privzdignil malo ga od tal, Izbruhnil vanj žvepleni plam-- Odnesel ga je v črno noč, — Bog večni vedi — kam . . . „„Ta kraj sicer poznan mi ni, A bolj poznan si meni ti; Nocoj si hitel v božji hram, Tam meni svečo v čast prižgal, — O dobro te poznam. Ne tresi se, prijatelj moj, Pogledov mojih se ne boj; Prijatelj star sem tebi jaz, Ime ti moje znano je, Dasi neznan — obraz. Predolga pot na tvoj je dom, Na svoj te dom povedel bom; — Ne boj se me . . . no, bodi mož, Poprej ko mine hipov pet, Že v mojem domu boš."" Kak strah prevzel je gorsko vas, Ko zjutraj je zazvenel glas, Da v ,hudem brezdnu' pod goro, — Kje straši že iz davnih dni, — Mrtev leži nekdo . . . Na hip do brezdna prihite Možje, otroci in žene; Za njimi Trelka prihiti: „Kdo ve, če ni Matija naš, Še zdaj domov ga ni!" Posvečenja cerkvenega obletnica. Spusti v globel se mož-junak; Le mučen hip . . . in glas krepak Privre iz dna: „Hladen in tog Matija Trelčev tu leži, — Daj pokoj duši Bog!" J os Podkdrenčan. Blagor žalostnim. (Povest. 'Spisal dr. J. Vošnjak.) f postranski dolinici večjega gorovja je stal kmetiški dom, zidana hiša z gospodarskimi poslopji, rekali so mu: pri Doganu. Gospodar, mladi Dogan, bil se je pred nekolikov leti oženil in zakonska sta živela v lepi slogi. Že sta dva fantiča skakljala okolo hišena veselje svojima roditeljema. Dogan je bil priden gospodar, ne manj pridna njegova gospodinja. Pomagala sta jima hlapec in dekla in da ne pozabim, tudi sestra, Doganova Mica. Eevica je bila sicer sključena in zato se ni omo-žila, pa v hiši in v kuhinji je ona imela glavno skrb in skrbela je res, da je bilo vse snažno in jedi okusno pripravljene. Fantiča, Ciril in Metod, pa sta se najraje okolo nje sukala in tetička se nikoli ni ujezila, če sta poredneža jo tudi včasi podražila. Ob nedeljah in po zimi ob večerih je Dogan rad prebiral knjige in naročen je bil tudi na poučen slovenski list. Tako je preteklo več let med delom in počitkom in dobro so se imeli na Doganovem domu. Neko zimsko nedeljo se je Dogan mudil dlje časa v bližnjem mestecu. Zadrževali so ga znanci, ki so ga spravili v krčmo in že se je mračilo, ko se jim je odmaknil in se odpravil domov. Burja je brila in sneg je naletaval. Doganu je bilo vroče, ko je stopil iz krčme in dobro mu je delo, da mu je glavo hladila mrzla sapa. Naglo je korakal po znani poti. Naenkrat se mu spodrsne, on pade v jarek zraven ceste in ko skuša vstati, čuti take hude bolečine v nogi, da se ne more zganiti. Zvinil si je bil nogo. Kliče, pa nihče ga ne sliši. Sneg pada zmerom gosteje, da ga pokriva s svojo belo odejo. Burja mu pretresa vse ude, posebno glava zdi se mu, da je vsa ledena. Zdaj sliši bližati se ljudi. Na vse grlo kriči, dokler jih ne prikliče. Bilo je več moških, ki so se vračali iz mesta. Doganu pomagajo iz jarka in ker ni bila zlomljena nobena kost, le sklep zvinjen, nategali so mu nogo in mogoče mu je bilo, če tudi s hudimi bolečinami, naslanjajoč se na možev jednega privlačiti se do doma. Žena ga je že čakala v skrbeh in se ne malo prestrašila, ko je stokajoč stopil v hišo. Noga je bila otekla, da se je obutev le težko spravila z nje. Žena in sestra sta ga spravili v posteljo in ovili mu nogo. Nista vedeli, da pri takih oteklinah najbolj pomaga drganje, s početka bolj rahlo, potem zmerom trdnejše, čeprav boli. Ako se to večkrat na dau ponavlja, izgine oteklina v malo dneh. Pa Dogan ni toliko tožil o bolečinah v nogi, le glava mu je bila napeta, kakor da bi se mu hotela raz-počiti. Tolklo mu je v njej, kakor s kladivom, po ušesih mu je šumelo, v očeh pa so ognjeni žarki bliskoma švigali sem ter tja. Upali so, da mu bode po noči odleglo in vlegli so se spat. Toda Dogan ni zatisnil nobenega očesa in čedalje huje mu je prihajalo. Se le proti jutru je začel dremati, pa mučile so ga silne sanje, kakor da bi mora mu ležala na prsih. Tudi žena je le malo spala, večkrat je vstala, da je šla gledat k bolnemu možu, in že rano je bila po koncu. Pripravila jev zajuterk, skuhala mleko in ga nesla možu. Že je bilo svetlo, ko stopi k postelji. Vidi, da mož že bedi. Vpraša ga, kako mu je. „Glava, glava!" stoka in se prime za čelo. „Pa čemu zmerom vstajaš? Spat pojdi, spat! Oh, ta dolga noč, ali je ne bode konec?" Žena osuplo gleda, ko sliši te besede. „„Noč? Saj je že zdavnaj beli dan."" „Dan, kaj praviš? Dan?" Naglo se vsede in vpre svoje oči v ženo. „Dan? In pa takavtema. Luč prižgi, da bom videl." „„čemu luč ob svetlem dnevu?"" Mož si mane oči, na široko odpira trepalnice, jih zapira in zopet odpira. „Dan? In jaz — slep sem, slep!" za-kriči v grozni t6gi, in debele zolze mu kapajo iz očij, ki so svetle kakor zdrave, pa zaprte luči. „Slep, slep!" ponavlja obupno. „0 Bog! kaj bo s teboj, kaj z ubogimi otroci!" Žena, dasi vsa preplašena, ne more verjeti, da bi mož ne videl. Saj jo gleda tako bistro, kakor poprej. Tolaži ga, da bo to že prešlo; pa njene pomirljive besede niso mogle odvrniti nesreče, katera je udarila to noč na njenega moža, na celo hišo. Dogan je res bil oslepel. 2. Slep! Strašna beseda za revčka, kateremu je že o porodu bil zaprt vid, a še strašnejša za nesrečneža, ki je že gledal svet in neskončno nebo, svetlo solnce, milo luno in neštevilni broj brlečih zvezd. Grozna tema ga obdaja in obup se loti njegove potrte duše. Ne more si misliti, da več ne bo videl svojih dragih in bo le po glasu še razločeval, kdo se mu bliža. Solnčne žarke bo čutil, da ga ogrevajo, a svetloba , katera obseva zemljo, prikazala se mu bode le še v sanjah. Poprej sposoben za vsako delo, katero je rad opravljal, podoben je zdaj otroku, ki ga mora voditi mati, da se ne spotakne in pade. Težko je razsoditi, je-li bolj nesrečen gluhonemec od slepca, vsekako je slepec bolj navezan na dobrohotnost drugih ljudij in le težko najde dela, s katerim bi se mogel preživiti. Zato, ljudje božji, imejte usmiljenje s slepci! Dogan si kar ni mogel misliti, da je res izgubil vid. Upal je, da so to le hude sanje in da bo zdaj in zdaj spet pregledal. Žena je poklicala sestro in ko sta prihitela s tetičko tudi otroka in so slišali, kaj se je očetu pripetilo, razjokali so se vsi, da je bilo milo slišati. Prva se je ohrabrila žena. Saj mora biti še kaka pomoč. Hitro pokliče hlapca, da zapreže konja in hiti v mesto po zdravnika. Dogan pa svoja sinčka, katera sta ga prijela za roko, k sebi potegne in ju boža, globoko vzdihujoč: „Kdo bode skrbel za vaju, ko jaz ne bodem mogel!" Težko pričakovani zdravnik se pripelje. Preiskuje bolnika, žena in sestra pa zraven stojite v strahu, kaj bode izrekel zdravnik. Resni obraz njegov ne kaže nič dobrega. Ko je izprašal bolnika, mu natanko pregledal oči, potipal žilo in ga preiskal po vsem životu, namignil je ženi in šla sta iz spalnice v veliko sobo. Kakor obsojenec na razsodbo, čakala je nestrpno na besede iz zdravnikovih ust. „Ne prestrašite se preveč, žena, toda povedati moram, da je le malo upanja, da bi mož ozdravel." „„Moj Bog!"" zaihti žena, „„pa vsaj spregledal spet bode."" „Varal bi vas, ko bi to trdil. Očesne čutnice so mu otrpnile in to se le redkokrat popravi. Bati se je, da ne bode še kaj hujšega." „„Ni-li to dovolj hudo?"" „Bati se je, da seže bolezen v glavo in potem —." Zdravnik umolkne. Žena prosi s povzdignjenima rokama: „„Pomagajte, pomagajte! Kaj naj storimo ?"v" „čujte! Ako je sploh še pomoči, najdete jo le v bolnišnici. Tam dobiva bolnik vsak dan potrebna zdravila in tudi postreže se mu, kakor zdravniki ukažejo. Tukaj doma pa je pravilno zdravljenje nemogoče. To povejte svojemu možu." „„V bolnišnico?"" zavzame se žena. „„Nikdar, nikdar!"" „Potem pa se pripravljajte na najhujše." Zdravnik stopi še enkrat k bolniku in tudi njemu razloži, da mora v bolnišnico, ker tako zdravljenje, kakoršnega je treba pri tej bolezni, ne more se zvršiti na kmetih. Dogan se ni tako ustrašil, kakor njegova žena, ker je dostikrat čital o bolnišnicah, koliko bolnikov najde tam zdravje, in ker je tudi že sam, ko je obolelega hlapca peljal v bolnišnico, videl, kako lepo in ljubeznivo ravnajo usmiljene sestre z bolniki. „In tam, gospod doktor, smem upati, da spet dobim vid?" „„Upam. Pa nikar ne odlašajte. Čim preje pojdete, tem bolje."" Zdravnik ga še enkrat potolaži, obeča mu poslati zdravila in odide. „„Tebe da bi peljali v bolnišnico?"" tarna žena, „„to pač ne in ne. Tam bi gotovo umrl."" Kakor še tu in tam slabo poučeni ljudje, imela je hude predsodke o bolnišnicah žena, kakor tudi sestra. Dogan pa je mirno odgovoril: „Čakajmo še nekaj dnij." Namesto pa da bi se na bolje obrnilo, shujšalo se je Doganu in čim dalje, huje ga je bolelo v očeh in v vsej glavi. Ko je spet prebedel celo noč v bolečinah, rekel je ženi v jutro, da zdaj ni drugače, v bolnišnico mora; tako da mu ni več prestajati. Zdaj je tudi žena izprevidela, da ga ne sme zadrževati. Ukazala je vpreči voz in ko je moža dovedla do njega in spravila na sedež, vsedla se je poleg njega in odpeljala sta se. Ciril in Metod pa sta nekaj časa letela za vozom in klicala, da naj ju vzameta s seboj. Bil je jasen zimski dan. Solnčni žarki so se lesketali na snegu, kakor da bi bil posut s samimi bliščečimi biseri. Slepi mož na vozu ni videl jasnega dneva, tema ga je obdajala, bolj črna, ko najtemnejša noč. 3. Tri ure sta se vozila Dogan in njegova žena, predno sta dospela do bolnišnice v mestu. Veliko poslopje je stalo ob cesti, v starih časih samostan, pozneje urejeno za revne bolnike. „„Tukaj smo,"" dejala je žena, stopila z voza in vprašala vratarja, ki je stal pri velikih vratih, kje se naj zglasi. „Le spravite bolnika v hišo," odgovori vratar in še sam pomaga Doganu z voza. Potem pokaže ženi v pisarno, kjer so zapisali ime in odkazaliv služabniku, v katero sobo ga naj spremlja. Sli so po širokih hodnikih in vstopili v večjo sobo, kjer je stalo kakih deset postelj, na katerih so ležali ali sedeli bolniki z bolnimi očmi. Nekateri so imeli zavezani obe očesi, nekateri le jedno, drugi so s krvavimi krmežljivimi očmi gledali novega prišleca. Služabnik je odšel, usmiljena sestra pa je pristopila in ko je slišala od žene, da je mož popolnoma slep, prijela ga je za roko in vedla k prazni postelji. „Ali se naj vležem?" vpraša Dogan. .„Čakajte še, da pridejo zdravniki in vas preiščejo. Vi žena pa, ako se vam mudi, lahko odidete,"" meni usmiljena sestra. Dogan se nemirno zgane: „Ali že odhajaš?" „„Ne pojdem, dokler ne poizvem, kaj poreko zdravniki; — če smem tukaj čakati,"" dostavi in proseče pogleda sestro. „Zakaj ne? Le ostanite!" Doganka se je začela pogovarjati s sestro, kaj misli, ali se bode mož še ozdravil, ali dosti slepih prihaja v bolnišnico in spet vid dobe in kako dolgo morajo ostati v hiši, in še več takih vprašanj, na katere je sestra prijazno odgovarjala. Dogan je tiho in pazno poslušal in ko je slišal, da je že marsikateri nesrečnež prišel z bolnimi očmi ali celo slep v bolnišnico in jo zapustil z zdravim vidom, začel je tudi on upati. Kmalu potem sta prišla dva zdravnika, starejši gospod spremljan od mlajšega. Šla sta od bolnika do bolnika in naposled ustavila se pri Doganu, kateri je moral natanko pripovedovati, kako se mu je pripetila ta nesreča. Starejši gospod je s posebno pripravo pri užgani luči gledal Doganu v oči in izrekel nekaj latinskih besed k mlajšemu, kateri je potem ravno tako pregledal oči bolniku. Šla sta iz sobe; Doganka za njima, proseč, da jej povesta, kako je z možem. „Vi ste njegova žena?" vpraša starejši gospod. „Ne ustrašite se preveč, pa slabo kaže. Pridite v dveh tednih, do tlej se bo pokazalo, ali se bo dalo pomagati ali ne." Doganka slabo potolažena se je vrnila k možu in zdaj, ko se jima je bilo ločiti, ro-sile so se obema oči. „Pozdravi mi otroka in sestro. In le skoraj spet pridi. Morda me že najdeš boljšega." „„Da bi Bog dal!"" pristavila je žena in odšla. Kako težko je bilo Doganu pri srcu, ko je ostal med samimi tujimi, če tudi prijaznimi ljudmi, lahko si mislimo. Slišal je pogovarjati se druge bolnike, nagovarjali so tudi njega in izpraševali, na to pa, kar je njega jedino skrbelo, ali bode ozdravel, ni mu nobeden vedel nič gotovega povedati. Nekateri so se pač pohvalili, da jim je dosti bolje, odkar so v bolnišnici, pa nobeden teh ni bil še slep, videli so tudi še poprej, če prav slabeje. Noč, o kateri je vedel Dogan le po tem, da so polagoma vsi utihnili in zaspali, zdela se mu je neskončno dolga. Mislil je le na dom in na svojce in hrepenel, da bi spet skoro bil pri njih. Drugi dan so ga začeli zdraviti, kakor je ukazal starejši zdravnik, s tako zvanim kolovratom, iz katerega so iskre švigale, ko se je približal životu, da so se pretresale vse čutnice. In to se je ponavljalo vsak dan. V sosedni postelji je ležal starec, kateri je tudi bil oslepel, a ne tako čudovito naglo, kakor Dogan. Zrastla mu je bila mrena. Njemu so zdravniki zagotavljali, da bode spet videl. In res. Nekega dne so mu prerezali mreno in ko so ga vprašali: „Ali vidiš?" vskliknil je z veselim glasom: „„Vidim, vidim ! Bogu bodi hvala in vsem svetnikom in vam, gospod!"" Dogan, ki je vse to slišal, vzdihnil je: „Oh kdaj in ali bodem sploh kedaj tudi jaz tako vskliknil?" Toda zastonj je upal. Ne samo, da se ni zboljšal, še huje mu je postajalo in včasi se mu je kar vrtelo v glavi. Štirnajst dnij je poteklo, in Doganka, ki je že nestrpno čakala, peljala se je v mesto, da pogleda, kako je z možem. Tudi Dogan je že štel dneve in ko je prišel določeni čas, napel je svoj sluh, ali že ne prihaja žena. Usmiljeno sestro, ki mu je stregla, prosil je, da naj pogleda na hodnik, kjer morajo čakati obiskovalci, in da naj ženo privede v sobo; kar je rada storila. Oba sta bila vesela, da sta spet skupaj, pa ko je žena slišala iz moževih ust, da mu je le hujše namesto bolje, prestrašila se je in upadel jej je ves up. „Meni ni dalje tukaj obstati," tožil je mož. „Jaz čutim, da sem čedalje slabši. Domu, le domu, da tu ne umrjem." „„Kaj pa zdravniki?"" vpraša žena, ki bi tudi najrajše moža spet spravila domov. „Tolažijo in tolažijo, a kaj gotovega nobeden ne pove. Kar pojdi in naznani, da se odpeljeva. Saj ti pravim, da bo tu moja smrt." Žena poišče zdravnika, od katerega po-izve, da je res le malo upanja, še celo bati se je, da bolezen sega v glavo, vendar naj še ostane bolnik v bolnišnici nekaj časa. Ako pa nikakor noče, ga ne more siliti, doma pa mu naj na glavo devljejo mrzle ohlapke. Kmalu potem sta spet Dogan in njegova žena sedela na vozu in peljala se iz mebta na svoj dom. „Kako dobro mi deje mrzla sapa," pohvalil se je Dogan, „morda mi Bog le še povrne zdravje. Kje se zdaj vozimo?" Žena mu je morala povedati kraje, dobro mu znane, a zdaj jih je gledal le v duhu. „Kaj pa dečka? Sta li zdrava? Ali sta povpraševala po meni? Kako je v hlevu? Kaj je z živino?" In tako je hotel vse po-izvedeti, dokler se niso bližali domu. Slišal je zdaj od daleč vesele vsklike. Ciril in Metod sta zagledala voz in mu proti letela, kakor so ju nesle noge, „Ata pridejo, ata!" in voz se je moral ustaviti, da sta oba nanj zlezla in se oklenila očeta in matere. Dogan je bil spet doma v svoji hiši, toda upanje njegovo, da bo spet pridobil ljubo zdravje, ni se uresničilo. Skušal je vstajati, pa bil je tako slab, da ni mogel ostati po koncu. Iz hiše pa da bi šel, na to še misliti ni bilo. Ker je bil zimski čas, vsaj ni čutil samote. Posebno Ciril in Metod sta se rada mudila v topli sobi in slepi oče je bil vesel slišati njune glasove. O večerih pa sta žena in sestra prisedli k postelji in žena je čitala iz kake knjige ali časnika. Ko sta dečka šla spat, pogovarjala sta se roditelja včasi še pozno v noč, kako bi vzgajala otroka in kaj bi ju dala učiti. Starejši sinček, Ciril, je že hodil v šolo, po zimi le dopoldne, mlajši Metod pa bode že tudi po veliki noči na vrsti. „Ciril," menil je oče, „ima veselje do učenja, Tako mi je potrdil tudi učitelj. Ko bi jaz živel tako dolgo, dal bi ga v višje šole, ker oba ne moreta ostati na kmetiji. Naj si potem sam izvoli stan, kateri mu bo najbolj ugajal." „„Oh, da bi pač postal duhovni gospod!"" vskliknila je mati. „„Večjega veselja bi ne mogla doživeti."" „Prav, če bo božja volja, vendar siliti ga, Bog obvaruj. Ako bode čutil poklic, bode si sam izbral ta vzvišeni stan. Metod pa ostane na kmetiji. Bojim se le —" Dogan je umolknil in na obrazu se mu je poznala ttžka skrb. „„česa se bojiš?"" vpraša žena radovedna. „Da bi se po moji smrti ti spet omožila in potem bi bila na stran potisnjena najina otroka." „„Moj Bog, ne govori o smrti. Ozdravel bodeš, gotovo ozdravel, ko pride spomlad —"" „Nesli me bodete k večnemu počitku," seže jej mož v besedo; „in potem —. Jaz te ne morem siliti, da bi ostala sama. Izbiraj vsaj pametno." „„Kako moreš kaj tacega misliti,"" zavzela se je žena. „„Jaz da bi spet —? Nikoli in nikoli."" Dogan je zdaj bil bolj utolažen in svetoval je svoji ženi, kako naj gospodari, ko njega več ne bode. čutil je, da moči pojemajo. Zlasti ga je vznemirjalo, da se mu je včasi tako motilo v glavi, da je izgubljeval zavest in nikogar ni poznal. Takrat ga je tudi lomil krč. Prišli so božični prazniki. V poprejšnjih letih so vselej vsi Doganovi šli k polnočnicam. Letos je mislila žena doma ostati pri bolnem možu, toda on tega ni dopustil: „Le pojdite vsi in molite za-me!" Ko so odšli in je Do-gan slišal daljno zvonenje, bila mu je duša žalostna in iskal je tolažila v molitvi. Po praznikih dal se je spovedati in obhajati. Za duhovnikom, ki je nosil Najsvetejše, šlo je mnogo ljudij, ker so v celi soseski Dogana imeli v čislih. Rosilo se je marsikatero oko domačih in tujih, ko je ubogi slepec, udan v svojo hudo usodo, bil obhajan in v sv. olje dejan. Dokler človek živi, upa. Kaj ne bi pri Doganovih z bolnikom vred se tolažili, da se bode že dobilo še kako sredstvo, katero bode pomagalo. Obhodili so vse zdravnike, ki so bili na glasu, in ko z njihovimi zdravili niso ničesar opravili, pohajali so k mazačem, konje-dercem in sleparskim ženskam ter sleherni dan skušali kako novo jim nasvetovano zdravilo. Pomoči le ni bilo, a po vsakem novem ponesrečenem poskusu nova obupnost. Dogan je že sam začel prositi, da naj ga puste v miru, in kakor mu je hudo bilo misliti, da bode moral zapustiti svojce, ženo in otroke, želel si je včasi sam, da ga smrt reši vseh bolečin. In rešila ga je. Neki večer mu je bilo posebno slabo. Rekel je ženi, ki je po navadi sedela pri njem, da naj pripelje otroka k njemu. Podati sta mu morala ročici, on pa jima je govoril s tresočim glasom: „Bog je odločil, da vaju moram zapustiti. Bodita pridna, ubogajta svojo mater, ona vama bode odslej oče in mati, in ko dorasteta, spo-minjajta se včasi svojega očeta. Bog vaju blagoslovi!" Naredil je obema križ na čelo in tiho molil za njiju srečo. „Zdaj pa pojdita spat," rekel je mirneje dečkoma, ki sta se bila razjokala o njegovih besedah. Mama ju je spravila v posteljo in ko sta ž njo odmolila, sta mirno zaspala, ne vedoča, da sta slišala poslednje besede iz ust očetovih in da ga več ne bodeta videla živega. Dogan je ležal v postelji, roki k molitvi sklenjeni. Ko sta dečka odmolila in končala: „na večne čase. Amen." šepetal je tudi on: „Amen!" Se enkrat je globoko vzdihnil, glava se mu je nagnila na stran in bil je rešen vseh zemeljskih nadlog. Ko je žena pristopila in zagledala mrtvega svojega moža, s katerim sta dokaj let preživela v pravi zakonski sreči, zgrudila se je z ob- Koledar 1894. upnim krikom. Vsi domači so prihiteli in po celi hiši razlegal se je jok. Dva dni pozneje se je zbralo mnogo ljudij iz cele župnije pred Doganovim domom, da so mrtvega gospodarja spremili k večnemu počitku. Kdo še ni stal tik odprtega groba, v katerega so spuščali po vrveh krsto z mrličem ? Kdo ni čutil žalosti z žalujočimi, čeprav mu rajnki ni bil v žlahti? Če pa je moral stati zraven groba, v katerem bodo ležali globoko pod zemljo ostanki dragega mu bitja, očeta ali matere, zakonske polovice ali ljubljenega o-troka, krčilo se mu je srce od neskončne bridkosti in želel si je, da bi rajši on sam počival v grobu, kakor prerano umrli ljubljenec njegov. Tudi Doganka je vzdihovala: „Zakaj nisem rajši jaz umrla? Kaj bodem počela na svetu sama z otrokoma?" In ko so grude zemlje padale na krsto, ihtela je v svoji nezmerni žalosti, da se je vsem smilila. Gospod župnik pa je po končanih molitvah iz-pregovoril v pohvalo rajncega in k žalujoči vdovi obrnjen tolažeč jo končal z besedami: „Blagor žalostnim, ker bodo poto-laženi." 5. Na Doganovem domu so zdaj bili brez gospodarja. Mlada vdova naj bi vodila vse gospodarstvo, ukazovala, kaj se naj dela na polju, kaj opravlja v hiši, v hlevih, na skednju. Dobro da je imela zvesto in pridno pomagalko, sestro rajnega moža. S početka, ko je Doganka bila vsa zmedena po nepričakovani izgubi svojega moža, jo je Mica tolažila in skrbela , da je gospodarstvo v redu ostalo. Ko se je Doganka že malo umirila, sta obe ženski v lepem sporazumljenju gospodarili, da sta nadomestili gospodarja, kolikor je bilo v njunih močeh. Se večjo skrb pa je delala vdovi vzgoja sinčkov, katera je bila odslej izročena njej sami. Rajnki je imel o vzgoji otrok svoje posebne in pametne misli. Dete pride na svet, ne da bi si samo moglo pomagati. Mati ga mora rediti, mora mu streči, in ko se začne zavedati ter razločevati, spoznava najprej materino lice in materin glas. Kar mu mati govori, utisne se mu v spomin neizbrisno. Ko bi matere vselej pomislile, da one dado bodočemu človeku prvo podlago njegovega mišljenja, bi pač še večjo skrb obračale na nebogljeno dete in na same sebe. Ne s šibo in strogostjo, z milim ravnanjem, z ljubeznijo vzgajaj otroka, da se te bo tudi on zmerom veselil in se hvalil ležno tebe spominjal v poznejših letih. Prvi vtisi, ki jih otrok dobiva na svojem domu, odločujejo čestokrat vse poznejše vedenje človekovo. Otrok ne zna še nič drugega, kakor da posnema, kar vidi, posebno pri svojih sta-rišiti. Zato pač treba, da roditelji pazijo na svoje vedenje, da so v besedah in dejanju svojim otrokom vzor bogaboječnosti, poštenosti, delavnosti in treznosti. V prvih letih pa je mati jedina vzgojiteljica svojih otrok, daj Bog, da vselej dobra. — Ko je neka gospa vprašala duhovnika, kdaj naj začne z vzgojo svojega štiriletnega sinka, odgovoril je: „Gospa, ako niste že začeli vzgajati ga, izgubili ste štiri leta. S prvim smehljajem, s katerim vas je dete razveselilo, začela seje vaša naloga." „Dobra mati," pravi neki angleški učenjak, „je toliko vredna, ko sto vzgojiteljev." Slavni ameriški državnik Randolf je rekel: „Jaz bi bil postal bogotajec, ko bi me nekaj ne bilo zadrževalo: spomin na čas, ko je moja rajnka mati moje ročice prijemala in mi ukazovala, da naj pokleknem in molim: »Oče naš, kateri si v nebesih!«" Doganka ni vedela o takih izrekih, pa čutila je veliko odgovornost pred Bogom in svetom, da pošteno vzgaja svoja dva dečka. Ciril je že hodil v šolo in je vsak večer doma pripovedoval, česar se je v šoli naučil. Metod pa je bil ves dan ali zraven matere ali tetičke, dokler ni leto pozneje tudi začel obiskovati šolo. Zdaj pa je za mlado vdovo prišel čas skušnjave. Začeli so se oglašati snubači. Dopadla jim je lepo urejena kmetija z obširnim sadovnjakom, z dobro obdelanimi njivami, s travniki in gozdom, hlevi pa polni dobro rejene živine. Pa tudi vdova ni bila napačna in na dobrem glasu. Prvi se je oglasil Simen Kveder, polgruntar iz sosedne vasi, vdovec s štirimi otroki. Ljudje so pravili, da s svojo rajno ženo ni posebno lepo ravnal, in ko je pred letom umrla, mu žalost ni segala globoko, tem bolj pa zapuščenim otrokom, katere je rajnka dostikrat morala braniti pred naglo in hudo jezo očetovo. Kveder je, kar poprej ni bila njegova navada, rad mimo Doganove hiše zavil pot, posebno ob nedeljah, da so skupaj šli v cerkev. Tudi v hišo je včasi vstopil ter se menil o tem in onem. Ko je neki dan Doganko samo v hiši dobil, začel je tožiti, kako težko mu je brez gospodinje in da tudi ona pač težko izhaja brez gospodarja. Hvalil je svoja zemljišča in ko bi obe kmetiji bili združeni, to bi se dalo ži- veti in še kako dobro. Kaj ne? — Ravno ko je vse to pripovedal, priskočil je Metod v hišo in se vsedel materi na krilo. Kveder je bil jezen, da ga deček moti in godrnjal je: „Moji so tudi taki paglavci, pa jaz jih že znam ukrotiti." Doganka je to slišavši šla iz hiše, in ko je Kveder stopil čez prag, klicala je Mica, ki je vse bila slišala, za njim: „Srečno pot, sosed! Naših otrok pa ne boste pretepali." Odslej Kveder ni več hodil mimo Doganovih, v krčmi pa se je pobahal, da ga je htela Doganka, no tista sključena Mica je kar besnela od jeze, dokler se jej Doganka ni udala. Drugi je bil Luka Skok, brat krčmaričin v Logu. Vrnil se je nedavno po dosluženih vojaških letih domov in rad bi zdaj postal sam svoj. Doganka si je s krčmarico bila dobra in ker je mimo krčme pot vodila v vas in do cerkve, sta se večkrat pogovarjali. Ko je Luka prišel domov, hvalila ga je in kako bo znal gospodariti. Toda Mica je trdila, da zna Luka bolj popivati in prepevati, ko delati. Vendar ženskam je dopadel, ker je bil lepe postave in se nosil prav gizdavo. Ko je šla Doganka neko nedeljo po večernicah mimo krčme domov, stala je krčmarica na pragu in jo poklicala v hišo na pomenek. Obe ženski sta stopili v kuhinjo, a kmalu je prišel tudi Luka ter Doganko silil v hišo, kjer jej je ponujal kupico vina. Naročil je precej cel bokal. Naj bi se vsedla k mizi; česar pa Doganka ni hotela storiti, temuč skušala se je izmuzniti iz hiše, ker so drugi pivci se smijali in šepetali med seboj. Ko Luka le ne od-jenja, oglasi se porogljivo za pečjo sedeči Kveder: „Pusti jo, pusti, saj vidiš, da te ne mara, ti golobradec, ti!" Luka, ko to sliši, zaluči kupico proti Kvedru, da se mu razbije ob glavi, a ta podere mizo, zgrabi stol in oba sta se začela pretepavati in metati. Vmešali so se še drugi pivci in konec je bil: razbiti stoli, zdrobljena posoda in krvave glave. Doganka pa je bežala domov in sram jo je bilo, da se je zaradi nje začel tak pretep. Krčme in Luke se je izognila, kakor opečeno dete ognja, Mica se je pa na tihem smijala. Tretji snubač je bil mesarjev sin iz mesta, Pavle Krvavelj, kateri je večkrat prihajal k Doganovim drobnjad, teleta in ovce kupovat. Bil je dobro rej enega života, v lice rudeč, ko kuhan rak, in govoriti je znal, kakor star me-šetar, le žal, da ni bil izbirčen v besedah in da je rajši preklinjal, kakor se prekrižal. Tudi on bi rad bil postal sam svoj, kar na očeto- vem domu ni bilo pričakovati, ker je oče bil še čvrst in cela kopa otrok pri hiši. Prišel je povprašat, ali nemajo teleta na prodaj. Našel je le Doganko v hiši in zdaj se mu je zdel pravi čas, da se ž njo dogovori. Pohvalil je seveda samega sebe in ko bi pridno ženo dobil — pri teh besedah je namjgnil Doganki — odprl bi v mestu mesnico. Živela bi, kakor gospoda, vsak dan meso in vino na mizi. Kdo naj bi se pulil s kmetiškim delom? Z denarjem, kar se za kmetijo dobi, kupi se hišica v mestu — in kar je enakih kvant, s katerimi se je mislil prikupiti Doganki. Toda ona se je spominjala, da jej je rajni mož večkrat pravil o zapravljivosti Krvaveljevih in da imajo več dolga, kakor je vse skupaj vredno. Pavle pa se je priduševal, kako dobro bi imela pri njem in tudi za dečka bi bilo dobro, da prideta v mesto, kjer lahko hodita v šolo. — Doganka bi se bila le težko iznebila nadležnega snubača, da se mu ni začelo grlo sušiti in jo je krenil v krčmo. In tako se je oglašalo še več snubačev, Doganka pa je zvesta ostala obljubi, dani rajnemu možu, in vse odbila. 6. Težko je res vdovi, ako mora sama gospodariti na kmetiji brez moža, sama zapovedovati poslom in gospodarstvo ohraniti v dobrem redu. Doganki se je pogostoma tožilo po možu, posebno, kedar ni šlo vse, kakor je želela, pa polagoma se je privadila svojemu stanu in ker je imela zvesto in skrbno pomočnico v Mici, ni se gospodarstvu poznalo, da je brez gospodarja. Dečka sta rastla in Ciril je že dovršil šest let ljudske šole. Kaj zdaj početi? Rajni oče je sicer izrekel bil željo, da bi dečko študiral, učitelj in tudi župnik sta k temu prigovarjala, pa Doganka se je bala velikih stroškov, katerih si ni upala zmagati. Ker pa je Ciril sam silil v višje šole in je župnik obečal, da mu bode skušal s časom pridobiti kako dijaško ustanovo, peljala je mati ljubljenega sinka v mesto in izročila poštenim ljudem v oskrbo. Ciril je točil bridke solze, ko se je mati odpeljala domov ter je moral ostati pri tujih ljudeh, pa kmalu se je privadil, ker mu učenje ni pustilo dosti časa za otožna premišljevanja. Prvi dve leti latinskih šol bilo je treba Cirila z vsem preskrbeti, in Doganka se je že bala, če bo šlo tako naprej, kajti marsikaj je morala prodati od hiše, posebno živino, ka- tero bi še rada bila redila, da se ni zadolžila. V tretjem letu pa je Ciril, ki je bil med najboljšimi učenci, dobil neko če tudi ne obilno ustanovo in začel je tudi po malem poučevati učence nižjih šol, tako da je odslej mati le še nekaj pripomagala, kar je rada storila. Leta so tekla in Ciril je dovršil latinske šole. Prišel je čas, da se je moral odločiti, kateremu stanu se naj posveti. Mati je že v prejšnjih letih večkrat zasukala govor na to vprašanje. Njena srčna želja je pač bila, da bi si Ciril izvolil duhovski stan. Toda Ciril je vselej odgovoril, da se še ni odločil. A zdaj je moral povedati svoji materi, da ne čuti poklica za vzvišeni ta stan in da že od nekdaj hrepeni postati zdravnik, da pomaga trpečemu človeštvu. To je bil hud udarec za mater, ki je podrl vse njene nade. Ni mogla zadržati joka. „Ne žalujte, mamica," tolažil jo je sin. „Spominjajte se nesrečnega očeta. Ko sem ga videl trpeti in je moral umreti v najboljših letih, mislil sem si: Da bi jaz bil zdravnik, gotovo bi mu pomagal. In od te dobe sem hrepenel posvetiti se zdravniškemu stanu, ki je pač v marsičem podoben duhovskemu." Prigovarjanje sinovo vendar ni umirilo matere in šla je potožit se gospodu župniku, da naj bi nagovorili in spet na pravo pot spravili Cirila. Župnik je poslušal ženo, a odmajal z glavo : „Prigovarjati, siliti ga v stan, do katerega ne čuti poklica, bila bi zanj nesreča, za sv. cerkev pa nobena pridobitev. Ne obtežujte mu srca s svojim žalovanjem in veselite se, da je tako srečno dovršil latinske šole, kar nam daje upanje, da se tudi na visokih šolah ne bode izgubil. Sicer pa mu povejte, da bi mi bilo ljubo, ako me hoče obiskati." Ciril je mislil, da ga bode župnik skušal pregovoriti, da premeni svoj sklep in se je že pripravljal na odgovor; toda župnik ga je prijazno sprejel in ga celo pohvalil, da si je volil stan po svojem notranjem nagibu. Cirilu se je odvalil kamen od srca, kajti visoko je spoštoval duhovnega pastirja, kateri ga je bil krstil, potem v šoli učil svete resnice in ga pozneje, ko je hodil v latinske šole, podpiral s svetom in dejanski. Nerad bi se mu bil kazal nehvaležnega, a odstopiti od svoje namere nikakor ne bi mogel. „Hodite z Bogom in ne pozabite, da vsa vednost je le od Boga!" dejal je župnik, ko sta se poslovila. „Nemara bodem še jaz kedaj potreboval vaše zdravniške pomoči," dostavil je smehljaje. Ciril je zdaj z lahkim sreem se vrnil domov; mati je sicer na tihem vzdihovala, pa se potolažila, da bode njen Ciril vendar le gospod, če ne duhovni, pa svetni. Po končanih počitnicah se je Ciril odpeljal na Dunaj, kamor so ga spremile molitve materine in Mice, ki mu je tudi v robec zavila kupček starih tolarjev, da je Ciril vsaj za prvi čas bil preskrbljen. Užival je sicer dijaško ustanovo, pa mnogekrati mu je prav trdo šlo, da je željno mislil na žgance z zeljem v domači hiši. Počitnic je vselej težko pričakal in ostal doma, dokler se je dalo. In spet je poteklo pet let in Ciril je delal poslednje izpite, da je potem postal doktor zdravilstva. Par lepo pitanih volov je šlo iz hleva za te izpite in za pridobitev častnega naslova. S tem pa je Ciril dosegel, česar je želel in odslej se je lahko sam preskrbel. V tem času je tudi mlajši brat Metod bil prirastek Do 14. leta je obiskal ljudsko šolo in se dobro izuril v branju, pisanju, računanju in še v marsičem drugem. Pozneje je pa spopolnoval svoje znanje s čitanjem knjig in časopisov. Prihranila se je pri hiši od časa rajnega očeta navada, da so o večerih, posebno v zimskem času skupaj prebirali poučne in kratkočasne knjige. Ko je Metod dvajseto leto dosegel, moral je, kakor marsikateri drugi mladenič, k vojakom, da odsluži svojo vojaško dolžnost, v veliko žalost svoje matere. Pa že v tretjem letu je bil odpuščen domov in ker je poprej bil priden mladenič, ni se tudi skazil v vojaški službi. Leto pozneje je Ciril bil doktor. Naselil se je v nekem mestecu na Slovenskem in se po svoji spretnosti, vestnosti in ljubeznivem ravnanju z bolniki kmalu prikupil ljudem. Pomagal je že in še pomaga marsikateremu bolniku k ljubemu zdravju. In zdaj, ko je Ciril bil preskrbljen in nič več ni potreboval podpore od doma, izročila je Doganka Metodu kmetijo. Ne dolgo potem so praznovali veselo njegovo ženitev s pridno kmetsko deklico. K ženitvi pripeljal se je tudi mladi doktor Ciril Dogan. Ko je v cerkvi gospod župnik, kateremu so v teku teh let lasje osiveli, blagoslovil mlada zaročenca, spominjal se je onega žalostnega časa', ko so pred blizu dvajsetimi leti stali na pokopališču tik odprtega groba. „Takrat," govoril je župnik, „se vam je srce topilo od žalosti, solze so močile zemljo in malone da ste obupali. Napočil pa je spet dan veselja; tudi danes so solzne vaše oči, pa ne od žalosti, temuč od radosti." „Uresničilo se je, kar sem vam takrat rekel v tolažbo, uresničile so se vam vsaj deloma že v tem življenju besede večne resnice: Blagor žalostnim, ker bodo po-tolaženi." Božji obisk. C'uj, prijatelj, zvonček poje, Mož duhovnik sem po poti Spremljan od molilcev nama V svitu lučie gre nasproti. Prašen speje čez dobrave Tja pod goro k selski koči, Kjer se duša v smrtnem boji Skoraj od telesa loči. Stvarnika nebes in zemlje Nese mašnik ji v krepilo, Da v poslednji težki borbi Srečno zmaga pekla silo. O dobrota nedoumna, — Ko človeku več ni moči Priti k Bogu v hišo sveto, Pride Bog k njegovi koči! J os. Podkdrencan. (Življenjepis. Spisal Ivan Navratil.) ,ed slavne Slovence, mili slovenščini __ ' poglavitne stebre in ljudstvu sloven-J»skemu največje dobrotnike, šteje se po /1> pravici tudi pokojni Matej Oigale. Zato vem, da ugodim vsem domorodcem, ako jim popišem na kratko njegovo življenje. Rodil se je vrli naš Matej ali po domače „Matevž" 12. septembra 1819 v „Lomeh" ali Lomih (dolenjih), v soseski, ki spada pod Orni Yrh pri Idriji. Ker ni bilo izprva v črnem Vrhu nikake šole, naučil se je bistro-glavi Matevžek po slovenski čitati (brati) od očeta, matere in staršega brata, ki živi še zdaj; po nemški pa čitati itd. pozneje leta 1830. v novi šoli črnovrški. Predno je začel deček hoditi v to domačo šolo, pasti mu je bilo domačo čredo. V tisti dobi primerila se je na pol žalostna, na pol pa smešna prigodba. Izgubil je bil nekega dne izmed črede eno kozo, in je ni mogel zaslediti nikakor. Neizrečeno se je zato bal hudega očeta. Ves v strahu prižene čredo domov ter pove dobri materi, kakšna nesreča se mu je pripetila na paši. Strah je bilo za sinka tudi mater, ki je znala svojega moža; zato skrije dečka v kleti pod kad, in mu nosi jest skrivaj dva ah tri dni, — dokler ni očeta minila jeza; potem pa izpusti sinka iz strašnih temnic zopet na beli dan. Res mu ni oča storil nič hudega. Od 1. 1831. do 1833. zvršil je bistroglavi Matevžek Idrijske male šole tako dobro, da je smel prestopiti v „latinske šole", v katere 'je hodil v Gorici od leta 1833. do 1839. Učil se je v teh šolah poleg nemščine in talijan-ščine največ latinski in grški, sam rad tudi nekoliko francoski in angleški; slovenščini pa so ondaj na žalost bila šolska vrata še zaprta. Samo očetu ali materi, bratom in sestram do- pisovali so učenci slovenske krvi v oni žalostni dobi po slovenski, pa — to se ve, da — nepravilno, zato ker se niso nikdar učili pravilne pisave slovenske. Tako se je godilo tudi našemu Matevžu, ki se je sicer v latinskih šolah učil vedno jako dobro, tako da je bil vsako leto med prvimi, zadnja tri leta pa prvi izmed vseh. Latinski je znal naposled tako izvrstno, da mu se učitelji niso mogli načuditi. „Kje se je ta človek navzel take latinščine?" — tako so ugibali, pa niso mogli uganiti. To je bilo pa tako. „Nekega dne" — tako mi je pokojni Oigale pravil sam — „ugledam pri goriškem starinarju, ki je prodajal stare knjige mnogo ceneje od novih, nekoliko starih latinskih ,klasikov' ali izvrstnikov, to je knjig, ki so jih spisali najboljši pisatelji latinski. Prebiraje jih povrhoma kar pri njem v prodajalnici zasledim na nekaterih mestih, da je bila misel povedana z drugimi besedami nego v šolskih berilih, kakoršna smo imeli takrat, ali pa da je bila v teh kakšna bessda izpuščena. Rad bi se, mislim sam s seboj, napil čiste, nekaljene vode iz vira. Kakor sem mislil, tako sem storil. Ni pet, ni šest, kupim si nekoliko tistih „klasikov", ki sem jih potlej marljivo in verno prebiral doma ter srebal iž njih pravo — nepokvarjeno latinščino." „Tako sem se bil sčasoma naučil res „klasične" (izvrstne) latinščine, ki je delala mojim učiteljem potlej toliko preglavice. Ker sem pa, kakor so sodili sami, znal tako izvrstno latinski, naročili so mi v šesti (takrat zadnji) latinski šoli, da sem spisal latinski govor za tedanjo darilno razdelitev, ki se je praznično vršila konec šolskega leta." „Ta govor ugajal je mojim učencem tako, da so ga dali tiskati ob svojih troških." — Menda ne živi več nijeden izmed Oigaletovih učiteljev, da bi zvedel sedaj, kako se je bila navzela tega slovenskega mladeniča bistra glavica tako izvrstne latinščine. V Gorici zvršil je Cigale po starem tudi še dve leti modroznanstva (1. 1840. in 1841.), nato pa — kakor že marsikateri slovenski mladenič kmetskega roda — stopil ljubim roditeljem za voljo tudi on v semenišče, in to v ljubljansko, kjer so bile že spregledale nekatere bistre glave med bogoslovci (mladimi pripravljanci za duhovski stan) ter se jako marljivo po pravilih učili ne samo milega materinega, po šolah poprej zanemarjanega jezika, ki je pa slovenskemu duhovniku za dušno pašo najpotrebnejši, — ampak tudi drugih jezikov bratovskih. „Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš" — veli moder pregovor. Tisti Slovenec, kateri se priuči še drugih jezikov slovanskih, sodi pa laglje tudi slovensko govorico. Ker so namreč ubogo slovenščino izrivali iz šol sto in sto let, vrinilo se je vanjo mnogo tujih besed (zlasti nemških, tudi laških) in po tuje zavitih izrekov. Kdor primerja take besede in izreke drugim slovanskim jezikom, oni spoznava čim dalje tem bolje, kaj je v naši domači govorici pšenica dobrega domačega zrna, a kaj je lju-lika, ki jo treba, kolikor je moči populiti ter pometati v ogenj. Tako je ravnal bistroumni Cigale že v ljubljanskem semenišču, še bolj pa nekoliko let kesneje. Iz posebnih uzrokov, a zlasti zbog preslabega glasa za cerkvene govore odpovedal se je konec šolskega leta 1841/42. duhov-skemu stanu, ter prešel nato (1. 1842/43.) najprej v Gradec, drugo leto potem (1843/44) pa na Dunaj, učit se pra\ oznanstva. „Novice", ki so bile sredi leta 1843. začele izhajati v Ljubljani, ožive mu vnovič staro ljubezen do materinskega jezika. Verno jih je prebiral ter jim pošiljal sčasoma tudi svojih spisov. Prvi slovenski spis njegov, ki so ga razglasile „Novice" 1. 1845., bil je tedanje prve dunajske razstave popis. Pozneje oglašal se je v istih „Novicah" z nekaterimi pesmicami (poslovenjenimi), ki jih je najrajši podpisaval s pridevkom „Lom-ski" (po svojem rojstnem kraju). Med njimi so (1. 1846.): „Vejčice poduk", po gorenje-lužiški narodni pesmi, „Sirotice", po hrvaški narodni; (1. 1847.): „Kavka in petelin", basen, nekoliko prenarejena po laški. — „Po-svečenje noviga Tržaško-Kopriškiga škofa, milostljiviga gg. Jerneja Legata", „Žalostno oznanilo" (da je umrl Balant Stanič, slovenščine goreči prijatelj in podpornik); — 1. 1848.: Dopis iz Gorice o novi šoli „za naravoslovstvo in kmetijstvo, slovenski in laški jezik na liceju, za iliršino v bogoslovju v Gorici". Kot visokošolec dunajski (1843/44-1845/46) hodil je Cigale jako marljivo poslušat zapovedanih pravoznanskih naukov ter se po bistri glavi in nenavadni učenosti odlikoval izmed vseh tovarišev; poleg teh krušnih naukov in poleg mile slovenščine vadil se pa je po vrhu pridno še vseh drugih jezikov slovanskih, a sosebno hrvaščine, srbščine, slovenščini najbližjih sestric. Ves zaljubil se je bil zlasti v srbske narodne pesmi. Ni se mogel načuditi njihovi neprehvaljeni lepoti. Najbolj ugajala mu je pa prekrasna, ganljiva pesmica „K o -sovska djevojka" (deklica), ki jo je tudi poslovenil.1 „Bolji je dober prijatelj nego gotov denar" — veli naš pregovor. Tak prijatelj bil je Cigaletu na Dunaju bogati rojak in vrli narodnjak Peter Kozler, ki mu je poso-jeval obilo takih knjig slovanskih, po kakor-šnih je Cigaletu hrepenelo srce. Ko sem ga nekdaj vprašal, kako se je naučil vseh slovanskih jezikov, odgovoril mi 1 Obrnivši se do gosp. Jos. Marna zastran tega, po katerem časniku je razglasil pokojni Cigale svoj prevod srbske narodne pesmi: „Kosovska dje-vojka", zvedel sem po njem, da se nahaja ta prevod v „Sloveniji" 1. 1848. na 8. strani. — Ob isti priliki prišlo je pa na dan, da je g. Mam Cigaletov prevod (ki je podpisan samo s prvo črko: C.) po zmoti v svojem „Jezičniku" 1.1891. na str. 55. pripisal Fr. Cegnarjn. — Zato me je prosil vč. g. Jos. Marn, naj bi se tudi v „Koledarju" ta pomota „Jezičnikova" popravila s tem izrecnim dodatkom, da je poslovenjena pesem Cigaletova, ne pa Cegnarjeva. — V nekdanji Cigaletovi „Sloveniji" 1. 1848. na 8. strani našel sem potem nad slovenskim prevodom srbske narodne pesmi: „Kosovska djevojka" te besede, s svinčnikom napisane: „Poslovenil Cigale". Opomnja (Cigaletova) spredaj se pa glasi po tedanji pisavi njegovi tako: „Sem li pesem to nekoliko prenarejeno v slovenskim jeziku ukaželni mladosti izročivši, si kaj proti veličanstvu serbskiga jezika in pesniškiga duba zagrešil, se mi ta izgovor ponudi, da sem slovenskim mladim pesmeni-kam izvir nedosežne pesniške lepote in izverstnih izgledov samo pokazati hotel, iz kteriga naj neostrašeni od cirilskih čerk in slovo davši zahodni in posebno nemški že čez in čez dognani poezii, si praviga na-vdahnutja ter narodnih obrazov in podob čerpati in zajemati ne mudijo."--Nahaja se omenjeni iztisek Cigaletove „Slovenije" na Dunaju v uredništvu državnega zakonika. je: „čital sem na Dunaju v slovanski kavani (Grlovičevi) slovanske novice: ruske, češke, poljske, hrvatske in srbske — vse križem ter se tako naučil vseh teh jezikov ali narečij slovanskih brez kake slovnice toliko, da urnem zdaj vse, kar čitam pisanega ali tiskanega v teh jezikih. Spočetka resda nisem razumel kake besede v prvi vrsti, ali že v drugi ali tretji vrsti nameril sem se zopet na isto besedo, ki je bila z drugimi besedami v taki druščini ali zvezi, da mi ni bilo uganiti težko, kaj pomeni. Tako sem pobiral besedo za besedo in za leto dni razumel sem vse, kar sem čital, bodi si ruski, ali poljski, ali češki itd." Ob isti priliki pravil mi je, da je že na Dunaju , bivši pravnik, kdaj iu kdaj slovenski spisaval nekake šaljive novice ter dajal vsakega lista prepis slovenskim tovarišem čitati — zastonj. „Ako so se smejali prav sladko mojim šalam, to mi je bilo" — rekel je — „najboljše plačilo." Potem ko je bil Cigale na Dunaju srečno opravil vse pravoznanske ali pravniške skušnje do 1. 1846., stopi drugo leto (1847) v sodno vajo v Gorici pri mestnem in deželnem so- dišču, kjer se je najbolj družil z vrlim domorodcem, prislušnikom (avskultantom) Antonom Mažgonom. Ugajalo je Cigaletu, da je imel priliko, razgovarjati se ž njim v ma-ternem jeziku. Poslovenil je ž njim tudi „občinski ustav" (občinsko ustavo) za slovenske občine primorske po naročilu tržaškega poglavarja , slavnega grofa Stadiona, ki je bil pravičen tudi Slovencem po Primorskem. To je bil prvi uradni prevod Oiga-letov. Ondaj Oigale ni slutil, da si bode s takim opravilom (prevajanjem) služil kedaj ljubi kruhek; kajti hotel je biti sodnik. Zato seje bil o novem letu (1848) upotil v Celovec, jeprite-no-tranje-av-trijskem in primorskem presodišču (apelaciji) opravil pre-skušnjo za sodnika. Ondaj se je naš Cigale seznanil tudi s slovečima —domorodcema Mat. Maj er jem in An dr. Einspie-lerj em. Dokler se je Oigale bavil še v Celovcu, pripetila se je spomina vredna zgodba (tretja izmed treh naslednjih zgodbic). Potem ko sva se bila leta 1848. v ,beli' Ljubljani seznanila s tedanjim urednikom „Slo- veniji", vrlim Oigaletom Matejem ali ,Matevžem' (kakor so ga po navadi še zmerom zvali stari znanci in prijatelji), hodila sva se skupaj šetat zdaj na Rožnik, zdaj v Šiško itd. Nekega dnč, ko sva se razgovarjala o naši „ dvojini"1, pravil mi je, kako sta o šolskih počitnicah kot šestošolca pohajkovala z nekim drugim součencem (Hladnikom) po milem domačem kraju, in kako je nekdaj pod večer on (Gigale) pripovedoval svojemu očetu: „Danes smo bili v hosti, tam smo ležali dolgo časa pod drevjem, potlej smo pa zopet vstali in kolovratih sem ter tje . . ." »I, koliko vas je pa bilo? nista li bila sama?« povpraša oča in pogleda sina pisano, kakor bi mu hotel nekaj očitati. „Izpregledal sem" — veli mi Oigale — „pri tej priči in se domislil, da sem se pregrešil zoper slovensko ,dvojino', misleč takrat že bolj po nemški, zato ker se nismo tedaj po šolah učili kar nič slovenske slovnice, ampak zlasti nemške in latinske, v katerih ni o dvojini ni duha, ni sluha. Res, da smo se od tretje latinske šole morali učiti tudi stare grščine, v kateri se nahaja tudi dvojina, kakor v slovenščini; ali govorili smo vendar največ po nemški ter se navadili naposled tudi misliti po nemški. Ako se pa ne uči človek poleg drugih jezikov h krati tudi maternega jezika po slovnici, misli naposled, da se sme tudi slovenščina natezati na tuje kopito." Tako je tačas modroval modri Matej. — »Prav pravite«, velim jaz, »tudi meni in součencem mojim se je v stari dobi godilo iz istega uzroka takö, kakor Tam. Ker smo se v ,malih šolah' morah učiti samo nemške slovnice (a ne h krati tudi slovenske), zato smo izprva, dokler smo še samo za silo lomili nemški (mislili pa še slovenski), govorili nemški tako : ,Hast du einen Kreuzer bei sieh (pri sebi)?' Priučivši se pa sčasoma nemščine še bolj po slovnici (ich mir, du dir, er sich . . .), govorili smo potlej tudi slovenski: ,AIi imaš (imaš Ii) 1 kr. pri tebi?' [namesto ,pri sebi' ali ,s seboj']." Ko je Cigaletov oče neko nedeljo v stari propovedni (pridigarski) knjigi slovenski doma na glas čital pred sinom Matejem nekako pro-poved (pridigo), v kateri so se vsak čas ponavljale te besede: „iz tega dol' vzamem,"2 1 Pa ondaj Slovencem ni še rabila beseda „dvojina" za latinsko besedo „dual". s Vem, da sije dotični duhovnik-pisatelj mislil nemški: „aus dem entnehme ich", pa slovenil tako nerodno. reče mož naposled šaljivo: „Rad bi vedel, od kod to ta gospod vedno ,dol' jemlje'; ima li kako polico nad seboj, ka-li?" Oigale je bil — kar že vemo — pre-skušnjo za sodnika opravil že o novem letu 1848. v Celovcu, kjer je bilo tedaj še preso-dišče (apelacija) za „notranjo Avstrijo in Pri-morje". Rojak njegov in bivši mu součenec dr. Hladnik (isti, ki smo ga imeli v mislih že poprej) pride pa za njim tja z istim namenom, menda vsaj kake tri mesece pozneje, ko je bila že obveljala ravnopravnost vseh narodov v našem cesarstvu. Zato sta oba vrla narodnjaka zvečer v neki gostilnici, sedeč sama za posebno mizo in ne. meneč se za druge goste, pri večerji razgovarjala se na glas, a pristojno „po naše". Kar se obrne neki gospod od nasprotnega omizja, polnega celovške gospode, ter zadere proti njima: „Was grunzen denn da für zwei windische Schweine?" (Kakšni ,vindiški' svinji pa krulita tukaj?) Oigale, pohlevna duša, pogleda molče samó svojega tovariša, kateremu je bila po teh predrznih besedah šinila krv v obraz (ker je bil vroče krvi in nagle jeze). Vendar se dr. Hladnik ne gane z mesta. Glušeč se, kakor bi ne bila slišala ali ne razumela nesramne zabavljice, menila sta se tudi še potlej neprenehoma slovenski; pa jima vendar ni več zabavljal živ krst. Po večerji plačata in prejdeta iz gostil-nice. Toliko, da sta bila pred vrati, reče Oigale tovarišu: „Slišiš li, rdeč si bil v obraz kot rak; mislil sem si: zdaj, zdaj plane in bode učil kozje molitvice tistega neotesanega predrzneža, ki neče poštovati ljudskih pravic, ter je — kakor mene — vem da neizrečeno razžalil tudi tebe. Res, čudil sem se ti na tihem, da si nocoj tako slavno brzdal in srečno obrzdal svojo jezo." »Prijatelj!« odgovori mu dr. Hladnik (ki je zdaj tudi že mrtev), »res sem hotel že planiti na tistega človeka ter ošteti ga pošteno, kar se domislim: kaj pa, ako bi bil med ono gospodo kateri gospod, ki me bode morda iz-praševal pri jutrišnji preskušnji ? — Zato sem se hitro premislil in obtičal na stolu — na videz miren in pohleven kot ovca; ali v prsih mi je vrelo, da je bilo strah.« In res se je bilo primerilo, da je bil drugi dan med onimi svétniki, kateri so iz-praševali dr. Hladnika, jeden tudi izmed onih gospodov ... Ta je dr. Hladnika (ki je bil s Oigaletom vred po vseh šolah, tudi v pravo- znanskih na Dunaju, vedno med prvimi) lovil pri preskušnji tako, da jo je prebil samo — z ,dobrim uspehom'. — Tako se je po Oiga-letovih besedah zgodilo v Celovcu 1. 1848. v prvi dobi po razglašeni „ravnopravnosti". Ker je bil Cigale sodniško preskušnjo opravil z ugodnim uspehom, rad bi bil stopil zdaj v državno službo. Njegova siromaščina z novo neugodno naredbo vred, po kateri je bila ustavljena novim prislušnikom pri sodiščih poprejšnja pripomoč, bila je kriva, da siromak ni mogel v cesarsko službo. Proti koncu prve polovice 1. 1848. bil je Cigale — brez beliča v žepu — že v velikih stiskah. Na srečo pride v Celovec o največji sili rešitelj iz bele Ljubljane: bil je tiskar Jožef Blaznik, ki je mislil ondi za novo dobo na svetlo dajati večje politične novice po imenu: „Slovenija", ter ponudi uredništvo Cigaletu, ki so mu ga bili za ta posel priporočili prijatelji z Dunaja. Kdo je bil vese-lejši od našega Matevža, ki vsprejme brez obotavljanja ugodno ponudbo ter se preseli v Ljubljano toliko rajši, ker se je ,nadjal', da utegne s tem koristiti tudi vsem Slovencem. Ondi je živel in spretno urejeval „Slovenijo" od početka julija meseca 1848 do polovice septembra meseca 1849. leta. — Med pomagalci (dopisovalci) bil mu je ves čas naj-pridnejši: slavni naš Andrej Einspieler, ki se je neprenehoma brez strahu in modro potezal za slovenskega naroda pravice. Vredno je vedeti, kako je sodil Cigale Einspielerjeve spise. „Karkoli mi pošlje g. Einspieler" — pravil mi je nekega dne —, „tega še ne preberem pred tiskanjem, ampak pošljem kar naravnost v tiskarnico, ker itako vem, da je vse pametno, da ni torej treba popravljati ničesar v njegovih spisih." V kratki dobi priljubila se je „Slovenija", ki je branila o vsaki priliki tako krepko slovenske pravice, vsem pravim Slovencem, a kot živega ognja bali so se je tako zvani „nemškutarji". Se pred Cigaletovim prihodom preporod-nega leta 1848. ustanovili so bili narodnjaki ljubljanski v Ljubljani „Slovensko društvo" v ta namen, da bi pililo in bogatilo slovenski jezik in njegovo književnost. Temu spomina vrednemu društvu bil je Cigale potlej iz golega rodoljubja delaven tajnik. Držeč se vodila, da treba po priznani ravnopravnosti vseh narodov avstrijskih vse zakone (postave) tudi slovenskemu narodu raz- glašati v razumljivem domačem jeziku, in da bodo po ustavi morali po slovenskih krajih tudi uradniki uradovati po slovenski ter slovenskim strankam pošiljati slovenske razsodbe, odloke itd., a poglavitna zakonika (državljanski in kazenski) pa nista bila še poslovenjena, — zato je „Slovensko društvo" samo ob sebi začelo sloveniti oba, uradnikom in ljudstvu najpotrebnejša zakonika. Razsvetljene glave mislile so pa tudi na to, da bi v Ljubljani, sredini slovenski, bilo treba ustanoviti pravno akademijo (visoko šolo), v kateri bi se slovenskim visokošolcem zakoni razlagali v ma-ternem jeziku. V ta namen (da bi se začela brez zamude sloveniti oba zakonika) izbralo je „Slovensko društvo" dva odbora. Za jeden odbor slovenil je največ državljanski zakonik znani nam že g. Ant. Mažgon (ki je bil prestavljen iz Gorice v Ljubljano k mestnemu in deželnemu sodišču v višjo službo), za drugi (kazenski) odbor pa je prelagal najprej Cigale sam. A toliko da je bilo poslovenjenih državljanskega zakonika 620 § (ki so bili razglašeni tudi po „Sloveniji"), pokliče tedanja vlada Mažgona na Dunaj v slovansko ,komisijo' ali odbor zato, da bi ustvaril ta odbor vsem domačim Slovanom tako zvano „juridično-poli-tično terminologijo", t. j. slovansko imenstvo ali učene besede za pravoznansko in politično rabo iz istega hvale vrednega namena, iz katerega je bilo začelo sloveniti zakone „Slovensko društvo". Ko pa prenaglo pobere nemila smrt blagega Mažgona, pozove dunajska vlada na njegovo mesto vrednega Cigaleta, in to po pri-poroki narodnjaka slovenskega odvetnika dunajskega dr. Matije Dolenca. Namesto tega učenega domorodca prevzel je potlej tudi neutrujeni Cigale (ki se je bil še-le 12. oktobra 1849 počel deležiti „komisije" ali odbora) težavno delo: urejati besede, ki so bile v odboru ustanovljene, dopolnjevati jih in za tiskanje pripravljati, pa tudi tiskovne zmote popravljati. Tako je po veliki zaslugi Cigaletovi imenitna „juridično - politična terminologija" za troje jugoslovansko narečje (hrvatsko, srbsko in slovensko) kot poseben slovar ali besednjak v euem samen zvezku prišla v državni tiskar-nici na Dunaju 1. 1853. na dan.1 Istega leta ugledal je na Dunaju beli dan tudi „občni državljanski zakonik". Poslovenil 1 Z napisom: „Juridisch-politische Terminologie fiir die slavischen Sprachen Oesterreichs". ga je bil za Mažgonom od § 621. do konca dr. Josip Kranjec („Krajnc"), ki je razlagal te preimenitne knjige vsebino visokošol-cem v Gradcu po slovenski, ter naprosil slavno ministerstvo, da je izdalo tudi ta preimenitni zakonik ob državnih stroških v slovenskem jeziku, pa še-le potčm, ko je bil učeni naš Cigale (posvetujoč se z narodnjakom gosp. L. Svetcem, tedanjem pravnikom dunajskim) korenito in do malega srečno popravil ves slovenski prevod ter mu dodal tudi potrebno kazalo. Četudi je bilo v oni dobi potrebno imen-stvo že gotovo, pa je bilo to delo glede na tako zanemarjeno slovenščino ondaj še vendar jako težavno; koliko večja je torej Cigaletova zasluga za slovenstvo. A že poprej — še pred lyim novembra meseca 1. 1849. — postal je bil Cigale začasen, iz početka 1. 1850. pa stalen urednik slovenskemu „državnemu zakoniku1 in vladnemu listu" s trdno plačo, potem ko se je bil odpovedal temu težavnemu poslu slavni dr. Fr. Miklošič sam rad ter za svojega naslednika nasvetoval tega novega znanca iz slovanskega odbora, zato ker se je bil uveril, da je Cigale res najpripravnejši mož za to. Tako se je zgodilo, da se Cigale ni več vračal z Dunaja v Ljubljano, da je prišla „Slovenija" v druge roke, ter odmrla za sušico poslednji dan sušca meseca 1850, potem ko se je bila poprej skrčila že na pol. Temu so bile krive tudi neugodne okol-ščine. Vračali so se namreč polagoma časi, ki slovenskemu narodu niso bili več tako u-godni kot iz početka nove dobe po razglašeni ravnopravnosti. Četudi se pa po kratkem času „občni državljanski zakonik" in „občni kazenski zakonik" nista v graški visoki šoli smela več razlagati slovenskim visokošolcem v maternem jeziku (kar se je godilo izprva že v Ljubljani po dr. Lehmanu), izhajali so na Dunaju premnogi državni zakoniki in vladni listi, Slovencem namenjeni, vendar neprenehoma tudi v slovenskem jeziku, kakor še dandanes (s skrajšanim napisom). Skoraj štirideset let slovenil je Cigale vse zakone in ukaze do malega sam. Zares velikansko delo! Kako težavno je bilo to delo, sodiš lahko po tem, če pomisliš, da si je moral za tako zdavna zanemarjeno slovenščino 1 Treba dobro ločiti „državljanski zakonik" (bürgerliches Gesetzbuch) od „državnega zakonika" (Reichsgesetzblatt). še-le sproti kovati znanstvene ali učene besede, katerih je pogrešal po tedanjih slovarjih. Pomagali so mu nekoliko pri „državnem zakoniku" samo ti štirje gospodje: Luka Svetec, pokojni Jurij Jenko, pokojni Fr. Levstik in Jos. Stritar. Po nekaki zmoti razglasilo se je, da sem mu pri teh letnikih (državnega zakonika) pomagal tudi jaz. Bodi o tej priliki očitno povedano, da mu j a z nisem nikdar pomagal pri „državnem zakoniku" (Reichsgesetzblatt), niti pri „državljanskem zakoniku" (Bürgerliches Gesetzbuch), ampak samo pri „juridično-politični terminologiji" tako, kakor je sam razglasil v isti knjigi, in se čita tudi v Marnovem „Jezičniku" 1. 1890. (na 26. strani). Vse drugo je zmota. Slovenil je Cigale tudi za slovensko ura-dovanje potrebne tiskanice vsake vrste; na pr. sodna vabila (po starem: „pečate"), sodne odloke zemljeknjižne, poštne, rudarske, obrtniške, vojaške tiskanice itd. različnih let. Brez očitnega podpisa spisal je in predelal nekoliko šolskih knjig slovenskih za sedanje občne ljudske šole; spisal nekoliko spiskov tudi za Bleiweisovo „Slovensko Berilo" za IV. gimn. razred (1854); a za Miklošičevo „Slovensko Berilo" za V. gimn. razred (1853) in za VIII. razred (1865) s pravim podpisom. Po „Vodnikovem Spomeniku" razglasil je (1. 1859.) Cigale nekoliko besed zastran „slovensko - nemškega slovarja ali besednjaka" ; drugega leta (1860.) prišel je pa že v Ljubljani na svetlo njegov imenitni „Nemško-slovenski slovar" („Deutsch-slovenisches Wörterbuch") — dva obilna dela ob troških pokojnega kneza in škofa ljubljanskega: Antona Alojzija Wolf a. Spisavati je bil začel ta slovar že naš slavni Valentin Vodnik; a Cigale ga je pomnožil tako, da bi se smel po pravici zvati tudi Cigale to v, dasi pogrešaš njegovega imena na čelnem (prvem) listu, in čitaš njegov pohlevni podpis („M. Cigale") samo pod nemškim predgovorom. Po odkazanih navodilih bilo mu je sestavljati ta slovar, in ga je v kratkem času, malo da ne v treh letih zvršil tako izvrstno, da se ne moremo načuditi njegovi spretnosti (ročnosti). Toliko, da mine leto dni, posloveni naš neutrudni pisatelj po Ludovika viteza Heufflerja nemški knjigi „Kratek popis Cesarstva Avstri-janskega sploh in njegovih dežel posebej za niže gimnazije in realne šole". Izšel je bil ta vse hvale vredni slovenski prevod na Dunaju v e. kr. zalogi šolskih bukev 1. 1861. ter se razprodal že zdavna. Dve leti potem posloveni »Početni nauk o zemljopisu" (po Schubertu). Ves vnet za čisto in pravilno slovenščino, razglašal je zlasti po „Novicah" in po „Slovenskem Glasniku" o vsaki priliki take spiske, s katerimi se je poganjal za to, da bi se pilila in pisala čista in pravilna slovenščina, ki se je bila reva (toliko let zanemarjena po šolah in uradih) — na žalost! — s časom navzela ne samo mnogih tujih besed, nego i različnih tujih misli. — Upiral se je tudi na vso moč nekaterim novotarijam Levstikovim. „Trn v peti" bil je pa Cigaletu posebno tisti rep (j) na koncu besed po novi pisavi (na pr.: nij; nima kostij, pet pedij, mnogo ljudij, deset dnij, od hudih boleznij, debelejših nitij itd.), ki je pa naposled vendar obveljal novim pisateljem zarad stare slovenščine in večje določnosti v pismenem jeziku. Ko sem bil začel pisati o krivi rabi slovenskih glagolov dovršnikov najprej v Janeži-čevi „Slovenski Bčeli" (1. 1853.), a potlej v „Novicah" (1. 1854.), pritegnil je mojim mislim tudi on ter pripomogel k ugodnemu uspehu zlasti s svojim bistroumnim razjasnilom, kaj je „pravi sedanji čas". Tudi nepozabni A. Janežič zahvaljuje M. Cigaleta v predgovoru svoji „Slovenski slovnici za domačo in šolsko rabo 1. 1863.", da mu je vzlasti on vrlo pomagal pri tej slovnici. Tri leta potem (30. decembra 1866) dobil je Oigale za svoje mnoge zasluge naslov in značaj c. kr. ministerskega tajnika. Na prošnjo „Matice slovenske" (ljubljanske) prevzel je naš učenjak pretežavno delo: „Atlant Slovenski", ki ga je dodelal 1. 1877. ter razdelil na 18 obrazov (zemljevidov), in to po imenu: Obraz cele zemlje v polutah, Evropa, Azija, Afrika, severna Amerika, južna Amerika, Avstralija, Španija in Portugalsko, Francija, Nizozemsko in Belgija, Velika Britanija in Irsko, Skandinavija, Nemško cesarstvo, Avstrija, Švica, Italija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele." Založila „Matica slovenska" — prvo delo te vrste v slovenski književnosti. Da ne bi naši pisatelji, a sosebno učitelji z učenci vred po srednjih šolah pogrešali potrebnih znanstvenih besed, zložil je premarljivi Oigale z velikim trudom po enaki hrvatski knjigi tudi nemško - slovensko in slovensko-nemško „znanstveuo terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča". Založila je tudi ta mali ali „tehtni" slovarček 1. 1880. preza-služna „Matica slovenska", kateri je bil Oigale vnanji odbornik že od prvega velikega zbora 1. 1865. Po pravici smemo reči, da je neutrujeni in učeni mož s to knjigo prekrčii pot poprejšnji pusti ledini slovenski na znanstvenem polju, ter drugim učenjakom in pisateljem slovenskim jako zlajšal govorjenje in pisanje o znanstvenih ali učenih stvareh. Velika zasluga Oigaletova je tudi to, da zdaj ne kuje vsak učitelj ali pisatelj naš novih znanstvenih ali učenih besed na svojo roko, nego se zarad j edinosti drže (do malega) vsi Oigaletove knjige. Zlagaje „znanstveno terminologijo" — pa tudi pri drugih učenih spisih svojih — držal se je Oigale tega, po naših mislih modrega pravila: „Če imajo najbližji nam bratje Hrvatje uže kako znanstveno (učeno) besedo, katere mi še pogrešamo, ne kujmo si mahoma novih besed, nego izposojujmo si jih rajši iz najbližje nam hrvaščine, ako se jim nahaja korenika tudi v slovenščini. — Zato je na pr. za tujko „fabrika" rajši priporočal hrvatsko besedo „tvornica"1 nego češko „tovarna"2. Ne bodem našteval tukaj na drobno vseh manjših spiskov njegovih, raztrošenih naj -več po „Novicah" in po Janežičevem „Glasniku slovenskem"; kdor jih želi znati vsaj po imenu, oni jih najde zapisane v ljubljanskem „Domu in Svetu" 1. 1889. (str. 154,—158. in 174.—176.) pa v Marnovem „.Jezičniku" za XXVIII. leto (1890). * * * Na Dunaju shajala sva se prva štiri leta (1851 — 1855), dokler sva bila še oba „samca", skoraj vsak dan v tedanji „slovanski kavani", ob nedeljah in praznikih vodil me je pa na prešet po dve, tri ure daleč (vselej peš) iz prašnega mesta zarad boljega zraka „na kmete"; kajti njemu je bila iz poprejšnje dobe znana vsa lepa okolica dunajska, ki sva jo obhajala zdaj skupaj, razgovarjaje se o različnih stvareh in zgodbah, največ o domačih, a zlasti o novih knjigah in pisateljih slovenskih, pa tudi o naših narodnih šegah in navadah, ki sva jih nerada pogrešala na tujem. Ne morem si kaj, da ne bi vzel v misel njegove lepe lastnosti, da je — posnemaje 1 Iz hrv. in staroslovenske „tvoriti" (delati); prim. hrv. „stvoriti" (storiti). ' Glej „Znanstv. termin." 1880 na str. 36. pod besedo: „Fabrik". slavnega Kopitarja — naj si je katero novo knjigo s tem bolj (še tako) prerešetal zbog njenih zmot in pregreh, — naposled vendar vselej pohvalil mladega pisatelja zarad tega, kar je bilo po njegovih mislih v knjigi dobrega in hvale vrednega. Lepim lastnostim Cigaletovim prištevati nam je tudi njegovo moštvo (možatost), poštenost, treznost, krotkost, skromnost, pohlev-nost, priljudnost, dobrosrčnost in resničnost. Kar mu je bilo na srcu, to mu je bilo tudi na jeziku. A kedar je koga pokaral zbog kake napake, zmote ali nepristojnosti itd., storil je to vselej tako milo, tako pohlevno, da ni mogel razžaliti žive duše. Dasi je bil naš Cigale tih, pohleven in po navadi resan, pa je znal včasih povedati vendar tudi kako veselo ali smešno, kateri se je naposled presladko nasmejal vselej tudi sam. Ako je pa kdo izmed njegove druščine v kaki gostilnici govoril jako na glas, posvaril ga je pri tej priči, rekši: „Ne tako na glas!" — Odgovoril sem mu bil nekdaj: »Veste li kaj? Slovenci smo... prepohlevni; poslušajte na pr. omikane .. . — pravim omikane (gospodske) Lahe in Francoze, kako na glas se razgovarjajo tudi po gostilni-cah, ne menčč se za to, je li to drugim gostom po volji ali pa ne.« „Pa vendar ... ni lepo," odreže se na kratko on. Spomina vreden je njegov pouk, ki se tiče „profesorjev": „S profesorjem se ne pričkaj. Ker se namreč nijeden njegovih poslušalcev ali učencev ne upa ugovarjati mu, dokler on uči in govori s svojega sedeža v šoli, zato se navadi g. profesor sčasoma verovati v svojo n e -z m o 11 j i v o s t ter se ne da preveriti živi duši." Rad sem ga gledal vrlega rojaka in učenjaka, kedar je kdo izmed druščine sprožil kako posebno, novo misel, ki se pa ni strinjala s Oigaletovimi poprejšnjimi mislimi. On-daj je Oigale pogledal debelo v tla, nagrbančil čelo, otresal z glavo ter izprevračal debele oči tako čudno, da sem kar strmel. Dozdevalo mi se je o takih prilikah, da premišljuje na naglem novo sproženo misel, in da hoče dognati mahoma, je li res kriva, ni li morda vendar resnična, dasi mu izprva ni hotela „v glavo". — Ako se je preveril naposled, pritegnil je onemu izrecno, — ali pa rajši molčal, tako da se ni vedelo izvestno, je li mu v mislih pritegnil ali pa — ne. Nikdar ga nisem slišal, da bi se bil hvalil sam; znalo1 se mu je pa na obrazu, kako ga je veselilo, kedar je mogel pohvaliti koga po pravici. Najrajši je hvalil nove izvrstne pisatelje slovenske. O sebi in o svojih okolnostih ni pa črhnil skoraj nikdar; samo kedar se je bil 1. 1855. že oženil z ubogo in negospodsko Pražanko češke krvi — brez moje vedi, opravičeval se mi je preskromni in prepohlevni Matej potlej ob ugodni priliki, tako: „Ker boleham v eno mer, zato sem vzel rajši ubogo in prosto nego bogato in gospodsko, kajti bogata ali gospodska bi me morda zaničevala, uboga bode pa vemda vedno zadovoljna ter mi rada stregla". Vedeti pa treba, da smo ondaj vsi znanci in prijatelji Oigaletovi med seboj sodili tako, da nam prepoštovani in preljubi rojak (ki je bil srednje postave, črnih las, bistrih oči, visokega čela, okroglega, zagorelo - rdečega in zdravega lica) ne boleha resnično, nego da se mu samo dozdeva tako. Tako je bilo prva leta in še mnogo let po mojem prihodu na Dunaj. Res težko je bilo verjeti možu tako rdečih in okroglih lic, da je bolan. Pod starost je pa res pogostem bolehal ter se hodil zdravit v različne kraje. — Leta 1871. bavil se je v ta namen pri Sv. Rade-gundi (St. Radegund) blizu Gradca. Od ondi je 27. avgusta pisal svojemu tedanjemu namestniku Fr. Levstiku: „Zdi se mi, da sem pravo zadel. Vže bolje spim in žalost me popušča." Jako huda bolezen vrgla ga je na postelj 1. 1883.; uprav za te bolezni doletela ga je pa čast, da mu je svetli cesar 28. februarja meseca podelil naslov in značaj vladnega svetnika. Veseli smo bili te zaslužene časti ž njim vred vsi dunajski Slovenci, sosebno pa njegovi stari znanci in prijatelji, ki smo mu hiteli čestitat vsi, da so se priznale njegove velike zasluge, kar je neizrečeno veselilo odlikovanega bolnika ter mu lajšalo hude bolečine. Ko je prebolel nam vsem na veliko radost, bil je zopet stari delavni Oigale, ki je poleg svojega uradnega posla začel vnovič krepko obdelavati naše književno polje. Čim je bil zvedel, da je državna tiskar-nica razprodala že ves slovenski prevod občnega državljanskega zakonika, začel je stari 1 Namesto doslovno iz nemščine prevajenega reka: „bere se mu na obrazu," pravi Beli Kranjee: „zna se mu (na obrazu)". prevod brez zamude predelavati in pripravljati za novo izdajo. Srečno dovrši to imenitno delo do početka 1887. leta; skrbno predelano knjigo pa prekrsti zdaj na „grajanski zakonik" zarad večje jedinosti s Hrvati, ki pravijo s Srbi vred „gra-djanski zakonik" (bürgerliches Gesetzbuch), in ker se nahaja deblo „grad" (hrv. „Burg") tudi pri nas Slovencih.1 Vedi ga Bog, bode li naposled namesto starega pridevnika „državljanski" — obveljal novi, dosedaj pri nas nenavadni, a spretnejši pridevnik „grajanski", pri katerem preprost Slovenec nehote misli na „grajanje"; pa počasi se daleč pride.2 Vrli domorodec Cigale ni doživel veselja, da bi bil njegov „občni grajanski zakonik" ali drugi popravljeni prevod „občnega državljanskega zakonika" prišel med svet. Ker ni mogel zvedeti za kakega drugega založnika temu prevodu, ponudi ga na posled vladi, s ponižno prošnjo, naj bi ga izdala ob državnih troških, kakor je bila dala tiskati tudi prvo izdajo. Pošiljali so rokopis od Poncija do Pilata; ker se je pa potlej zasledilo še kakih 30 neprodanih starih knjig, zato ni bila uslišana Cigaletova ponižna prošnja. — Trkalo se je še na neka druga vrata, pa tudi zahman, zato ker je bilo v mladi blagajnici — žal! — še premalo zlata. In zbog teh sitnih zaprek ni ta prevažna knjiga na žalost ugledala še dozdaj belega dne. čakati ji bode ugodnejše dobe. Morda se je spomni kakšen imovit in podaten3 domorodec še o pravem času. — Bog daj! Malo dni pred smrtjo poslal je bil v Ljubljano novemu pravniškemu društvu (ki izdaje za naše pravnike tudi „Slovenskega Pravnika") slovensko pismo, v katerem obeta, da je voljan pripomoči, „če mu dopusti zdravje". Ci- 1 Namesto: „gradjanski" treba po slovenskem preglasju pisati „grajanski", kakor nam namesto hr- vatskega lica „predja" rabi slovenska „preja"; — „grajan" namesto „gradj an" (Bürger) pravijo pa tudi mnogi Hrvatje (Čakavci). a Premišljujmo samo besedico „graditi", ki je nekaterim pisateljem našim še-le v zadnji dobi po hrvatski govorici začela rabiti za: „zidati" .. ., na pr. „železnico graditi" (namesto „delati", „zidati"). Isto velja tudi o novih besedah: „gradnja", „zgradba" (iz hrv. „gradnja", „gradba" in „sgrada"), za pomen: zidanje (stavba itd.), dasi je korenika vsem s t aro-slovenska. — Glej v Miklošičevem staroslovensk. slovarju str. 141. „gradi.", murus (zid), str. 140. graditi", aedificare (zidati). 8 Belokranjski za: „radodaren". talo se je to pismo na društvenem shodu dne 17. aprila 1889. Dasi je bil Cigale tudi zadnja leta na videz še zdrav in čvrst, pa je čutil vendar, da ga zapušča dan za dnevom telesna moč, 1. 1889. nehal je na posled pohajati pisarnico ter prevajal zakone itd. rajši domd; kajti brez dela ni mogel živeti, kot riba ne brez vode. Veliki teden istega leta začne pa tožiti pod milim nebom, da mu odpovedujejo — noge. Nerad se vrne s sprehoda domov, kjer ga prisili prevelika slabost na postelj, s katere ni vstal nikdar več. četrti dan potem (19. aprila 1889) ob dveh popoldne dobim preža-lostni glas, da že umira blagi mož. Odpravim se brez zamude v hišo, v kateri je stanoval,1 in ostrmim, ko ga ugledam ter vidim, da ni kar nič bled, nego ves rdeč v lice; samo da sope jako naglo in težko. Ko ga pozdravim in poprašam, kako mu je, odgovori mi nekaj, a nerazumljivo (odpovedal mu je bil tudi že jezik); vendar mi seže v roko — znamenje, da se je še zavedal in me je bil spoznal. Tako — molče — poslovila sva se na veke. Drugi dan — na veliko soboto (20. aprila) zvedel sem prežalostno novico, da je prebla-ženi mož izdihnil preblago dušo istega dne že ob dveh v jutro. Na smrt se je bil pripravil; kakor mrtvaški list priča, prejel je sv. zakramente za umirajoče. — Ko sem prišel istega dne popoldne nepozabnega pokojnika kropit, ostrmel sem, ko sem ga ugledal. Mislil sem na prvi pogled, da ni mrtev, nego da spi, — tako nepremenjen je bil v „zagorelo" lice. Na žalost me ni hotel preučiti ter se — prebuditi. Umrl je brez odvetka,2 živel pa navzlic svojemu vednemu bolehanju malo da ne sedemdeset let. Pet dni pred smrtjo bil je še po koncu, ter ,oral' še čvrsto s peresom, pa vendar ni mogel več tako ročno kot poprej sukati svojega spretnega peresa, ki mu je teklo neizrečeno gladko, kedar je bil zdrav. Prežalostni glas o nenadni smrti Cigale-tovi pretresel je vse zavedne Slovence dunajske in ves drugi učeni svet slovenski, posebno pa slovenske književnosti središče, slavno „Matico slovensko", kateri je bil ustanovnik, mnogo let poverjenik in trdna znanstvena podpora. Zato je pa naročila zaslužnemu pokojniku na Dunaju krasen lovorov venec. 1 V VII. okraju, Kirchberggasse h. štev. 26. a Odvetek je Belim Kranjcem uprav to, kar Nemcem: „Sprossling". Na velikonočni pondeljek (22. aprila 1889) popoldne zbralo se je na sprevod obilno število dunajskih Slovencev pred hišo in v bližnjo župno cerkev, da skažejo slavnemu rojaku poslednjo čast. A potem, ko so bili pevci aka-demiškega društva „Slovenije" v župni cerkvi na tujem zapeli premilo slovensko pesem, spremili smo priljubljenega domorodnega učenjaka do poslednjega počivališča, ki se nahaja na osrednjem pokopališču v skupini1 41. D.; v 7. vrstipod štev.3 22. Ker me je bila doletela čast, da sem zastopal pri sprevodu tega slavnega rojaka in nepozabnega mi prijatelja slavno „Matico slo- 1 „Gruppe". — » „Reihe". — » „Nr." vensko", izročil sem po njenega predsednika želji naposled krasni lovorov venec s prelepo slovensko trobojnico vred akademičnemu društvu „Sloveniji" v hrambo in spomin. Da, s ponosom spominjajmo se vsi Slovenci tako vrlega narodnjaka, tako slavnega veljaka, kakoršen je bil naš neprehvaljeni Ci-gale, ki ga smemo šteti glede na njegove prevelike zasluge med najslavnejše sinove, katere je rodila slovenska mati. Bog, kateremu v proslavo je za Miklošičevo „Slovensko berilo" (za 8. gimn. razred, II. izdaja 1881, str. 133) po svojem lastnem nagibu poslovenil prelep angleški spisek „Bog je", daj mu zdaj tudi bivati med zaslužnimi moži v nebesih! „Jernejeve muhe" v Begunjah. (Balada. Zložil Janko Leban.) ^e hitro, le hitro, vi čvrsti možje, Fantiči nevstrašni, dekleta, žene! Orožje, imetje vsak svoje poišči, Poglejte: plamen na velikem stražišči!1 Oh, zopet se bliža nam ljuti Turčin, In nese nesrečo nam, nese pogin! Meniševci1 dragi, le hrabro na noge, Da rešimo sebe turčinske nadloge!" Očanca čestitega resni ta glas Na noge postavi vso begunjsko vas; Poiščejo moški sekire in vile, Otresti se hočejo Turkove sile! A žene in deve nesejo blago Ter v taboru v zemske ga jame skrijo; Od tamkaj z otroki pa v cerkev hitijo, Ter v solzah, v molitvi se milo topijo . .. A vne na obzidji junaki stoje, čakaje, da Turki pod zid pridrve; „Pogum, o rojaki, sinovi vi Slave! Poglejte: Turčina kot listja in trave!" . . . 1 Veliko stražišče, hrib pri Begunjah na Notranjskem. 1 Meniševci, tako se zovejo prebivalci Begunjin vasij, ki spadajo k Begunjam. In boj se razvname obupen, srdit, Naskok bil Turčinov je slednji odbit; Al' oh! že Begunjčanom moč omaguje — Sam Bog se v nebesih naj zdaj jih smiluje!... „Pomagaj, pomagaj nam, sveti Jernej, Svetnik, ki zaščitnik si cerkvici tej!" — Iz cerkve obupni se čujejo glasi, Pretožno zvenijo po begunjski vasi. — „Pogum, o rojaki!" zakliče zdaj mož, „Turčin krvoločni, ne boš nas, ne boš! Po panje pod cerkev, rojaki, hitite, Na glave Turčinov jih takoj stresite!" . . . Trenutkov le malo ... na Turkov glave Čebelic razdraženih panji lete — Postave sovražje pobegnejo suhe — „Neznosne," kriče, „so Jernejeve muhe!" Od tega prešlo je nad štiri sto let, A v Begunjah bilo Turčina ni spet; Meniševec vsak to dogodko poznaje, Jerneju svetniku zahvalo, čast daje. . (Povest. Spisal Slavoljub Dobravec.) I. ze i žarki jutranjega solnca so zlatili „sivi" Nanos. Y dolini pod tem notranjskim velikanom je še skoro vse tiho. Lahka meglica zakriva rosnate ravni in v jesenski plašč zavito pivško dobravo. Vse kaže, da bode danes — v god sv. Karola Boromejskega — lep jesenski dan. V podnanoški vasici E. bude se že razposajeni vrabci ter zletavajo na tržaško cesto, s ceste pa na bližnje strehe. Nekoliko pobrskajo, pa zopet zlete vriščeč, kakor da bi hoteli pokazati, da je že dan. Saj jim ni do zrnec na cesti, ko imajo okoli skednjev dovolj dela in jela. A vrabec je znan kričač. Na koncu vasi stoji majhna, še zadosti čedna hiša, za njo je razprostrt vrtič za zelenjavo. Na njeno nizko streho je danes vrab-čja drhal že nebrojnokrat zletela in se z velikim vriščem zopet razpodila. Vrišč je zbudil čevljarja Valentina Okrpo. S težko glavo se je vzdignil s postelje, glasno zazdehal, zamr-mral in težko vzdihnil. Kmalu bi bil zaren-tačil na rokovnjaško tolpo vrabcev, ker ga moli v tako sitnih mislih; vendar se premaga, misleč: vrabci so, ki ne sejejo in ne žanjejo, vendar jih preživi Oče nebeški. Tudi brez stanovanja so in v tem sem jaz z današnjim dnem njim popolnoma jednak. Dober dan, prijatelji! Lice se mu je zakremžilo v kisel posmeh. Žena njegova je že prej vstala in naprav-ljala zajutrek. Ko je slišala, da mož vzdihuje, zaplakala je na glas. Čevljar Valentin je sinoči preveč pil, zapil zadnje novčiče in s pijačo žalil celo notranji glas, ki mu je očital, daje sam kriv, ker so mu hišico prodali. „Brez strehe kot vrabci!" vzdihnil je zopet in se žalostno ozrl po znanih stvareh, po znanih stenah v spalnici, katero pa mora danes zapustiti. Pri oknu je stal črevljarski stol, pred njim miza z orodjem, na oknu sanjske bukve, v katerih je bilo vse polno loterijskih listkov. Valentin Okrpa je bil strasten loterist. Po oknu, po stenah, nad posteljo po zidu, da celo po podplatih novo izdelanih čevljev bilo je napisanih vse polno številk. Valentin bi vam povedal mnogo iz njih. Njemu te številke glasno govore, kriče, da so mu pojedle hišo; Valentin tega ne ume. Včeraj je bila dražba in kupil jo je Karol Semič, mož, ki ne da denarja izpod palca, če ni skrajna sila. Strojar je in hodi na vse bližnje in daljne semnje. V Sežani in na Blokah ga poznajo čevljarji in usnjarji, pa tudi drugi ljudje. Poleg usnja prodaja tudi narejeno obuvalo. To mu je dosedaj izdeloval naš znanec Valentin. Ljudje so sodili Semiča, da je bolj na stiskavo plat, pa varčnost je lepa lastnost, katere ne zna vsak prav ceniti. Valentin Okrpa je bil nekdaj čislan čevljar. Po očetu je dobil hišico na koncu vasi, z delom svojih rok si je pa služil vsakdanji kruh. Pošteno se je preživljal, dokler se je držal izreka: Moli, delaj, in Bog pridš, svoj blagoslov! Valentin si je pa mislil: to je res lepo in prav, a še lepše bi bilo, ko bi človek tudi v loteriji zadel terno. Hišico bi popravil, zemljišča bi dokupil in sploh vse bi bilo bolje. Ta nesrečna misel se mu je zdela zmerom lepša, in vsak teden je več zastavil na številke. S početka je zavrgel samo to, kar mu je ostajalo za obleko, davke in druge nevsakdanje potrebščine, pozneje pa kedaj tudi ves tedenski zaslužek. Misel, da mora dobiti, da mora s tem obogateti, jemala mu je tudi veselje do dela. Obuvalo, katero je izdelal, bilo je slabo, in Semič ga je že večkrat opomnil, da se ljudje pritožujejo. Vse to ni nič pomagalo. Valentin je noč in dan tuhtal nove „terne", nove „ambe" in „ek,s trate". Vsako sredo ali pa vsak četrtek, kakor je že stava nanesla, hitel je k mitničarju Stanku, ki je navadno oddajal številke v loterijo, ter mu odštel za dve ali tri,terne' in včasih tudi kakšen ,ekstrat'. Ker je poleg tega tudi večkrat postopal, treba se je bilo dolžiti celo za vsakdanjo hrano. V dobrih osmih letih hišica ni bila več njegova. Silno težko se mu je ločiti od priljubljenih domačih prostorov. Tu je preživel svojo mladost, tu se je igral z ljubljeno sestrico, katero je smrt pobrala v najlepših letih. O kako mu je še sedaj žal po nji! Kjer on sedaj poseda, počival je nekdaj njegov oče, njegova mati. Kjer on dela, nabijal je tudi njegov oče, pravil otrokoma mične pravljice, potezal dreto, hitel in stikal krajcar do krajcarja. Valentin je mnogo boljši mojster od očeta. Ljudje so očetu celo nadeli priimek „okrpa", ker ni delal skoro nič novine, marveč le krpal. Vendar je stari Okrpa z marljivostjo in varčnostjo „skrpal" in kupil hišo, katero je sin zapravil. Še zadnje trenotke se je Valentin slepil, da morda dobi „terno", zopet kupi hišo, vse, kar je zamudil, popravi in sploh postane ves drugačen človek. Zares lepi in vspodbudni nameni; a kaj pomaga, ko je hiša že Semič-eva, zima pred pragom, Valentin pa z ženo brez stanovanja. Samo nada na prihodnjo „terno" tu ne pomore niti za las. Semič je neizprosen. Že sinoči je velel hišo izprazniti. Valentin premišlja sem in tja, žena joče poleg njega. Slednjič ukreneta, da treba Se-miča prositi, ko bi ju še pustil, seveda za plačilo v hiši. „Semič je trd človek. Skusi ga prepro-siti!" svetuje žena. Valentin pa tudi dobro ve, da ga je Semič že večkrat svaril zastran loterije in nemarnosti v delu. Sila kola lomi. Ohrabri se in gre. Med potjo se spomni, da je danes Semičev god. Voščil mu bodem, tako si misli, morda pojde lože, dasi dobro ve, da je Semič namenil hišo prihodnjemu čevljarju v stanovanje. Semič prijazno zahvali za voščilo, a prav trdo zavrne prošnjo, da bi čevljarja še dalje pustil v hiši. „Večkrat sem ti pravil," rekel je osorno, „da pečene ptice nikomur ne letč v usta. Mari misliš, da je loterija zastran tebe ? O ne, Valentin, motiš se! Tvoje rokodelstvo je loterija, pa mnogo boljša kot ona v Trstu ali Gradcu. Rokodeljstvo je loterija, v kateri gotovo zadeneš „terno". — Ti pa, ljubi moj Valentin, pustil si pravo loterijo in se loviš za prazno peno." Petintrideset let imel je že Valentin na plečih, a tako kot te niso ga do danes ogrele še nobene besede. Niti črhniti ni mogel. Potem mu je Semič še očital, da je moral drugim dajati delo, katero bi bil lahko on opravil, ko bi bil hotel. Tudi na to ni vedel Valentin nič pametnega založiti. Ponovil je prošnjo in trdno obečal, da hoče biti odslej vesten v delu kakor tudi natančen v plačevanju stanarine. Semič se dela, kakor da se je premislil. Obraz se mu zjasni, in samozadovoljen smeh se mu zaziblje okoli usten. „Tine", pravi čevljarju, „obljubi, da bodeš v bodoče tako izvrstno delal kot si prva leta in da ne bodeš več stavil v loterijo, pa se zmeniva. Praviš, da so ti prostori rodne hišice tako silno pri srcu; glej, tudi jaz nisem tak, da bi ti jih kratil, le nekaj bodeš moral žrtvovati. Seveda bode le v tvojo korist. Obljubi, pa je dognano!" »Rad, zelo rad. Za delo ne bom rekel, a loterije, te ne bi mogel pustiti, za ves svet ne. Pomislite, prijatelj, da pridejo potem, ko bi nehal staviti, moje vse „tri", katere gonim že nad jedno leto; kaj bi počel? Saj ste pametni. To bi me uničilo. Bog mi grehe odpusti!« „Tine, ti si nepoboljšljiv loterist. Otrok ti Bog ni dal, in lahko bi imel že prihranjenih lepih novcev, a vse zneseš na številke. Midva ne bova skupaj vozila. Zdrav!" To rekši se obrne in hoče oditi. Valentin postopi za njim in obeča, da ne bode več toliko stavil, le one „tri", vse postranske „vrste" bo pustil. Ko pa pride „terno", tedaj ne bode stavil nikdar več. Semič ga je zvesto poslušal, in zopet se mu je pokazal tisti srečni smehljaj okoli usten. „Koliko si pa že dobil, Tine?" vpraša ga nekoliko mirneje. »Nič!« — „Tudi ,ambe' ne?" »Dvakrat sem bil pri ,punti', kakor pravimo.« „Ljubi moj, to ni veliko. Ti nemaš prave sreče. Vendar, poslušaj: obečaj za trdno, da bodeš dal vselej meni staviti, kedarkoli bodeš stavil. Razume se, da preveliko ne smeš. Pri meni bodo spravljeni listki in jaz ti bodem izplačal, ako zadeneš, dobljeno vsoto. Hočeš? Morda imam jaz bolj srečne roke." Valentin je pazljivo poslušal. »Koliko bi pa smel zastaviti?« vpraša potem. „Več kot petdeset krajcarjev na teden ne. Pogodba pa velja za deset let. Potem bodeš zopet stavil kakor bodeš hotel sam. Ako pa jaz umrjem, neha z mojo smrtjo. Udari!" Valentin mu seže v roko, dasi se mu je zdelo petdeset krajcarjev premalo za teden do tedna. Če se človeku sanja kakšen dober „ekstrat", dal bi nanj tudi cel goldinar. Vendar si ne upa ugovarjati, videč, da Semič ne misli celo nič več primakniti. Ako bi prelomil stavljeno pogodbo, odpove mu gospodar stanovanje in delo; dobitke je pa Semič dolžan izplačati. Na pol jezen, na pol žalosten, na pol zadovoljen nabijal je Valentin tisti dan po razmočenih podplatih. Žalostno pogledoval v kot, kako je ravnokar pajek pripredel jedno iz papirja izrezljano številko. „Zopet ekstrat!" vzdihne čevljar in hiti gledat. Res, krasno jo je pripredel! Valentin ogleduje in se ne more načuditi. V tem pride še žena in tleskne z rokama: »Pajek prede ,terno', pajek prede ,terno'!« hiti prav po ženski navadi. Valentin se spomni danega obeta, krepko pljune na levo in na desno, potem pa reče ženi: „Samo navadne ,tri' bom stavil. Več ne smem. Tako sva se danes domenila s Semičem. Kar je, pa je!" »Saj sem ti pravila in vsi trde, da je Semič skopuh« . . . hiti žena, a naprej je ni bilo moči umeti, ker je zapelo Valentinovo kladivo po novo urezanem podšivu. Nabijal je tako, da se je odmevalo na cesto, daleč po vasi in celo do Semiča. II. Zakaj je Semič tako ravnal? Karol Semič ni bil rojenja Poduanosec. Zibka mu je tekla tam doli nekje na Krasu. Bilo mu je komaj osemnajst let, ko so njegovemu očetu prodali imetje. Ostala sta sama v najhujši zimi. Novi gospodar jima je napovedal odhod iz hiše v osmih dneh, dasi bi bil lahko potrpel do 'milejšega vremena. V tem času pa mlademu Karolu oče zboli. Pljučnica ga je vrgla na posteljo in v kratkem je bil sin sirota. Hišni gospodar tudi sedaj ni imel usmiljenja ž njim. Neutegoma je moral iz Koledar 1894 hiše. O kako milo se je tedaj Karol oziral po prostorih, kjer je preživel mlada leta, kjer mu je bilo vse tako ljubo in drago. Ko se je poslavljal ž njimi, spominjal ga je sleherni kotiček kake zgodbe iz nežnih let zlate mladosti. A dosti časa ni imel za take pomisleke, ker njegov zveženj z obleko ga je kmalu čakal na cesti, kamor mu ga je postavil neusmiljeni hišni lastnik. V hudi zimi se odpravi s culico na rami in grčavo palico v roci po svetu. Kam ? Tega nam sam ne bi vedel povedati. Kamor ga bodo noge nesle, tja pojde. Rokodelstva ni znal, kmetiškega dela kot dninar se v domači vasi in v bližnjem kraju ni hotel lotiti. Ljudje bi marsikaj šepetali za njegovim hrbtom, in to je hudo. Tega neče. — V jednem dnevu je priromal skozi Komen do Vipavske reke nad Bihenberkom. Tam se vsede in opazuje o zahajajočem solncu tekočo zelenkasto vodo. Ob reki stoji velik mlin, za mlinom pa izpirajo kože strojarji in strojarski učenci. Med njimi je videl Karol več mladeničev svojih let. Tu se oglasim, misli si, poprosim prenočišča in se ponudim za učenca. Morda me vsprejmo. Res ga vzame gospodar radovoljno pod streho, a učenca ne more vsprejeti nobenega več, ker je zdaj malo dela, a preveč delavcev. Bog pa reveža ne zapusti. Gospodar mu svetuje, naj se oglasi v Ajdovščini pri znanem strojarju Tratniku. On ima veliko kupčijo» in potrebuje zmerom mnogo delavcev. Drugo jutro Karol zahvali za prenočišče in za dober svet ter odide. Pri sv. Križu kupi vogel kruha, pod hribcem se napije vode ter se radovedno in boječe ozira proti Ajdovščini, a žalostno na levi breg Vipave, ki mu je zakril pogled v ljubi rojstveni kraj. Pri Tratniku je ostal deset let. Izučil se je popolnoma v rokodelstvu in gospodar ga je rad imel. Seveda Karol je bil priden in pošten. Zadnja leta mu je Tratnik včasih zaupal poln voz kož, s katerimi je šel na semnje: v Senožeče, Sežano, Postojino, Cerknico, na Bloke itd. Semiču so se zdeli pivški, osobito podnanoški kraji primerni za strojarstvo. V podnanoški vasici R. spoznal se je na svojih kupčijskih potih s starim strojarjem, ki je imel tudi nekaj zemljišča. Kmalu sta si bila prijatelja. Mož je videl, da je mladenič res za tako obrt, in ker mu je Tratnik pravil, da ima prisluženih že nekaj stotakov, ni se nikakor gluhega delal, ko je slišal, da bi Karol Semič rad imel njegovo jedino hčer Marijo. IV Kmalu se je priselil na Pivko in od tod sam za-se začel kupčevati po znanih krajih. S časom je postal denaren mož in začel kupčijo tudi z narejenim obuvalom, katero mu je delal Valentin Okrpa. Kakor je tiščal denar in gledal, kje bi pridobil kak krajcar, vendar je skusil Valentina z lepa privesti na pravi pot. Pustil ga je v hiši, ker se je sam spominjal, kako težko je nekdaj ostavil rodno hišo. Domači prostori so vsakomu tako ljubi. Mnogo let je minilo, kar sta Semič in Okrpa* naredila znano pogodbo. V vasi se je mnogo premenilo. Veliko vaščanov že krije hladna zemlja: starina se umika mladini. Vse toži o slabih časih, o hudih davkih; vendar imajo pridne roke povsod dovolj dela in zaslužka. Naša znanca sta še oba na svojih prejšnjih mestih. Valentin pridno dela, pa tudi pridno stavi v loterijo — seveda daje, kakor je dogovorjeno, Semiču. Vsak teden prinese nekaj krvavo zasluženih desetič na številke. Vsako nedeljo zvesto izprašuje, katere so „prišle". Dostikrat se jezi, celo kolne, dostikrat sam sebe tolaži, da morajo biti njegove tri vendar kmalu „zunaj". Dvakrat je dobil „ambo", katero mu je, seveda, Semič pošteno izplačal. Strojar se je nekoliko postaral, nekoliko obredil, a tudi premoženje, posebno pa njegova listnica se je — obredila. Približal se je čas desetih let h koncu. „Tine! še ta teden stavim jaz, potem mine najina pogodba. Prihodnji teden le sam stavi, na Gradec bodo", reče Semič svojemu čevljarju, ko mu je odštel navadnih pet desetič. „Morda bodo pa ta teden ,vzdignjene'," podraži ga nalašč. »Morda bodo?« odgovori ta, »saj je že čas.« „Koliko si dobil v teh letih?" »Dve „ambi", kakor veste.« „Koliko si pa zastavil?" »Ne vem.« „Vidiš! Zakaj me nisi poslušal in nehal staviti, ko sem ti svetoval!" »Res škoda, a zdaj je ni mogoče več poravnati. « „Ljudje sami sebi nočejo dobro", reče še Semič, ko je Valentin odhajal. Tudi zadnji teden ni zadel. Zdaj je prost. Vendar tudi zdaj, ko je stavil sam, ni dal več nanje kot prej. čudil se je mitničar Stanko, kaj da danes njemu izroča novce; rekel mu pa vendar ni ničesar, marveč samo kot star vojak pomrdal z brkami, s kazalcem podrezal pipo, o kateri so trdili, da se kadi tudi tedaj, ko Stanko spi in — šlo je brez vprašanja: zakaj ? Valentin se je bil že tako navadil, da nikdar ni vprašal po listku o stavljenih številkah. Če „pridejo", mislil si je, bodem že še lahko vprašal; če jih pa ne bo, pokaj neki listek. Tako je tudi šlo, da ni videl nijednega listka. Niti mitničarja Stanka ni vprašal po njem. A drugače je bilo v nedeljo potem. Ker je Stanko mnogim oddajal številke, napisal je vzdignjene v nedeljo potem kar na vrata svoje mitnice, in s tem je bil rešen vsacega izpraševanja. Isto navado so imeli tudi v vaški prodajaluici. Valentin je že vsako nedeljo komaj čakal, da pridejo ljudje iz bližnjega trga od prve sv. maše in povedo, katere so prišle. Tudi danes gre gledat k mit-ničarju. Kaj pa to? Morda prav ne vidi? Terno, terno je zadel. Vse tri so po vrsti. Valentina je fe tako ganilo, da bi se mu bilo kmalu v glavi zavrtelo. Ni se je mogel na-gledati te ljube „terne". Kar strmel je. Da bi se še bolj prepričal, gre kar nalašč gledat še v prodajalnico. Tako je stopal po vasi kot kakšen bahat živinski kupec po semnju. Hotel se je kazati, kakor da je vse njegovo. Tudi tukaj vse tri njegove. Torej res, res je dobil. Sto in sto mislij mu jame rojiti po glavi. Kmalu ne bi vedel, kje začeti. Toliko denarja bo dobil. Le urno po listek k mitničarju. V prodajalnici ne reče nikomur ničesar, obrne se in jo zopet „maha" po vasi. To pot je pa res „mahal", kar vihtel je roki med potoma tako kakor da res nista več njegovi. Ko ga Stanko ugleda, zopet pomenljivo zamrdne z brkami. Vedel je, kaj se je zgodilo. „Listek, listek Stanko; terno sem dobil," zavpije in s silnim rjovenjem da duška svojemu notranjemu veselju. »Kaj, listek?« vpraša Stanko tako čudno mrzlo, da je Valentina kar zazeblo pri srcu. „Listek mi izročite! Mari nisem dal Vam staviti številk?" vpije skoro obupno. »Kdo pravi, da ne? Res je. Saj sem jih stavil. Toda umirite se, naglica ni pridna. Listek vaš sem izročil še predvčeranjem Semiču. Prosil me je; ne vem, kaj hoče ž njim? čakajte, stopim po-nj.« „Pojdem pa še jaz", ponudi se Valentin. Stvar se mu je zdela nekam čudna in nič več se ni držal tako strašno po koncu nego prej. Semič se jima je smijal že od daleč. »No Tine, temo, kaj ne? Tudi jaz nisem imel sreče. Stanko je možak. Prvikrat so prišle,« hiti Semič. „Prosim Yas, dajte mi listek, da se prepričam," prosi Valentin. Semič gre in se vrne s časnikom v roci. »To je zmota!« pravi resno. „Kaj zmota? Kakšna zmota? Za moje denarje zmota?" — Še več bi bil Valentin nadrobil takih vprašanj, ko bi mu ne bil Semič ponudil lista v roko: »Poglej!« Čevljar gleda in gleda. Kmalu bi se bil zvrnil. „Vse druge!" vzdihne in dostavi jezno: „Za norca ste me imeli, torej za norca, vi bogataši." Obrne se in odide. Tudi pozdravil ni nikogar. Se tisti večer je prišel sam Semič k njemu. Nikdar prej ga ni bilo v hišo. Valentin in žena sta se bala, da je prišel odpovedat stanovanje. Toda prišel je po drugo. Sede na klop poleg mize in začne: »Tine, ne huduj se! Teme res nisi dobil danes, a jaz sem ti jo prinesel. Od danes je ta hišica zopet tvoja lastnina, kakor pred desetimi leti. Tukaj imaš še povrhu petdeset goldinarjev. Tvoji so, pomni. Tudi hišica je plačana s tvojim lastnim denarjem.« čevljar in žena njegova sta gledala strmeča. Niti besede ni imel nobeden. »Kolikor desetič si mi znesel za loterijo,« nadaljuje, »nikdar jih nisem stavil, marveč spravil. Ko se jih je nabralo več, dal sem v hranilnico in potem dodajal vsak mesec.« »Najboljša terna pa je: razumnost, pridnost in varčnost. Lahko noč!« Ko se je Valentin drugo jutro vzbudil in pogledal skozi okno, vidyel je zunaj vse belo: zapadel je prvi sneg. Žena je v kuhinji na-pravljala zajuterk, seveda z drugačnimi občutki kot pred desetimi leti. Lačni vrabci so se pripodili pred hišico in iskali drobnih zr-nec. Valentin jih je gledal kot nekdaj, ko so mu bili hišo prodali. A letos si misli: res, da ne sejejo in ne žanjejo, pa so tudi stvarjeni za tako življenje, človek ima pa razum, po razumu mora delati. Zdaj spoznam to. Hvala Bogu, da je tako. čevlj arvpoišče sanjske bukve ter je nese na ogenj. Žena, ki še ni prav videla, kaj je vrgel v plamen, reče: „Semič je vendar pameten človek. Kako je dober." Valentin pravi vesel na to: »Bog mu daj zdravje! Pripravil me je na pravo pot.« Jesenska slika. Kesenski piš čez plan vihra., Skoz grme brije in drevesa, Glasno vršeč od trudnih vej Za listom list rumen otresa. Ko zasneži pozimski dan, Skoz veje sneg bo padal prosto, Saj listov prazno bo drevo In ne več, kot spomladi, gosto. Gorje pa drevju v zimskih dneh, Če listja ne osuje preje: Nabere nanj se sneg in led Ter mu polomi vrh in veje . . . In ti, ki stopaš zdaj med svet, Li nisi, kot drevo sameče, Ki pred seboj zre burne dni A za seboj dni prešle sreče? V bodočnost zre pogled ti plah, — O pač premnog vihar te čaka, Premnog — morda — obupen boj, A to ne plaši ti koraka! Kot drevje v jesen list ospe, Strasti zamori v duši svoji, A kot drevo skrbno svoj vrh, Kreposti ti ljubeče goji! Potem miru ti ne skale Viharji zlobe in zavisti, V nesreče kakor sreče dneh Ostal boš miren, vedno isti. Gorje pa, če strasti goječ Napotiš se v življenje burno, Kjer boš živel, le škodil boš Besneč kot vreme hudourno. J os. Podledrencan. I V' (Povestica iz ptičjega življenja. Spisal J. Fr. Radinski.) rilo je meseca kimavca. Solnce še je vedno sevalo toplo in noči so bile »prijetne. Ptički so se že vendar selili, ker so slutili, da pride kmalu mraz. Ne daleč od moje hiše je stalo gosto ^grmovje. Vanj sije skril slavec svoje gnezdo ter me spomladi razveseljeval s svojim pre-milim petjem. Imel sem dragega prijatelja, ki je stanoval v mojem hramu. Imenovanega meseca nastavi kletko v grmu. Slavec se res ujame. Kako veselje je imel prijatelj! Del je slavca v ptičnico, zagrnil jo z zelenim suknom, katero naj bi ga spominjalo zelene narave. Meni pa se je usmilil ptiček. Nekaj časa je letal plašno po ptičnici sem ter tja, otožno je vikal, kot bi hotel klicati pomoči. Pozneje se je umiril, sel je na klin in povesil lepo glavico. Videlo se mu je, da čuti svojo nesrečo. Ločiti se je moral od svojih znancev, izgubil je zlato svobodo. Tudi meni je bilo težko pri srcu. Sklenil sem na tihem, da ga pustim dan in noč še prijatelju. Jutri pa mu hočem izprositi svobodo, za katero ga je stvaril večni Bog. Komaj se drugo jutro opravim, kar stopi prijatelj v mojo izbo. „Poslušaj," mi pravi. „Povem ti dogod-bico, katero sem doživel preteklo noč in katere ne pozabim nikdar." In prijatelj pripoveduje: Ko sva se sinoči po večerji razšla, ukrenil sem v svojo spalnico k počitku. Ležem v postelj. Noč je bila tiha in mirna. Luna je sijala v mojo sobo ter mi jo razsvetljevala. Ptičnica je stala blizu okna; slavec je stal na klinu. Zatisnil sem oči, da bi zaspal. Zaman; če tudi truden, vendar nisem mogel zaspati. Zdajci nekaj zapleheče. Glavo privzdignem, da vidim, kaj je. Spomnim se, da imam v ptičnici slavca in da je brže ko ne on za-plehetal. Zopet je bilo vse tiho. Tu se oglasi slavec. Tihotno in zategnjeno jel je gostoleti, kakor bi lahni vetrec pihljal po drevju. Naraščaval mu je zvonki glas vedno krepkeje in krepkeje, in naposled je glasno in živo donelo njegovo petje po nočni tišini. Meni je bilo nekako čudno pri srcu. Zdelo se mi je, da je v tem petju skrita tožba, katero pošilja ujeti ptiček k nebeškim modrinam svojemu Stvarniku, da mu pravi, kako so mu vzeli trdosrčni ljudje svobodo ter ga zaprli v tesno bajtico. In zopet je bilo mirno po izbi. Meni pa je bilo zdaj že žal, da sem ga ujel. Ko se zdani, takoj ga izpustim, mislil sem si. Zaprem oči, a tu me drugoč nekaj vzdrami. „Oin, cin!" tanko zazveni steklo na mojem oknu. Ozrem se ter vidim v mesečini tujega slavca, ki je pikal na steklo. Kaj hoče vendar ta slavec tukaj? „Oin, cin!" zopet zaškrebeče. „Ali tako trdo spiš, da me ne čuješ?" pravi tenak glas. »Čujem te, čujem, draga slavka,« oglasi se moj slavec. »A bojim se, da se ne vzbudi mož, ki je mene ujel; v tej izbi spi.« „Ne bo se vzbudil, ne. Glej, pozno je že. Tvojo tožbo sem slišala. Tu, na veji sem sedela ter čakala, da vse zaspi." Po teh besedah sem spoznal, da je zunaj slavka samica, a jaz imam slavca samca. »Oj, kako nesrečen sem jaz!« pravi slavec. »Bog ve, kaj sem vendar hudega storil ljudem, da so me ulovili. Saj vem ter čutim, da je prišel hip, ko moramo oditi ter se preseliti v južne, toplejše kraje. Oj, kako ste vi srečni! Leteli boste po sinjem zraku in nikdo vam ne prepreči pota; jaz bom pa moral ostati v tej mreži. Dihali boste čisto, svežo sapico, a jaz bom umiral v tej zaduhli izbi. Hiteli boste čez doline in planine, čez šumeče reke in globoko morje, jaz bom pa stokal silnega koprnenja!« Tihota je bila nekaj trenotkov. In slavec je zopet dejal: »Največji, najdražji zaklad, katerega imam od božjega Stvarnika, zlato svobodo, njo mi je vzel človek. Slavka, ali se spominjaš, kako veselo je bilo v zelenem grmiču? Ves mili dan sva letala ter si iskala živeža. Vse je minolo. Saj tako dobro vem, da ne bom dolgo. Kako je mogoče živeti v tej tesni ječi ter dihati ves dan zaduhli zrak? In jutri že odpo-tujete. Ko se boste odpravljali ter bodo mene pogrešali, reci jim, da sem tukaj, da sem izgubljen in — da jih srčno pozdravljam . . .!« V tem trenotju je bila ura v zvoniku. Odprem oči ter se vspnem. Zdaj še le spoznam, da sem samo sanjal. A t& sanja mi je jasno pravila, da ljudje delajo neusmiljeno, brezsrčno, ako lovijo in zapirajo ptičke. Kar človek, po krivem zaprt v ječi, ravno isto tako trpi in čuti ptiček. Vedno še mi je zvenela bridka tožba ujetega slavca. Skočil sem s postelje in ga — izpustil. Kako zadovoljen sem bil v tem hipu sam s seboj! Zdelo se mi je, da sem rešil ubogega, zatiranega človeka smrti. Zopet ležem ter zaspim. In drugič mi stopi v dušo lepa sanja. Zdi se mi, da še vedno bedim ter gledam skozi odprto okno v tiho noč. Zdajci prileti slavec v mojo izbo ter mi sede na vzglavje, rekoč: »Tisočera ti hvala, da si me osvobodil. V tej tesni železni hišici ne bi dočakal spomladi. Bodi mi zdrav!« In še vedno sedeč mi na vzgiavju, zapel je tako milo, kakor še doslej nisem slišal nobenega slavca, čez nekoliko se je vzdignil in odletel v mirno noč. Trije modri nauki. (Pravljica. Poslal Mihael Lazar.) Nekega dne se izprehaja bogat gospod po svojem vrtu in je prav vesel. Naenkrat zapazi malega ptička, ki se je bil ujel v mreži. Gospod vzame ptička. Zelo pa se začudi, ko jame ptiček govoriti: „Daj mi svobodo, ljubi mož! Kaj ti koristim, ako me zapreš v kletki? Ako mi daš svobodo, hočem te učiti tri modre nauke, kateri ti bodo koristili vse tvoje življenje." Gospodar reče: »Daj mi vedeti svojo modrost ; ako mi bode v pouk, oprostim te.« In ptiček začne: „Ne žaluj radi rečij, ki so se že zgodile! Ne želi, česar ne moreš doseči! Ne veruj, kar ni mogoče!" »V resnici si me poučil! Tvoje besede so modre. Dam ti svobodo!« — Rekši to, spusti gospod ptička. — A kmalu ga zasliši sedečega na bližnjem drevesu, kako se tiho smeji. — »Zakaj se smejiš!« vpraša mož. „Smejim se lahko zavoljo prejete svobode in nespameti človeške. Ako bi bil bolj prebrisan, samo tako, kakor sem jaz, zdaj bi bil najsrečnejši in najbogatejši mož na zemlji!" »Kako bi bilo to mogoče?« vpraša gospod. „Ako bi me bil obdržal. Vedi, imam v sebi demant, ki je tako velik kakor kurje jajce." Ko gospod to sliši, je ves obupen, da je spustil ptička. Ko se pa nekoliko potolaži, jame tako le govoriti: »Misliš, da si srečna, majhna živalica, ker imaš svobodo. Glej, poletje bo minulo, zima bo prišla! Potoki bodo zamrznili, ne bodeš našla kapljice, da bi se pokrepčala, polje ti ne bode dalo zrnca, da bi se nasitila. Mraz te bode umoril. Jaz ti pa hočem dati izbo, v kateri moreš prosto skakljati in frkati. Dam ti kruh in vodo in vsakoršno hrano, katere koli si poželiš. Pridi dol, hočem te prepričati, da boš pri meni imela boljše, nego pod milim nebom.« Tako reče gospod. Ptiček pa se smeji še bolj glasno kakor pred in tako še bolj užalosti gospodva. »Se zmerom se smejiš?« vpraša ta. „Zares", odgovori mu ptiček. „Glej, dal si mi svobodo zavoljo modrih naukov, ki sem te jih učil. Bil sem vreden, da mi zavoljo njih daš svobodo in vendar si jih pozabil že čez nekoliko minut. Ne žaluj radi rečij, katere so se že zgodile! in vendar žaluješ, da si me oprostil. Ne želi, česar ne moreš doseči! in vendar hočeš, da grem prostovoljno v ječo, jaz, ki mi je svoboda še le pravo življenje. Ne veruj, kar ni mogoče! in vendar misliš, da imam v sebi demant, tolik kakor kurje jajce, a mene še samega ni polovico jajceta!" Ptiček to izgovorivši odleti. (Življenjepis. Spisal dr. K. Grl aser.) ostikrat se je uže izrekla opravičena tožba, da je težko napredovati malemu rodu slovenskemu, rastliki sicer ogromnega slovanskega naroda, ki pa živi uklenjen med dvema mogočnima kulturnima narodoma, med nemškim in italijanskim in je poleg tega še razdeljen na več kronovin. V nekaterih kronovinah so Slovenci v manjšini, in tam ne uživajo tistih blaginj, kakor večine, ki sedé pri bogato obloženih mizah in v raznovrstnih oblikah uživajo dobrote in podpore potrebne za kulturni razvitek. Radi tega čaka v Slovencih dandanes nadarjenega in za blaginjo naroda vnetega rodoljuba narodnega dela preobilo na vseh potih. Tako so v poprejšnjih desetletjih vsestransko delali naši najplemenitejši rodoljubi: Janez Bleiweiss, Peter Hicinger, Matevž Ravnikar in drugi na Kranjskem ; Martin Slomšek, Davorin Trstenjak, Jožef Muršec na Stirskem; Matija Majar, Janežič in Einspieler na Koroškem; Kocijančič in drugi na Primorskem. Poleg stanovskega posla in strokovnega pisateljevanja so skoro vsi ti z lepimi pesmicami budili rojake, s poučnimi spisi razširjali mu duševni obzor, skrbeli za veljavo Slovencev v javnosti, zagovarjali z besedo in peresom pravice milega naroda. Med take na vsako stran delujoče slovenske rodoljube se sme po vsej pravici šteti tudi Frančišek Oegnar, o katerem se je uprav radi tega manj slišalo v zadnjih letih, 1 O Cegnarju je pisal L Ž vab v „Koledar T rž." 1884., 35—40; „Ljubljanski list" 1884; Cegnarjeva slavnost „Edinost" (tržaški list) 1883, št. 78.; J. Marn „Jezičnik" 1891. „Edinost" 1. 1884, št. 23. Jereb v „Edinosti" 1. 1892. K. Glaser „Dom in Svet" 1892. ker je imel na obalih sinje Adrije mnogo domačega opravila, Podarila ga je Slovencem divna gorenjska stran; Jenko in Prešeren sta gledala gorenjske orjake, in Vodnik sam priznava, da so v nebo štrleče visočine, lepe Save bobneči valovi bili zanj viri pevske umetnosti. Gotovo je Cegnarjeva pevska žila napajala se v tej lepi prirodi in v njej dobivala mnogo nagibov. Na drugi strani pa tudi narodna govorica rojstvenega kraja močno upliva na lepo pisavo in blagodoneč jezik dotič-nega pisatelja. Strokovnjaki priznavajo, da se Levstik in Stritar uprav zavoljo tega odlikujeta po tako lepem slovenskem jeziku, ker sta doma v takih krajih, kjer se govori lepa in čista slovenščina. To velja tudi o Cegnarju, ki je po pravilni in jedrnati slovenščini prekosil marsikaterega pisatelja svoje dobe. Frančišek Cegnar se je rodil dne 8. grudna leta 1818. pri Sv. Duhu blizu Škofje Loke od kmetiških starišev. Prebivalcem okoli Loke in Ločanom samim pripisuje se dovtipna šegavost, ki rada na bližnjiku hitro opaža slabo stran, vendar je pa ne graja hudomušno, nego bolj šaljivo. Živahni in šegavi Cegnar se je poučeval najpoprej v domači šoli, potem pa prišel na ljubljansko gimnazijo. Kot dijak je pobliže občeval z Luko Svetcem. Njiju profesor Martinak je odlikoval tiste dijake, ki so znali delati lepe pesmice. Te seveda so bile v onih letih še nemške. Za šolske naloge in tudi za svojo zabavo sta tudi Svetec in Cegnar kovala stihe. Jako rad je prebiral Cegnar Homerjeve epične pesmi, ki se obilno čitajo v latinskih šolah od V. do VIII. razreda. Te grške pesmi in njihov nemški prevod (izdelan po Vossu) mu je ugajal tako , da je včasih nemško nalogo napravil v šestomeru; s tem se je močno prikupil svojemu ljubljenemu učitelju. V imenu hvaležnih učencev zložil je godovnico spoštovanemu učitelju z naslovom: „Kresni žarki blagorodnemu visokočastitemu Gospodu Gospodu Janezu Martinaku", „Novice" 1849., str. 109, kjer pravi med drugim: Beseda Tvoja z lučjo nas prešinja Kot zorno solnce hribov sive glave; Tvoj um nas, Tvoje ljubljene otroke, V višave sinje svitlih zvezd spremljuje. Za slovensko pisateljevanje ga je navdušilo živahno leto 1848. Svetec je v VII. šoli pohajal Metelkov pouk v slovenščini in je bil v slovnici bolj podkovan od Oegnarja. Radi tega popravljal je drugim slovenske spise, med temi Oegnarju, kateremu je tudi pesni ocenjeval glede na pesniško vrednost. To je trajalo do 1. 1849., ko je Svetec odrinil na dunajsko vseučilišče; od tega časa ni bilo tesnejše zveze med njima. Vesel pa je bil Cegnar tudi Svetčevih pesnij. Drugi tovariši so mu bili Jeriša pa Bohinc. Izdelovali so slovenske spise in si jih popravljali med seboj. Ker ni imel sredstev, da bi mogel iti na visoke šole, šel je v Ljubljani k pošti; poleg tega je posvetil ves svoj prosti čas narodnemu delu, osobito pesništvu. Prevel je nekoliko najlepših Schillerjevih pesnij na slovenski jezik in je ostal prvaku nemških pesnikov zvest do smrti, kajti pozneje je presadil v vrt slovenskega slovstva troje najlepših njegovih igrokazov, namreč „Marij o Stuart" 1.1861., „Viljem Telia" 1. 1862. in „Valenštajna" 1. 1866. Anton Janežič, ki je pesnika Oegnarja z velikim veseljem vsprejel v krog svojih sodelavcev pri „Glasniku", je omogočil, da ste zagledali beli dan prvi dve igri, zadnjo pa mu je zalošila tržaška čitalnica. Navedimo tu za vzgled samo dve pesmici iz „Viljema Telia": Jesenska pesem pastirjeva. Obvaruj vas Bog, Oj solnčne višave! Mora v nižave Na zimo pastir. Z dolin na višave, z višav pa v dolino! Kukavica skliče nas na planino, Ko zemljo odel bo mili rožni cvet In pomlad zbudila studence spet. Obvaruj vas Bog, Oj solnčne višave ! Mora v nižave Na zimo pastir. Loveeva. Z lokom ino strelo Zračne] visočini Lovec preleti Orel je vladar, Goro in globelo, Breznu in strmini Ko se dan budi. Lovec gospodar. Dalja se mu klanja; Kar dospe mu v lov, Srna ali kanja, Vse je plen njegov. V „Valenštajnu" je Oegnar dorastel do vrhunca prevoditeljske umetnosti; slovenska beseda mu teče tako gladko in po domače, da čitatelj misli: to je sama izvirna poezija, čitaj, dragi bralec, pesem na koncu „Valen-štajnovega ostroga", pa se lahko prepričaš, da bi tudi izvirni umotvor najodličnejšega slovenskega pesnika ne mogel zveneti lepše. — Edino to čitatelju kazi užitek, ker je hotel uvesti nekatere staroslovenske in srbske slov-niške oblike. Poleg Schillerjevih pesnij pa so mu bile krasne srbske narodne neusahljivi vir pristne slovanske poezije; mnogo teh pesmic je prevel na slovenski jezik in jih objavil v „Sloveniji" 1. 1848—51 ali v „Novicah" v nastopnih letnikih. Na pr.: Carica Miliea in Vladeta vojvoda. Seta tužna carica Milica Pod Kruševcem se pod belim gradom, Z njo se šeta milih hčer dvojica: Vukoslava in prelepa Mara; K njim prijezdi Vladeta vojvoda Na doratu, na konjiču dobrem, Vladeta je konjiča oznojil Ino v belo peno ga oblekel. Vpraša njega carica Milica: „Oj za Boga, kneževi vojvoda! Kaj si tako konjiča oznojil? Ali prideš od Kosova polja? Nisi videl častitega kneza, Mojega in tvojega gospoda?" Odgovarja Vladeta vojvoda: „Oj za Boga, carica Milica! Pridem tužen od Kosova polja, Nisem videl častitega kneza, Ampak videl kneževo zelenko, Po Kosovem tirajo jo Turci, Knez pa, mislim, da je že poginil." Ko to čuje carica Milica, Vdro se solze ji po belem licu, Pa še vpraša "Vladeta vojvodo: „Še povej mi, kneževi vojvoda: Nisi videl devet Jugovičev Ino z njimi starega Bogdana, Kadar bil si na Kosovem ravnem?" Odgovarja Vladeta vojvoda: „Jaz sem videl devet Jugovičev Ino z njimi starega Bogdana, Ko sem hodil po Kosovem ravnem: Bili vsi so na Kosovem polju, Roke imeli do rame krvave In zeleue meče do ročnika; Ali roke so se jim sklenile, Sekajočim Turke po Kosovom." Še ga vpraša carica Milica: „Stoj, počakaj, kneževi vojvoda! Nisi videl obeh zetov mojih: Brankoviča, Miloš - Obiliča ?" Odgovarja Vladeta vojvoda: „Ko sem hodil skoz Kosovo ravno, Jaz sem videl Miloš-Obiliča: On je stal še na Kosovem polju, Stal naslonjen je na bojno kopje, Pa prelomi se mu bojno kopje, Ino nanj se zaženejo Turci, Sedaj, mislim, da je že poginil; Nisem videl Vuka Brankoviča, Nisem videl, da ga Bog ne vidi! On izdal je častitega kneza, Mojega in tvojega gospoda!" Ali Cegnar ni ostal samo pi Srbih, prekoračil je njihove meje in šel obiskat tudi Bolgare in druge slovanske narode; v Blei-weisovem „koledarčku" leta 1852. razglaša že „narodske pesmi slovanskih narodov avstri-janskega cesarstva". Ko je Ant. Janežič ustanovil svoj „Glasnik", pridružil se mu je takoj Cegnar in mu bil zvest in marljiv sodelavec. Janezič ga je nagovoril, da je izdal 1. 1860. „Pesmi", 16°, 164 stranij. Zelo so se prikupile zlasti slovenski mladini, ki se jih je rada učila na pamet. Dovršena oblika in izvirne misli so njihov poglavitni kras. Slavil je Cegnar rad odlične može, na pr.: Franceta Prešerna, L. Svetca, Lavriča, Matija Doljaka, in zlagal tudi rad pesmice o raznih prilikah; 1. 1848. je pozdravljal slovenske rojake, ki so se vračali iz Ogerskega, posebej pa bana Jelačiča; slavil je rojstvo cesarjeviča Rudolfa, pozdravil cesarja in cesarico 1. 1882., ko sta si ogledala tržaško razstavo: Njegovemu apostolskemu Veličanstvu, cesarju in kralju, Franu Josipu I. in visokej Njegovej obitelji: Cesarici, Rudolfu in Štefaniji ob Njihovem bivanji v Trstu, v 17., 18. in 19. dan meseca septembra 1882 verno udani Slovenci. Radujte se, Adrije krepki sinovi! Oj, danes vesel je in radosten dan! Dočakali tacega niso rodovi, Kar dom je postavil na Krasu Slovan, Kar solnce to skalnato zemljo ogreva; Vriskajte, da jeka po zemlji odmeva! čuj, vrisk se do sinjega neba razlega, Na morje jadransko viharno doni; Od skale do skale, od brega do brega Je žarna svitloba, sto kresov gori! Pri vsakem pa kresu sto src za vladarja Vzdihuje k nebesom: Bog živi cesarja! Pet vekov Njegovi so dedi gospodi Teh bregov zelenih, teh sivih višav, Oteli so sužnjev jih, temnej usodi, Zdrobili okove jim krutih težav; Jn Trst je dorastel pod žezlom Njihovim, čez morja ozrl se je z vidom orlovim. Upognila glavo je morska kraljica, Bumena se zarija Trstu smehlja, Od krone habsburške mu sije pravica, Od krone habsburške mu sreča miglja; Le Njena modrost in čaralna svitloba Otela to mesto je temnega groba. In danes topi se v veselji vriskaje, Ker carju in carici gleda v obraz, Budolfu, Štefaniji srce podaje, Ter moli za srečo Njihovo na glas: Bog carja in hišo Njegovo ohrani! Na straži stoje jej rodovi udani! Kot pesnik se je oziral na potrebe slovenskega gledišča že koj v zažetku svojega pisateljevanja. Ko so se Slovenci v letih 1848. in 1849. začeli gibati živahneje, skušali so tudi po gle-diščnih predstavah razširjati narodno zavest. V ta namen je prevel Cegnar 1. 1849. opero „čampa" v 3 dejanjih na slovenski jezik; isto tako igro: „Deborah". Spisal D. S. Mo-senthal. (Ponatisnilo dramatično društvo leta 1884. v Ljubljani.) Istotako je priredil po češkem izvirniku igro ,.R o dvo 1 j ub i", ki se je natisnila v „Ljubljanskem časniku" 1. 1851. Dasi bi si Cegnar zaslužil samo že kot pesnik odlično mesto v slovenskem slovstvu, bil je na mnoge srani delaven tudi v nevezani obliki s peresom in živo besedo. Iz bolgarskega slovstva presajal je v našo književnost zraven pesmic tudi pripovedke; uredoval je leta 1850. III. tečaj „Slovenije", podpiral Navratilov časnik „Vedež", polemizoval z Malavašičevim „Pravim Slovencem" in izdal: „Zgodbe in povesti, polne lepih naukov za otroke, pa tudi za odraščene ljudi". Spisal Tiln Jaiz. Poslovenil po šestindvajsetim natisu Frane Cegnar. V Ljubljani 1849. 8°. 176 str. Pograjal je Macunovo knjigo: „Cvetje slo-venskiga pesništva", Razlagove „Zvezdice" in „Zoro" radi mešanice, v kateri so pisane, priporočil 1. 1852. „Društvo za jugoslovansko po-vestnico", naznanjal v „Novicah" od 1. 1852. počenši slovenske in slovanske knjige, opisal Trst, priporočal v Janežičevem „Glasniku" strogo oceno slovenskih knjig, prevel iz poljščine Grabowskijevo povest: „Kolišč in a in stepe", iz češčine po JBoženi Nemcovi: „Babic o". V Celovcu 1862. (Ponatisnil Krajec v „Narodni Biblioteki" 1. 1884.) O škofu Ravnikarju je znano, da je v letih 1830—1845. mnogo kranjskih duhovnikov pripravil v tržaško škofijo, kateri so radi pomanjkanja domačih izobraženih mož marljivo delali ob južni meji slovenski. Tak kranjski naseljenec na Primorskem je bil Cegnar. Izvzemši poldrugo leto, ki ga je preživel v Ljubljani kot poštni uradnik (leta 1849—1851), prebil je vse življenje na Primorskem. Od leta 1856. do 1859. je bil v Pazinu telegrafist, od 1. 1859. do 1875. v Trstu kontrolor, potem nadkontrolor; zadnji dve leti je bil v pokoju. V Trstu je poučeval nekaj let slovenščino na državni gimnaziji. Vsak, kdor pozna razmere po Slovenskem, takoj uvidi, da je Trst za Slovence silno važno mesto, radi tega vsacega rodoljubnega Slovenca tukaj čaka dokaj dela. Nikjer na Slovenskem niso razmere med mestnim prebivalstvom in okolico tako različne kakor v Trstu. Ljubljana, Gorica, Celje, Celovec in Maribor so mesta s srednjim bogastvom in imajo rodovitne okolice s precej premožnimi kmeti. Trst je najbogatejše kup-čijsko mesto raznih narodnostij in ima nerodovitno slovensko okolico, kjer si naši rojaki težko služijo kruh. Zaradi tega so razmere za Slovence v Trstu jako težavne in zato mora vsak zaveden omikan Slovenec v Trstu za javno in družbeno življenje več storiti, kakor drugod. To nalogo je izvrstno razumel in izvrševal rajni Cegnar. Okolico je bodril in poučeval, v čitalnici tržaški večkrat govoril, razlagajoč narodne potrebe; v tržaškem deželnem zboru tudi v dejanju se držeč pravila: „Hej rojaki, opasujmo uma svitle meče!" To mu je pa bilo vse premalo. Cegnar brez časnika ni mogel živeti. Podpiral je leta 1866. „Ilirskega Primorca", posebno pa „Edinost". Ko je Dolenec uredoval ta list, mu je bil Cegnar desna roka. Gospod Jereb je v Edinosti (1. 1892., št. 16., 17., 19.) po Cegnar-jevi smrti na drobno popisal trnjevo pot, po kateri je hodil Cegnar radi slovenskega pisateljevanja in odločnega značaja. Nastopili so včasih zanj oprezni trenutki, ali naš pesnik * je vedno stal trdno kakor sivega krasa stoletne pečine. Ko je izdajal Karol Melcer, skriptor v licejni knjižnici v Ljubljani „Slovenijo", bil mu je Cegnar prvi sodelavec in je pisal tako odločno, da je tedanji deželni predsednik Chorinsky močno pokaral Cegnarja preteč mu, da bi ga moral dejati v preiskavo; ker pa je zmožen in pošten, mu noče škodovati, ali na Kranjskem si naj ne išče službe. („Edinost" 1884., št. 23.) V Trstu mu je poprejšnji namestnik Pretiš zažugal, da ga prestavi, ako ne neha pisati v „Edinost", a vendar je ostal zvest listu. Pretiš bi ga bil gotovo tudi spravil iz dežele, a držal ga je minister Pino, katerega je CegDar bil poučeval v slovenščini. Da bi ga kolikor toliko odškodovali prijatelji za te sitnosti, prirede mu dne 3. grudna 1. 1883. na godovno svečanost, ki je hkrati bila tudi 301etnica njegovega pisateljevanja, in mu poklonijo njega na platno slikano doprsno podobo; v navdušenih besedah so slavili njegovo mnogostransko delavnost. Oglašal se je kot pesnik v zadnjih letih redkeje; Janezu Bleiweisu je zložil v spomin 701etnice slavospev („Edinost" 1878., št. 22.), čegar zadnja kitica se glasi: Bedaki! glejte, svitlo solnce vzhaja! Pripeljal nam ga je buditelj zore, Naš Ivan, iz veselih logov raja; Kako zlate se velikanske gore! Kako na nebu se žare oblaki! Kako zbujeni vriskajo rojaki! Podpiral in čislal je „Delavsko podporno društvo" v Trstu, in mu o posvečevanju zastave dne 24. kimavca 1. 1882. zložil to-le pesmico: O posveeevanji zastave delavskega podpornega društva v Trstu, v 24. dan meseca septembra 1882. Razvita je in blagoslovljena Odičena, ovenčana zastava! V zadrugi zveza dogotovljena, Nad njo prostira roko majka Slava. Veselo se oči ozirajo V tri barve: belo, modro in rudečo, Ki svete sloge dom odpirajo In vabijo na delo in na srečo. Glej! bela, čista kakor jasni dan, Pri delu zvesta nam vodnica bodi: Le čisto delo stvari roke dlan, Ker vsak ga ceni, kdor pošteno sodi. In modra, vzeta z neba visočine, Ustrajnost in zvestobo označuje: Na črnej zemlji človek je trpin, Marljivost mu življenje osladuje. Rudeča, znak ljubezni, srčnosti, Unema rodoljuba in rojaka: Za najsvetejšo reč rudeča kri, Za vero, dom, vladarja se pretaka. Vse tri: tako se družijo krasno Kako v pogledu nanje srce bije! — Na solzno zemljo vežejo nebo, Mir rajski iz njihovih žarkov sije. Zato, zastava, le vihraj, vihraj! Pod svojo senco zberi vse Slovane, Saj tu je tvoja zibel, tvoj je kraj, Kosti junakov naših pokopane! Visok zaščitnik dal ti je roko, — Naj živi Eudolf, naj ga Bog ohrani! Ohrani kumico Štefanijo, Nje slavni rod nezgode vsake brani! Da vila bi do poznih se rodov, Vabila k delu jih, vodila v slavo! Z neba, naj lije nanjo blagoslov, Naj vlada sveti mir pod to zastavo! Radi bolehnosti je prišel zadnji čas manj med ljudi. Dasi se je vedelo, da hira, vendar niso pričakovali njegove smrti; umrl je 14. svečana 1. 1892. Bliskoma se je raznesla tužna vest po Trstu in okolici. Kljubu slabemu vremenu ga je sprevedlo mnogo ljudij k zadnjemu počitku; sprevod ni bil sijajen, kakoršnih vidimo v bogatem Trstu več, pa potrti obrazi spremljevalcev so kazali, da se izroča materi zemlji odličen mož. V cerkvi sv. Antona Novega so mu zapeli pevci „Slovanskega pevskega društva" z nekaterimi pevci iz okolice dvoje pesnij, med njimi tudi njegovo lastno: „Blagor mu" toli občutno, da so se celo Neslovenci čudili milini slovenskih glasov. Na grobu slavil je njegove zasluge gospod Mandič, urednik „Naše Sloge" in deželni poslanec istrski. Mi pa, ki smo videli Oegnarja pri delu, vskliknemo mu v grob: Blagor mu, ki si spočije, V črni zemlji v Bogu spi; Lepše solnce njemu sije, Lepša zarja rumeni! Valentin Črne, slaven slovenski kmetovalec preteklega stoletja. (Spisal Fr i dolin Kavčič.) Vse doseže, kar mu drago: Bodi slavo, bodi blago. Koseski. lavni steber in prva podlaga družini in vsaki državi je kmetiški stan. O resnici tega izreka prepričani so bili že naši pradedje — nekdanji Slovani, ki 'fo so bili vešči in umni poljedelci. Tako je celo glavno poljedelsko orodje — plug Nemec prejel od Slovenca in temu orodju tudi pridržal pristno slovensko ime — imenuje ga: „Pflug". Tudi mi Slovenci, njih potomci, smo poljedelski narod, a dočim imamo dosti lepo število slavnih učenjakov, pesnikov, umetnikov, za-slulo je do današnjega dne le malo Slovencev radi umnega poljedelstva. Zatorej so najodlič-nejšega spoštovanja in največje hvale vredni oni možje slovenske korenine, ki so kot poljedelci iz lastne izkušnje in po svoji bistroumnosti zbolj-ševali kmetijstvo in ob jednem prijazno učili sosede umnega poljedelstva in živinorejstva. častno mesto med onimi možmi pristoja zdaj že do cela pozabljenemu slovenskemu kmetu, našemu rojaku Valentinu črnetu.— Ljub-Roj- Valentin Črne porodil se je bil v Ijanski okolici nekje okoli 1750. leta. stvena vas in leto ni natanko znano. Moral je biti sin imovitih kmetiških roditeljev. Brž ko ne je hodil v kako ljubljansko šolo, ker je umel citati in pisati, kar je bilo v oni dobi med kranjskimi kmeti jako redka prikazen. Vsekako bil mu je že oče vzoren kmetovalec, zakaj sin je po očetovi smrti, prevzemši lepo urejeno posestvo, mahom zaslul po vsi kranjski deželi kot strokovnjak v kmetijstvu. Z največjim veseljem in posebno vrlino bavil se je naš rojak s konjerejo, čebelarstvom in sadjarstvom, in ker je svoje-ročno posezal vmes pri slehernem delu, nabral si je v teku let obilo izkušenj, ter znal tako izvrstno gospodariti na svojem posestvu, da je bil vzgled vsem kmetovalcem na Kranjskem. 0 prostem času, zlasti ob nedeljah praznikih, vabil pa je k sebi svoje sosede, ter jih poučeval, kako gospodariti, kako rediti živino, kako cepiti in plemeniti sadno drevje. Mnogo se je trudil mož, da bi pospešil med rojaki čebelarstvo, ki je ravno za one dobe le skromno uspevalo. Marsikaj koristnega in uporabnega je izumil za naše čebelarje, med drugimi tudi poseben panj, prirejen iz šesterih desek, ki se je dal lahko prenašati. Kaj veliko ukvarjal se je Orne tudi s konjsko rejo. Za isto je unemal svoje sosede kmete, vspodbujal in poučeval jih, kako iz lastne izkušnje izrejeti lepih konj. Njegov trud ni bil zastonj, nego obrodil je mnogo srečnega uspeha pri rojakih. Pa tudi daleč čez meje Kranjske dežele se je raznesel glas o tem možu in prišel celo do presvitlega cesarja Jožefa II., ki je bil velik prijatelj kmetijstva in svoje spoštovanje do kmetiškega stanu izkazal s tem, da je na Moravskem sam prijel za plug pripro-stegaoratarja. Cesar sam je odlikoval Orneta za ta prekoristni posel, izročilmu je vse cesarske žrebce za Kranjsko deželo v ta namen, da ž njimi okrepi in zboljša do-mačev konjsko pleme. Orne je bil torej prvi cesarski žrebčar na Kranjskem. Da je obili in srečni uspeh vspodbujal slovenske kmete in da so mnogi posnemali Orneta, umevno je samo ob sebi. Ali znano nam je tudi, da so se vrlega našega rojaka poleg domačinov zanimali tudi še ino-zemci, ter čislali ga celo učenjaki. Za slovenski narod pre-zaslužni naravoslovec Hacquet, rojen Francoz, ki je ravno oni čas služboval na ljubljanskem liceju (tedanjih latinskih šojah) kot profesor, zanimal se je posebno za Orneta ter mu zasadil celo v Nemcih časten spomenik. V dandanes že jako redki v Berolinu na Pruskem izešli učeni knjigi priobčil je celo sliko Orne-tovo. A tudi izdajatelj one knjige, doktor Janez Kiirnitz, se sam jako pohvalno izraža o črnetu kot izbornem konjerejcu in čebelarju. Slika, po kateri je prirejena tudi naša, predočuje nam Valentina Črneta kot pristnega kranjskega kmeta. Bil je mož krepke rasti, podolgastega obritega obraza z malo zakrivljenim nosom. Izpod čela so se mu iskrile velike in žive oči. — Dolgi lasje so mu krili glavo. Oblačil se je kakor je bila tedaj šega med kmeti. Nosil je klobuk - širokokrajnik, telovnik okičen z velikimi blestečimi gumbi in kratko suknjo brez ovratnika. Gotovo je velika čast slovenskemu kmetijstvu in v obče našemu narodu, da so se taki sloveči učenjaki zanimali za priprostega slovenskega kmeta ter priporočali ga celo severo-nemškim kmetom za vzgled. — Naj vam, dragi rojaki kmetijskega stanu, služi slavni kmetovalec Valentin črne v spodbudo, da ga posnemate v poljedelstvu, sadjarstvu in živinoreji. Izgovor, ki se pogosto čuje: „Moj oče je tako delal, in dobro je bilo, zakaj bi pa jaz delal drugače!" tak izgovor je jalov. Kmetijstvo napreduje in kar je bilo še pred 50. leti dobro in izvrstno, dandanes ne zadošča več človeškim potrebam. Eadi torej prebirajte strokovnjaške knjige in liste, pa tudi slu-šajte učitelje kmetijstva. Kmetijstvo mora napredovati tudi v nas Slovencih, drugače nas druge narodnosti prekose, kar bi bilo le vam in vašemu zarodu na škodo. Kdor ima veliko posestvo in je premožen, naj pošlje sinavdobro urejeno kmetijsko šolo na gradu Grm pri Novem mestu. Tak mladenič potem kot kmet, ako ima dobro voljo in je razumen, lahko pospešuje napredovanje kmetijstva v celi svoji soseski. Priporočila vreden je tudi pristop h kaki dobri kmetijski družbi, izmed katerih je na vrhuncu kranjska, ki šteje v celem cesarstvu največ udov in izdaje izboren list s podobami: „Kmetovalec" s prilogo „Vrtnar". Za letno plačilo 4 kron si lahko nje ud, dobivaš oba lista zastonj, v katerih se ti odgovarja na vsa gospodarstva se tičoča vprašanja, poleg tega pa še prejmeš 4 po pet let stara dvakrat požlahtnjena drevesca, ki ti v par letih že rodevajo. Ne bodite mlačni takim napravam in podporam nasproti, ampak prisvojite si tudi v kmetijskem oziru izrek sv. pisma za geslo: „Poskusite yse, kar je dobro, pa obdržite." Tratarjev dolg. (Slika iz naroda. Spisal Ivan Štrukelj.) I. Kdor prepozno za-se skrbi, Praska se dostikrat, če ga tudi ne srbi. Nar. pregovor. „ 0 . ito se pa letos namlati, da je kaj! Ni-Aš mam Bog ve kako velikega poda, in vendar daje nasad po dober mernik!" »In kako lepo, debelo, težko zrnje je! Oe ne bode posebne nesreče, stradali ne bomo.« Tako so se pogovarjali neko nedeljo popoldne možje Polževski, zadovoljno puhaje dim iz svojih pip. Nekateri so že domlatili, drugi so menili začeti prihodnji teden. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Še tisto noč se je pokazal ob prvem petelinovem petju tudi rudeči ognjeni petelin na strehah sredi vasi. Požar je uničil v kratkem času več kakor polovico Polževega, ki je imelo večinoma še lesene hiše. Sreča, da so bili ponesrečeni gospodarji zavarovani proti ognju. Le enemu se je škoda zdelo plačevati vsako leto neznatni znesek; to je bil Tratar. Ker je stala njegova hiša kraj vasi ter bila obkrožena na vseh straneh z dobro zarastlim vrtom, menil je, da ne bode nikdar prišel ogenj do njegovega poslopja. Toda ubrani, če moreš, ubrani, kedar je pol vasi v ognju, in ti veter prinaša ogorke od vseh stranij na slamnato streho! Sreča, če moreš rešiti sebe in živino! „To je vendar dobro, da imam žito še v kozlecu," tolažil se je Tratar klaverno hodeč po pogorišču. Ej, spaka nemarnega! zdaj bi se pa vse eno dobro prilegli tisti denarji, katere bi lahko dobil, ko bi se bil zavaroval! Precej, kedar pridem v mesto, storil bom to že zaradi varnosti; saj nesreča ne počiva nikoli. Kdo bi si bil včeraj mislil kaj takega!" In res bi mu bili dobro prišli kaki goldinarji, ker zdaj mu je huda predla. Že pred ognjem je komaj ril: streha je kazala na več mestih gola rebra, denarja je pa tudi imel komaj za sol in tobak. Kako pa naj zdaj začne zidati s praznimi rokami? Toda Tratar se ni ustrašil vsake stvari. Drugi vaščani so postavljali namesto lesenih koč prijazne hišice zidane s kamenjem. Tratar je pa vozil z voličkom les iz svojega gozda. Najel je pa samo enega tesarja in sam je de- lal, pa ž^ena je pomagala, in postavil je hišo med najprvimi. Priden je bil namreč zelo in pripraven za vsako delo. Vendar tesarja je pa težko plačal. Vso pšenico je prodal, a ni bilo dosti. Poleg tega je zahteval tudi krovec nekaj , in sploh pride pri novi hiši mnogo potrebnih malenkostij, na katere prej človek še ne misli ne. Prejšnje železje je bilo videti še čisto rabljivo, a ko je začel pribijati na duri ključavnice, tečaje in drugo, ni bila nobena stvar več dobra. Ako se pa napravlja vse novo, stane kovač mnogo; to najbolj čuti tisti, ki ima malo denarja. Dasiravno je prav varčno ravnal, moral bi bil nazadnje vendar dati na razne strani kakih petdeset goldinarjev. Toda, daj! če moreš, daj! če imaš. Pri Tratarjevi hiši ni bilo mnogo sveta, četrt-zemljak je bil sedanji gospodar Jaka in nič kaj posebno se ni mogel ponašati. Ko je gospodaril še stari Tratar, tedaj pač Tratar -jeva hiša ni bila zadnja. Stari denar so imeli pri domu, tiste plesnjive, zelenkaste dvajsetice in tolarje, ki tako lepo zvene, ako jih vržeš na mizo, in ki so plačevali na vsem svetu. Kaj bo današnji papir! Pa je bilo tudi precej otrok: tri hčere in dva sina. Ker ni nobeden umrl, predno ni šel z doto od hiše, raznesli so polagoma premoženje po svetu. Hčere so se namreč pomožile, dokler je živel še stari. Jaka je po njegovi smrti prevzel gospodarstvo, denarja je imel pa tako bore malo, da bi bil pozneje ob svoji ženitvi komaj plačal krojača in gosposko, ko ne bi bila žena prinesla nekaj trdega s seboj. Pa ker je mislil, da mora vsakdo, če tudi nič nima, napravljati drago gostovanje, prišel bi bil kmalu zopet na suho. Kakor znano, pozneje z gospodarjenjem se pa težko kaj prihrani. Tudi mladi Tratar ni mogel ; kako pač: pridejo otroci, obleke je treba, davki so veliki, — denar se hitro omane. Toda predno je pogorel, shajal je že še, čeravno težko. Zdaj ga je pa zares hudo pobiralo. I nesreča ali nadloga ni nikoli sama. Tratarjev brat Janez, ki je pred pičlim letom slekel vojaško suknjo in služil za hlapca v neki oddaljeni vasi, poslal je bil že pred žetvijo glas, da se bode ženil in potreboval svojo doto. Tra-tarju je že dolgo lase belilo, kako se ga bode odkrižal. „Porečem mu, naj počaka," tako si je mislil; „za enkrat mu ne morem dati, vsaj vsega ne. V obrokih bi že šlo počasi. Jeseni bodem nekaj stržil, pred pustom bom prodal tele, v par letih mu bom že kako odštel tistih sto in petdeset goldinarjev. Zakaj niso odpravili oče še tega, jaz ga ne bom lahko!" Ko je Janez čul o požaru v Polževem in zvedel, da je pogorelo tudi na njegovem domu, ustrašil se je, češ Jaka se bode izgovarjal, da ne more, naj počakam. »Ce natanko preuda-rim, enkrat mi mora dati,« bilo je njegovo ne prav bratovsko modrovanje. »Naj vzame, kjer hoče; saj ima dom, še vedno je na boljšem, kakor nas eden, ki smo morali od hiše.« In Janez je prišel nad Tratarja ter zahteval svoj delež. Nič ni pomagalo, ko mu je pravil Jaka, da nima, in da se je skliceval, češ potrpi, saj sva brata. Moral se je bridko prepričati o resničnosti narodnega pregovora, ki veli: »Dasi-ravno sva si brata, mošnji si vendar nista sestri.« „Ker si tak, da ne odjenjaš, bodeš pa dobil. Bodem že kje vzel; na rožansko nedeljo pridi." Janez je odšel, Jaka je pa ostal in mislil. Nažgal si je pipo ter jel hoditi po hiši od vrat do okna in od okna do vrat, kakor vselej, kedar je hotel uganiti katero pametno. Goste oblake dima je spuščal proti novemu stropu ter časi pogledal skozi okno, kakor bi tam iskal izhoda iz svojih zadreg. „Naj mislim, kakor hočem, dve sto goldinarjev bi potreboval kakor en krajcar. Ko' ne bi bilo tega nesrečnega ognja! V gozdu bi bil posekal nekaj debel in makari naj bi bil šel iz hleva še en rep povrhu, pa bi bil odpravil Janeza. Zdaj pa ne smem več sekati, ko sem porabil najboljša drevesa za hišo. Samo ena krava pa tudi ne zaleže, da bi mu odštel, kar mu gre. Sveta tudi ne smem nič odprodati; kje bodem pa potem kaj pridelal? To je pač križ, prav velik križ, ko vsi vpijejo: dai, daj — jaz pa brez cvenka! Drugega mi ne kaže, kakor da vzamem na posodo. Moram poravnati račun s kovačem in tesarjem ter Janeza plačati. Malo dolga bo treba narediti, sicer ne gre." Toda beseda „dolg" ga je nekako čudno pretresla. Tratarjeva hiša je bila vedno brez dolga, Jaka sam tudi še ni bil nikoli nikomur nič dolžan. Le enkrat (a tega se že komaj spominja — tačas je še krave pasel) mu je dal nekdo perišče orehov, katere mu je bilo treba vrniti. In še takrat mu je bilo jako ne- prijetno, ko ga je oni vsako jutro opominjal, naj ne pozabi dolžnih orehov. A prijetno sem ali tja, kedar pride tista, da ni druge pomoči, moraš si pomagati, kakor veš in znaš. Naslednjo nedeljo po šesti maši je hodil Tratar zopet s pipo v ustih po hiši ter se pripravljal, da pojde k Puščobi prosit na posodo. Kako mu je bilo težko! Kako je iskal besed in mislil, kako naj bi govoril, da bode prav. Večkrat je sicer že imel kake skrbi in sitna pota, kakor tedaj, ko se je ženil. Tudi takrat je moral laziti od Poncija do Pilata, a vse to ni bilo nič proti sedanji poti! Kot ženin se ni nikogar bal, češ saj vse plačam. Danes pa, ko ni imel beliča v žepu, zapustil ga je tudi pogum. Sicer pa nobeden ne verjame, kako težko mu je šla z jezika besedica „prosim", „na posodo prosim". Vrh tega ga je skrbelo še nekaj. Bil je sicer prepričan, da ima Puščoba denar, a vedel ni, ali ga mu bo hotel posoditi ali ne. In če bode treba še drugam hoditi po tem trnjevem potu? Da bi že bila vsa stvar v kraju! Najmlajša njegova otroka sta si med tem nagajala z metlo ter se pulila zanjo. Ker ni mogel zmagati ni eden ni drugi, poklicala sta jok na pomoč. Starejši sin je bil pa z doma na paši. „Marijana," tako je zaprosil Jaka svojo ženo, ki je ravno prišla noter, „daj ju no pomiriti , lepo te prosim! Kdo ju bode vedno poslušal!" »Ali pojdeš?« vprašala ga je le-ta vzemši manje dete v naročje, večjemu pa izročivši metlo. »Le kar pojdi, s časoma bova že povrnila. Vem, da dolg pravi: ,začni me, delal se bom že sam,' vendar je bila že marsikatera hiša zadolžena, a zdaj ni več. Enkrat se bode nama že še obrnilo na boljše.« „Ti lahko praviš ,pojdi', mene pa že misel na to stresa. — Pa saj me snedel ne bo. — V imenu božjem," dejal je potem prestopivši domači prag ter jo mahnil k Puščobi, najbogatejšemu možu v Polževem. Ta je sedel ob prihodu Tratarjevem sam doma pri peči ter čital iz neke knjige. „Dobro jutro, oče!" pozdravil je spoštljivo Tratar. »Bog daj, Bog daj!« dejal je Puščoba z debelim glasom in prav počasi ter jemal črno obrobljene naočnike z nosa, kjer so mu čepeli med branjem. »Kaj boš povedal novega, kaj ?« „I, slabi časi so, slabi," pričel je prvi ter se praskal z desnico med lasmi za ušesom, da mu je jel lezti klobuk na levo stran, z levico pa je jemal pipo iz ust in jo zopet nazaj de-val. Potem je polagoma in z veliko zadrego dopovedal, kar je bilo Puščobi sicer že znano, kako zelo da namreč potrebuje denarja. Puščoba je nabral svoj obraz v žalostne gube ter jel pritrjevati Tratarju, da je res hudo na svetu, da tudi njemu ne preostaja denarja, dasiravno ga je Bog obvaroval ognja itd. Toda ker je bilo prosilčevo posestvo nezadolženo, ni se posebno branil posoditi. Samo za obresti je bil precej trd. Pa revež, ki je prisiljen na posodo jemati, ne more se upirati, kakor bi se rad. Konec je bil ta, da je Puščoba, ki je bil vešč pisanju, spisal dolžno pismo in poklical dve priči. Podpisali so, in kmalu je nesel Tratar dve sto goldinarjev domu. Bil je zadovoljen in nejevoljen. Zadovoljen, ker je bil rešen za enkrat vseh stisk; nejevoljen, ker bi vsega tega ne bilo treba, ko bi se bil zavaroval proti ognju, kakor so se drugi. Tudi mu ni bilo prav, da bo moral plačevati obresti in da se bode moral vedno nekako bati Puščobe, čegar dolžnik je postal. Najbolj nevšečno pa mu je bilo, ker bo gotovo zvedela brž vsa vas, da hiša njegova ni več ,čista', temuč da je na nji par sto. Z izposojenim denarjem se je sicer odkrižal nadležnih tirjalcev, njemu samemu pa so ostale prazne roke. n. „Bolje je lačnemu zaspati, Ko dolžnemu ostati." Nar. pregovor. Marsikdo, zlasti tak človek, ki prevzame zadolženo hišo, privadi se dolga tako, da ga nič ne vznemirja. Misli si, da mora tako biti. Ne trudi se, da bi ga poravnal, marveč popiva po krčmah, kedar ima kaj pod palcem. Izgovarja se pa, češ saj si tako ali tako ne morem pomagati. Tratar je bil pa drugačen človek. Po noči v postelji ga je mučila misel, da je dolžan; kedar je hodil po svojem polju, motila ga je; povsodi ga je težila, kakor nekaka pregreha. Ob letu, kar je šel prvič k Puščobi, storil je zopet isto pot. A zdaj pa še teže. Nesel je namreč obresti. Puščobi sicer ni rekel ničesar, a videlo se je na vsem, da ,kdor daje iz rok, drži se na jok'. „S krvavimi žulji prislužene denarje," tako je govoril po potu proti domu sam s seboj, „moram dati iz rok za nič in zopet za nič." Res se je spominjal, da mu je Puščoba ska- zal veliko dobroto s posojilom, a mislil si je, da bi zadostovalo namesto devetih goldinarjev od dve sto tudi samo par hvaležno izrečenih „Bog plačaj!" — „Upniki bi se morali ozirati tudi na strah, s katerim reveži prosimo. Buzarona, ne grem še enkrat tako moledovat, ko bi bilo ne vem kaj. — Za kar bi porabil te groše, zalegli bi nekaj, a tu so popolnoma proč vrženi. Da, da, kdor je dolžnik, godi se mu hudo." „Lej jo, Marijana," spregovoril je Tratar nekaj dni potem odločno s svojo ženo, „to mora biti drugače! Ne morem prenašati, da bi me dolg pri Puščobi vedno tlačil kakor mora. Tako-le je moja misel: malo varčneje bomo živeli in pa kakega telička bo treba rediti. Živina je še zmerom draga — v par letih se bode vendar priredil kak penez. Tako, mislim, je edino mogoče, da plačam Puščobi. Po malem mu bodem vračal, če d& Bog srečo in svoj blagoslov, s časoma ne bode imel kaj tirjati pri meni. Saj edino pri živini se še vjame kak krajcar. Žito je tako pod kup, drugega pa nimam na prodaj ... In ko bi žito tudi kaj cene imelo, kaj pa hočem s tistimi petimi merniki, katere lahko prodam?" Žena, ki je bila tudi takih mislij in ki je že sama pri sebi premišljevala, kako bi se dalo kaj pomagati, odgovorila mu je zamišljeno: »Oe meniš, da bi ga mogli, pa ga dajmo; samo klaje bo premalo, moral boš kaj prikupiti.« „Prikupiti, prikupiti!" ponavljal je gospodar, kajti spomnil se je, da tudi tu ne bode teklo povsem gladko. A pogum mu zato ni upadel. Na um mu je prišlo, da ima sosed osem malih prešičkov. „Za nekaj malega mi jih bo dal en par," tako je sklepal in tudi ženi pravil; „ako ju srečno zrediva, dobil bom predpustom toliko zanja, da bom lahko plačal prikupljeno seno in obresti in nekaj dolga. Surovine pa že pridelamo toliko, da bomo shajali." Marijana ga je potrjevala v storjenem sklepu. „Malo več bom imela opraviti, pa bodem že nanesla dovolj k hiši, že." Precej po veliki noči je zbil Tratar za silo svinjak in zaprl vanj par prešičkov. Žena njegova pa je pridno nabirala kopriv, regreta, slaka in podobnega zelenja, da bi postregla ž njim sitnežema pri koritu, kajti vedno sta krulila in prosila piče. — K nizkim jaslim pri hlevnih vratih pa je bil privezan pisan teliček-voliček, ki je prav zvedavo gledal, kakšen svet je zunaj hleva. Kedar je šel Tratar mimo njega, vselej ga je podrgnil po glavici: „Le skrbi, mali, da ti kmalu zrastejo rožički!" Sicer pa je živel Tratar varčno in v krčmo ni zahajal. Bog pa mu je tudi polje blagoslovil, da je precej pridelal. Ako je prišel v cerkev kaj prezgodaj ali kedar se je v nji malo dalje pomudil, pomolil je vselej nekoliko k svetemu Martinu in k svetemu Antonu, da bi mu sprosila sreče pri živinčetih. Bilo je po božiču. Tratarjeva prešička sta se dobro vedla: svinjak jima je bil že skoraj pretesen. No, saj jima je pa gospodinja tudi postregla! Pa tudi sam gospodar je večkrat prijel veliki svinjski pisker in dal prešičema vse, kar je bilo notri. Seveda Marijani ni bilo všeč, da se mož vtika v njena opravila. »Ti ju boš prepital,« dejala je; »saj jima sama dosti nanosim. Nista lačna, ne!« „Ej, le privošči jima," opravičeval se je mož; „ti ne skuhaš toliko, da ne bi snedla. Taka žival mora imeti; pri ljudeh je seveda drugače." Marijana ni ugovarjala, samo svinski pisker, v katerem je hranila prešičjo kuho, postavljala je tako, da mož ni lahko prišel do njega, Časi ter časi pa je vzel Tratar zamazan trak ter premeril prešiča Čez prsi. Marijana mu je pomagala pri tem poslu. Oba sta se vedla prav resno. Potem sta se vrnila v hišo, in gospodar je naredil dve zarezi na veliki hrastovi mizi. Ko je vse natančno zaznamoval , odložil je trak, razpel prste na roki in premerjal ob robu mize, koliko pedi že imata prasca. »No, koliko ima večji?« pobarala je Marijana^ „Štiri prste še, pa bode pet pedi." »Ta je že blizu dveh stoto v,« razlagala je ona; on pa je meril dalje: „Manjši ima pa skoraj štiri in pol; ni toliko slabeji, ne, dobro jo pobira za bratom!" — Ponekod vedo nam-reč^iz obsega čez prsi tako dobro, koliko tehta prešič, kakor kdo drug, ki vidi uteže na tehtnici. — Zareze na mizi so se Tratarju posebno priljubile. „Da bi enkrat prišle do konca mize!" to je bila njegova najiskrenejša želja, tedaj bi namreč tehtala oba ščetinarja poštenih pet stotov. Večkrat je tudi sam skrivaj skočil k svinjaku in pazljivo meril prasca. Pravvsam se je hotel veseliti, kako napredujeta. Žene se je nekoliko sramoval, kajti časi ga je malo zavrnila: »Ne stoj no vedno pri prešičih, kaj bodo pa ljudje rekli, če te zapazijo! Ne bodi vendar tako otročji!« A o svetem Pavlu sta prešiča. že vse pojedla, kar je premogla Tratarjeva klet korenja in repe. Dasi bi bil gospodar rad doma klal, prodal ju je vendar — praviti ni treba, zakaj. Ko se je vrnil od mesarja, in ga je žena vprašala, kako je bilo, odgovoril je kratko in zadovoljno : „Dva manj kot sedemdeset." Potem sta tako ukrenila, da petdeset goldinarjev precej vrneta Puščobi, drug denar pa porabita za davke, obresti, kupljeno seno, obleko, zabelo — in še mnogo drugega sta naštela, za kar vse je treba šteti. Prihodnje leto Tratarjev svinjak zopet ni bil prazen. Tratar se je kar sam sebi čudil, ko je pomislil na prva leta svojega gospodarjenja. Zakaj ni že takrat tako ravnal kot zdaj ? Zmajeval je z glavo ter poluglasno modroval: „Sila človeka zuči in zmodri. Prej sem živel preveč tja v en dan, zato pa tudi nisem nič imel." — Preteklo je leto in dan, in zopet je zmanjšal svoj dolg za petdeset goldinarjev. Tudi teliček v Tratarjevem hlevu je zrastel v volička in se prav rad bodel po Polževskih pašnikih. Še eno zimo mu je odloČil lastnik, potem pojde pa od hiše. Tako je tudi bilo. Nekaj nad sto goldinarjev je ponudil kupec, Tratar je dražil , oni primikal — vdarila sta, in Tratarjeve jasli so bile prazne. Toda skupljeni denar se še ogrel ni v Tratarjevih rokah: kar brž jo je urezal k Puščobi, da bi prej ko prej zbrisal ves dolg. Ko je spravljal Puščoba zadnje vrnjene denarje — bil je stotak — in dajal dolžniku dolžno pismo, govoril je še on zadovoljno: »Takemu človeku z veseljem posodim, kakor si ti, Tratar! Točno si mi dajal obresti in kmalu si vrnil dolg. Ko bi bili vsi taki! Ali pri drugih imam križ. Samo takrat pride, kedar nima; za obresti ga pa išči, kjer hočeš. Ne pravijo zastonj: „Kdor te na posodo prosi, gre po blatu zraven tebe; če ti je pa dolžen, ogiblje se te na lepem." Še meni se dobro zdi, da si toliko prigospodaril v tako malo letih. Koliko je? pet let, ali ne, kar si bil prvič pri meni. Bokal starine ga bova spila, naj se pes obesi. Sedi semkaj za mizo, da se kaj pomeniva. « Tratar je ubogal brez obotavljanja. Naj-rajše bi bilv zavriskal, tako dobro mu je bilo pri srcu. čutil je, da je zopet prost, neodvisen, da lahko reče: „Kar imam, moje je, nikomur ne dolgujem krajcarja." In gospodar, ki v današnjih slabih časih tako govori, ni pri zadnjih. Koliko pa je kmetij, da ne bi tičale do vrha v dolgeh? V treh vaseh na okolu bi jih lahko seštel na prstih desne roke! Bog pomagaj! Pri vinu se je razvozljal možakoma jezik. Menila sta se največ o tem, kako da gospodarji tako hitro zagazijo v dolge. »Kako bi mu ne šlo vse pod nič,« dejal je precej jezno Puščoba ter udaril ob mizo, »ko ne zna gospodariti! Skoda se mu ne zdi nobene reči: klajo stresa po tleh, orodje pušča na dežju ali kar na polju, in tako ravna drugodi. Vsaka stvar je vredna kolikor toliko in če je ni, treba je nove. Kdor pri malem ne hrani, ne bode mogel pri velikem. To je bilo, je in bode vedno resnično.« Tratar je pritrjeval in tudi iz lastne skušnje pripovedoval, kako se da pritrgati pri tem in onem. „Še za obresti mi ne bi bilo ostalo, da nisem pazil pri vsem. ,Otroci so strgani,' dejala je ona. ,Zašij jih, nekaj časa bode že še držalo!' Pa je bilo. Naj bi bil zavrgel tiste cunje in brž nove napravil, koliko bi bil izdal po nepotrebnem! Treba je varčnosti, kaj si mislite!" »Tako je, tako, toda zdanji mladi svet ne ve ničesar o tem. Kar razmetava in trati, gospodar pa dajaj. Le dajaj, kdor si ob pamet! Saj dolgo ne bodeš. Letine so zmeraj slabše, davki večji: mora znati človek, če ne, pa ne gre.« — Dokler je bilo kaj vina v bokalu, tekla jima je govorica, da ju je bilo veselje poslušati. Drugega bokala pa Puščoba ni poklical na mizo, če prav je imel vino doma. Gotovo je hotel Tratarju dejansko pokazati, da ne razdira le praznih besed, marveč da tudi sam tako ravna, kakor govori. Tratar ga je še enkrat zahvalil za izkazano dobroto ter šel proti domu. Prav vesel je bil. „Veš kaj, Marijana," spregovoril je, ko je zopet hodil po hiši gor in dol in je žena na klopi pri peči lupila krompir za ju-žino, „volička bomo pa še redili. Sena bom kupil zdaj lahko za tisti denar, ki sem ga plačeval dozdaj Puščobi za obresti. Prostora je pa v hlevu tudi dovolj. Kar je ta iz hleva, zdi se mi tako nekam prazno notri. Ko stori ,maroga', privezali bomo zopet tele." »Kakor se ti pametneje zdi, tako pa naredi,« bil je pohlevni njen odgovor. »Rajše bi pa videla, da bi bila pri jaslih telica; imam vsaj vedno upanje, da bo kedaj kaj več mleka. Z volom je samo sitnost; kedar bi bil pripraven za delo, ga pa prodaš.« „Ej, beži, beži, vse je dobro, da ima le rep! Kaj ni koristno, ko se skupi kakih sto kar naenkrat?" »Seveda je dobro, pa krave in telice se tudi lahko v denar spravijo.« „No, da bode konec besedi: kar se bode storilo, to bode stalo pri jaslih. Jaz bom zadovoljen z vsem, dal Bog! da bi vedno kaj bilo." »Jaz tudi.« Tudi prešičke so še redili pri Tratarjevih. Samo toliko so spremenili staro navado, da so vsako leto enega doma zaklali, enega pa prodali. Tratarica je namreč trdila, da ima domača slanina in zabela vse drugačen okus kakor kupljena. Ker je tudi Tratar rajše jedel žgance zabeljene z domačimi ocvirki, ,cvi- lilo' je vsak predpust pri hiši. * * Leta so tekla, in Tratarju se je godilo čedalje boljše. Povsodi je imel srečo. Kedar je bila v vasi njiva na prodaj ali travnik, vselej je ponudil pri prvih. Da si je toliko opomogel, razumljivo je čisto lahko. Nekdaj je gledalo na vsaki strani izza peči par črno-lasih glav, ki so vedno klicale: „Lačen, — kruha, — malice!" Zdaj pa mu pomagajo pri delu postavni sinovi in pridne hčere. Na vsaki dve leti proda kak rep iz hleva in vsako zimo pelje prešiča v mesto, a denarja ne nosi več Puščobi. Tudi nič ne pove, kam ga spravlja. Ljudje hočejo vedeti, da ga nalaga v hranilnico, ker se neki čuje, da ima neko majhno knjižico prav skrbno zaklenjeno v svoji trdni skrinji. Menda je že res, ker vsi ljudje tako pravijo. če se stvari kako ne zasučejo, hodili bodo kmalu k Tratarju Polževski gospodarji v svojih nadlogah prosit pomoči, kakor so se zatekali svoje dni k Puščobi. Tam zdaj gospodari mladi — stari je že davno umrl, Bog mu daj dobro! — a ne zna tako, kakor stari, ne zna! Vse gre rakovo pot. Tudi tak poštenjak ni, kot je bil rajnki. Kakor vojak rad pripoveduje dogodke iz vojske, tako tudi Tratar večkrat napelje pogovor na svoj dolg, zlasti kedar so njegovi otroci vpričo. „Kaj boste vi," pravi jim, „ki še niste nič skusili! Kako sem se moral pa jaz ubijati, predno sem poravnal svoj dolg! Pa še bolj bi me bilo prijemalo, ko bi bil Puščoba tak, kot so nekateri drugi odiralci, res prave pijavke. Dandanes je seveda to laže: v kmečki posojilnici ti dajo z veseljem, kedar si v zadregi, in obresti so pravične, — zato pa vi tudi ne boste trpeli nikoli tega, kar sem jaz." Nikdar ne pozabi pri takem razkladanju svojega brata Janeza, ki ga je bil najbolj nagnal, da je moral vzeti na posodo. „Tedaj sem bil hud nanj, češ brat je, pa me tako pritiska. Zdaj pa mu ne očitam ničesar, saj ni zahteval nič drugega, kakor to, kar mu je šlo po vsej pravici." Na spomlad bo Tratar menda hišo popravljal; časi se pa tako čuje, da bo zidal novo, ker se mu škoda zdi staro podirati. To je skoraj še bolj verjetno, če pomislimo, da on krajcar večkrat obrne, predno ga da iz roke. — Srečno se je znebil dolga z umnim ravnanjem ter postal celo precej premožen mož. Dal Bog, da bi se njegovim posne-malcem tudi tako godilo! M (Ruska narodna bajka Poslovenil Ivan Steklasa.) bogat. I. il je mož z imenom bogati Marko. Tako so ga imenovali, ker je bil neizmerno u Marko se je posebno ponašal s svojim Dogastvom in priimkom. Sanjal in govoril je ves čas le o njem. Enkrat reče Marko na cerkvenem pragu svojemu sosedu: „Ej sosed, kako sem bogat, le to si še želim, da mi enkrat Gospod Bog skaže čast ter pride k meni v goste!" »Pa pripravi se dostojno in Gospod te bode obiskal s svojo milostjo,« odgovori mu lepo sosed. — Sosed je mislil odgovor po krščanski, a Marko ga je razumel po svoje ter začel pripravljati bogat obed. Sijajno nakinča svoj dom; prostre suknene in žametne preproge od vrat do cerkve, pa čaka, da pride Bog, a ne pogleda več nobenega človeka. Pretekel je čas obeda, a Marko le še čaka. Skoro je že solnce zašlo, ali Marko ne pričaka nikogar. — Zapove torej pobrati preproge po potu in hiši. Kmalu potem pride v hišo siv starček in ga poprosi za prenočišče. „Idi z Bogom!" reče mu Marko. »7 ime božje, bogati Marko, obvaruj me pred nočno tmino!« In Marko, da se ga iznebi, zapove, da ga pustijo v sobo, kjer mu je ležala na smrt bolna teta. Drugi dan vidi Marko, kako mu pride naproti teta, čisto zdrava. „Kako se je to dogodilo?" vpraša on. »O, bogati Marko!« odgovori ona, »veš li kaj ? Videla sem nocoj Gospoda Boga, kako Koledar 1894. je prišel v mojo sobo, in kako je k njemu pristopil angelj ter naznanil, da so se to noč rodili trije dečki: eden pri trgovcu, drugi pri kmetu, tretji pri siromašnem Makarju ter ga povpraša: kakšno srečo jim je namenil. Gospod mu odgovori: trgovčev sin bode podedoval očetovo srečo, kmečki se bode trudil s poljedeljstvom, a Makarjev sin bode zagospodoval z Markovim bogastvom.« „A kaj še!" prekine Marko. . . . »O, kakšna božja dobrota! ko sem se prebudila, čutila sem se popolnoma zdravo, kakor vidiš.« „Lepo," reče Marko, „a Makarjevemu sinu bode le težko polastiti se Markovega bogastva!" Vendar pa mu je to, kar je slišal, vznemirjalo dušo. Nekako ravno ob tem času se mu je rodila hči. Marko je želel zvedeti, ali se mu je res rodil naslednik pri revnem Makarju. Odpotuje, poišče ga in vidi, da se je Makarju res rodil deček. Zaslutil je zdaj veliko zlo. „Dobri človek!" reče Makarju, „kaj boste s tem detetom, ko celo sami nimate kaj jesti? Dajte ga meni!" »Kaj? bogati Marko!« izpregovori mati, »Bog daje dete, a on bode dal tudi za dete, kar potrebuje!« „Ne bodi trdoglava, pri meni mu bode bolje nego pri vas! Odgojil ga bodem kot sina, pa tudi na vas ne bom pozabil! Tukaj imate pet sto rubljev!"1 Uboga roditelja sta 1 Rubelj ima okoli tri krone naše vrednosti. pomišljala, posvetovala se med seboj, pa na zadnje privolila. Marko je vzel vesel dete ter odšel. n. Bila je huda zima. Ko pride Marko na polju do zameta, postoji, razgrebe sneg in vrže tja siromašno dete, rekoč: „Zdaj gospodari z Markovim bogastvom!" Bavno tisti dan pa so se vozili todi trgovci na sejem ter videli, kako se nekaj iz snega kadi. »Pojdi pa poglej, kakšen čudež je to!« reče gospodar svojemu hlapcu. Leta se vrne in pravi, da je v onem zametu raz-talina; v raztalini da se zeleni trava in cvete cvetje, a sredi cvetja leži otročič, ter se igra in smeje. — »Božja dobrota!« pravi gospodar. Vzamejo dete ter ga peljejo s seboj. In zares jim Bog podeli na sejmu dobroto : prodali so vse z dobrim dobičkom. Na potu k domu navrnejo se k bogatemu Marku radi blaga. Ko Marko opazi in spozna dete. začne jih lepo prositi: „Dajte mi dete, pri meni bode, in odrastlo bode skupaj s hčerko mojo. Kdo izmed vas bi ga vzel, raje si razdelite teh-le tisoč rubljev!" Trgovci so se sporazumeli ter odstopili dete. „No," misli Marko, „le čakaj malo! Ko te ni zima pobrala, ker nisi v snegu zmrznil, bo s teboj zdaj drugače!" Kmalu potem so narastle reke. Marko vzame dete, razpori mu trebušček, položi ga v zaboj ter spusti v vodo, rekoč: „Zdaj gospodari z Markovim bogastvom!" Voda odnese zaboj, a Marko se vrne miren domov. Dolgo je plaval zaboj z detetom, naposled ga pa vrže val na breg reke, kjer je stal ubožen samostan. Bavno ob tem času prišel je služabnik k reki po vode ter videl, da v zaboju leži otročiček; trebušček ima razparan, ali on vendar živi, igra se in smeje. Služabnik pohiti k predstojniku ter mu pove, kaj je videl. »Oudež božji!« pravi menih ter gre po dete. Prinesejo ga, zašijejo mu in izlečijo trebuh. Začelo je dete pri njih rasti kakor pšenično podkvašeno testo. Deček je bil tako krasen, tako pameten in pokoren, pripravljen vedno za nauk, in vešč v cerkvenem petju, da so se vsi radovali ž njim. Z njim se je začel tudi samostan bogatiti; pobožni ljudje so prinašali bogate darove, a samostan si je v kratkem času opomogel in se vrlo lepo okrasil. Tako je preteklo petnajst let, a mali Ivan je postal lep mladenič. Slučajno je popotoval skoz ta kraj bogati Marko ter se navrnil v ta samostan. Začel je popraševati, kako je samostan obogatel; pa ko je zvedel za dete, začel se je zopet bati za svoje bogastvo in slutiti zlo. Zatorej da bogat dar samostanu ter začne prositi, ne bi li mu dali Ivana, za-trjevaje jim , da ga bode postavil za prvega svojega oskrbnika, a potem vzel za zeta, in tako bode Ivan naslednik vsega njegovega velikega bogastva in bode še bolj nadaril samostan. Pokličejo in poprašajo Ivana. On privoli v to, a oni ga odpustijo z bogatim Markom. Marko se mu prilizuje ter ga pošlje domov k ženi s pismom, zatrjevaje, da bode tudi sam prišel čez tri dni. V pismu pa je strogo zapovedal ženi, naj na vsak način pošlje gosta v ono pasjo štalo, kjer hrani same zle pse, tam ga naj zapre, psom pa ne da tri dni nič jesti, dokler se ne vrne. Izroči pismo Ivanu in poslovi se ž njim, govoreč sam pri sebi: „Zdaj gospodari z mojim bogastvom, prekrasni zet in naslednik moj!" m. Ivan se odpravi na pot. Na pol pota zaspi kakor zaklan. Med tem mu vzame angelj čuvaj pismo in podvrže drugo, v katerem je bilo pisano: da je Marko našel moža svoji hčeri, in zapoveda, da ju precej poroči ter pripravi veselico za celo vas, a on da bode čez tri dni sam prišel vna ženitovanje ter s seboj pripeljal goste. — Žena vse tako naredi. Niso se mogli dosti nagledati Ivana, posebno pa šev njegova mlada zaročnica. čez tri dni se vrne domov bogati Marko. „Kaj, si li pokončala mladeniča?" bil je prvi pozdrav ženi. »Se zdaj smo vsi zaljubljeni vanj, oče! On je pravi fant od fare.« „Kako?" zajavka Marko, a v tem trenutku pristopita zaročenca, da ju blagoslovi. Kaj hoče storiti? Marko potaji za čas svojo jezo ter se prikazuje vesel s svojimi gosti na ženitovanju. „No, dragi zet, zdaj bo pa treba umno zagospodariti. Najpoprej imaš iti k vražarju Ljudojedu ter ga vprašati: koliko je moje bogastvo, in ali se da preračuniti." Ivan se odpravi na pot, neznajoč še do-zdaj, kaj se vse na svetu dogaja. Moral se je prepeljati čez neko reko. „Kam te vodi Bog, dobri mladenič?" vpraša ga prevozač. »K vražarju Ljudojedu.« „Vprašaj ga, dobri mladenič, kaj mi je storiti v tej moji muki: petnajst let že prevažam, pa ne morem stopiti iz ladije!" »Dobro!« obeča Ivan, pa gre dalje. Pride zopet na holmček; na holmčku je steber, a na stebru stoji z eno nogo kmetic, ter se vrti, kamor veter potegne, pa ga je že tako raztrgal kakor cunjo. „Kam te vodi Bog?" vpraša kmetič Ivana. »K vražarju Ljudojedu.« „Daj, dobri moj mladenič, poprašaj, kdaj bode konec tej moji muki: petnajst let že stojim tukaj, ter se vrtim, kamor veter potegne, pa sem že čisto onemogel!" »Dobro!« reče Ivan in gre dalje čudeč se takemu čudu. Hodil in hodil je Ivan čez stepe, skoz šume, čez gore, čez doline ter prišel na zadnje v hišo vražarja Ljudojeda. Vsprejme ga Lju-dojedova žena; tudi ona je bila Ruskinja. Bila je vesela in nevesela. Izpove jej, kako in zakaj je prišel; pove jej o prevozaču in o kmetiču na stebru. „Ne, ni te radi tega poslal tvoj tast; on te je poslal, da te poje Ljudojed; tast je tvoj večni preganjalec!" Ivan se razjoka. „Ne jokaj, Ivan! Uredili bomo vse, ako Bog da . . ." Na enkrat potegne veter, zatuli vihar. „Joj!" zavpije žena, „mož mi dohaja! No, le čakaj krasni moj! In dene z roke v roko iglo ter jo zabode v njega. On se spremeni v bu-cikino glavico, a ona ga vtakne sebi v lase. * »Kaj je to, žena? jaz čutim tukaj ruskivonj!« „E, kakšen ruski vonj! — V teh treh letih je tudi že moj ruski duh izhlapel. Letal si po sami Rusiji, pa si se nadihal ruskega duha, zato ga pa tudi tukaj čutiš!" »I to more biti!« veruje Ljudojed. Žena ga pogosti, a on se vleže počivat, pa jej začne pripovedovati, kaj se godi na bednem svetu. „Slišala sem," govori mu ona, „o bogatem Marku. Kaj, povej, je K številno njegovo bogastvo ?" »Kakor zvezde na nebu!« odvrne Ljudojed. „A kaj, povej mi, ali bode dolgo vozil oni prevozač, ki ne more iz ladije?" »Dokler ne urine komurkoli vesla v roke, a sam ne skoči na breg!« „A bode se li še dolgo vrtel oni kmetič, ki stoji na holmčku, na stebru?" »Ko bi ga kdo udaril s palico, z narobe roko, razdrobil bi se v zlato in krasno-bojno drago kamenje!« „No, zaspi mi, zaspi, golobček moj!" Ljudojed zaspi, a ko se prebudi, poljubi ženo — ter odleti, da blodi po svetu. Zdaj potegne ona buciko iz las na glavi, dene jo iz roke v roko in bucikina glavica postane zopet — mladenič Ivan. „Si li slišal? No, zdaj pojdi z Bogom, pa se me ugodno spominjaj!" Poslovi se Ivan in vrne na pot. „Kaj, Ivan, bode li kmalu konec moji muki V" zavpije kmetič opazivši ga s holmčka. »Glej, zdaj-le, na!« odgovori Ivan — in udari ga narobe s palico. Kmetič se sesuje in cekini in različno drago kamenje zazvenči okoli Ivana, ki nabere tega, kolikor more nesti ter gre dalje. „Kaj, dobri mladenič! si li zvedel, kdaj se bodem rešil?" zakriči prevozač, opazivši Ivana. »Povedal ti bodem, ko me prepelješ!« Stopivši iz ladije pove Ivan prevozaču, kaj je slišal od Ljudojeda ter krene domov. „Ni tamkaj ni poginil!" zamomlja Marko, zapazivši z okna zeta. Ivan mu je povedal, kar je čul pri Ljudojedu. Marko se je neizrečeno razveselil, da mu bogastvo nima števila, kakor ne zvezdam na nebu. „Od kod pa tebi tega toliko?" vpraša Ivana, motreč dragocenosti, s katerimi je na-daril svojo ženo. »Toliko ravno ni!« reče Ivan. — »Tamkaj na bregu je še toliko ostalo, ali več nisem mogel odnesti.« „Kaj, bratec, pohitiva tjakaj, dokler ne razneso!" »Meni je tudi to zadosti, a če hočeš, pojdi sam!« Marko, čeravno bogat, povpraša za pot ter gre od hiše, da se — nikdar več ne vrne. — Ivan je začel gospodariti z Markovim bogastvom, a bogati Marko vozi in vozi čez ono reko, pa nikdar ne bode pogodil, kaj mu je treba storiti .... Dve narodni pesni. Marija in romarice. (Na Pogorju zapisal Lipe Pogorski.) [arija gre na daljno pot, "V Jeruzalem na božjo pot; Na rokah nese Jezusa, Oj Jezusa Zveličarja. Srečala jo je deklica, Lepa mlada romarea. Marija jo je prosila: „Al' bi kaj nesla Jezusa?" „Le mali čas mi nesi ga, Saj bom ti lepo plačala." »Za nič ne nesem Jezusa, Saj vidiš, da sem vsa židana.« Marija gre na daljno pot, V Jeruzalem na božjo pot; Na rokah nese Jezusa, Oj Jezusa Zveličarja. Srečala jo je deklica, Še lepša mlada romarea. Marija jo je prosila: „Al' bi kaj nesla Jezusa?" „Le mali čas mi nesi ga, Saj bom ti dobro plačala." »Za nič ne nesem Jezusa, Saj vidiš, da sem vsa šlarasta.« Marija gre na daljno pot, V Jeruzalem na božjo pot; Na rokah nese Jezusa, Oj Jezusa Zveličarja. Srečala jo je deklica, Še lepša mlada romarea. Marija jo je prosila: „Al' bi kaj nesla Jezusa?" „Le mali čas mi nesi ga, Saj bom ti lepo plačala." »Oh, rada bi jaz nesla ga, Al' slabo sem oblečena: Bi rokici mu zmazala In bi se mu zamerila.« Marija jo je vprašala: „Kaj boš za to zahtevala?" »Nič druz'ga mi za to ne daj, Kot moji duši sveti raj.« Marija je Jezusa vprašala: „Kaj boš pa dal štimankama?" »Eni bom dal veliko otrok, Veliko otrok, veliko nadlog. Drugi bom dal zadost' blaga, ^ Po smrti pa v peklu bo doma.« Pivska pesem. (V Ljubljani zapisal Andrej Vodišek.) 51110 bratci vince pili "K' je Jezus mimo šel, Pa smo ga zamudili, Ne vemo kam je šel.1 Oh kje ga čmo iskati: Pri zakonskih možeh? Ali le malo je takih mož, Da bi Jezus pri njih bil. Oh kje ga čmo iskati: Pri zakonskih ženah? Ali le malo je takih žen, Da bi Jezus pri njih bil. Le kje ga čmo iskati: Pri samskih fantičih? Ali le malo je takih fantov, Da bi Jezus pri njih bil. Kje čmo ga še iskati: Pri samskih deklicah? Tudi le malo je takih deklic, Da bi Jezus pri njih bil. Tako se poje pred vsako naslednjo kitico. ajprej zanima nas poročilo o veselem razvitku katoliške cerkve širom sveta ^pSpDv za časa sedanjega sv. očeta. Leon XIII. i ustanovili so dozdaj 1 nov patrijarhat, y 26 nadškofij, 74 škofij, 45 apostolskih vikarijatov, 1 apostolsko delegacijo in 16 apostolskih prefektur. Vkupe narastla je torej sveta katoliška cerkev za 163 novih škofij. Nič manj zanimiva za slovensko srce je tudi druga vest. Ko je namreč lani umrl kardinal Simeoni, ki je bil prefekt Propagande ali društva za razširjanje sv. vere, imenovali so sv. oče za voditelja Propagande ali za „rdečega papeža" moža slovanske krvi, slavnega Poljaka, kardinala Miečislava Ledohovskega. On je prvi Slovan, ki je dospel do te visoke cerkvene časti, odkar stoji sv. katoliška cerkev. ^Slovan gre povsodi na dan! Sy. Detinstvo obhaja letos petdesetletnico svojega obstanka. Dohodki prvega leta so bili skoraj 12.000 gld., sploh pa znesejo v 50 letih kakih 40 milijonov gld. Otrok je bilo krščenih do 12 milijonov in večinoma tudi vzgojenih. Leta 1891. jih je bilo krščenih 481 tisoč, vzgojenih 145 tisoč. Društvo je podpiralo 153 misijonov, 661 sirotišnic, 3418 šol, 297 rokodelskih delaren, 896 lekaren in 108 otročjih vrtov. Ko je bilo sv. Detinstvo ustanovljeno , so bili sedanji sv. oče še nuncij v Bruselju in letos ob priliki svoje petdesetletnice so potrdili vse pravice društva, dosedaj samo začasne, za vse večne čase. Azija. Kako katoliška cerkev rešuje socijalno vprašanje. T Siriji. V Bejrutu je sedaj središče krščanskega življenja v Siriji. Ondi je delovanje očetov jezuitov in usmiljenih sester na najlepšem slovesu. Vseučilišče sv. Jožefa, ka- tero so ustanovili jezuiti, odgojalo bi naj ime-nitnejše in imovitejše stanove ter povzdigalo omiko duhovenstva na jutrovem. Pa tudi prostega ljudstva in zlasti delavcev misijonarji niso zanemarjali, vedoči, da je Očetu dopadlo zlasti njim dati nebeško kraljestvo. Pred vsem nas tukaj zanima društvo delavcev, kateremu je jezuit Fiorovič oče. To društvo je v 25 letih narastlo na deset tisoč društvenikov, ki so po vseh mestih Sirije raz-trošeni kot dober kvas za druge delavce. V Bejrutu samem jih je kakih dve tisoč, ki so tako rekoč jedro ovega društva. Srce se ra-duje, kedar vidi oko po nedeljah med 11. in 1. uro prostorno vseučiliščno cerkev sv. Jožefa polno delavcev, ki semkaj zahajajo molit, pet in poslušat božje besede. Taka živa vera in resnična pobožnost je le na jutrovem doma. Ljudstvo se priklanja do tal, ne naveliča se klečati, pobožno poljubuje tla ter v znamenje pokore vstrajno trka na prsi. Popotna gospoda, visoki častniki in celó pobožni redovniki so bili do solz ganjeni, ko so prvikrat gledali ta prizor. Strahú pred ljudmi jutrovci sploh ne poznajo, to je črna maroga na čelu samo mrzlih in mlačnih večernih kristijanov. Ko je pater Fiorovič snoval svoje društvo, bila je ogromna večina sirskih kristijanov samo po imenu še krščanska, ker marsikateri ni vedel, koliko je bogov in ali je sploh Bog ali ga ni. Zlasti pa možev in še posebej delavcev ni bilo blizu cerkve. Pater Fiorovič prehodil je torej ulice, trge, in mesta, in je pogledal v vsako delavnico, tvornico (tovarno) in prodajalnico, in je vabil trgovce, tvornike, postreščeke, mornarje in sploh vsakojake delavce na prvi občni zbor. Na ta zbor je prišlo celih štiri mož. Toda gorečemu misijonarju ni upadlo srce, ampak tako dolgo je vabil delavce v društvo in jim je delil ška- Razgled po katoliških misijonih. pulirje, podobice, svetinje in rožne vence, da jih je mogel kakih sto vpisati v društvo. Društveniki so pred vsem trebali temeljitega pouka v krščanskih resnicah, in radi tega jih je vabil Fiorovič osem dnij zaporedoma na večer h krščanskemu nauku, v katerem jim je priporočal tudi veliko spoved. če je kateri delavec opravil dolgo spoved ter dobil odvezo, naročil mu je misijonar, naj mu pripelje enega drugega grešnika njegove vrste, ker tako najlaglje pokrije pred Bogom lastne svoje grehe. „Večji ko bo grešnik, bolj ga bom vesel" — pristavil je smehljaje se Fiorovič. Če je potem spokornik pripeljal kakšnega grešnika, pohvalil ga je misijonar in mu tudi podaril kako svetinjo ter rekel: „O prijatelj, dve roki imaš, torej je treba, da mi pripelješ dva grešnika", in to je bilo za njegove spo-kornike dosti dokaza in ubogali so ga. Neki spokornik pripeljal mu je na ta način zaporedoma 16 grešnikov k spovednici. „To je vsa moja modrost," pravi Fiorovič, „da može vabim po možih, da jim odprem oči po duhovnih vajah, in jih potem posvetim po sv. zakramentih, da postanejo zopet božji otroci." Njegove gorečnosti tudi ni oviralo, da je bil prav malo vešč bogatega, a tudi težkega arabskega jezika. Fiorovič ni znal nad 200 arabskih izrazov, a vendar je poučeval v tem jeziku. Sam je priznal, da je iz prva skrivoma nastavljal zanesljivega arabskega katoličana za lečo, ki mu je prilično zašepetal izraz, če mu ga je zmanjkalo na jeziku. Nekega dne pa njegovega zaveznika ni bilo na prostoru. Med drugim razlaga Fiorovič svojim poslučalcem zgodbo o smrti sv. Janeza Krstnika. Slednjič pa ni vedel arabske besede za obglavljenje. Toda to ga ni vznemirilo prav nič, ampak dejal je svojo roko na grlo ter je ž njo parkrat požagal po grlu, in vsi poslušalci so ga razumeli^ da so sv. Janeza dejali ob glavo. časih je pridigoval mesto Fioroviča mlad misijonar, ki je kaj lepo arabski govoril. Nekdo se je hotel prepričati, ali so ga delavci tudi razumeli. Rekel jim je torej: „Vi ste danes slišali lepo pridigo?" »Res da, toda nismo je dobro razumeli.« „Ali očeta Fioroviča boljše razumete?" »Dosti lože.« „Ali dobro pridiguje?" »Da, boljše ko vsi drugi.« „Zakaj pa boljše?" »Zato, ker nas ljubi iz srca.« To spričevalo pove dosti. Fiorovič ljubi res ubogo ljudstvo, in jih vedno ima za svoje otroke. Fiorovič rabi po večerih pri duhovnih vajah tudi podobe, ki predstavljajo poglavitne verske resnice. Skrije jih za zastorom in jih med govorom razsveti. O priličnem času pade pregrinjalo, in pridigar jim razklada podobe; takšni prizori vselej močno presunijo poslušalce. Vzgleden katoličan in častilec Marije Device. Sibirija. Vrli prošt Gromadski v Tomsku v Sibiriji, ki daleč na okrog oskrbuje katoličane v duhovnih potrebah, poroča o živi veri nekega nemškega izseljenca z imenom Hommel, ki je imel svoje posestvo v Bieligači. Ko je prošt prvokrat bival v Semipalatinsku in je zjutraj vstal, da bi služil sv. mašo, čakal ga je Hommel že celo uro pred vrati. Hommel je bil primerno še mlad mož in lepo gosposko oblečen. Ko ga prošt vpraša, s čim da mu naj postreže, rekel je: „Jaz sem katoličan in sem prišel, da se spodobno predstavim svojemu dušnemu pastirju ter ga poprosim za spoved". Prošt ga tedaj sprevede nazaj v svojo izbo, kjer se Hommel skesano spove svojih grehov in prav pobožno prejme tudi sv. obhajilo. Hommel je prišel iz Bavarskega, da bi si tukaj prislužil kruh s tem, da fotografuje in slika ljudi. Ker se pa s tem ni mogel pošteno preživiti, lotil se je poljedelstva. Sejal je pšenico in si je v par letih prihranil 2000 rubljev. S temi vrnil se je na Bavarsko. Ker pa je doma izprevidel, da je to še premalo denarja za kako večje podjetje, šel je zopet v Sibirijo. Hommel je imel pobožno navado, da je molil dva rožna venca, kedar je posejal pšenico. Prvega je molil kleče sred polja, drugega pa grede okoli polja. Njegovi sosedi Tartari in Rusi so ga zasmehovali ter dejali, da je vražar, toda Hommel se niti ne zmeni za njihov golč. Eno leto pa se je pokazala čudna moč rožnega venca. Iz osrednje Azije bližajo se celi roji kobilic, ki navadno do tal pohrustajo vse, kar je zelenega. Hommel se tudi zdaj, kakor že marsikaterokrat, zateče k Mariji. Ko so ga sosedi videli moliti rožni venec, rekali so: „Ti si čarovnik, začaraj tudi naša polja". On pa odgovori: »Nikakor nisem čarovnik, ampak jaz prosim Boga, da odvrne nesrečo od nas". In res ni ga varalo njegovo zaupanje do Marije. Kobilice so se obrnile na drugo stran in njegova pšenica je bila rešena. Kako preustvarja milost svetega krsta. Perzija. Ude društva Jezusovega detin-stva zanimalo bo slišati, kar je na občnem društvenem zboru v Parizu povedal apostolski delegat v Perziji, monsignor Thomas. — Muha-medanka izmed najvišjih krogov mesta imela je preljubega štiriletnega otroka, ki je tudi svojo mater ljubil čez vse. Otrok nevarno zboli; zdravniki so morali priznati, da ne vedo pomoči, in otrok se bliža smrti. Pozvali so katoliške redovnice, a tudi te so precej izpre-videle, da ni več upanja, in ni več zdravila za to bolenje. Kaj tedaj storiti ? Dušo rešiti je treba. Redovnica namoči gobo in se dela, kakor bi hotela obrisati otroku čelo, a ga skrivoma krsti. Drugi dan obiščejo redovnice žalujočo mater, da jo pomilujejo radi tolike izgube. Vendar se čudom čudijo, ko jim mati pride nasproti prijaznega lica ter jih zagotovi: „Jaz ne jokam več, prepričana sem namreč, da je moj otrok srečen. V sanjah sem videla svojega otroka; svetil se je kakor zlato in biseri ter mi je rekel: »Mati, ko bi ti vendar vedela, kako srečen sem jaz pri Bogu! Jenjaj torej tožiti in jokati za menoj. Meni ni mar vrniti se na s^t; imam še samo eno željo, da prideš ti precej za menoj in se udeležiš moje sreče. Pridi vendar mati, pridi!«" — Tako je nekdaj tolažila sv. Neža svoje stariše ter jih zagotavljala svoje nebeške sreče. Tolovaji in druge nezgode na Kitajskem. Na Kitajskem ima krščansko ime sovražnikov vsekake vrste. Pramazoni ali prostozidarji vzbujajo prekucije, in če so vzbruhnile, napadajo zlasti kristijane, ker se jim takrat ni dosti bati kazni, zakaj to je domačinom več ali manj po godu. Tudi mandarini se ne upajo zasegati skrivnih društev, ker te-le imajo pristaše med najvišjimi uradniki, in se torej mandarini boje za svojo kožo. Zlasti pa so tolovaji skoraj po vseh kitajskih pokrajinah jako zreli in drzni gostje. Celi tropi napadajo krščanska pa tudi kitajska sela, oropajo hrame, odženejo gospodarja ali glavnega njegovega dediča, a potem terjajo visoko odkupnino zanj. Mandarinom pa zavežejo roke in jezik, grozeč jim, da jih bodo s hišami vred sežgali, ako bi jim hoteli preprečiti njihova pota ter jih motiti v njihovem obrtu. Zlasti v Južnem Sučuenu niso nikdar varni pred tolovaji, tudi sami Kitajci ne. Pater Raison piše, kako so napadli tolovaji selo T a - otang, ki šteje kakih deset kitajskih rodbin. Nekoliko na strani vasi imela je rodbina vrlega krščanskega kateheta Ho-ja svoje stanje. O polnoči prihruje kakih 80 divjakov in obkoli selo. Ker se prebivalci na trojno besedo ne udajo, zanetijo tolovaji selo od več stranij, in Kitajci se morajo slednjič udati, da jih živih ne spečejo. Kdor se je postavil v bran ali hotel zbežati, posekali so ga brez usmiljenja. Kar jih ni storilo smrt, odgnali so jih v sužnost. Tudi rodbino Ho-jevo so neljubo iznena-dili. O pravem času še se vzbudi sin kate-hetov, da zadela hišna vrata. Potem zgrabi sulico in dregne sovražnika skozi steno, spleteno iz bambusovega šibja. Ko tolovaji vidijo, da so prebivalci oboroženi, zanetijo tudi Ho-jev hram. Zdaj ni več druge pomoči, kakor da sin na drugi strani hitro razdere steno ter napravi toliko luknjo, da se reši sam in svojo ženo in otroke ter se skrijejo v bližnjem grmovju. Sin še hiti nazaj, da bi rešil tudi starega očeta. Toda stari Ho je že zbežal skozi isto luknjo, samo namesto da bi se rešil v hosto, beži po cesti k svojemu drugemu sinu, ki je v bližini imel svojo last. Prav v tem hipu s plamenom zagorijo koče in razsvetijo noč. Dva tolovaja zapazita begunca in takoj potečeta za njim in ga pri priči prebodeta s sulicami, potem še oropata mrtveca. Ko se je začelo daniti, bili so grozovit-neži že zdavna odgnali ujete prebivalce kakor tudi vso živino. Ho-jev sin poišče svojega očeta in ga najde umorjenega; petkrat je sulica presunila njegove prsi. Sploh pa je bil Ho dober kristijan in zvest katehet, in prav nič ne dvomimo, da je našel pri Bogu mi-lostljivo sodbo. Njegov sin pa je zaupno zagotavljal ljudi, da je Jezus gotovo storil deležnega njegovega očeta svojih peterih ran, ker je tudi oče njegov imel pet smrtnih ran. Tudi lakota hodi leto za letom na Kitajsko v goste. Lani je zadela zahodni del Sučuena lakota, kakor najstarejši ljudje hujše ne pomnijo. Koruzo je skazilo deževje, a krompirja je v zemlji zmanjkalo, kakor bi ga niti ne bili sadili. Izstradane množine zapuščajo domačijo in so se jatoma razlile po deželi, da si dobijo vsakdanjega kruha. Vlada morala je prisiljena nekaj storiti ter razdeliti med stradance nekaj hrane in nekoliko grošev. Toda če je taka uradna pomoč vselej pomanjkljiva, vredna je na Kitajskem še manj, ker podpore ne razdelijo vestno, če je sploh globoke mošnje uradnikov do dobrega ne pogoltnejo. Prazen strah Kitajcev pred kristijani. če takšne izstradane trpine sprejme misijonska postaja in jih po možnosti oskrbi, premaga jih slednjič vendar krščanska ljubezen. Toda ubožci morajo se čestokrat hudo vojskovati, preden premagajo strah ter do dobrega zaupajo kristijanom. Gosta so namreč obrekovanja pri vseh kitajskih stanovih zoper tujce; a čim bolj so neverjetna in neumna, tem rajše se primejo Kitajcev. Neki star postrešček se vsled bolehnosti in starosti ni mogel več preživiti. Njegova v mestu omožena hčerka bi se ga rada usmilila ter ga vzela pod streho. Ker pa njen mož ni trpel tega, moral je ubogi starec iskati strehe zunaj mesta pod nekim mostom, čuvaj misijonske postaje večkrat prigovarja revežu, naj se preseli v misijonsko hišo; toda starček ni sprejel povabila, ker ga je bila hčerka postra-šila, da ga kristijani samo zato vabijo, ker bi jim teknilo njegovo srce in bi mu radi iztak-nili tudi oči. Ko se ubožec slednjič prepriča, da zahajajo tudi drugi Kitajci v misijonsko postajo in jim nihče ne izdere srca in ne iz-takne očij, preseli se v misijonske hrame. Bila mu je pa tudi sreča mila, ker že za nekoliko dnij je umrl v beli krstni obleki. Apostoljski vikarijat Južni Tonking šteje kakih 90 tisoč kristijanov. Po Francoskem uplivu so se sicer zboljšale razmere za kristi-jane, toda zagriznjeni in prekanjeni mandarini to težko prenašajo in zato še tu in tam hudo zadevajo kristijanom. Stanovitnost treh kitajskih kristijanov. Meseca svečana lanskega leta je troje krščencev v neki vasi popravljalo svojo hišo. Neverniki jih niso mogli pregovoriti, da bi se zopet izneverili veri, in radi tega jih razkačeni napadejo in krščenca Jenga tako dolgo pretepajo, da je tretji dan umrl; drugega z imenom Nuj pa prebodejo z bambusovimi palicami ; tretjega, ki mu je bilo ime Kau, ujamejo in peljajo k mandarinu, kjer zviti ptiči tako obrnejo stvar, da je ta krščenec v prepiru ona dva ubil, a oni da so ga dobili pri tem krvavem delu. Neverniki so že popred mandarinu z zlatom dobro zakrpali žepe in ga takoj dobili na svojo stran. Med tem pribeži srčna žena nekega katoliškega vojaka, poklekne poleg umirajočega Nuja in ga tolaži. „O sestra," vzdihuje ranjeni, „kako strašno jaz trpim!" »Temu se prav nič ne čudim,« pravi žena, »ker ti že drob sili iz ran. Toda ti trpiš za sv. vero, in nebesa bodo tvoje plačilo.« „Vem to, zato pa se tudi ne pritožujem zavoljo trpljenja; samo povej očetu misijonarju, da mu priporočam svoje telo, naj mu da vbogaime krsto, dušo svojo pa izročam Gospodu nebes." Nuj umrje veselega lica. Zviti mandarin pa zaslišuje krščenca in preiskuje stvar tako resnobno, kakor bi bil do dobrega prepričan, da je ubil Nuja. „Je-li res, da si ti v prepiru ubil Nuja?" »Mogočni mandarin, Nuj je bil moj prijatelj in moj pobratim, kako bi mu mogel storiti kaj hudega!« Kaua potegnejo na nateznico in mu na-štejejo 50 palic, toda on vedno zatrjuje svojo nedolžnost. Ker mandarin s silo nič ne opravi, poskusi s zvijačo. Kaua pokliče v svojo izbo, dobrika se mu, rekoč, da je prepričan Kauove nedolžnosti; naj samo izpovŽ, da sta to misijonarja zadolžila in nič se mu ne bo zgodilo. Kau pravi: »če to storim, mogoče, da mi ti odpustiš, toda ali mi bode prizanesel tudi ljubi Bog?« Kaua znova potegnejo na nateznico in mu naštejejo 100 batin. Neki pisač prinese potem pismo in tirja od Kaua, da ga podpiše. »Kaj pa govori pismo?« Pisač pravi: „Nič hudega; podpiši samo, da si videl, kako so nekateri kristijani ubili Nuja in prost si." Na to odgovori Kau: »Mandarin, ne bom podpisal nikdar. Mandarin, glej tu moj prst, odsekaj ga in stori ž njim, kar ti drago; dokler pa se držijo prsti moje roke, ne bom podpisal.« Pri neki svečanosti se je slednjič Kauu posrečilo zbežati iz ječe. Ne pozna črk, a vero vendar zna ceniti. Tudi v Kim-Lienu hočejo neverniki na vsak način razgnati kristijane. Neki večer prišli so s palicami nad nje v njih zbirališče, da so morali kristijani pobegniti, da so se rešili. Ujeli so samo pokvečenega krščenca, o katerem je znano, da je vedno dobre volje. Je pa res že smešne postave, enook, nekoliko grbav, a nosi vesel verige in tudi palica mu ne škodi in ne stori dosti. Mandarin mu pravi: „Odpovej se veri." »Ne morem.« „In zakaj ne moreš?" »Vera je več vredna kakor celi svet.« „Kaj in koliko pa veš ti o sveti veri, ki niti ene črke ne poznaš?" »črk sicer ne poznam, toda prehodil sem marsikaj sveta in bil sem priča, kako so misijonarji pogorelcem nevernikom dajali obilno vbogaime, videl sem krščanske zdravnike z veliko ljubeznijo obvezovati rane vojakom nevernikom, in takrat sem sklenil sprejeti vero, katera uči ljubiti tudi sovražnike.« „Pusti novo vero, ali pa bodo batine tvoja smrt!" »Kedar boš ti prevrtal solnce, takrat se bom jaz izneveril Bogu, prej pa ne!« Krščanski deček jepoganuvadazapijavičji lov. Zgodilo se je pred štirimi leti, da so redarji v mestu Hong-kong na Kitajskem pobrali na ulici majhnega dečka, katerega so se potem usmilili misijonarji ter ga sprejeli v svoje sirotišče. Tukaj je prejel zakrament sv. krsta in lani je dobro pripravljen stopil prvokrat tudi k božji mizi. Deček misli, da bi si zdaj menda že tudi sam pomagal po svetu. Ugajalo bi mu, ko bi mogel zopet prosto pohajati po ulicah kakor nekdaj. Nekega dne se mu res posreči, da prekaiB varuhe in se zmuzne iz sirotišča. Toda kazen mu je sledila za petami; ker ni nikjer dobil službe, trpel je že prve dni največjo bedo. Mesto da bi se vrnil v sirotišče, prodal se je nekemu poganu za par grošev, in ta ga za male denarje proda dalje nekemu ribiču. Ko zvč novi njegov gospodar, da je mladi njegov suženj kristijan, ni ga trpel v svojem čolnu, ampak je sklenil, da ga bo rabil kot vado ter bo ž njim lovil pijavice. V tamošnjih vodah se namreč nahajajo debele, do 30 cm dolge pijavice, in treba tudi vedeti, da je ta velikanski črv, dasi se gabi našemu okusu, za kitajske bogataše jako priljubljena jed. Nečloveški ribič torej sleče ubogega otroka, omami ga z neko pijačo, ga trdo priveže na kol, ki je stal v vodi, vendar tako, da mu je voda segala samo do ust. Nato se pelje v čolniču dalje ribit na odločeno mesto. Za dobro uro se vrne, a ne da bi rešil trpina, ampak da pobere mnogoštevilne pijavice, ki so slastno sesale mlado kri, in jih hrani v pripravljeno posodo. Zopet gre po svojem poslu. Ko se pa drugokrat vrne pogledat grozno odico (trnek), bilo je telo zopet pokrito s pijavicami, ali telo je bilo mrzlo — otrok je bil mrtev. Toda kaj je vražjemu poganskemu capinu za življenje nedolžnega krščanskega otroka! Prošnja do krščanskih otrok v Evropi. Na to žalostno zgodbico obeša misijonar torbico za dobrodelne darove v pomoč poganskim otrokom rekoč: „O vi ljubi otroci v Evropi, ki imate dobre in preblage stariše, in časih celo predobre matere, usmilite se vendar svojih ubogih malih nesrečnih bratcev in sestric tam onkraj morja v neizmerni Kitajski državi!" Poroki srečne smrti. Vinotoka leta 1891. umrla je v Hong-kongu redovnica, predstojnica sirotišča de-tinstva Jezusovega. V 20 letih krstila je s svojo roko 13 do 14 tisoč poganskih otrok, če jih katero leto ni krstila nad 80, rekala je : „So pač slabi časi, mrtva doba za nebesa!" Na smrtni postelji je rekla: „Umiram mirno, ker trdno upam, da pridejo moji angeljčki po me ter me sprevedejo v nebesa." Kitajskim kristijanom se kažejo varnejši časi. Na Kitajskem še torej razmere za misijonarje in kristijane niso povsem povoljne, vendar je v bodoče zajamčena večja varnost misijonov na severu, izhodu in zahodu po novem namestnem kralju, ki je v obrambo krščanskih občin odločil vojaške posadke. Ob enem kliče cesarski ukaz vse malomarne in sovražne mandarine na odgovor. Ukaz pravi: „Naš višji general II je zopet pomiril razburjene pokrajine in je razne pun-tarje dejal pod ključ. Omenjeni general se je večkrat boril z ustaši in jih je slavno zmagal. Zato ga mi odlikujemo s tem, da mu dovoljujemo nositi rumeno obleko ter ga povzdigamo v žlahtnika tako, da bodo plemenitaši tudi vsi njegovi potomci. Naročujemo mu, naj stori vse, da ugonobi ustaše; zraven tega pa zapovedamo, naj se povsodi izberejo zanesljivi in zmožni mandarini, ki morejo urediti zamotane razmere ter ubogemu ljudstvu biti na pomoč. Namestni kralj naj preiskuje, kaj so zadolžili posamezni prejšnji civilni in vojaški mandarini, in strogo jih naj pokori, kjer je njih malomarnost kriva, da je ogenj upepelil mnogo krščanskih cerkev, in da so ustaši ubili toliko dobrih ljudij." Lepa je beseda cesarskega ukaza; ali pa bodo novi mandarini boljši od prejšnjih, to bo pokazala prihodnost. Ustanovitev krščanskih občin med Mon-golci. V Mongoliji razširjati sv. vero in pa — slovenski Kras zasajati z drevesi, je skoraj vse eno. Dolgo, dolgo se že trudijo misijonarji, da bi si pridobili trdnih tal v tej deželi, toda delo napreduje le počasi. V novejšem času je zlasti apostolski vikar Hamer v južno-zapadni Mongolski precej lepo uredil svoj vikarijat. Zedinil je po deželi razkropljene kristijane ter tako ustanovil krščanske občine. Kristijani sploh žive — redki so izvzeti — na misijonskih zemljiščih. Misijon jim zaupa polje, katero obdelujejo, hiše, v katerih bivajo, vole, s katerimi orjejo, a novi kristijani obe-čajo , da svojim upnikom sčasom povrnejo ali od-služijo potroške. Ce misijonarji hočejo ustanoviti novo krščansko občino, kupijo dober kup zemlje in postavijo na njej tri ali štiri hišice ter ondi uselijo pobožne, krščanske rodbine, za kate-hete jim postavijo domačine, da nadzorujejo njih krščansko življenje in vodijo njih vsakdanje pobožnosti. Potem gredo misijonarji po deželi, in če najdejo rodbino , ki ne igra in tudi ne pije opija, skušajo jo pridobiti za Kristusa, in jo potem tudi pregovorijo, da se naseli v novi krščanski občini Kdor namreč pije opij, ne spreobrne se, kakor tudi naši pijanci ne; igra pa je za Mongolca tako huda strast, da zaigra ne le vse premoženje, ampak tudi ženo, otroke in celo prste na svoji roki, katere mu tudi brez pomisleka in brez usmiljenja odsekajo, če jih zaigra. Tako naraščajo krščanske naselbine. Na tak način si tudi misijonarji pri Mongolcih Apostolski vikar Hamer. pridobivajo veliko zaupanje, ker se neverniki čudom čudijo, da tako brez lastnega prida skrbijo tudi za njih telesne potrebe. Od druge strani je pa dobro, da so novi kristijani povsem odvisni od misijonarjev, tako so namreč primorani odreči se svojim poganskim razvadam, če hočejo mirno živeti na svojem zemljišču. Mučeništvo kitajskega misijonarja očeta Lina. Po volj en uspeh imel je tudi trud misijonarjev v vzhodnem Mongolskem vikari-jatu. Blizu tri tisoč jih je tamo sprejelo sv.verovenem samem okraju, in to zlasti po gorečnosti patra Lina, ki je bil rodom Kitajec. Misijonar Lin bil je najsposobnejši in najvr-lejši kitajski duhovnik, zatorej pa so ga neverni ustaši (1. 1891.) na vso moč sovražili in niso mirovali, dokler ga ne ujamejo. Neki mongolski knez, ki je bil priča strašne mu-čeniške smrti Lin-ove, poročal je natanko o njegovih mukah duhovnim njegovim bratom. Patra Lina prijeli so zjutraj okoli četrte ure. Takoj ga oropajo in slečejo in ga privežejo na drevo, kjer je visel do solnčnega vzhoda. S solncem prihajali so divjaki od vseh stranij, zasramovali so božjega služabnika, razparali mu prsi in trebuh ter so živemu iztrgali srce in izpustili drob in še le potem odsekali mu tudi glavo. Srce njegovo so grozovitneži najbrž snedli. — Njegov škof Rutjes si jako prizadeva pridobiti ostanke slavnega mučenika. Poleg Lina pobitih je še okoli tisoč kristijanov. Vsi žele postati mučenci. Mladine je prihodnost. Imenitna je v Puni v Prednji Indiji misijonska postaja presv. Srca Jezusovega v Valanu, kjer delujejo nemški jezuiti. Vedno več vasij objema njih ljubezen, da je pridobi za sv. vero. Misijonarji postavijo povsodi najprej šolo in si izgojujejo otroke, ker njih je pred vsem nebeško kraljestvo. Po otrokih uplivajo potem kolikor toliko tudi na stariše. Okoli dve sto krstov na leto je veseli sad njihovega delovanja. Seveda je odrastlih krščen-cev primerno malo, toda kar jih je, vsi se vrlo nosijo. Potrpežljivost in pobožna smrt 121etne deklice. Lep vzgled potrpežljivosti dajala nam je zlasti 121etna deklica Angelina. Dva meseca je bila hudo bolna. Posušila se je, da je je bila sama kost in koža. Ležala je vedno na golih tleh brez vsake postelje in radi tega bila že vsa ranjena. Njena mati je namreč uboga vdova, ki ima poleg Angeline preživiti še čve-tero drobnih otrok. Niti misijonarji niso zmogli kake odeje alrtbuke preproge, razven raztrgane, ki je v cerkvi bila pogrnjena pred oltarjem. Ko je deklica slišala, da ji misijonar da preprogo, da bo na njej ležala, bila mu je zato iz srca hvaležna. Toda komaj zagleda preprogo, ki jo je dobro poznala, jela je jokati ter je dejala: „Ne, ne, tega daru ne smem sprejeti, to je preproga, ki je pred oltarjem pogrnjena, na njej jaz ne smem spati, naj rajši umrjem na trdih tleh." Se le ko smo deklico prepričali, da bo darovala kaka pobožna duša za oltar veliko lepšo preprogo, mogli smo jo pregovoriti, da se vleže na njo. Ko je že smrti gledala v oči, dejala je misijonarju: „Zdaj bom pa umrla; rada umrjem; jaz grem v nebesa za svojim ljubim rajnim očetom, ki so tudi umrli kot kristijan." Potem otrok sklene ročici, jih vzdigne proti misijonarju ter z rahlim glasom in jokaje prosi: „Oče, skrbite za mojo ljubo mamo, revna vdova je; skrbite tudi za moje štiri bratce in sestrice, nimajo ateja." Vsi otroci misijonske postaje so klečali okoli umirajoče deklice in molili za njo. Še dolgo so otroci govorili o lepi smrti Angelinim in bili so prepričani, da se njihova vrstnica zdaj igra z angeljci v nebesih. Luteranski pridigar zagovarja obhajilo samo v podobi kruha. Iz lista patra Bertoldija, misijonarja v Osrednjem Bengalu, z 29. svečana 1. 1892. zvemo, kako zdaj luteranski pridigarji drugače mislijo o obhajilu v eni podobi, kakor nekdanji njih predniki, ki so katoliško cerkev hudo napadali zbok tega, da deli obhajilo le v eni podobi. Neki luteranski pastor piše namreč v angleškem časniku tako: „Prava istina je, da se nalezljive bolezni morejo nalezti in se časih tudi resnično nalezejo s tem, da pri obhajilu razni ljudje pijejo iz istega keliha. Ko sem preteklo nedeljo obhajal vernike, pristopi neki mož, ki je imel nalezljiv tvor na svojih ustnicah. Neka stara babica, ki še ni použila kruha, spusti v kelih košček prežve-kanega kruha. Drugi ženi nagodilo se je, da je namočila v vinu konec svoje peče, ki ni bila nič manj ko snažna. In potem bi naj duhovnik, ki je vse to opazoval, sam použil, kar ostane v kelihu. Jako se mora premagati, da se osrči za to. Po vsem tem je rimski obred vendar boljši." — Tako govori luteranec. Marija Devica, sv.Mihael in sv. Frančišek si iščejo doma. Na Japonskem šteje škofija Nagasaki največ kristijanov (okoli 27.000), do čim jih vse druge vkupe štejejo le 26.000. Škof v Nagasaki raztegnil je svoje delovanje dalje na jug v pokrajino Satsuma, in je poveril misijonarja Ferrie-ja, da ondi ustanavlja nove misijonske postaje. Poglavitno mesto te pokrajine je Kagošima, v katerem mestu je nekdaj stopil sv. Frančišek Ksaverski na suho, ko je prvokrat dospel na Japonsko. Kakor nekdaj apostol Japonski, stavi tudi zdaj misijonar Ferrie vse svoje upanje na božjo pomoč in na priprošnjo preblažene Device in sv. nadangelja Mihaela, da mu v borbi stojita na strani. Da se svojim zaščitnikom tem bolj prikupi, obeča prvo cerkvico v deželi postaviti na čast Matere Božje, drugo na čast sv. Mihaela in tretjo na čast sv. Frančiška Ksaverija. Marija izvolila si je svoje torišče v vasi Sarajami. To se je tako zgodilo. V tej vasi bila je na smrtni postelji revna, stara mamica. Prilično zve, da so prišli v deželo tuji možje, ki oznanujejo novo vero, ki obeta večno srečo vsem, kateri jo izpovedujejo. To je bilo za žensko res evangelje t. j. veselo oznanilo. Takoj se mora njen sin odpraviti na pot, da jej dovede misijonarja. Katehet jo gre iskat, poučuje jo tri dni v krščanski veri in potem krsti. Naskorem umrje babica in poide v veselje svojega Gospoda. Za katehetom pride v vas tudi misijonar in je presenečen najti tukaj ljudstvo pripro-stega srca, odkritega značaja in vedrega lica. Na povabilo zbrali so se zvečer vaščani in zvesto poslušali krščanski nauk ter povabili misijonarja, naj drugi dan nadaljuje pouk. Že drugi večer prosilo je sedem rodbin sv. krsta, in tekom enega leta štela je krščanska občina v vasi 63 vernikov. Misijonar zdaj v svojih vernikih pridno vzbuja veliko zaupanje do Matere Božje in se ob enem tudi obrača do Marijinih otrok v Evropi, da mu pomagajo staviti cerkvico na čast nebeške kraljice. Sv. Mihael izvolil si je mestice Sendaj za svoje torišče. Tam so neverni bonci (duhovniki) tako nesramno obrekovali krščansko ime, da so se neverniki hoteli slednjič prepričati z lastnimi očmi, je-li vse to resnica, kar bonci pravijo, ali ne. Nekoliko pouka bilo je dosti, da je misijonar na laž postavil bonce ter poštene duše prepričal čistih namenov Jezusove vere. Zdaj je v mestu že 71 prerojenih duš. Sendaj je prava trdnjava zagrizenih boncev, in torej nadangelju z mečem ne bo treba mahati po zraku. Tukaj naj bi torej stala cerkvica sv. Mihaela. Meseca rožnika lanskega leta naprosi Ferrie svojega duhovnega pomočnika, ki je rodom Japonec, da gre prav v glavno mesto Kagošima ter poskusi ondi pridobiti tal krščanski veri. Do meseca velikega srpana je krstil že 13 nevernikov, in je upati. da bo nova občina hitro rastla, ker se ljudstvo zanima za novo vero. Podoba je, da bo sveti Frančišek zaščitnik te krščanske občine, ker tukaj je nekdaj sam leto dni opravljal svoj misijonski posel, tukaj je več mrtvih obudil in druge čudeže delal. V Kagošimi bi se torej spodobila cerkvica sv. Frančiška. Afrika. Po preganjanju prospeva krščanska reč. V osrednji Afriki v Viktoriji Nianci je kri mučenikov storila zemljo rodovitno. Ob prekuciji leta 1888. imeli so grozovitni mu-hamedanci, ki so se zvezali z nevernimi zamorci, nekaj časa deželo v svoji oblasti. Zdaj pa zamorci na severu trumoma prejemajo sv. vero, in tudi domačini, ki so pobegnili na južno stran v Usagaro, pripravljajo se z vso gorečnostjo na sv. krst. Katoliški prebivalci so se sčasoma zedinili in osrčili ter odpodili muhamedance iz dežele in so zapojenemu kralju Muangu vrnili kraljestvo, toda le s tem pogojem, da se vpiše med krščence. Vojska med muhamedanci in kristijani sicer še ni končana, a upanje je, da si priborijo kristijani vsaj kolikor toliko boljše čase. Krsti se množijo; misijonarji računajo petdeset odraščenih krščencev na mesec. V Rubagi obiskuje od 3—4 tisoč ljudij krščanski nauk, in težko jih je presoditi, so li vsi vredni sv. krsta ali ne. Toda glavarji zamorcev, ki svoje ljudi poznajo, so misijonarjem na roke, in če oni koga priporočajo, smejo se zanesti na njih besedo. Kraljeva sestra prejme sv. krst. Med krščenci je tudi sestra kralja Muanga. Zraven kraljeve matere je ta gospa prva oseba v Ugandi, in je torej njen krst znamenit dogodek v deželi. V Ugandi je namreč običajno, da tudi sestra kraljuje z bratom kraljem, ne sicer da bi imela kaj govoriti v državnih vprašanjih, ampak radi tega je odločilna njena oseba, ker je četrti del kraljestva njena last. Pri sv. krstu je dobila ime Sara, kakor si je bila sama želela. Prav tisti dan pred njenim krstom vračala se je kraljeva armada, ki je že tretjobart potolkla muhamedance. To se pravi katekizem se učiti. Upati je, da bo zdaj mir vsaj nekoliko časa, katerega hočejo misijonarji vrlo porabiti, da svoje krščence do dobrega utrdijo v sv. veri. To delo je pa, kakor piše apostolski vikar Hirth, jako težavno. Dosti novih kristijanov namreč živi več dnij hoda daleč od nas, a mi smo zdaj doma zaprti, ker je nastopilo deževno vreme; to spreminja leto za letom tretji del Ugande v močvirje, ki se ne da prebresti. Naši kristijani nas sicer obiskujejo; toda koliko je ženskih, otrok in starcev, katerim ni moči prihajati. Oestokrat nas tudi iznenadijo naši krščenci, da gledamo tako rekoč, kako deluje v njih milost božja. Še le nedavno je došel precej imeniten zamorski glavar z južne strani otoka Sese, katerega spremlja petnajst mladeničev, ki vsi znajo celi katekizem na pamet. Še je komaj leto dnij, da je nekdo nepoznan v okraju tega glavarja zasejal seme božje besede, in že je 400 njegovih ljudij sprejelo sv. vero. Sam glavar izpovedal je odkritosrno, da jim njih žene hrane nočejo kuhati, če se možje branijo učiti jih krščanskega nauka. Kakor na otoku Sese, razširja se veselo sv. vera tudi po drugih pokrajinah Ugande. Angleška barantija — Judežev groš, za kojega se izda krščanska kri. Toda že začetkom leta 1892. obrnilo se je v Ugandi naglo vse na slabo. Izdani katoličani bili so premagani in iz dežele iztirani, kakor tudi njih kralj, njihov škof in 17 misijonarjev. Angleži so namreč za judeževe groše izdali Kristusa, ali z drugimi besedami: angleški kristijani zedinili so se iz gole sebičnosti z muhamedovci, in na mestu katoliškega kraljestva kralja Muanga vlada zdaj polu-mesec v Ugandi. Kralj je pobegnil proti jezeru in ž njim kakih dve tisoč kristijanov, da se rešijo na otoke. Škof Hirth je že tudi dospel do jezera, in ko so tudi tukaj iz grmovja jele pokati puške, prime kralj škofa za roko in ga porine v čolnič in srečno prijadrata oba na otok Bulingugue, kjer jih sovražne krogle niso več dosegale. Kakšen bo konec te strašne skušnjave, to ve le sam Bog. Vseh šest misijonskih postaj je razdejanih, vseh 30 cerkvic je upepeljenih. Ženskih in otrok so odgnali na tisoče, in muhamedovci sami niso nikdar ujeli toliko sužnjev, kakor takrat s pomočjo krščanskih — a umazanih, mešetarskih angleških duš. Nad pet tisoč odraščenih bi imelo biti naskorem krščenih, ker so prestali štiriletno svojo poskušnjo, in drugih pet tisoč je bilo na novo vpisanih med krščence. Vse te ovce so razkropljene; kje jih naj iščejo pastirji? Moč sv. vere do izprijene zamorske mladeži. Ob reki Senegalu prevzeli so misijonarji kaznilnico v T i e s u, v kateri francoska vlada pokori mlade zamorce do 21 let stare. Kako razumejo misijonarji črne nemarneže do dobrega spokoriti, pokazalo je njih prvo sv. obhajilo. Še ni dolgo, da so bili ubogi zamorčki po beričih polovljeni zavoljo tatvine, sleparije in še hujših pregreh, a zdaj so se vedli, kakor mladi svetniki. Na večer pred sv. obhajilom popadali so obhajanci drug za drugim na kolena ter so prosili odpuščenja škofa, misijonarje in redovne brate, rekoč: „Milostljivi gospod, odpustite mi! Moj ljubi oče, odpustite mi!" In to so govorili s tako milim in mehkim glasom, da so vsem prisotnim silile solze v oči. Vsak misijonar je imel za otroke kako prijazno besedo; redovni brat Antonin pa, ki je že siv starček, je vsacega objel, vzdignil in pritiskal na svoje srce. V spalnici, preden se skrijejo pod revno odejico, še veseli zapo-jejo Mariji na čast: „Pod tvojo brambo pri-bežimo itd." Drugi dan bil je dan veselja ne le za obhajance, ampak tudi za misijonarje. „Eden tak dan," rekel je neki pater, „pogladi vse naše skrbi in posladi vse naše trpljenje." Francoske posadke polkovnik sam je hotel biti kum vsem krščencem. Zamorski Konštantin Veliki — Idigo. Ob dolenjem Nigru ustanovil je apostolski predstojnik (prefekt) Lutz med divjim rodom Agulerskim misijonsko postajo. Idigo, poglavar tega zamorskega roda, je že pred tremi leti prosil misijonarjev, naj bi prišli v njegovo deželo in ljudstvo učili vere in omike. Prefekt Lutz je pa še le lani mogel izpolniti njegove želje. „Idigo" — tako poroča misijonar — „nas je v svoji vasi sprejel jako prijazno. Na glavi nosi čelado, kakor jo nosijo dragonarji, z ramen visite mu dve rdeči odeji, a v roki ima slonokosten rog, znamenje njegove časti, v katerega je na vso moč zatrobil, da je tako svojim vaščanom naznanil prihod imenitnega svojega gosta. Na to mi je podaril kure, navadni dar za gosta, ki jim je po volji. Ko poglavarju naznanim, da nameravam v njegovi deželi poiskati si prilično mesto za novo misijonsko postajo, prevzelo ga je veselje in tako se je čutil srečnega, da se je vrgel na tla pred svoje bogove in jih glasno hvalil, rekoč: »Moji bogovi, zahvaljujem vas, da ste mi danes poslali tega-le belega človeka; res, prinesli ste mi srečo in mir! Bodite mi vedno tako dobri!« Že po prvem pouku obeča mi Idigo, da je pripravljen vse storiti, kar mu naročim. Toda misijonar se ne sme prenagliti, in zatorej mu dovolim dva meseca pomisleka. Idigo namreč je imel nad petdeset svojih bogov-malikov vsakojake mogočnosti, podobe in velikosti. V celi deželi so ga nazivali doktorja, ker je slovel kot čuden zdravnik po mogočnih svojih bogovih. Njegovi maliki torej so bili vse njegovo bogastvo. Prepričujem ga, da božja postava strogo prepoveduje malike v hramu imeti, in da jih mora torej odstraniti. »To je že prav,« reče mi Idigo; »le odstrani jih, ako ti drago.« Tega mi pač ni bilo treba dvakrat praviti. Ko to zve njegova rodbina in njegovo ljudstvo, strmeli so nad tem činom, in drugi velikaši in vražarji v deželi so na glas prerokovali, da Idigo ne bo preživel leta. Ali preteklo je leto in Idigo ni trpel nobene škode. Zbok tega je zdaj še bolj na glasu, in med Aguleri nima nikdo tolike časti kakor on. Ko pa Idigo izprevidi, da mu bo težko sredi nevernikov lepo krščansko živeti, sklene naseliti se zunaj mesta na visoki planjavi, kakor si je bil tudi prvi krščanski cesar Kon-štantin Veliki zgradil novo krščansko stolico Carigrad. Ob enem obeča vsem rojakom, kateri sprejmejo sv. vero, zemljišča okoli svojega raznih misijonskih postajah treba je zapisati na račun truda redovnih sester. Težave misijonskih potovanj. — Čudna zgodba nekega voznika. Sestre iz reda sv. Dominika napotile so se začetkom malega travna iz Campo v Fort Salisburj, kamor so došle koncem malega srpana. Spremljal jih je pater Nikot in bel voznik, ki je poganjal vole. Cestokrat so prežah na voz gladni levi ali lačne hijene, časih so zgrešili pot, časih jih je pomakal hlišč in zopet je pekoče južno solnce pripekalo na njih Idigo v krstni obleki, z ženo in sinom. sela. Tukaj se poglavar očitno odpove peterim svojim ženam, in si pridrži le eno edino, ki je bila najbolj voljna prejeti sv. vero. Ko ga krstimo in mu oblečemo belo krstno oblačilo, bilo ga je res lepo gledati. Z njegovega lica sijalo je veselje njegovega srca. Za njim krstili smo tudi sedmero njegovih otrok." Važnost redovnic v vinogadu Gospodovem. V Južni Afriki prodirajo misijonarji in njih pomočnice redovne sestre od vseh stranij v znotranjo Afriko. Rajni kardinal Simeoni izrekel je pomenljivo besedo, da pol sadu v glave. Najhujše pa, kar so doživeli, bilo je to, da jim je minil voznik. Gredo ga iskat na vse strani, toda brez uspeha. Več dnij stal je voz na mestu, ter čakal voznika, toda zahman: za mladim možem ni bilo ne duha ne sluha. Lev ga je pogoltnil, tako smo šepetali drug drugemu na ušesa. Strašna smrt je to! Slednjič so morali potniki voziti se naprej, četudi brez vodnika in brez voznika. Pater Nikot in sestre žalovali so za njim, a so tudi vstrajno molili zanj. Za mesec dnij bil je najden naš voznik. Godila se mu je pa taka. Oddaljil se je nekoliko od voza in je zablodil v grmovju. Zahman se je trudil, da bi zopet našel voz in popotnike. Proti večeru je postal lačen. Puška mu nastreli nekaj ptic. Nato nabere suhljadi, zapali ogenj in speče plen. Po noči je kuril ter tako plašil leve in hijene. Drugi dan pride do reke, pije njeno vodo in si zopet nastreli večerjo. Ko mu pa zmanjka streliva, jedel je jagode ter tako životaril. Zmanjkalo mu je tudi užigalic. Zdaj najde blizu reke votlino medveda mravljinčarja. V njo se spleza, da se ovaruje vetra in deža in da v njej počije po noči. Glad mu omrači pamet; vedno je blodil, da sedi pri bogati mizi in se gosti. Slednjič se mu bliža ura rešenja. Božja previdnost vodila je nekatere Holandce, ki so se vozili po reki, da najdejo trpina v revni halji sedečega kraj reke. Bil je zblaznel, ni imel več marna. Holandci ga posadijo rili voz, mu lepo strežejo, in pamet se mu je začela počasi vračati, da je Holand-cem mogel dopovedati svojo nesrečo in se jim zahvaliti za njih ljubezen. Pač si lahko mislimo, kako so pater Nikot in redovne sestre debelo gledali, ko jih je njih voznik iznenadil v Fort Salisbury-u. Amerika. Vera napravlja iz divjakov omikance. Neki misijonar iz vikarijata Kolumbije v Severni Ameriki opisuje v svojem misijonskem poročilu, kako je tamo krščanska vera prenovila zemlje obraz. Pred 40 leti bili so Indijanci še udani vsem poganskim pregreham. Misijonarji so jim morali staviti hiše, oblačiti jih in jim obdelovati polje. Danes so Indijanci, ki so bili pravcati divjaki, vzor krščanske pobožnosti. Gorečnost njihova spominja na gorečnost prvih kristijanov. V nekaterih vaseh je življenje lepo urejeno kakor v kakem samostanu. V jutro jih budi zvon iz spanja, in kedar zvon zopet zapoje, zberejo se vsi razve bolnikov v kapeli k juterni molitvi. Zvoni se tudi, kedar je čas obeda in večerje. Na večer še enkrat hitijo v cerkev, da opravijo svojo večerno pobožnost. Vaja v duhovnem obhajilu in velikodušnost nekega Indijanca. Ganljivo je slišati, kako se novi kristijani lepo pripravljajo na prvo sv. obhajilo. Marljivo se učijo katekizma, pesmi in molitev pred in po sv. obhajilu. Dokler jim ni pripuščeno stopiti k božji mizi, vadijo se v duhovnem obhajilu, katero opravljajo ob določenih urah. Kako visoko cene Indijanci duhovno obhajilo, priča sledeči dogodek. Indijanec, ki se je pripravljal na prvo sv. obhajilo, lovil je nekega dne srne; ravno je dotekla ura določena za duhovno obhajilo. Mladi junak pade na svoja kolena, in komaj začne moliti, ko prihaja srna iz bližnje hoste. Indijanec takoj zgrabi puško in pomeri. Uboga stvarica bo precej ležala v svoji krvi. Zdaj se lovec spomni, da je treba pred končati duhovno obhajilo, in še le potem streljati. Dene torej puško na stran in poprej opravi svojo pobožnost. Med tem so srno brze njene noge unesle v zavetje. Komur se to ne zdi velikodušno, ne pozna lovca! Vražarja,ki se stanovitno ustavlja božji milosti, kaznuje Bog. Misijonarji morali so se pa leta in leta truditiv in se darovati, da jim je dozorel takšen sad. Gasih je moral Bog sam pokoriti divjake in tako podpirati delovanje misijonarjev. Neki vražar se je dalj časa ustavljal božji milosti. Bekal je, da se ne more spreobrniti, ker mu brani hudič. Misijonar mu pravi: „Moreš, če hočeš, ker Bog je mogočnejši od hudiča." Vkljub vsemu opominjanju ostal je revež trdovraten. Nekega jutra pri sv. maši zgrudi se kakor bi ga zadela strela. Domačini sodijo, da je mrtev, a misijonar spozna, da je samo v nezavesti. Strah ga spokori in obetal je, da se hoče zdaj vražarstvu odpovedati in poboljšati. „Ne greši na božjo milost," opominja ga misijonar, „sicer te bo božja šiba še hujše kaznovala nego prvokrat." Nekoliko dnij pozneje poklicali so ga, da bi bolnega otroka ozdravil s svojimi vražami. Kristijani ga svarijo, naj tega vendar ne stori, in naj sluša očeta misijonarja. Toda že ga je hudič vzel zopet v svojo oblast. Okinčal je svojo roko kakor navadno s svetlimi peresi in se podal v hišo, kjer je ležal bolni otrok, in je začel plesati svoje nesramne plese. A božja jeza ga je hudo zadela. Ko najhujše kriči in skače, —■ zgrudi se na tla in je — mrtev. Število in krščanska skrbljivost zamorcev v Zjedinjenih državah. Katoliških zamorcev v Zjedinjenili državah je toliko, kolikor Slovencev na Koroškem, t. j. okoli 120 tisoč. Zamorci imajo 27 lastnih svojih cerkev, 110 šol, v katere zahaja 7 tisoč otrok, 8 sirotišč, eno hišo za najdence in eno bolnišnico. Glejte Slovenci, kako še celo črni zamorci v tujini skrbijo za svoje otroke, da se ne izneverijo ali potujijo! Kaj pa storimo pri nas doma? Prvi katoliški shod pri Indijancih. Lani 4. malega srpana obhajal je indijanski narod Siukski ob reki Misuri prvi svoj katoliški shod. Prehiteli so torej naš prvi slovenski katoliški shod v beli Ljubljani, ki se je vršil komaj še koncem velikega srpana. To je bil prav domač praznik za Indijance. Smoter njihovega shoda pa je bil, da se posamezni rodovi tega naroda spoznavajo tudi kot sinovi sv. cerkve, da se zmenijo med seboj, kako se razvija katoliška reč med njimi v raznih krajih in selih ter se tako utrdijo v verskem svojem prepričanju. Posebno pa bi se naj na shodu pokazala vrlost raznih katoliških društev, ki so povsodi krepka podpora katoliškega prepričanja, zlasti pa še med Indijanci. Prvo ravnilo vsakega indijanskega društva pa je, da se društveniki odpovedo prejšnjemu, nestalnemu življenju, da si pore-žejo lase, da se oblačijo po našem, da obdelujejo polje, da se pošteno živijo in si pomagajo drug drugemu. Shod se je pričel s slovesno sv. mašo, pri kateri so indijanski pevci peli koralno mašo; razumniki se niso mogli dosti načuditi, kako so Indijanci čisto izgovarjali latinske besede. Popoldne ob dveh prihajajo v dolgih vrstah društva moških in ženskih in se postavijo pred misijonski hram, da v svečani procesiji sprevedejo škofa Martina Marty-a in druge misijonarje v društveno dvorano. Lepo jih je bilo gledati, kako se je društvo vrstilo za društvom, katera razlikujejo društvena znamenja, različna obleka in vihrajoče društvene zastave. Korenjaki rdečekožci, prepasani s pisanimi traki in z rdečimi peresi za klobukom, stopali so prav moško. Procesija postoji pred dvorano, in okoli tisoč Indijancev se postavi v vrsto na obeh straneh ceste, po kateri so se vozili škof in misijonarji na šestih krasno okinčanih vozovih. Za toliko ljudstva pa dvorana ni imela prostora, torej so zborovanje začeli pod milim nebom na širokem travniku. Pater Martin je prijazno pozdravil goste in je otvoril prvi indijanski katoliški shod. Za njim sta govorila dva Indijanca in tako jima je tekla beseda, da bi mogla nastopiti na vsakem evropskem zborovanju. Ganljivo in ljubeznivo sta govorila o ljubezni božjega Zveli-čarja, o blagoslovu in tolažbi sv. vere, o pla- čilu, katero čaka vse, ki tukaj z Jezusom trpe uboštvo, zaničevanje in bedo. Slednjič še škof Marty povzame besedo ter zagotavlja svoje rdeče otroke, da mu je katoliški shod priča, kako obilno je ljubi Bog blagoslovil delo katoliških misijonarjev. Višji pastir opominja navzočne, naj po svojem lepem življenju uplivajo na svoje še neverne brate, naj pogostem prejemajo sv. zakramente in naj njihova ljubezen obsega vse ljudi, kristijane in nekristijane. Zbor je sprejel naslednje sklepe: 1.) Hvalimo Boga iz celega srca, da nam je razodel svojega edinorojenega Sinu Jezusa Kristusa in da nas je vsprejel v svojo cerkev. 2.) Kot otroci enega in istega Očeta, ki je v nebesih, hočemo se ljubiti ter biti si vzajemno v pomoč. 3.) Svobodo in blagostanje naše ljudovlade smatramo kot velik dar božji. Vzajemno se hočemo truditi s svojimi belimi brati, da bomo verni državljani in po svojih močeh pripoma-gamo k blagostanju ljudovlade. Zvečer so izpraševali pred škofom in številnimi gosti indijanske otroke. Odgovarjali so kaj lepo in čvrsto, dobro so tudi deklamovali, peli in igrali na glasovir. Drugo jutro opravili so Indijanci svojo pobožnost, ker je takrat bilo spovednikov na izobilje, kar se zgodi malokdaj na indijanskem svetu. Po veliki maši so škof delili zakrament sv. birme. Končala je svečanost pesem Marijina, katera se je izlivala iz več sto navdušenih Mariji zvesto udanih src. Zvečer bilo je drugo in zadnje zborovanje katoliškega shoda, na katerem so zraven drugih rečij določili tudi že kraj, kjer bodo k letu obhajali drugi katoliški shod. V Tihem morju. Grozovitost ljudij v Novi Guineji. Apostolski vikarijat Nora Guineja je brezdvomno eden izmed najtežavnejših misi-jonov. To je tista nezdrava dežela, ki mori Evropejce in nosi po pravici tudi ime dežele „zlobnih ljudij". Troje angleških ladij, ki so ono leto prijadrale radi kupčije do obali Nove Guineje, vzeli so domačini po sili in jih oropali. Angležem pa, ki so bili na brodu, potrli so noge, in potem so jih spekli in snedli. Težave pri grajenju misijonskih stavb. — Misijonski škof Verius. Misijonarji so morali pred vsem misliti na svojo lastno streho. Zato je bila njih prva skrb, da si postavijo iz lesa nekoliko bolj trdno hišo. Med tem se jim je pa živina, ki so si je poidoč nakupili, pozgubila po otoku, ker je njih nobeden ni imel časa pasti, in ker tudi ni bilo rok, ki bi ji ogradile pašnik. Suša, ki je trajala celi dve leti, ugonobila jim je tudi njihove prve setve in sadovnjake. Misijonarji sami začeli so bolehati, pol jih je bilo vedno v postelji. Niti najtrdnejši se niso mogli bo-lenja obraniti, in primorani so bili ostati doma in počivati. Y tej bolezni čuti se človek vedno trudnega, in kedar-zjutraj bolnik vstane, je ves da so ga sv. oče imenovali za apostolskega vikarja ali škofa za Novo Guinejo. Eedovne sestre, ki so prišle misijonarjem na pomoč, napravile so novemu škofu mitro ali škofovsko kapo, in redovni brat mizar vrezal je iz deske, katero je škof privlekel na lastnih ramenih, pastirsko palico; izrezljal jo je nekoliko in olepšal z zlatim peskom. Z velikim trudom bila je slednjič dogo-tovljena misijonska hiša. Toda že za nekoliko dnij naznani se veter, ki ga domačini zovejo baruru, in ki je hujši od naše bore. Misijon- Obrazi „zlobnih ljudij" (rodú Papua) v Novi Guinejl. potrt, kakor bi se vračal z dolgega in težavnega potovanja. Les za stavbo spravljali so misijonarji od daleč. Drevesa pa so bila od trdega lesa, da je sekira časih odskočila, kakor bi mahnil po kamenu. Tudi so drevesa debela in jako težka, da so jih morali vselej pred razkosati, da so jih mogli spraviti na stavišče; časih je trebalo drevesa kalati celo s strelivom, če se jih sekira ni marala prijeti. Tri do štiri mesece privažali in vlačili so misijonarji lastnoročno po slabih potih gradivo za stavbo. Misijonar Verius jim je bil na čelu, in prav takrat je bil sam vprežen in je do kolena bredel po blatu in močvirju, ko je zvedel, Koledar 1894. ska nova hiša začela je v vseh sklepih škripati, zibati in majati se, kakor bi ne marala več stati. Komaj da so misijonarji zbežali še o pravem času, in hiša se poruši. Bolj srečne so bile redovnice, dasiravno je bila njihova hišica manj trdna. Sicer so tudi sestre o polnoči pobegnile na dež, ko se je veter začel vpirati v hišico, ker so rajše trpele, da jih je dež močil, kakor da bi jim strop padel na glavo. Svinjska pečenka namesto krvave vojske. Primerno v kratkem času postal je v deželi odločilen upliv apostolskega vikarja Veriusa. Dve vasi, ki ste imeli tudi obe svoje zaveznike, napovedali ste si boj na smrt in pogin. Verius se napoti v vas Bereino, kjer so bili prebivalci že oboroženi ter so se urili v orožju. Vikarij zahteva, da položijo orožje in ga spremijo v sovražno vas Rapo. Odgovorijo mu: „Oče, mi ne moremo iti v Bapo brez orožja, sicer nas vse ubijejo." Vikarij jim reče: »Nič strahu, nikdo vam ne bo storil nič žalega, jaz vas bom branil, c Najveljavnejši poglavarji spremijo Veriusa v Rapo. Ondi stopi pred zbrane poglavarje in jih prepričuje cele pol ure, naj se spravijo s svojimi sosedi, ker za vojsko niti ni pravega vzroka. Toda beseda se jih prav nič ni prijela; pobesili so sicer svoje glave, a nobeden ni izpregovoril besede. Škof se obrne k svojemu misijonarju, ki ga je sprem- ljal : „Ne odgovorijo nič, to je slabo znamenje, ne bomo jih pomirili." Škof še enkrat povzame besedo ter jih pregovarja, naj le tiste kaznujejo , kateri so kaj zadolžili, a nedolžnih pa naj ne ubijajo, kar bi se v boju gotovo zgodilo. Krivičnik naj zakolje svinjo in naj pripravi pijače, in potem hočemo skleniti mir. Takoj se zglasi neki star poglavar, rekoč: „Oče je pravo pogodil. Krivičnik naj da svinjo in naj nas pogosti, in potem naj bo mir." Njemu pritrdijo tudi drugi poglavarji. Škof je bil mnenja, da je svinjska pečenka najbolj potegnila za mir. Na tak način se še ni lahko zabranil kak boj. — Da je škof pomiril toliko sovražnikov, zvedelo se je po vsej deželi in mu je pomagalo še do večjega upliva. Prvi slovenski katoliški shod, (Opisal dr. Frančišek Lampe.) rdbor naše družbe sv. Mohorja me je na-® prosil, naj rečem v „Koledarju" katero o lanskem katoliškem shodu v Ljubljani. Četudi sem se branil, nisem zmagal, ampak udati se je bilo treba prijateljski želji. Kdo ne ve, da je moč pravega prijateljstva, moč ljubezni in spoštovanja nepremagljiva! In ta moč me je pritisnila ter mi dala pero v roke. Lepo število več ali manj znanih mož je delovalo pri našem katoliškem shodu. Pisalec teh vrstic je deloval neposredno prav malo za ta namen. Saj tudi ni treba, da bi se vtikal v vsako stvar. A lahko rečem, da sem tem skrbneje opazoval vse, kar se je godilo in pisalo pred shodom in tudi potem. Zato upam, da mi nihče ne zameri zaradi tega-le opisa in nekaterih uvodnih besedij. In tako mi je tem manj žal, da nisem govoril lani pri shodu, ker govorim lahko sedaj po shodu blizu šestdesetim tisočim predragih Mohorjanov. Ko je udaril lani med Slovence glas, da se snuje v Ljubljani katoliški shod, iznenadila je ta novica nekatere rojake. Toda katoliški shod za omikane Slovence se je priredil prav tako lahko, tako primerno, s tako dobrim namenom, kakor na pr. romanje na sv. Višarje ali shajanje k misijonskim pridigam. Katoliški shod je v duhu naše vere, pa je tudi potreben zaradi sedanjih časov. Naša vera je vedno ista in se ni prav nič premenila od apostolskih časov do danes. Toda človeštvo se preminja; potrebe, dobre in slabe strani se predrugačujejo. Vera in sveta cerkev morata pa voditi človeštvo do večnega zveličanja, tako kakor je potrebno. Kakor se dandanes vse stvari obdelujejo očitno in v shodih, naj so gospodarske ali delavske ali znanstvene: tako se godi vsaj deloma isto tudi v cerkvenih, recimo rajši — v verskih rečeh. A čujte pazljivo, da natančneje pojasnim to stvar! Sveto cerkev in sveto vero je ustanovil Kristus, ki je Bog sam. On pa ni izročil svoje cerkve vsem ljudem, vsem kristijanom v obče, češ, naj jo vladajo, kakor jim drago, ne: Kristus je izročil svojo cerkev apostolom, posebej še prvaku apostolov, sv. Petru. Njim je dal vso svojo oblast, in nikomur drugemu ne: niti cesarju, niti cesarskim svetovalcem, niti učenjakom, niti bogatinom. Od apostolov prejemajo in imajo oblast škofje s prvakom rimskim papežem. Tako je Gospod sam odločil in sv. Duh je škofe postavil, da vladajo cerkev: takov mora biti in nič drugače. Kaj? čemu je pa bil katoliški shod, če nima nikake oblasti in pravice v verskih rečeh ? Zares, katoliški shod — in naj bi bilo na njem ljudij kakor listja in trave — nima nobene oblasti v verskih rečeh. Vendar je potreben ali vsaj jako koristen prvič zato, da naznanijo zborovalci svoje želje, svoje težave; drugič, da slišijo lepe in umne nauke in nasvete ; tretjič, da se vnamejo za dobro stvar, da jih ganejo lepi vzgledi; četrtič, da pokažejo očitno svojo vero in da se sploh pokaže v velikih zborih moč sv. cerkve; poslednjič pa, da verniki s svojimi škofi enega duha in istega srca delajo za sv. cerkev, za svoje zve-ličanje. Tako se kaže prav v katoliških shodih lepo soglasje med pastirjem in čredo, prava ljubezen med očetom in otroki. Škofje ne morejo sicer prepuščati svoje oblasti ni-kakemu zboru, vendar pa se ob takih prilikah z verniki nekako dogovore očetovsko in pri- Dr. Mihael Napotnik, knezoškof labodski. srčno o njih potrebah, o najboljših pomočkih zoper nevarnosti, o najložjih potih do zveličanja. Poudarjam, da se mi zde sedanji sveti oče posebno modri, ker priporočajo katoliške shode. Narodi pravijo dandanes, da se znajo sami vladati. V cerkvenih rečeh se ne morejo in ne smejo sami vladati nikdar; vendar pa kliče višji pastir katoličane v shode, naj se nauče z versko gorečnostjo in ljubeznijo do višjih pastirjev pomagati škofom v cerkveni vladi, v skrbi za zveličanje. Katoliškim shodom bi se najmanj smel upirati tisti, ki ljubi slobodo in napredek. Pri takih shodih ima tisti — rekel bi — pravo slobodo, da govori prav iz srca o tem, kar ga teži. Na ta način pa se lahko in gotovo pride do napredka. Vsakdo pripomore po svojih močeh za tak napredek, če le kaj pametnega zna in hoče dobro storiti. V tem duhu in s takimi nameni se prirejajo po celem katoliškem svetu katoliški shodi ali zbori. Seveda ne rode povsodi istega sadu, a povsodi so koristih vsaj za nekatere stvari. In tako je prišlo tudi med Slovenci kar samo ob sebi do tega, da se je sklical katoliški shod. Ta misel je precej stara, in ni nam treba preiskovati, kdo jo je sprožil prvi. Reči se pa sme, da je nekako dete naše „katoliške družbe za Kranjsko". Dr. Jakop Missia, knezoškof ljubljanski. Kdor je opazoval vse gibanje in delovanje za katoliški shod, kdor je gledal na duha, ki je družil vse može v pripravljalnem odboru in jih vnemal za delo, ve, da je bil ta duh pravi katoliški duh. Kdo ne ve, da človeške misli in želje lahko zaidejo v zmote in napake! Kdo ne ve, da gredo slabosti tudi za najboljšimi nameni in deli kakor senca! Kdo bi se čudil, če je morda kak nedostatek bil tudi pri katoliškem shodu! Toda ne zmote in ne napake ne uničujejo dobrega namena in dela, in tudi tukaj ga niso. Rja ne more biti kakor le na železu. Zaradi nekoliko rje pa nikarte zametovati železa! V začetku lanskega leta (1892) se je sešel v Ljubljani neki zbor v posvetovanje. Sklenil je, naj se skliče slovenski katoliški shod. Kmalu se je sestavil tudi poseben odbor, ki je privzemal razne može, različnih stanov, iz različnih krajev. Ta odbor je imel namen, da pripravi vso potrebno tvarino za shod. Brez takega skrbnega pripravljanja bi bil shod taval le v temi in bi ne bil vedel, o čem naj se posvetuje.' Reči smem, da se je godilo to pripravljanje vestno in skrbno. Pomladi so bile neprenehoma seje, sedaj v tem, sedaj v drugem odseku; vsak nasvet se je dobro pretehtal na vse strani. Predsednik pripravljalnemu odboru je bil prečastiti gospod prelat dr. Andrej Cebašek, kanonik ljubljanski. Res je, želeti bi bilo, da bi bili pristopili še drugi možje, ki se med Slovenci odlikujejo po znanju in veljavi. Slišal sem za trdno, da ni odbor kriv tega. Radostno bi jih bil odbor pozdravil, ko bi ne bilo med Slovenci iz več vzrokov tistega nesrečnega prepada, ki ga vsi omikanci dobro poznamo in obžalujemo, ki ga pa odpraviti tudi pripravljalni odbor, tudi katoliški shod ni mogel. Zakaj katoličan ne more govorili drugače, kakor je govoril sv. Peter pred sodniki: „Sodite, ali je prav pred Bogom, vas bolj slušati, kakor Boga!" Ves pripravljalni odbor se je razdelil v šest odsekov: 1. šola; 2. krščanska veda in umetnost; 3. socijalne zadeve; 4. katoliško življenje; 5. tisek; 6. katoliška narodna organizacija. Ti odseki so delovali in se posvetovali sami zase. Tudi zunaj Ljubljane so se snovali odbori, da bi pripravljali in vabili ude na shod, pa tudi glavnemu odboru v Ljubljani dajali dobre svete. Na nekaterih krajih so tudi sklicali male shode, ki so ogrevali ljudi za glavni shod. Ljubljanski odbor je sestavil lepo pismo na sv. očeta, naznanil mu prvi slovenski katoliški shod, izrazil udanost do namestnika Kristusovega in ga prosil blagoslova. Nato je kmalu dobil prevzv. ljubljanski knezoškof, zaščitnik shodu, to-le pismo iz Rima in sicer od državnega tajnika papeževega: „Prevzvišeni in prečastiti gospod! Prejel sem pismo poslano mi nedavno od Tvoje prevzvišenosti, ter nemudoma izročil svetemu očetu priloženo udanostno pisanje, katero je obsezalo sporočilo o shodu slovenskih katoličanov, ki se bode vršil v kratkem v ljubljanskem mestu. To sporočilo je bilo jako ljubo svetemu očetu, ki upajo, da ta shod veliko pripomore v pro-speh katoliške stvari med Slovenci. Zato prosijo sv. oče zborovalcem božje pomoči in jim milostno v ljubezni podeljujejo napro-šeni apostolski blagoslov. Ko z veseljem naznanjam to Tvoji prevzvišenosti, izražam ob jednem čustva svojega posebnega spoštovanja in prosim vse dobro od Boga. V Rimu, 22. avgusta 1892. Tvoji prevzvišenosti udani M. kardinal Rampolla, papežev drž. tajnik." Tako so sv. oče pozdravili in blagoslovih katoliški shod. Ne morem obširno opisovati, kako je osnovalni odbor pripravljal razne druge stvari, ampak shod sam naj naslikam in raz-kažem njegove poglavitne sklepe. V pondeljek dne 29. avgusta je bilo živahno po Ljubljani. Prihajali so iz raznih krajev slovenskih oni, ki so hoteli biti pri shodu. Prav mnoge ljubljanske hiše so bile okrašene z zastavami, najlepše pa je bila ozalj-šana streliška ulica s starim streliščem vred (na jutrovi strani „grada"), ker tukaj je bil pripravljen prostor za shod. Mlaji, zastave, slavolok — vse to je vleklo le-sem Ljubljančane, da ni bilo pač še nikoli tako živo v tem delu mesta, kakor one dni. Jako ugodno je bil urejen prostor za shode same. Streliški vrt je bil dobro zakrit, da je bilo vedno hladno pa tudi zračno. Zares, boljšega prostora bi ne bili mogli izbrati za zborovanje. Ob pol petih popoldne je slovesno zvonilo po ljubljanskih cerkvah, ob šestih pa se je priredil prvi ali osnovalni shod. Bilo je zares veliko zborovalcev, mislim počez kakih 1800. Navzočna sta bila tudi oba škofa, pastirja tistih vladikovin, v katerih je največ Slovencev, ljubljanske in labodske. Ta dva višja pastirja sta ne samo počastila katoliški shod, ampak ga potrdila in mu dala pravo veljavo. Pozdravili so shod tudi drugi škofje slovenskih dežela, kakor nadškof goriški, škof krški ali celovški, tržaški in poreški. Zlasti je naznanil goriški nadškof, da se vjema z vsem, kar bodeta potrdila oba navzočna škofa, in tudi pozneje je potrdil sklepe katoliškega shoda. Zares slovesno in goreče je pozdravil katoliški shod in njegove zborovalce prelat dr. Andrej Oebašek. V tem je naznanil ob kratkem vse, kar je živelo in se gibalo v srcih vseh pričujočih shodnikov. Posebno je lepo povedal, da je shod katoliški in slovenski. „Akoravno iz raznih pokrajin, smo vsi sinovi iste matere Slovenije, otroci ene katoliške cerkve. Zato mi za vse bije gorko srce, slehernemu želim podati bratovsko roko v znamenje srčne ljubezni . . . Slava in hvala vam, da ste brtj vneti za blagor naroda, kakor za svoj lastni prid, ker ste radovoljno žrtvovali za narod trud in troške itd." S temi besedami je pač jasno povedal govornik vsakomur, da stoji shod tudi na trdno narodni podlagi, da je sklican iz prave ljubezni do naroda. Ker je treba shodu spretnega vodnika, postavijo za predsednika shodu deželnega in državnega poslanca Franca Povšeta, ki je vseskozi spretno in lahkotno poprijel za besedo, kadar je bilo treba. Isti večer je poslal shod po telegrafu udanostno sporočilo sv. očetu v Rim in svetlemu cesarju v Išl. Ker bi se tolika množica ne bila mogla posvetovati o raznih rečeh, zato so razdelili delo za posvetovanje po odsekih, kakor smo že poprej omenili. Precej drugi dan, 30. avgusta, so se shodniki razšli po sveti maši v odseke: nekateri k posvetovanju o šolskih rečeh, drugi k razgovorom o vedi in umetnosti, tretji v odsek za katoliško življenje itd. V vsakem odseku je bil predsednik, ki je vodil posvetovanje, in dva zapisnikarja sta zapisovala, kar se je važnega govorilo. Posvetovanje se je sukalo o sklepih ali resolucijah, katere je bil pripravljalni odbor že poprej določil. Večinoma so se sklepi sprejeli brez premembe; le nekaj malega so dodali ali pa izpustili. Semtertje je bilo v zborovanju prav živo. Kajpada, kolikor glav, toliko misli j. V odseku za šole so poudarjali vsi enoglasno, da šola bodi verska in narodna, to je: ves nauk in vso šolsko uredbo naj vodi in prešinja duh sv. vere. Zraven pa bodi podlaga vsemu nauku materinski jezik, ne pa da bi silili naše slovenske otroke v samo nemščino. Prav dobro je priporočil shod, naj se snujejo zasebne, ali — rekel bi — na svojo roko ljudske šole in se dado v roke redovnim učiteljem. Da dobimo dobrih učiteljev, treba je imeti dobro učiteljsko pripravnico, katera naj se polagoma ustanovi, posebno pa in najpreje slovensko katoliško učiteljsko semenišče v Ljubljani. Ne samo v ljudskih, ampak tudi v srednjih in višjih šolah se mora ravnati uk po načelih katoliške vere; mi Slovenci potrebujemo slobodne katoliške gimna- zije ; na vseučiliščih se ne bode kmalu obrnilo na bolje, zato si pomagajmo vsaj z dobrimi dijaškimi društvi. Odsek za krščansko vedo in umetnost je izrekel in priporočil željo, naj se med Slovenci temeljito goji modroslovje, kakor ga priporočajo sv. oče, to je po naukih sv. Tomaža Akvinskega; naj se sveta vera znanstveno brani; naj se goji in pospešuje prava umetnost bodisi v kipih in podobah, kakor tudi glasbena umetnost, v prvi vrsti cerkvena. V odseku za socijalne zadeve so govorniki res gorko govorili o kmečkem stanu in nasvetovali pametne pomočke, da bi se odvrnile od njega sedanje hude nevarnosti. Enako so temeljito obdelovali rokodelsko obrtno vprašanje; tudi o delavskem vprašanju, ki je dandanes državam pravo strašilo, stavil je odsek premišljene nasvete. Prav bi bilo, da bi morebiti za pri hod no leto kdo kaj več pisal o tej stvari po domače, in v tem upanju ne razkladam sklepov še posebej. Odsek za katoliško življenje se je pečal z raznimi sredstvi, s katerimi bi se pri nas povzdignilo in potrdilo katoliško mišljenje in življenje po Kristusovih naukih. Sklepi v tem odseku so jako imenitni, na pr. o katoliških družbah, bratovščinah, o tretjem redu sv. Frančiška, duhovnih vajah in misijonih itd. Bog daj, da bi se sklepi o katoliškem življenju vedno tudi izpolnjevali! Z imenitnimi, pa tudi težavnimi rečmi se je pečal odsek za tisek. Imenitno je za vsak narod, kaj se tiska in bere. Zato je ukrepal tudi to odsek, da bodi naš tisek katoliški, to je : knjige in časniki naj se ravnajo po katoliških naukih. Za našo družbo sv. Mohorja je znamenito, kar je izrekel ta odsek o njej. Tako-le pravi: „Prvi slovenski katoliški shod s hvaležnostjo do Boga ponosno imenuje družbo sv. Mohorja; zahvaljuje se slavnemu odboru in vsem gorečim pospeševateljem za tolik trud; prosi, naj ne opešajo, marveč z enako vnemo še nadaljujejo slavno delo slovenskemu narodu v duševni in telesni blagor." To je pač lepo priporočilo naše družbe! Vsi prijatelji naj še bolj vneto delajo, da se naša družba razširi še bolj, in ne bode koče, kjer bi se ne prebirale knjige družbe sv. Mohorja. Poseben odsek se je pečal tudi z narodno organizacijo, to je, kako naj uravnamo naše javne ali politične razmere, da dobimo in ohranimo Slovenci narodne pravice. To se je poudarjalo, da je treba vsemu na- šemu narodu stati na podlagi svete vere, in delovati složno za obstanek in napredek. Zvečer tega dne, to je 30. avgusta, je bila cela vrsta lepih in gorečih govorov. Govorila sta najpreje oba navzočna škofa in sicer tako korenito, kakor ognjevito, da so ju zboro-valci jako pazno, rekel bi, z očmi in ušesi poslušali. Naslednja dva govornika sta bila v tem različna, da je govoril msgr. dr. G a b e r j e v č i č iz Gorice bolj ganljivo o žalostnih razmerah goriških, dr. Jeglič pa bolj učeno o katoliški resnici. Naposled je govoril celjski odvetnik dr. J. Srnec o skupnem delovanju po slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Sredo zjutraj, dne 31. avgusta je imel prevzvišeni ljubljanski knezoškof v stolnici po sveti maši znamenito pridigo o katoliški zavesti. V tem govoru je označil v tehtnih besedah, kakšno bodi prepričanje in mišljenje, da je res katoliško. V zboru na strelišču pa je govoril dopoldne prvi g. dr. Križ a nič iz Maribora o veri in narodnosti, učeč, da je vera nebeški dar in prva stvar, a tudi narodnost nam ni postranska reč, ampak dolžni smo jo gojiti po božji postavi. — G. K. K lun, poslanec in kanonik, je govoril odločno o verski šoli, g. Gr. Einspieler pa o narodni šoli. G. dr. A nt. Mahnič je razlagal, zakaj treba gojiti znanstvo na katoliškem temelju, a g. kanonik F1 i s o cerkveni umetnosti. Popoldne je bil zopet in sicer zadnji slovesni shod. G. An dr. Kal an je govoril o socijalnem vprašanju, g. Fr. Povše o kmetijskih potrebah in ranah, g. dr. P a v 1 i c a iz Gorice o katoliškem življenju, g. zdravnik dr. V. Gregorič je govoril o tisku, kakor tudi g. župnik M. Sila, naposled je razpravljal g. dr. J. Suš ter šič narodno organizacijo. Po dokaj težavnih in dolgih govorih in posvetih1 je bil na večer prijazen in vesel sklep pri skupni večerji ali b a n k e tu. — To se je godilo na prvem slovenskem katoliškem shodu. Bog povrni obilo odbornikom in govornikom njih delo! 1 Kdor hoče vse to natančno popisano brati, njemu priporočamo obširno „Poročilo o prvem katoliškem shodu", ki se dobiva jako po ceni (za 50 kr.) v „katoliški bukvami" v Ljubljani. Opomba uredništva. Zvedeni zborovalci so priznavali, da je bil ta katoliški shod časten za Slovence. Bodi torej Bogu zahvala za to, kar je storil shod dobrega! Če je bilo pa na shodu kaj manj popolnega, štejmo to v krivdo človeškim slabostim! Da prav sodimo ta shod, pomislimo sedaj, kakšno veljavo ima. Kdor je pazno čital naše besede v uvodu, ta umeva lahko naše besede ob koncu. Sklepi katoliškega shoda so naravnost in nenaravnost potrjeni od več škofov. To nam kaže čisto zanesljivo, da ni v njih ničesar proti veri, marveč da se vsi izrečeni nauki vjemajo s katoliško resnico. Toda škofje niso ukrenili, da se morajo ti sklepi vernikom zaukazati, ali da so vsi slovenski verniki dolžni ravnati se po vseh enako. — Dalje ve vsakdo, da vodi največkrat do kakega namena več potij. Kdo bi si upal trditi, da so sklepi v vseh rečeh zadeli to, kar je najboljše? Lahko je povedati, kako nas uči katoliška vera, toda spoznati, kateri pomoček je za kak namen najboljši, ni lahko. — O ljudeh, o društvih, o narodih se ne da vselej izreči, ali so dobri, ali so slabi; težko jih je poceloma hvaliti ali grajati: zakaj v človeških rečeh je največkrat dobro pomešano s slabim, in narobe. Znano je, da se celo svetniki in veliki učeniki niso vjemali v tem, ali je boljša vseskozi ostrost in trdost, ali pa miloba in nekolika prijenljivost. Zato ni čudno, da so bila tu pa tam na shodu mnenja različna Katoliška vera in katoliška | cerkev obsega in objema ves svet. Kar je omenil ali celo dognal naš katoliški shod, to je seveda malo v primeri z neusahljivim bogastvom katoliške resnice, katoliških naukov. Ne bodimo tako kratkovidni, da bi mislili: Samo v teh sklepih je pravo katoličanstvo; Če se pa katera reč le nekoliko razločuje od njih, gotovo je napačna ali vsaj sumljiva. Katoliški shod ne sme biti nikak neprehoden zid, ki naj loči na dve strani Slovence, ampak le prijazen in krotak kažipot vsem Slovencem, ki so dobrega srca in blage volje. A to trdim odločno, da nima ne katoliškega duha, ne katoliškega srca tisti, ki pobija in zametuje kar ves kat. shod. Dalo bi se o shodu pisati še mnogo. Deloma ni tukaj kraj, pa tudi čas še ni za tako opisovanje shoda, kakoršno obstane na listih zgodovine. Torej zadostujte čitateljem te vrstice ter nesite vsem Slovencem najsrčnejši pozdrav, pozdrav miru in prijateljstva s prvega slovenskega katoliškega shoda! (V obliki živalske povesti spisal Fran Štupar.) gjfstalo je mlado jutro! — Tam na vzhodu pokazal se je jasen pas, zardel se in kmalu zažarel v zlatem svitu. Na vse strani se širijo svitlobni žarki in preganjajo nočno temino, ki se hitro umika porajajočemu se dnevu. Najprej zableste goram vrhovi, potem prisojne strmine, hri-bovi, holmci in naposled ravnine. V gozdu se oglasi drobna ptica. Zbudivša se iz sladkega spanja zapoje jutranjo pesmico in predrami tudi druge tovaršice; kmalu odmeva tičjega petja ves gozd. Z njive se vzdigne škrjanček visoko pod nebo in drobi prijetno svojo pesmico, na njivi pa meri prepelica svojih pet pedi. Blagi čuti navdajajo pridnega kmetovalca, ko posluša mile glasove in gleda krasne prizore. Tamkaj ob gozdu poleg majhnega grma oživi se mravljišče. Neštevilno mravelj teka sem in tje in se pripravlja na delo. Na zapadni strani je treba popraviti mravljišče. Suha veja, ki je padla z bližnjega hrasta, poškodovala je je in sedaj se pripravljajo zidarji, da je zopet spravijo v red. Nekateri oddelki odhajajo po živila, katera so zasledili včeraj, j drugi pa gredo iskat primernega plena. Iz severnega glavnega izhoda se prikaže mlad, lep in krepak mravljinec. Včeraj je stražil vzhodni glavni vhod k bubam, danes pa mora na ogledovanje. Zavrti se nekaterekrati po mravljišči, pošegeta tega in onega tovariša, potem pa jo mahne na glavno cesto, katero so si ugladili mravljinci poleg steze, katero so si ob gozdu naredili vaščani. Vesel in zadovoljen jo maha dalje in premišljuje, kam naj zavije, da tem go-toveje dobi kako slaščico. Kar naleti na družbo, katera se je na vse zgodaj odpravila po glisto deževnico, katero je pohodil mož s podkovanimi čevlji. Potnih obrazov se upirajo ž njo, pa le iz težka vlečejo silno žival. Brž jih naš potnik podraži, da so slabiči, ker jim taka živalca daje toliko opraviti ; pa mu nihče ne zameri nedolžne šale. Nekoliko se odpoči-jejo in pokramljajo, potem pa se zopet polotijo trdega dela. Predno se razidejo, popraša eden naga-jivca, kam se je namenil ? „Na grobljo pod hrastom konci gozda", odvrne mravljinec in jo maha dalje, »Srečno pot, pa mnogo uspeha«, kličejo za njim; »glej, da se vrneš do večera!« „Morebiti vas še prehitim, če boste lezli tako po polžje". Pot se vleče in vleče, toda mravljinec jo krepko briše dalje; ne meni se za kupe, katere so iz zemlje narile živalce, niti za luknjo, katero je ravno na cesti naredila miš. Zavije okrog nje, krtino pa, katero je nekaj korakov dalje naredil krt na pot, prepleza. V mislih na pridne tovariše, ki so trudom vlekli proti domu glisto deževnico, spomni se pesmi, katero je glasno čital dijak, šetajoč mimo mravljišča: „Zida drobna mravlja Dolgo pot nastopi, Varno si mravljiše, Sto pedi od doma, Dan na dan ukvarja Z blagom obložena Se za blagor hiše. Spet domu priroma.'' Med tem dospe do svojega cilja. Pod mogočnim hrastom, ki daleč na okoli rasteza svoje veje, leži kup kamenja. Že pred davnim časom ga je pripeljal neki kmet, da bi posul kos steze, ki je rada bila mokra; zvrnil je voz pod hrast, potem pa pustil kamenje. Zakaj ni posul ž njim steze, ne vem. Kup se je počasi obrastel z raznimi zelišči in z grmovjem, tu in tam pa je obrodila tudi rdeča jagoda sladkega sadu. Naš mravljinec se je posladkal tu že večkrat, zato jo je krenil semkaj tudi danes, ker ga je pot pripeljala ravno na to stran. Ko pride do kupa, opazi, da velikega kamena, po katerem je vselej plezal kvišku, ni več, na njegovem mestu pa je ravno tako velika luknja, čez katero moli gorenje kamenje. Mravljinec — ne bodi len — požene se in pleza po strmi steni kvišku. Uže je blizu vrha, kar nekaj zašumi, nato močen tresk, zemlja se strese, gorenji rob se odkrhne, pade z mravljincem vred na dno in pri tem mu velik kamen stare zadnji dve levi nogi. Grozno zaboli mravljinca; kar zvezde mu zamigljajo pred očmi, potem se mu stemni in onesvesti se. n. Solnce se nagiblje k zapadu. Še malo časa in skrije se za goro. Hladna sapica veje ob gozdu, kamor so pred kratkim še pripekali solnčni žarki. Vse se osvežuje in rosne kapljice se pokazujejo po rastlinah. Po nebu se prižigajo zvezdice in migljajo semkaj doli na zemljo, na zemlji pa se spravlja vse k počitku. V jami ob kupu kamenja pod hrastom nekaj zamiga. Mravljinec, ki se je zvalil notri z odkrhlim se kamenjem, zavedel se je zopet. Pomane si oči, pogleda okrog sebe, pa se ne more spomniti, kje je. Hitro skoči po konci, pa takoj zopet obstane in skremži obraz; bolečina v strtih nogah mu pove, kje je in kaj se je zgodilo ž njim. Žalosten premišlja, kaj bo sedaj? Domu ne more, drugi pa tudi ne vedo zanj. Toda stoj! Saj je na poti povedal oddelku tovarišev, kam je šel; pridejo ga iskat. Toda kedaj bo še to! Kakor je videti po zvezdah, naredila se je ravnokar noč, tovariši pa ga pridejo iskat še le jutri, in v želodci čuti že tako praznino. Nekaj časa miruje in gleda zvezdato nebo, toda želodec se oglaša čim dalje bolj; ni moči več strpeti. S silnim naporom se spravi na noge in skuša lezti proti kraju, od koder prihaja duh sladke rdeče jagode. Tu pa opazi, da ni sam; prav blizu njega leži na hrbtu velik rjav hrost in se ne gane. Z veseljem opazi mravljinec, da se je hrostu ob srednji desni nogi prikazala kapljica telesnega soka. „To-le bo pa zame," misli si mravljinec, „gotovo se je hrost ponesrečil! Ravno prav, pogostim se ž njim!" Pritisne se k njemu in željno posreblje kapljico. Ker pa želodec ni še zadovoljen, mravljinec krepko zastavi čeljusti, kolikor more blizu, in stisne. Sedaj pa ga ošine hrost z nogo po glavi, da se mu kar zaiskri pred očmi in solze mu stopijo v oči. Tudi hrost je prišel k sebi. — Sedel je bil na hrastu in grizel listje. Ko pa je privršala mimo sovražna ptica, vstrašil se je je bil tako, da je padel z drevesa na kup kamenja, tamkaj provzročil posip, kateri je poškodoval mravljinca, sam pa se je tudi tako pobil, da je ležal v nezavesti, dokler ga niso vzdramile mravljinčeve čeljusti. Mravljinec si briše solze in boža udarjeno lice, hrost pa začudeno gleda okrog sebe. »Kaj pa je prav za prav z menoj?« praša naposled. Mravljinec mu razloži vso zgodbo in mu potoži svojo nezgodo. »Potem sem pa le jaz kriv tvoji nepri-liki,« pravi hrost. »Ko sem mirno zajutreko-val na hrastu, priletel je mimo kobilar. Ustrašil sem se ga tako, da sem padel na tla, pobil se in še tebe spravil v nesrečo.« „Ne zameri prijatelj, to se pa meni ne zdi posebno pogumno, popolnoma izgubiti glavo zaradi mimoletečega ptiča!" »Kakor se kaže, ti še prav malo poznaš svet! če bi ti vedel, kaj sem v svojem življenji že moral prestati, ne čudil bi se mi. Sicer sem sklenil, da se ne menim za nič več na svetu, naj pride kar hoče; ko pa sem zagledal kobilarja, ki je letel naravnost proti meni, zazdelo se mi je življenje toli lepo, da so se mi na hip razkropili vsi slabi naklepi, prešinil me je strah, zavrtelo se mi je v glavi in padel sem z drevesa.« „No, stvar me zanima; ali bi mi ne hotel povedati nekaj črtic iz svojega življenja, da vidim, če je tvoja boječnost res opravičena? Ali želodec mi dela take sitnosti, da moram vsekako pogledati po kakem založku — naj se še tako težko plazim dalje, — ko pa se pokrepčam, upam, da mi boš izpolnil željo. Od tu itak nobeden naju ne more, ker sva oba pobita, s pripovedovanjem pa si krativa čas." »Ne vem, kako bo. Zelo sem slab in težko bom preživel noi» vender bom poskusil, oleh-čam si vsaj nekoliko tužno srce.« Na to se poda mravljinec iskat kaj za v želodec. Težko se sicer premika, ali kaj hoče, jesti mora! Prekorači kamenček, potem nekaj prsti in — oj veselje — nekaj korakov dalje leži med peskom lepa sočno-rdeča jagoda. To mu podvoji moči in kmalu je pri nji. Kakor volk ovco, pograbi mravljinec jagodo, zastavi vanjo čeljusti ter pije in uživa in se naslaja s sladkim plodom. m. V žale misli je zatopljen hrost, ko se mravljinec zopet priplazi nazaj. Trda usoda, katera mu je bila sojena, užalostila ga je tako, da kar obupuje. Mravljinec ga tolaži, da se bo še vse obrnilo na bolje, toda hrost žalostno odmajuje, da ne. »Dnevi so mi šteti,« pravi, »doživel sem mnogo v svojem življenji, toda prestal sem mnogo več hudega, nego užil dobrega. če bi tudi res še kaj časa živel, ne mogel bi pričakovati kaj prida. Čutim, da so mi ure štete. Povedal ti bom nekoliko iz svojega življenja, morebiti ti kaka reč kedaj še prav pride. V podrobnosti se ne bom preveč spuščal, ker si ne upam toliko govoriti, pa tudi ti bi se naveličal poslušati. Rojen sem bil v oni le njivi, kakih 15 korakov od tu, kjer sedaj raste detelja.« „V njivi, praviš, si se rodil! Saj si vender vse svoje življenje letal po zraku, sedal po drevji, živel ob listji in cvetji; kako prideš v zemljo?" »Vedi, da ob svojem rojstvu nisem bil tak, kakeršen sem zdaj! Ali morebiti poznaš ogrce, katerim tudi podjedi ali beli črvi pravijo?« „Kaj jih ne bom poznal, koliko sem jih že videl, celo pokusil sem jih že!" »No, vidiš, tak bel črv sem bil tudi jaz, ko sem prišel na svet; sicer naj pa omenim, da podjedi niso črvi, če jim prav tako pravijo, ampak hrostove ličinke so.« „Kako pa ti to veš, saj govoriš, kakor bi bil v šoli." »Saj sem tudi bil, toda ne radovoljno. čudil se boš še marsičemu, ko ti bom pravil o svojem življenji, pa mi nikar ne posegaj v besedo, sicer ne prideva do konca; predno končam, jasno ti bo, od kod vse to vem. Rodil sem se torej tamkaj v njivi — biti je moralo konci maja ali v začetku junija. Ko se zavem, spoznam, da imam mnogo tovarišev prav različne velikosti. Bili so veliki in mastni ogrci, nekoliko manjši in zelo majhni. Jaz sem bil eden najmanjših. Opazil sem tudi nekaj belih okroglih jajec, iz katerih se je sedaj pa sedaj izvalil kak ogrček. Tu in tam se je pririla pod zemljo še kaka zapoznela hrostova samica in odložila svoja jajca, iz katerih so se čez kakih šest tednov izvalili majhni ogrčki. Da pa ne boš mislil, da se motim, ali da se slabo spominjam, povem naj ti, da sem to opazoval več let, ko sem tudi jaz po-rastel, bil krepek ogrc in sem imel tudi dober spomin. Opazil sem pa, da nas je bilo največ moje velikosti; kar vse je mrgolelo. Kakor sem izvedel pozneje, bilo je tisto leto „hrostovo leto" in zato se nas je zaleglo toliko. Veči ogrci so prav slastno izpodjedali rastline, nam prvoletnikom pa niso nič kaj dišale koreninice; grizli smo raje trhlino. Jeseni so se godile z najstarejšimi ogrci čudne izpremembe, toda omenim jih pozneje, kako sem jih prebil sam. Začelo je od zgoraj prihajati mrzlo. Zarili smo se torej globokeje in prezimili tamkaj; ko pa se je zopet ogrelo, udarili smo zopet pod vrh. Toda ker smo rastli, bile so nam srajce čim dalje tesnejše. Nekaj časa smo jih natezali, slednjič pa vender le ni šlo več. Zarili smo se nekoliko globokeje, da bi se slekli, in glej, imeli smo spodaj čisto nove in veče srajce. Ysi veseli pohitimo zopet k vrhu in se spravimo na delo, pa tudi tu se nam je precej izpremenilo. Dočim prvo leto nismo bili prijatelji koreninam, dišale so nam odslej izredno. Tisto leto je bila na naši njivi vsajena turščica. Z dvema tovarišema vred sem tičal ob koreninah sočnih rastlin in jedel, kadar se mi je zljubilo in kolikor se mi je zljubilo; nikdar nisem trpel lakote. Nekega dne za-slišim nad seboj človešk pogovor: „Dober dan, oče! Slabo kaže, slabo!" »Kar nič ni prida, vse nam bodo izpod-jedli ogrci. Poglej po polji, kamor hočeš, žita ni ostalo skoraj nič in še to se bo pozorilo prekmalu. Poglej, kakšna je ta turščica! Kar ne gane se nikamor in skoraj pol njive je že prazne. Načeli smo krompir, pa ne najdeš skoro gomola, da bi ne bil obgrizen. Ravno taka je z drugimi sadeži; ne bomo imeli kaj za živež, potem pa človek še davke plačuj!« „Žalostno res, pa saj si ne moremo pomagati; že Bog hoče tako." »Pač res; Bog nas kaznuje za naše grehe, kadar se poboljšamo, bo pa zopet bolje.« Po teh besedah krevsata moža vsak na svojo stran, jaz pa se odškodujem na sočnih turščičnih koreninah za naporno pazno poslušanje. Toda neskrbni dnevi se bližajo koncu. Bilo nas je preveč in začelo nam je primanjkovati hrane. Ker smo turščici preveč obgrizli korenine, sušila se je in vsak dan smo imeli manj jesti. Prišel je čas, ko smo kar obupovali, potem pa se je zgodilo nekaj groznega. Ko kmet vidi, da s turščico ne bode nič, pripelje na polje čudno orodje, kateremu pravijo drevo ali plug, zastavi ga v zemljo in reže brazdo za brazdo, dokler ne preorje vse njive. Ne morem ti povedati, kaj sem prestal takrat, ko je prišel na vrsto tisti del zemlje, v katerem sem bil tudi jaz. Najprej copotanje konj, potem škripanje plužjih kol, hreščanje pluga, grozen pritisk in potres. Nato se zemja vzdigne, zavrti in prekopicne od pluga proč. Mene zaskeli po vsem životu. Solncu nisem bil vajen, pa me je peklo tako zelo, da sem se kar zvijal. Plug je izoral vse polno tovarišev; nekateri so že črneli in so komaj še, ah pa že niso nič več migali, preveč jim je nahudilo solnce. Ta hip kmet zopet priorje do mene, vstavi se, pogleda okrog sebe in pravi: „Toliko je ogrcev, da bi bilo dobro, če jih nekoliko poberemo. Jože, pokliči Janeza, vzemita sejalno košaro, pa pobirajta te-le bele črve, ki leže vse križem!" Koj na to prisopihata bosopeta paglavca z veliko košaro in začneta pobirati moje tovariše ob kraji njive. Meni stopi pot na čelo. Nekatere krati naj gresta po njivi gori in doli, pa sta pri meni; potem bom pa tudi jaz romal v košaro, in kaj potem? Brrr — kar mraz me strese. Kar se pripodi cela tropa ptičev na njivo; bile so vrane in kavke in nad njivo so se vozile postolke in kaj vem, kaj se je še vse zbralo. Le toliko vem, da se je povsod mastila ta drhal z nami. Bil sem samega strahu popolnoma ob pamet in vsak hip sem pričakoval kakega kljuna, da me kavsne, če me prej ne pobereta ona paglavca. Ta hip se vsede prav blizu mene, velika vrana in hiti pobirati moje tovariše. Že sem mislil, da kavsne tudi mene, kar se pridrvi z bližnje njive velik zajec, za njim pa pes in jo brišeta naravnost proti meni. Vrana se ustraši, zamahne s kreljutmi in odleti; pri tem pa sproži kupček prsti, prekucne mene v jamico, name pa prst. Kakšen kamen se mi je odvalil od srca! Na vrhu sem komaj še migal, tako me je bilo udelavalo solnce, v zemlji pa si zopet kmalu opomorem in brž zlezem nekoliko bolj globoko, da me ne spravi zopet kaj na dan. Po njivi je še dolgo časa cokljalo in šumelo, naposled se je pa vender le umirilo. Tako sem po čudnem naključji ušel gotovi smrti, a v zemlji mi je pretil glad. Jesti sem moral le turščične ostanke, katere je pod-oral kmet. Čez nekaj dnij pa se je obrnilo na bolje. Nova rastlina, katero je bil vsejal kmet, vzkalila je in rastla in kmalu smo imeli zopet dosti jesti, kar nas je ostalo še živih. Mislil sem , da nas bo vseh konec , toda v zemlji sem se prepričal, da nas je ostalo še lepo število živih; le majhen del jih je zapadlo smrti. Toda tudi v zemlji nismo imeli mirnega življenja. Od mnogih neprilik navedem naj ti le dve ah tri. V zemlji nismo živeli samo ogrci, bilo je tudi brez števila drugih živali: razne ličinke, črvi, stonoge, miši, rovke, krti in druge živali, katerim niti imen ne vem. V začetku sem mislil, da bomo drug poleg drugega živeli lepo v miru, toda življenje me je preučilo. Pririla se je do nas miš in nam je pojedla najboljše korenine, potem pa je naredila luknjo iz zemlje ven in tudi od zunaj nosila zelenih rastlin v svoj brlog. Mene je to silno jezilo; grdo sem se držal, ko je tako samopašno hrustala hrano, za katero sem mislil, da imamo le ogrci pravico do nje, pa si revež nisem mogel pomagati. Kmalu na to se priplazi manjša živalca; mislil sem, da je bila majhna miš. Bila je prav zelo miši podobna, samo gobčekvje imela nekam bolj dolg; bila je rovka. Že se začnem repenčiti, misleč da mi poje še to, kar je ostalo miši. Rovka pa se ne zmeni za korenine, ampak pograbi prvega ogrca, do katerega pride, in ga pohrusta. Presneto meni hitro upade srce; strah me prešine in v mislih že čutim, kako se mi ostri zobje usajajo v mehki život, če prav me spaček ni še prijel. Sedaj zine. Jaz globoko vz-dihnem in — ta hip se začuje zadej nekak šum; prišla je po rovu miš. Rovka se obrne in uname se srdit boj. To priliko porabim, na-pnem vse svoje moči in se prerijem drugam. Drugikrat padem po neprevidnosti v krtov rov. Ker nisem vedel, ali je krt tiste baze kakor miš, ali tiste kakor rovka, to se pravi: ali uživa krt rastlinsko ali živalsko hrano, tudi nisem vedel, ali r^j se ga bojim ali ne. Sicer sem delal z vsemi močmi, da bi ušel, toda prepozno. Od spod gori prisopiha krt in brez pomisleka poje ves mrčes, ki se mu je vjel v rov. Dobro mi je še v spominu, s kakšno slastjo je hrusta! ogrce. Kar najhitreje more, poganja se proti meni glista deževnica, da bi ušla krtu, toda krt je nakrat pri nji, prime en konec med zobe, izsmukne s prednjima nogama iz nje blato in jo pocmaka, Sedaj pride vrsta name. Krt vzdigne glavo in posluša. V precejšni daljavi sliši se nekak šum; krt šine nazaj, obrne se v bližnjem razrovji in pohiti domu. Izbral si je bil namreč pred kratkim nevesto in oddaljil se je le toliko časa od nje, da si je utolažil krulječi želodec. To priliko je porabil bližnji sosed in mu je hotel odpeljati nevesto. Slišal sem, kako srdito sta se borila sovražnika, in kakor sem bil radoveden na konec, hitel sem iz tega nevarnega kraja, kar so me nesle pete. Pozneje sva se srečala s krtom še enkrat. Jaz niti slutil nisem, da sem mu bil tako blizu. Eavno ko sem obiral sočno korenino, zmoti me neko brbanje po zemlji. Človeška roka drži čudno železno rogovilo, ki je bila tako zakrivljena, da sta prišla konca skupaj; na vsakem koncu pa je bil počez nekoliko kriv železen prečnik. Eoka raztegne rogovilo, druga vtakne vanjo železen krožeč, ki je imel v sredi luknjo, potisne vse skupaj v zemljo, zasadi v sredo lesen klin in zasuje s prstjo. Nisem si še raztolmačil, kaj vse to pomeni, kar začu-jem znano šumenje, ki se mi bliža bolj in bolj. Zona me prešine, ko pomislim, da bom za nekaj trenutkov v krtovem želodci. Sedaj se upre krt v železno rogovilo, krožeč se izmuzne in rogovila prime krta za vrat. Krt nekaj časa otepa okrog sebe in poskuša, da bi se oprostil, pa vse nič ne pomaga; past ga zadavi. Ne morem ti povedati, kakšni čuti so me navdajali tedaj. Kar misliti si nisem mogel, da me je hudega krta rešil človek, ko je vender takrat, ko je oral njivo, zapovedal svojima sinovoma, da sta nas pobirala; in še danes si ne morem razjasniti tega. — V enake stiske sem prišel večkrat, pa sem se vselej srečno izmuznil. Tisto leto smo menda naredili precejšno škodo, kajti ob jesenski žetvi sem slišal mar- sikako tožbo o požrešnih ogrcih. Po žetvi je prišlo zopet oranje in setev, toda bil sem tako srečen, da me plug ni vrgel na površino. Na jesen, ko se je nekoliko zmrazilo, pomaknili smo se zopet globokeje, spomladi pa zopet nazaj pod vrh. Ker smo precej zrastli, tiščale so nas zopet srajce in naredili smo, kakor prejšnje leto, slekli smo jih, spodaj pa smo že imeli druge. Po tem velevažnem opravilu se zopet nismo menili za drugo, nego prav pridno smo izpodjedali rastline. Toda vsaka stvar trpi le nekaj časa; tudi nam je prešel tek. Nekako o kresu se nas je polotila čudna dremavica. Potegnili smo jo niže, ugladili si lepe prostore in smo pospali, ali kakor pravijo, zabubili smo se. Da smo pa prišli do tega že tretje leto, zahvaliti se imamo le tu-kajšnemu primeroma še milemu podnebju. Slišal sem, da po mrzlejših krajih potrebujejo ogrci, da se razvijejo popolno in preobrazijo v hroste, cela štiri leta in da tretje leto od kresa pa do sv. Mihela žro najbolj pogoltno. Mi smo spali kakih osem tednov. Tako se je godilo prejšnja leta, pa tudi nam so pozneje ogrci pravili, da je bilo tako. Ko smo se zavedeli, tičali smo v tesnih zaporih. Predrli smo jih, izkobacali se iz njih, pa bih nismo več ogrci, ampak lepi rjavi hrosti, kakeršnega me vidiš sedaj; seveda nisem bil nadložen in potrt, kakoršen sem sedaj, marveč mlad in čvrst.« ,,To ste jo brž potegnili iz zemlje," seže mravljinec hrostu v besedo. »O, kaj še! čutili smo, da se je bližala jesen, in na zimo potikati se po zemlji nam ni dišalo; ostali smo torej čez zimo v zemlji. Toda predno nadaljujem v svojem pripovedovanji, naj si nekoliko odpočijem; zelo sem se utrudil in grlo mi je suho, da komaj usta odpiram« IV. Dolgo časa molči hrost. Ko se mravljincu zdi le predolgo, poruka ga in pravi: „Kaj pa premišljuješ toliko časa, saj si si menda vender že odpočil." »Odpusti,« pravi hrost, »tako sem se zamislil v pretekle čase, da sem pozabil samega sebe. Poslušaj torej, kaj se je godilo z menoj od tedaj, ko sem postal iz ogrca to, kar sem sedaj, hrost. Prezimil sem pod zemljo. Ko se je spomladi ogrelo, mislil sem na to, da čim preje pridem iz zemlje; ali skrbelo me je, da bi ne prišel prekmalu in da bi mi ne škodoval mraz. Tako nekako konci aprila ali v začetku maja je moralo biti, takrat se mi je pa zdelo, da mora vender že biti zadosti gorko, in v najboljših nadah se odpravim kvišku. Ko pre-derem iz zemlje, pokaže se mi krasen pogled. Solnce ravno zahaja in z zadnjimi žarki obseva zeleno naravo, katera se mi zdi, kakor bi bila potresena z mnogobrojnim cvetjem. Prvi pogled v ta božji svet me tako prevzame, da kar vztrepetam radosti. Pogledam nekoliko okoli sebe. Po njivi, iz katere sem prilezel, raste detelja, tu in tam pa sede po nji škorci. Pogledam, kaj počne najbliži, in vidim, da ravno pomaga rjavemu hrostu iz zemlje. Tu pa me prevzame zavist. Komaj sem prišel na prosto, z radostjo sem stopil v življenje, pa mi že zagreni veselje nevoščljivosti pelinova kaplja; dragim pomagajo škorci iz zemlje, meni pa ni pomagal nihče! Ta čas izvleče škorec hrosta in — o groza — pohrusta ga! Kakor bi pihnil, odletim z njive na bližnji vrt in hvalim Boga, da ni poslal tudi meni takega pomočnika. Sklenil sem, da odslej ne bom sodil o rečeh, katerih ne umem. Ko se mi strah nekoliko poleže, opazujem okolico. Prijazna vasica, obdana z lepimi vrtovi, okrog ravno polje, nekoliko proč pa temen gozd. Lep pogled! To bo življenje! Oim dalje več tovarišev priletava na vrt, kamor sem se vsedel jaz. Ob solnčnem zahodu kar mrgoli ven iz zemlje, ljudje pa pravijo : „No, letos imamo pa zopet hrostovo leto!" Zopet me prevzame radost; vzdignem se in se pomešam med veselo družbo, ki brenči sem in tja. Veselja pijani se poganjamo drag za dragim, da se daleč na okolu razlega naše brenčanje; kar se prikrade v našo družbo nekaj grdih netopirjev. Radoveden, kaj jih vodi med nas, opazujem čudne živali, kar mi nesnaga pred očmi zgrabi tovariša in ga pohrusta. To je pa še huje, nego pod zemljo, si mislim, tamkaj sem vender včasih bil brez skrbi, tukaj pa, kakor se kaže, ne bodem nikdar. Žalosten zletim na vrt, vsedem se na češpljo pred hišnim oknom in nekoliko pove-čerjam. Na češplji sedi precej tovarišev. Nekateri so zatopljeni vsak v svoje misli, nekateri pa si pripovedujejo dogodke iz dosedanjega življenja. Marsikaj zanimivega bi lahko izvedel, toda dogodki prvega dne so me po-parili tako zelo, da se mi niti poslušati ne ljubi. Raz svoje mesto opazujem skozi okno, kaj se godi v hiši. Poleg okna stoji miza, na mizi svetilka, mizi nasproti ob steni v kotu postelja in poleg nje stol. Na postelji leži bled mož, na stolu pa sedi mlado žalostno dekle, ki prav skrbno streže bolnemu možu — sklepal sem, da mora biti njen oče —; popravlja mu odejo, briše potno čelo, brani muhe, daje mu iz žlice neke pijače itd. Po sobi hodi mlad mož, pogleda sedaj pa sedaj bolnika ali strežnico in pomaga, kadar je treba. No, pravim sam pri sebi, saj ljudje vender niso tako napačni, kakor sem mislil! Pripravljam se, da bi zaspal. Tedaj pa tiho prileti debelogleda ptica in se vsede na vejo blizu mene, strmi nekaj časa v svetlo okno — najbrž jo je privabila luč —, potem pa žalostno začne klicali: čuk! čuk! Dekle ob bolnikovi postelji se zgane, bolnik pa, ki je to videl, nasmehne se, in potem nekaj govorita, pa nisem mogel razumeti, kaj. Čuk nekaj časa gleda luč, nekaj časa čuka, potem pa se ozre okrog sebe ter začne prav mirno-dušno hrustati hroste. Jaz sem bil že prej nekoliko otrpnil, ker je bila noč precej hladna, ko pa vidim, kaj se godi s tovariši, prevzame me tako zelo, da se ne morem niti ganiti. Udan v osodo pričakujem, kedaj pride vrsta name. Toda čuk je imel na svoji veji toliko hrostov, da mu jih ni bilo treba iskati drugod po drevesu. Nasiti se, začuka še neka-terekrati, potem pa odleti. Dolgo časa je trajalo, predno sem mogel zadremati. V. Drugo jutro je solnce že visoko na nebu, ko se zbudim. Hočem se nekoliko pretegniti, pa sem ves otrpel. Nočni hlad me je prevzel, potem se me je pa še rosa prijela. Zaskrbi me, da bi ne dobil udnice, toda strah moj je bil prazen. Čim topleje prigreva solnce, tem bolj se mi povračajo moči, in ko pozneje spoznam, da se godi vsak dan tako — na jutro otrpel, čez dan in na večer čil in krepak —, ne dela mi to več skrbi. Predno se popolnoma okrepčam, prikri-vencate z dveh strani stari brezzobi ženici in se srečate ravno pod češpljo, na kateri čepim. „Bog daj dobro jutro!" »Bog je daj!« — Obe se ozrete okrog sebe. — „Mož pa ne bo dolgo več čivkal tu notri, — Bog mu daj dobro!" »Ne bo ne! Slišala sem nocoj, dolgo v noč se je glasil čuk. Kadar zapoje čuk, takrat gre h koncu.« „Da, tako je! Pa ne, da bi bil človek prazno veren; kaj še!" »O, Bog varuj, saj je praznovernost celo greh; to le ljudje tako pravijo. Mož pa vender le neH)o več dolgo tlačil trave.« V tem' stopi na prag dekle, ki je streglo bolniku. Hm, hm! zakašlja ženica, potem pa še druga. »Danes bo pa lepo!« „Lepo bo, lepo! No, pa z Bogom! 1 »Srečno!« To modrovanje me je zelo zanimalo; radoveden sem bil, če ženici res kaj veste. Sicer nisem imel volje, na enem mestu ostati dolgo časa, ali sklenil sem, da večkrat pogledam v bližino. Nekega dne vidim, kako bolni mož, oprt na svojo hčer, pride na prosto, da se navžije svežega zraka. To se ponavlja potem večkrat in mož je čim dalje trdnejši. — Zopet se snidete ženici. »No, saj mož se je pa vender le izlečil!« „Aha! Ni ga izčukal čuk; to so le vraže!" »O, same vraže! Kdo bo pa tudi veroval takim marnjam?« Odletim proč. ,Tu se ne boš izmodril', mislim si, ,poglej raje še kam drugam!' Letim sem, letim tje in živim tu bolje, tam sla-beje, kakor ravno naneso razmere, vender mi teko dnevi zelo enakomerno. Tu me zalezuje ta sovražnik, tam mi streže zopet kak drug po življenji. V tem času pa tudi spoznam, kje pridem do boljše hrane. Najboljši je hrast. Ker pa hrasta ni povsod, želodec pa se oglaša večkrat, treba je sesti tudi na kako drugo drevo. Za hrastom mi je najljubši divji kostanj in potem javor, pa tudi češplja in sliva se mi ne upirata. Oe ni teh, ugrizne se tudi drugam, le lipa in akacija mi ne greste; tudi marelica mi nič kaj ne diši. Lepega večera se vsedem po veselem brenčanji z mnogimi tovariši na košat hrast. Tam se navečerjam in zadremljem. Ko se drugo jutro zbudim, začnem premišljevati, kaj naj počnem zopet cel dan. V tem premišljevanji pridem končno do posledice, da vender le ni dobro po cele dni klatiti se okrog, brez drugega namena, kakor da si iščem hrane; tako življenje se mi zazdi dolgočasno in sklenem oženiti se. Takoj se namenim iti snubit, češ, bom že kje dobil primerno nevesto. V tem se nagne nad menoj nizdolu hrastova vejica in ž nje prileze na moj list hrostica. Kakšna hrostica! Kmalu sva bila mož in žena. Takrat je letela v bližini tropa vran; sedaj se je vsedla na to drevo, sedaj na ono. Nekaj jih prileti tudi na hrast in ena sede prav blizu mene. Jaz se v svoji sreči ne menim dosti zanjo, toda vrana stegne vrat, odpre kljun in moje žene ni več. Od žalosti in strahu omedlim in padem raz hrast. To je bila tudi moja rešitev. Ko se na tleh zopet zavem, pobirajo vrane še zmiraj hroste po hrastu, jaz pa mirno počakam, dokler ne od-lete drugam. Nekaj časa sem žaloval po družici, ko pa sem videl, da mi nič ne pomaga, vzel sem drugo. Poženili so se tudi tovariši. Nekaj dni smo živeli precej mirno in samice so začele odlagati svoja jajca. Sedaj je odletela ta, sedaj ona na zemljo, zlezla vanjo in se znebila jajec, iz katerih se — kakor že veš — izležejo ogrci. Nekega dne pa sem zopet prišel v škripce; prav huda mi je predla. Trop hrostov se nas pridrvi na vrt in vsedemo se na divji kostanj, ki je rastel poleg gnojišča. Nikjer ni čuti žive duše, po vrtu pa vodi velik, ponosen petelin čedo kokoši. Ravno jih pripelje mimo kostanja, kar enemu izmed nas po nerodnosti izpodleti, da pade na tla. Brž skočijo tri kokoši nadenj, rukajo ga in kavsajo, da mu odbijejo krila, in na zadnje se eni posreči, da ga pogoltne. Sedaj se pa začne jako zanimiv prizor. Kokoši ob-stopijo kostanj in gledajo proti nam, sedaj z levim, sedaj z desnim očesom. Mene sili na smeh, tako naivno se mi zdi. V tem stopi na prag mlad človek, in ko vidi, kako kure poželjivo gledajo na kostanj, stopi bliže in pogleda, kaj je. „Aha," pravi, „tu vam pa lahko postrežem." Prime za drevo in ga potrese, mi pa se kar usujemo na tla. O, kako planejo kure nad nas! Mi se seveda kar moči hitro pobiramo in marsikateremu se posreči, da uide. Jaz sem se v strahu prijel za tovariša. Ta hip ga kavsne grahasta kokoš, jaz pa brž razprostrem krila, da bi ubežal. Komaj sem kaki dve pedi od tal, zažene se za menoj petelin in kavsne po meni. K sreči sem bil že toliko visoko, da me ne doseže dosti, odtrga mi le končni ud na zadnji desni nogi. Oe hočeš, prepričaj se, še danes mi ga manjka.« Mravljinec pogleda in vidi, da hrost na zadnji desni nogi res nima končnega uda. „Ali te je zelo bolelo?" vpraša ga. »Nekaj časa pač, pa ne dolgo; zacelilo se mi je in nisem se menil več za to. — Ko jo kuram srečno upiham, odletim proti vaški cerkvi in se vsedem na veliko jablano poleg glavnega poia. ^ Prihodnji dan zjutraj me zbudi zvonenje iz sna, še predno napoči zora. Tisti dan je še mnogo zvonilo in mnogo ljudi je prihajalo v cerkev; bila je nedelja. Prve so prihajale stare ženice, potem tudi mlajše, tu in tam kak moški in slednjič vse vprek, kar tropoma. Na to zvonenje z vsemi zvonovi, potem večkratno pozvanjanje in čez dobro uro se usuje množica iz cerkve in se razhaja na vse strani. Le resni gospodarji se postavijo blizu drevesa, kamor sem se bil vsedel jaz, in tudi ta ali oni mladenič pristopi bliže. Komaj se dobro spuste v pogovor, prikorači resen mož, držeč nekaj papirjev pod pazuho, in se ustavi poleg mož. Svest si imenitnega svojega posla vzame počasi papirje izpod pazuhe, pogleda okrog sebe in začne nekako tako le: „Z ozirom na zakon z dne 17. junija 1870. L, veljaven za vojvodino Kranjsko,1 v obrambo zemljedeljstvu, da mu ne bode kvare od gosenic, hrostov in od kakih drugih sned-ljivih žuželk, opozarja vas županstvo, da se nemudoma polotite pokončevanja hrostov, sicer bode primorano postopati proti vam po § 5. omenjenega zakona. To se je sicer razglasilo že meseca lebruvarija, ker pa se do sedaj nihče ni menil za škodljivi mrčes, opozarja vas županstvo še enkrat, da se ne bode kdo izgovarjal z nevednostjo." Na to mož zgane papirje, dene jih pod pazuho in odide počasi in resnega obraza. »Šment vender, kaj si gospoda vse izmisli,« oglasi se star mož. „Premalo ima dela, pa premišljuje, kako bi kmetu bolj nagajala," pristavi drugi. »To bi bilo pa vender prenespametno, da bi lezli za hrosti in jih zbirali in morili! Kdo pa utegne to, saj imamo drugega dela dosti. In pa, kaj pa nam škodujejo hrosti ? Nič! Če nekoliko objedo hrastovje in pa drugo drevje, se pa zopet ob raste.« Še mnogo enakega govore možje, mnogo zabavljajo na gospodo, ki kmetu le nagaja itd., jaz pa sem bil prav srčno vesel, kajti spoznal sem, da se mi od te strani ni mnogo bati. V tem pride proti družbi vaški učitelj, krepek mož, polne brade in prijaznega obraza. Možje ga spoštljivo pozdravijo in mu potožijo 1 Tudi druge dežele imajo take zakone. o nespametnih zahtevah. Toda učitelj jim ne pritrdi, ampak pravi: „Možje, vi nimate prav! če izpolnjujete zakon, koristite le sebi. Pomislite, koliko milijonov hrostov je izletelo iz zemlje; kamor pogledate, vse rjavo jih je po drevji. Škodovali nam bodo prav zelo. Deloma pojedo po sadnem drevji cvetje in nam uničijo mnogo sadja, deloma pa žro po drevji listje in slabe s tem drevje, da se mu bo poznalo še pozeje. Ali najhujše še le pride. Samice odlože svojo zalego v zemljo in iz jajec se izvale ogrci,vki so tudi vam že naredili na tisoče škode, če vzamemo le našo državo in če pomislimo, da je hrostovo leto v mrzlejših krajih vsako četrto, v gorkejših vsako tretje leto, spoznali bomo, da imamo vsako tretje, oziroma četrto leto samo od rjavega hrosta škode na milijone. To pa ni malenkost! če bi kmetovalci vse to premislili, sami bi zatirali hrosta in bi ne čakali, da bi jih še le kdo silil. Ker pa kmetovalci tega ne store, o celi stvari ne mislijo, da, nekateri niti ne verujejo ne, da so ogrci hrostova zalega, više naše oblasti pa dobro poznajo velikansko škodo, ki jo dela škodljivi mrčes, in so tudi dolžne skrbeti za blagor deželanov, oziroma državljanov, naredile so zakone, s katerimi silijo kmetovalca, da zatira škodljive mrčese. Vidite torej, da ti zakoni niso nagajanje, ampak, da kmetovalcem le dobro hočejo. Bodite torej pametni, možje, in pomagajte si sami!" »Kaj pa tisti paragraf pravi, o katerem je oznanjevalec pravil, da bomo kaznovani po njegovih določilih, če ne storimo, kar nam je veleval,« vpraša širokopleč mož? „Paragraf 5. zakona, o katerem govorimo, pravi, da naj bo vsak mudljivec kaznovan z globo po 1—10 goldinarjev, kdor pa je mu-dljiv drugič, do po 20 goldinarjev, če kdo ne more plačati kazni, zapro naj ga 12 ur do 4 dni." Po tem so govorili še mnogo in učitelj jim je naše življenje razlagal toli natančno, da sem se silno čudil, od kod vse to ve. Saj vender tak hrust, kakeršen je on, ni mogel pod zemljo, da bi bil opazoval življenje ogrcev, niti ni mogel plaziti se po drevji, da bi se bil do dobrega poučil o nas. Pripovedoval je tudi, kako naj nam gredo v živo. Ogrce je rekel pobirati za plugom, hroste pa otresati zjutraj, ko smo vsi premrli in ne moremo lahko uiti — še to je vedel nebodigatreba —. Potem, je rekel, naj nas pomore, najbolje, da nas poparijo s kropom in nas dajo nekoliko kuram, nekoliko prašičem, nekoliko pa naj nas podelajo v gnoj mešanec. Sedaj se ozre krepek mladenič kvišku na jablano in pravi: „Poglejte no, kaj jih je tukaj le gori, sedaj pa takoj lahko začnemo izpolnjevati postavo!" Drugi se mu zasmejejo, on pa prime za vejo in potrese tako močno, da se kar usujemo po tleh. Oh, če bi bil ti slišal, kako je hrustalo, ko so coklala težka, okovana stopala po mojih tovariših. Jaz sem k sreči padel nekoliko na stran. Hitro se poberem in odbrenčim daleč proč v trnjevo mejo, kjer se ves potrt vglobim v Žale misli. VII. Pretekla je nedelja in prišla noč. Žalosten zaspi m, sanjam hude sanje in se zbudim nenavadno čmeren. Ni mi še prešla jutranja otrplost, kar prileti srakoper, ki je gnezdil v bližini v meji, lovi razen mrčes in ga je ali pa nabada na trnje. Pograbi tudi hrosta in ga nabode na velik trn, da se revež vije v groznih bolečinah in smrtnih težavah. Rad bi ušel, pa nisem še dosti čil. V tem prifrči kamen in odpodi srakoperja, po poti pa se pridrvi tolpa bosonogih otrok, kateri sem in tje skačejo, pojajo se in suvajo in uganjajo razne burke. „0 tukaj-le so pa hrosti," pravi eden, „naredimo si malin!" »Nikar,« pravi deček slabotne postave in bledega lica, »učitelj pravi, da živali ne smemo trpinčiti!« Hvaležno ga pogledam. „Kaj boš ti čenčal, jetika," zahudi se cela tropa, plane v mejo in nas pobira, eden pa naredi malin in priostri kline. Vsujejo nas na kup, zbero štiri najkrepkejše in jih nataknejo na priostrene kline, da reveži samih bolečin kar pisano gledajo. Potem denejo vreteno na dva tečaja in dražijo hroste, da bi leteli. V nadi, da uidejo, hrosti res razprostro krila, toda ker so reveži nataknjeni, ne morejo odleteti, pač pa ženo malin na okolu. Poredni dečki se smejejo in veselo skačejo okrog malina. Potem pocoklajo hroste in gredo dalje, mene pa stisne eden v žep in me nese s seboj. Tako pridem v šolo. V šoli že poučuje učitelj. Takoj pri vstopu popraša, zakaj prihajajo tako pozno in brž se tisti, ki je naredil malin, zlaže, da niso vedeli, koliko je ura. Učitelj na to poučuje dalje. Reči moram, da je bil jako pameten mož in ljubezniv in je prav po očetovski učil otroke. Dolgo časa sem poslušal in si mnogo zapom- nil, zdrsnil pa sem se, ko je začel govoriti o hrostih. Pri tem so se dečki morali izdati; morebiti so zardeli, ali pa jih je na kak drug način izdala slaba vest. Učitelj preneha in vpraša: „Kaj pa se je zgodilo?" — Nobenega odgovora. — „No Bregar, povej ti, kaj se je zgodilo!" Sedaj začujem tisti glas, ki je svaril tovariše pred trpinčenjem. Odkritosrčno pove, da so naredili iz hrostov malin in zato zamudili šolo. Oh, kako se je razhudil učitelj! Rekel je, da so taki otroci hudobni, da nimajo dobrega srca, da ne bode iz njih nič prida itd. Naložil jim je hudo kazen, tistega pa, ki je naredil malin in nalagal učitelja .ob prihodu v šolo, tistega je pa še celo lasal, da je fante kar cvilil. Kakor sem bil prej v strahu v dečkovem žepu, sedaj me je pa le prevzelo veselje, da sem kar zamrgolel. Po nesreči je imel žep luknjo. Po neprevidnosti pomolim skozi luknjo prednjo desno nogo in pošega-čem paglavca po polti, da se kar zgane; vsled tega ga noga zopet pošegače, deček pa se zopet zgane, čim bolj se fante mane, tem hujše ga šegače. To opazi učitelj in ukaže dečku izložiti iz žepa, kar ima notri. Tako pridem na svitlo. Oh, kaj vse je bilo v šoli! Ne morem ti razložiti, sicer pa tudi nisem utegnil vsega ogledati si, ker so me kmalu odpravili. „čemu si prinesel hrosta s seboj?" zahudi se učitelj. Deček joka in nič ne odgovori. Najbrž si je mislil igrati z menoj, pa si ni upal. „Takoj mi ga nesi venkaj in ga pohodi," zapove učitelj , „in zapomni si, da take reči niso za v šolo. Ker so hrosti škodljivi, moramo jih pokončavati, nikdar pa jih ne smemo trpinčiti!" Deček me vzame in me nese venkaj. Zunaj me hoče vreči na tla, da bi stopil name. Ker pa se mi je noga zataknila v kožo na dečkovi roki, ne padem takoj na tla, in ko deček otrese, odletim daleč proč, tako da me deček ne najde več. Mirno čepim v travi, dokler ne pridem nekoliko k moči, potem pa odletim daleč proč od šole na razprostran sadni vrt. Tamkaj se vsedem na češpljo, da si odpočijem in si potolažim kruleči želodec. VIII. Mrzeti so mi začeli ljudje, mrzeti kraji, koder prebivajo ljudje, in sklep je bil gotov, da se umaknem kam daleč v gozd, da vsaj te dni, kar mi jih je še sojenih, preživim v miru. Prebijem noč na vrtu, prihodnji dan pa se namenim odleteti v gozd. Prišel sem res še tisti dan v gozd, ali prej mi je še trda šla za življenje. Ko zjutraj ves otrpel in rosen sedim na drevesu in čakam, da bi se posušil in ogrel, pridrvi se iz bližnje hiše kopa otrok različne velikosti, razgrne pod bližnje drevo tri rjuhe in največi deček začne tresti drevo. Kako padajo hrosti na tla! Zona me spreleti, ko pomislim, da otroci utegnejo otresti tudi naše drevo. In res, čez kratko potegnejo rjuhe pod češpljo in jo otresejo. Mislil sem odleteti, pa ni šlo; preveč sem bil otrpel. Padem torej s tovariši vred na rjuho in eden izmed otrok nas s periščem zmeče v veliko vrtno škropilnico. Kaj bo sedaj? Padel sem na dno škropilnice, od koder je držala na strani cev kvišku. Zlezem v to cev in se plazim oprezno navzgor, za menoj pa nekaj tovarišev. K sreči na vrhu ni bilo zamašeno in upal sem, da se kmalu oprostim. Med tem prinese eden škropilnico v kuhinjo, kjer je pastir vrel krop. Vzame lonec kropa in ga vlije v škropilnico. Hu, kako je udarila vroča para po cevi kvišku, da sem skoraj omedlel! Ubogi tovariši, katere je zadel krop, poginili so vsi. Nevarnost mi podvoji moči, poženem se kvišku in cepnem na konci cevi iz škropilnice na tla, za mano pa še nekaj tovarišev. Pastir brž zamaši luknjo, pobere nekaj hrostov s tal in jih vrže v škropilnico, mene pa po nevedoma sune z nogo v kot. Nisem imel moči, da bi bil ubežal, zato sem ostal miren in sem gledal, kaj se bo godilo. Ker se je grdunom parjenje zdelo prepočasno, izmislil si je eden hitrejši način; zakuril je pod kotlom in segrel krop. Hroste so prinašali v rjuhah in jih tonkali v krop, in v kratkem času so jih pokončali na tisoče. Brrr! Pot mi stopi na čelo, zberem svoje moči, vzdignem se, in ker je bila k sreči ubita v oknu šipa, popiham jo skozi luknjo na prosto. Pastir je sicer mahnil po meni, pa me ni zadel. Da bi me zopet ne stresli, vsedem se zunaj na streho, odpočijem si, potem pa se vzdignem visoko pod nebo in odletim daleč v temen gozd. 8 IX. Kako mi odleže, kako varnega se čutim, ko se vsedem na hrast, ki stoji sredi temnih smrek! Ne morem si raztolmačiti, kako je prišel samec v oni kraj, toda to me ne moti. V miru hočem uživati življenje v krasnem gozdu, dokler mi ne poteče nit življenja. V družbi novih tovarišev se hočem izpreletavati in zopet počivati, kolikor se bo meni ljubilo; iskati si hočem najboljše hrane, hudobni ljudje pa, kokoši, netopirji, čuki in druge take nadloge ne bodo mi stregli po življenji, ne bodo me zalezovali po vseh očitnih in skrivnih kotih. O, kako lepe sanje, da, lepe , ali kako goljufive! Komaj se dobro vsedem in seznanim z nekaterimi novimi tovariši, prileti zgoraj pe-pelasta, spodaj belkasta in črno-progasta ptica ter začne klicati: ku-ku, ku-ku! To bi še ne bilo nič napačnega, ali pridejo ji tudi druge muhe. Začne se spenjati okrog sebe in požrešno golta gosenice, katerih je bilo tudi nekaj na hrastu; ne ustavi se ji nobena, naj bo gola ali kosmata. No, tudi to bi me ne vznemirjalo, toda grdoba se spravi tudi na hroste in jih brž počofa in pohrusta nekoliko. To pa mi nikakor ni všeč. Sicer sedim na veji na drugi strani drevesa, toda, kakor sem videl, kukavica zna tudi leteti, in sicer precej bolje, nego jaz; utegne se torej zgoditi, da prej ali slej tudi jaz pridem na vrsto. To spoznanje i me napolni z grenkimi čutili. Težko pričakujem noči, da bi vsaj tedaj brez skrbi nekoliko pobrenčal okoli in potem mirno zaspal. Pride mrak, pride noč in naš roj se veselo spreletava po gozdu in nad gozdom. Z nočjo pa pride tudi zgoltna podliujka, šine med nas, kakor zloben duh, in meni nič tebi nič pohrusta vsakega, do katerega pride. Torej tudi tu ne bo nič! Vsedem se na prvo drevo in premišljujem žalostno svoje življenje. Ali ni nikjer, mesta na zemlji, kjer bi dobil toliko zaželenega miru? Preteče nekaj časa. Podliujka se nasiti in zopet izgine, da prebavi obilno večerjo. Misliš, da je sedaj mir? Kaj še; oglašati se začno sove. Grozni glasovi se razlegajo po gozdu, da ti je pozneje tudi tišina tem straš-nejša. Prav na lahko šine kaj mimo tebe in zopet je mir. Sove so prišle na lov. Pobirajo ptiče po vejah, miši po tleh in še marsikaj drugega, in pa — hroste tudi prav rade jedo! Vest se mi oglasi: hroste, prišel si z dežja pod kap! Prihodnje dni in noči' ni bilo več toliko sovražnikov, vender pa je priletela tu in tam kakšna vrana, kavka ali druga ptica in pozo-bala nekaj hrostov. Opazil sem tudi, da nam streže po življenji celo nekaj štirinogatih gozdnih živali. Ko se je zmračilo, prilomastil je iz kakšnega grma jež in iskal hrane; da ni zanemarjal hrostov, dokazovalo je hrustanje, kadar je prišel do kakega grma, kjer so prenočevali hrosti. Meni se je zdelo nevarno, pa sem se raje vsedal vsaj toliko od tal, da jež ni mogel do mene. Enkrat bi jo bil pa kmalu iztaknil. Prišla je lisica in obrala do malega ves grm; ostalo nas je le toliko, kolikor nas je sedelo tako visoko in tako trdno, da ni mogla do nas, niti nas ni mogla otresti. Od tega časa sem bil še bolj previden. Vender mi je čez nekaj dni zagrenelo tudi gozdno življenje; sklenil sem zopet iti med svet, pa biti bolj oprezen, nego v začetku. X. Lepega dne se podam na pot. Počasi se pomikam dalje, to se pravi, danes preletim nekoliko pota, jutri nekoliko, ne pa tako, kakor sem potoval v gozd, kar v eni sapi. Tudi uberem drugo pot. Prvi večer prenočim ob kraji gozda, kjer zopet opazim nekaj novega. Po noči se priplazi jazbec in hrusta vse vprek, kar dobi: gobe, razne sadeže, semenje, razno golazen; potem gre na polje, koplje korenj-stvo in gomolje in brba po zemlji. Zjutraj mi pove tovariš, ki je prenočil na nizkem grmu na meji in je opazoval jazbeca, da je izkopaval tudi ogrce in jih užival prav s slastjo. No, si mislim, mene pač ne dobiš več, podzemeljsko življenje sem preživel. Ko se osvežim, odpravim se dalje. Na poti pridem do velikega, lepega poslopja med zelenim drevjem. Vsedem se na visoko drevo poleg odprtega okna in pogledam notri. Za dolgimi mizami sedi več odraslih mladeničev, pred njimi pa hodi sem in tje star gospod z dolgo sivo brado in jih poučuje. Pravi jim o kmetijstvu in jim priporoča, kaj in kako naj delajo, kadar dobe gospodarstvo v roke, in kaj naj opuščajo, da jim ne bode delalo kvare; sedaj govori o ti, sedaj o oni reči in slednjič pride tudi na hroste. Opiše jim naše življenje še bolj popolno, nego je je vaški učitelj popisal kmetovalcem pred cerkvijo. Prav resno jih opominja, da naj nam napovedo odločen boj. „Hrost," pravi, „provzročuje kmetovalcu silno škodo, zato ga je treba uničevati z vsemi močmi. Da pa bo zatiranje tudi uspešno, treba je hrostom stopiti na prste, predno samice od-lože v zemljo svojo zalego; kajti, kakor hitro se to zgodi, ne moremo ubraniti, da bi se nam ne zaredili ogrci. če pa ugonobimo hroste prej, Koledar 1894. nego si zagotove potomstvo, ubranimo se tudi ogrcev. Proti hrostom, ki bivajo na prostem, je boj veliko laži, nego proti ogrcem, ki žive skriti pod zemljo. Sicer so v novejšem času zasledili sredstvo, do katerega imajo mnogo zaupanja, vender pa poskusi niso še dognani popolnoma. Vam vsem je gotovo znan plesniv kruh. Neka glivica, kateri pravimo plesen, se prime kruha, preraste ga skozi in skozi ter ga pokvari popolnoma. Poznamo pa tudi glivice, katere se primejo človeškega in živalskega telesa, rastejo na njem ali v njem in provzročijo različne bolezni. Enaka glivica — v rastlinstvu ji pravimo »botrytis tenella« — pride tudi v ogrčevo telo, preraste ga in ga slednjič umori. Ta glivica daje kmetovalcem mnogo upanja. Vzrejajo jo (seveda sedaj še v malem) na krompirji in jo spravijo v zemljo, koder je mnogo ogrcev. Ogrci se je nalezejo, zbole in počepajo, zdravi ogrci pa se okužijo pri bolnih in pogiblih. Nekateri pa nabero ogrcev, denejo jih v posodo med prst in jih tamkaj okužijo; med nje namreč denejo glivic. Okužene ogrce denejo potem v zemljo na različna mesta in ti raznašajo bolezen med svoje tovariše. Okuževanje se vrši sicer počasi, toda kadar se enkrat posreči glivico spraviti med ogrce, pomori jih s časom do malega vse. Tako imamo torej upanje, da smo dobili tudi proti ogrcem izdatno sredstvo. Vender pa vam priporočam, kolikor moči uničevati hroste, da ogrcev niti zaploditi ne morejo." Tako nekako je razlagal učitelj svojim učencem. Ker se je govorilo toliko o kmetijstvu, sklepal sem, da mora biti tukaj kmetijska šola. Pripovedovanje o tisti čudni glivici me je posebno zanimalo in vkljub temu, da preti s poginom mojemu rodu, nisem se mogel vzdržati nekega notranjega zadovoljstva, da te grdobe vsaj takrat ni bilo med nami, ko sem še jaz ogrčeval. Vender mi spoznanje, da našemu rodu prete sovražniki od vseh strani, pristudi življenje tako zelo, da se nič več ne bojim smrti. Naj le pride vrana ali krokar, čuk ali sova, ali kar hoče, bode vsaj enkrat konec večnemu strahu in trepetu. Le svoj rojstni kraj bi še rad videl. Vzdignem se, letim semkaj, vsedem se na hrast in milo zrem na kraj, kjer sem prvič zagledal svet. Se enkrat mi stopijo pred oči dogodki mojega življenja in vkljub vsem nezgodam dozdeva se mi življenje čim dalje lepše. Ko pa zagledam kobilarja, katerega sem spoznal že v gozdu, da nam je sovražen, in ko vidim, da leti navil ravnost proti meni, zbudi se mi tolikšna želja po življenji, da tisti hip pozabim vseh sklepov, strahu padem raz hrast in se tako pobijem, da moram vsak čas skleniti. Oprosti mi, da stm pripravil tudi tebe v nesrečo!« „Ne bodi žalosten," tolaži ga mravljinec, „kar se mene tiče, ne delaj si vesti. V začetku sem bil res nevoljen in me je hudo bolelo, sedaj pa, ko si mi razložil svoje življenje, reči moram, da je moje življenje mnogo bolj brezskrbno, nego tvoje. Nogi se mi kmalu zacelite in potem sem zopet zdrav in čvrst; saj je že bolje, čez nekaj dni bom popolnoma dober. Ti pa si tudi padca ne jemlji preveč k srcu; krepak si še in se gotovo ozdraviš. Poglej, kako dolgo si mi pripovedoval svoje življenje; zato je vender treba precej moči!" »Res sem ti pripovedoval dolgo časa, toda porabil sem menda tudi zadnje moči. Pa bodi kakor že hoče in more, olehčal sem si srce in sedaj mi je bolje.« Po teh besedah hrost onemogel zadremlje. Mravljinec ga ne moti dalje, marveč premišljuje črtice iz hrostovega življenja in se veseli , da je mravljinec in ne hrost. Saj ima mravljinec vender le lepše življenje! XI. Za lepo nočjo pride še lepše jutro, za lepim jutrom krasen solnčen dan. Narava si je odpočila in novo oživljena zdi se nam lepša, nego je bila včeraj. Ptice zopet veselo pojo. Mlade cvetlice odpirajo glavice, po njih pa sedajo pisani metulji in iščejo sladkega medu. Po mravljinčji cesti jo primaha pet korenjakov. Obrnejo se naravnost proti kamenem groblji. To je četa, katera mora danes na tej strani iskati živeža, ob enem pa pogledati, kaj je z včerajšnim oglednikom, katerega ni bilo domu. Oe je unesel življenje, morebiti potrebuje pomoči? I. Kako se pripravlja milo. Za domače potrebe si lahko sama skuhaš mila (žajfe) in sicer tako-le: Nabavi si 3 kilograme loja (ali kake druge tolšče na pr. pokvarjene masti, ocvirkov itd.), 1 kilogram raz-jedljivega natrona (natron napravljajo iz sode ter ga Ni ga treba dolgo iskati. Zamišljen sedi poleg dremajočega hrosta, da prišlecev niti ne opazi ne. »Da si nam zdrav, prijatelj! Kaj pa se potikaš tod okoli in nam napravljaš nepotrebne skrbi!« zakliče mu voditelj male čete. „O, tovariši dragi, kaj se me vender spominjate!" vesel odvrne pohabljeni mravljinec; „pač rad bi se bil vrnil k vam, pa sem se bil šmentano pobil in pomečkal, da mi nikakor ni bilo moči z mesta. Noč sem prebil tukaj in hrost, ki sanja tukaj le, pripovedoval mi je skoraj celo noč svoje življenje, da se kar nič nisem dolgočasil; še na bolečine sem skoraj pozabil. Ob ugodni priliki vam vse to razložim, sedaj pa mi pomagajte, da čim prej pridem domu, kjer ob primerni postrežbi kmalu okrevam." Tovariši poiščejo nekaj užitnega, pohabljenec zleze gori in potem se pomikajo počasi proti domu. Doma mravljinec kmalu okreva in v nekaterih dneh opravlja že vsakeršno službo. Nekega dne ga pot zopet pripelje h groblji. Radoveden, če si je hrost še opomogel, poišče mesto, kjer se je bil ponesrečil, in najde hrosta mrtvega na istem mestu, kjer ga je bil pustil. Tožni čuti navdajo mravljinca in sočutno pravi sam pri sebi: „Končal si! Koliko nevarnosti ti je pretilo v življenji, koliko skrbi, koliko bridkih ur si užil, pa si vse srečno prestal. Nazadnje pa je vender nahudila tudi tebi zadnja sovražnica vsaki živi stvari, grenka smrt; nisi se je mogel ubraniti. „Kjer beli si zagledal dan, Zapustil si ga spet." Ugasnilo ti je življenje, telo ti razpade v prah in po tebi ne bo ne sledu, ne teru. Tvoji potomci, ogrci in poznejši hrosti, pa nam bodo pričali, da tudi tvoje življenje ni bilo zaman!" gospodarstvo. prodajajo v vseh večjih mestih) in 3 litre mehke (potočne) vode. Deni vodo in natron v kako posodo in pusti čez noč stati, da se natron raztopi. Drugi dan premešaj raztoplino in odlij polovico v bakren kotel, kamor si že prej djala vso maščobo, če je treba, Gospodarske drobtinice za pohišno (Sestavil in spisal Franjo Podborški.) prilij toliko čiste vode, da je loj pokrit. Potem kuhaš eno celo uro. Zdaj priliješ še drugo polovico raztopline in kuhaš večkrat mešaje še dee uri. H koncu primešaj */« kilograma drobne kuhinjske soli. Ko se je shladilo, razreži milo na koščeke in jih posuši. 2. Goreč petrolej pogasiti. Petrolej je povzročil že mnogo nesreč. Ako se razlije in zažge petrolej (kameneuo olje), pogasiš ogenj najlaže in najgotovejše s tem, da ga poliješ z mlekom. 3. Petrolejevo svetilnico ugasniti. Marsikdo uga-šuje lampo pihajoč od zgoraj v cilinder (steklo). To je nevarna razvada. Pri takem ravnanju se namreč lahko užge petrolej, svetilka se razleti ter more zažgati človeka in pohištvo. Najprevidneje ravnaš, ako stenj (taht) nekoliko odriješ in upihneš luč od strani. 4. Da cilinder (steklo) na lampi ne poči. To preprečiš tako-le: Postavi cilinder v lonec (pisker), ki je napolnjen z mrzlo vodo. Pristavi lonec k ognju, da voda počasi zavre. Odstavi lonec in počakaj, da se voda shladi. Potem šele vzemi cilinder iz vode, obriši ga ter posuši. 5. Znamenja dobre kave. Ona je zrno po zrno enako debela in enako dolga t. j. eno zrno bodi kakor drugo. Dalje so mora potopiti, ako jo denemo v skledo z vodo napolnjeno. Ako jo peremo, ne sme postati voda kalna in umazana; ako jo mečkamo s snažnimi rokami, ne smejo postati iste umazane. Če se pa to vendar zgodi, je kava barvana, torej manj vredna ali še celo škodljiva. Lepo zelena kava, katero ponujajo trgovci po nizki ceni, je sigurno barvana, torej slaba. 6. Nekoliko migljajev o kavi. Kava naj se samo tako dolgo praži (žge), da postane nekoliko rujavkasta. Potem jo je zapreti v pripravno posodo, da se ne zdiši. Orno pražena ali še celo sežgana kava izgubi jako mnogo na svoji dobroti, ker izgine iz nje „kofeon", ki ji daje prijeten duh, in „kofein", ki vpliva poživljajoče na živce. Kavo je hraniti v zaprtih pripravah. Pred vsakim kuhanjem naj se sproti zmelje, ker sicer se preveč zdiši. 7. Slabo kavo nekoliko zboljšati. Najcenejšo, torej najslabšo kavo je treba popariti z vrelo vodo in jo dobro premešati, takorekoč oprati. Potem jo je posušiti in pražiti, kakor je bilo gori povedano. Na ta način se slaba kavina zrna v nekoliko zboljšajo, osobito barvana in tista, ki so ležala dolgo v vlažnih prodajalnicah. 8. Govedino dalje časa shraniti. Deni jo v ki-selo mleko, kateremu si posnela smetano. Vsaki drugi dan moraš mleko izpremeniti. Meso pa je treba prav čisto oprati, predno se pristavi k ognju. Tudi v očetu (jesihu) more se meso več dnij nepokvarjeno ohraniti. Nekateri tudi trdijo, da se ohrani govedina v pšenični moki 4—5 ali še več dnij. 9. Dobro mazilo za peči. Za zamazanje lončenih pečij priporočajo sledeče mazilo: Zmešaj enake dele ilovice in presejauega pepela ter prideni malo stolčene kuhinjske soli. S to mešanico zamaži razpoke. Ta maža baje ne razpoka, kakor na pr. sama ilovica, sam pepel ali samo vapno. 10. Za pomivanje umazanih čaš in steklenic dobro je žaganje in vrela voda; tudi voda in zelene koprive so na mestu. Ce je potreba, pomivaj večkrat zaporedoma in splahni slednjič s čisto vodo. 11. Kako se pomijejo oljnate, mastne in petro-lejeve steklenice. Oljnato in mastno posodo lahko pomiješ z lugom, ker isti odvzame maščobo. Ako to ne zadostuje, izplahuj z bencinom. (Bencin, katerega moreš kupiti v apoteki, vname se kaj rad, zatorej ga ne nosi blizu ognja.) Potem natrgaj več koščekov pivnega papirja ter jih stlači v steklenico, ualij mehke vode in dobro operi. 12. Kako snažiti kuhinjske posode. Maščoba se odpravi najlaže s pepelnatim lugom. — Železne lonce in medene (mesingaste) posode je treba snažiti od zunaj s finim peskom, od znotraj pa z lugom. Bakreno posodo je znažiti s kisom (jesihom) in soljo, potem jo je obliti s čisto vodo in obrisati s cunjo. Lesene stvari, na pr. žlice, kuhalnice, deske itd. je treba odrgati s finim peskom, kajti soda, osobito pa milo napravi leseno posodo rumenkasto. 13. Kako se pripravlja staro, trdo in odrevenelo suho svinjsko meso. „To meso je pa trdo kakor bikov rog", jezi se marsikatera gospodinja, ker ji neče suha sviujetina omehčati se. Ali temu je pomoč lahka. Meso se ovije s cunjo in se zakoplje en črevelj globoko v zemljo, katera ni niti prevlažna, niti presuha. Ko je ležalo meso 12 — 24 ur v zemlji, skuha se v poldrugi uri. 14. Suhe krače in plečeta hraniti. Koncem zime nasuj v škrinjo presejanega pepela in položi na-nj suho meso tako, da se en košček drugega ne dotika. Potem deni zopet pepela ter na-nj mesa itd. Zadnje koščeke moraš zasuti na debelo s pepelom. Ako tako ravnaš, ne usmradi se ti meso in tudi črvi ne pridejo do njega. Da se ti svinjetina preveč ne nasmeti, lahko jo oviješ s papirjem. 15. Platno preskusiti. Odreži košček platna in deni na-nje eno kapljo olja. Ako je platno čisto, tedaj ostane oljnata kapljica okrogla; ako pa se olje razleze, tedaj je platnu primešana pavola. 16. Jajca za nasad. Da morajo biti jajca za nasad sveža, to ve vsaka gospodinja. Glede velikosti jajec pa mislim nekaj povedati, kar mogoče ni povsod znano. Čim večja in težja jajca podložiš, tem večji bodo mladiči. Mlado pišče tehta 8/i od jajca, iz katerega se je izvalilo. 17. Kako se ohranijo jajca dalje časa nepokvarjena. Postavi jajce za jajce z drobnejšim koncem v pepel in sicer tako, da se eno drugega ne dotika. Potem deni zopet pepela in zopet jajec; na vrhu pa nasuj pepela in zapri posodo. Namesto pepela se morejo rabitivtudi ovsene pleve. Nekateri namažejo jajca z oljem. Še bolji pa je v to svrho „parafin". Prevleči sveže jajce s parafinom, katerega je dobiti v vsaki večji prodajalnici. Za 300 jajec zadošča en dekagram parafina. Š parafinom namazana jajca pa niso za valjenje. 18. Usnje se ne premoči. Preskrbi si 1U kilograma govejega loja, 10 gramov kolofonije, 40 gramov čistega voska in raztopi vse to polagoma v ponvici. Ko se počne tajati, moraš dobro mešati. S tem mazilom naiuaži črevlje (tudi podplate) in obutev se ti ne bo premočila. — Nekateri tudi pravijo, da je postaviti osnažene črevlje za nekoliko časa v gosto milno vodo (žajfnico). 19. Kolomaz (šmir) pripravljati. Raztopi enako težo loja z enako težo čiste smole in napravil si dober kolomaz. 20. Da čebula spomladi kalic ne odžene. Naberi čebule, predno jo spraviš, v vrečo in obesi jo nekoliko diiij v dim. To čebuli nič ne škodi, ali spomladi vendar ne odganja kalie. 21. Šipe čistiti. Šipe (glaževino) osnažiš najbolj in najlaže, ako jih namažeš z mešanico od krede in žganja ter jih odrgaš kasneje z volneno cunjo. Otem-nele (meglene) okenske šipe napraviš zopet svetle in čiste, ako jih drgaš često z zelenimi koprivami. Da pa ostanejo dolgo časa svetle, naj se obrišejo vsako jutro s čisto cunjo (coto). 22. Vapno S šip odstraniti. Napravi se to najbolje in tudi najhitreje z zelo močnim očetom (jesihom). 23. Led z oken odpraviti. Vzemi čisto gobo, namoči jo v osoljeno vodo, obriši šipo, in led bo kmalu izginil. 24. Kako preskusimo mleko. Če se hočemo prepričati, je-li mleku voda primešana ali ne, kanimo eno kapljico na nohet. Ako kaplja ne razteče, je mleko čisto; ako pa se razlije po nohtu, tedaj je zmešano z vodo. Ali pa vtaknimo v tekočino čisto iglo; pomešano mleko obvisi na igli v podobi kapljice, čisto pa ne. 25. Dobrota mleka. Vtakni v mleko čisto noževo klinjo (rezilo). Čim bolje in mastnejše je mleko, tem bolj bela postane klinja, in narobe. 26. Surov krompir poskusiti, če je dober. Prerezi krompir in drgaj oba koščeka drug ob drugega. Če se koščeka sprijemata in pene delata, sta dobra; če se pa vodenita in če se cedi iz njiju voda, je krompir slab. 27. Fižol hitro skuhati. Primešaj mu nekoliko sode, na pr. na en kilogram fižola eno slabo kavino žlico. Na ta način moreš tudi najstarejši fižol hitro skuhati. 28. Gliste pregnati iz rožnih loncev. Vzemi kakih deset prerezanih divjih kostanjev ter jih skuhaj v enem litru vode. S to tekočino polivaj prst v loncih; po ti vodi cvetlice dobro uspevajo, gliste pa poginejo. 29. Madeži od črnega vina na belem perilu. Precej , ko se je vino razlilo, potrosi drobne soli. Ako hočeš pego naenkrat odpraviti, omencaj jo v žganju, potem pa jo operi z milom in vodo. 30. Oljnate madeže iz poda odpraviti. Zato je baje dobro to-le: Madež je namazati z mehkim (kalijevim) milom (žajfo), nato ga je politi z vinskim cvetom , ki se naj zažge. (Pazi, da se ti pohištvo ne vname.) Slednjič pa se mora prostor s krtačo in mehko (potočno) vodo dobro oprati. Na ta način se baje odstranjujejo iz poda tudi petrolejevi madeži. 31. Firneževe in oljnate pege iz lesa odstraniti. Pomešaj dva dela salmijakovca in en_ del terpentino-vega olja in s tem namaži madež. Čez nekaj minut pa prostor dobro obriši. 32. Čistilo za pozlačene okvire (reme). Namoči košček čebule v močnem vinu in drgaj ž njo na lahko okvire ali druge pozlačene stvari. S tem jih dobro očistiš, pozlate pa vendar ne pokvariš. 33. Železo v kamen pritrditi. Raztopi smole po potrebi in primešaj toliko stolčene in presejane opeke, da ostane smola še vedno tekoča. Ko vliješ to zmes med kamen in železo, prideni tudi nekoliko gorkih koščekov opeke. Ta kit je po ceni in tudi precej dober. 34. Železo v les pritrditi. Raztopi 100 gramov kolofonije, 25 gramov žvepla ter primešaj nekoliko krede. S tem moreš na pr. snete nože, vilice itd. v platnice pritrditi. 35. Sod ali kako drugo posodo zamazati. Vzemi 80 gramov presnega (frišnega) loja, 120 gramov svinjskega sala (masti) in 64 gramov voska. Vse to raztopi počasi neprenehoma mešaje. Ko je raztopljeno, odmakni od ognja in primešaj 80 gramov presejanega pepela. To mazilo shrani v kleti na suhem prostoru. Ako ti sod curi, obriši dotično mesto, vzemi nekoliko mazila ter ga raztopi na sveči in zamaži. 36. Kako se odvzame novim sodom okus po lesu. Napolnimo sod z vapneno vodo ter pridenimo na vsak hektoliter 40 gramov pepelike (potašla). Čez en teden izpraznimo sod ter ga izmivajmo tako dolgo, dokler ne teče iz njega čista voda. S tem je delo končano in sod brez lesnega duha. — Ali pa tako-le: Vinsko posodo izplahnemo z vročo vodo, kateri smo pridjali en odstotek žveplene kisline. Potem jo pustimo nekoliko časa stati in slednjič jo pomijemo večkrat s čisto vodo. 37. Kako je ravnati z izpraznjenimi sodi. Ko je sod prazen, izplakniti in izmiti ga je dobro s čisto vodo. Potem ga je zakaditi z žveplom in zamašiti. Žvepleni dim pokonča namreč glivice plesnobe, ki se morebiti nahajajo v zraku, in posoda ne postane ples-niva. Žveplanje naj se ponavlja vsakih šest tednov. Predno se sod napolni, naj se pomije s čisto vodo. Kdor z vinsko posodo ne ravna tako, tisti ima zoperno, po plesnobi dišeče in manj vredno vino. 38. Kako je zboljšati plesniv sod. Va-nj je de-jati verigo in mrzle vode ter ga je dobro pomiti. S tem se odpravi plesniv prah. Zatem se zmije z vročim lugom. Izpraznjeni sod je naliti s čisto vodo, ki naj stoji v njem 24—48 ur, da izvleče lug. Slednjič se mora sod v senci posušiti, zažveplati in zabiti; pred rabo pa se opere s čisto vodo. Plesniv sod se ne sme od početka z vročo vodo pomivati, ker sicer dobi za-duhel duh. Dobro in umestno je, da se sod pred čiščenjem odpre in omete. 39. Še enkrat plesnivi sodi. Plesniv sod pomijemo z vodo, kateri smo pridjali nekoliko žveplene kisline (hudičevega olja). Na 100 litrov vode pride-nemo 1 liter kisline, katero vlivamo počasi v vodo. Ko smo sod večkrat in sicer od znotraj in od zunaj pomili, treba ga je osušiti v senci in potem zažveplati. Predno se rabi, naj se opere s čisto vodo. 40. Kako čistiti petrolejeve sode. Sodu izbijemo dno in ga nalijemo do vrha z vapneno vodo; izbito dno pa denemo v drugo večjo posodo, ki je napolnjena z vapneno vodo. To pustimo namakati vsaj 8 dnij. Potem izpraznimo sod in posodo ter ju nalijemo s čisto vodo, katera naj stoji vsaj 14 dnij; še bolje pa je, ako denemo sod in dno v tekočo vodo. Ako ni še vse popolnoma čisto in brez duha, treba je isto še ponavljati. 41. Kako je hraniti moko. Moko je treba djati v kako posodo, v kateri se more večkrat premešati. Ako pa se pusti stlačena v vrečah, zadahne kmalu in je slabeja ter manj zdrava od pravilno spravljene. Črtice o zadnji ljudski štetvi. lanskem Koledarju priobčili smo glavne podatke ljudske štetve, vršivše se dne 31. grudna 1890. Letos hočemo družbine čitatelje bolj natanko seznaniti z razmerami po deželah in pokrajinah, koder bivajo Slovenci. Zato bodemo pregledali številke po _ okrajnih glavarstvih in prebivalstvo večjih mest, stoječih na slovenski zemlji. Tem naj sledi pregled o veroizpovedanju cislitvanskega prebivalstva, konečno pa glavni podatki štetve domače živine. — Že iz lanskega pregleda vemo, da znaša normalni prirastek vsega prebivalstva po cislitvanskih kronovinah 7'72%. Ker smo se Slovenci pomnožili od 1. 1880. do 1.1890. samo za 3'l8°/o, zaostali smo pod normalom za 4'54°/0. Vendar ta prirastek oziroma odpadek ni povsodi jednak; kažejo se precejšnji razločki, kakor nam predočuje nastopni pregled: Dežele, okrajna glavarstva 1. Štajersko Celje (okolica) Ljutomer . . . Maribor (okolica) Ptuj (okolica) 2. Koroško 3. Kranjsko 4. Goriško 5. Istra Slovenski Gradec Beljak .... Celovec (okolica) Št. Mohor . . . Velikovec . . . Črnomelj . . . Kamnik . . . Kočevje . . . Kranj .... Krško .... Litija .... Ljubljana (okolica) Logatec .... Postojina . . . Radovljica . . . Rudolfovo . . . i Gorica (okolica) . \ Sežana .... ( Tolmin .... {Koper .... Pazinj .... Poreče .... Število hiš Število najemnikov stanovanj Pričujoče prebivalstvo Prirastek (+), oziroma odpadek (—) 1880-1890 leta 1880. leta 1890. absolutni v odstotkih 22.142 27.045 124.133 128.654 + 4.521 + 3-7 5.975 5.999 25.615 26.660 + 1.045 + 41 16.664 18.221 85.057 88.907 + 3.850 + 4-5 18.571 17.371 77.071 78.965 + 1.894 + 2-5 6.428 7.680 38.082 39.491 + 1.409 + 3-7 7.015 8.500 41.126 42.106 + 980 + 24 9.112 13.523 58.409 62.614 + 4.205 + 7-2 8.846 13.239 61.282 65.082 + 3.800 + 6-2 2.736 3.387 18.248 18.221 - 27 -02 8.197 10.897 53.506 53.491 — 15 -00 5.741 5.800 29.888 28.398 —1.490 — 50 6.771 7.891 39.079 40.218 + 1.139 + 2-9 7.820 9.075 41.794 42.858 + 1.064 + 2-5 9.367 10.917 52.294 52.496 + 202 + 04 10.746 11.179 51.023 53.218 + 2.195 + 4-3 6.193 7.479 34.946 36.756 + 1.810 + 5-2 9.019 11.270 54.057 57.697 + 3.640 + 6-7 5.900 7.750 37.702 40.422 + 2.720 + 7-2 7.401 8.146 41.503 41.466 — 37 — 01 4.350 5.651 26.180 26.488 + 308 + 12 9.294 9.964 46.493 47.868 + 1.375 + 3-0 11.486 12.230 60.760 63.750 + 2.990 + 4-9 5.011 5.091 27.167 28.278 + 1.111 + 4-1 6.980 7.887 36.459 36.830 + 371 + 10 13.573 14.427 69.997 74.596 + 4.599 + 6'6 7.372 7.368 39.964 41.682 + 1.718 + 4-3 8.606 8.987 44.193 49.193 + 5.000 + 113 Največji absolutni prirastek kažejo glavarstva Poreče (5.000), Koper (4.599), Celje, okolica (4.521), Beljak (4.205), Maribor, okolica (3.850), Celovec, okolica (3.800), Ljubljana, okolica (3.640). Najmanjši prirastek ima Kranj (202). Manj prebivalstva, torej odpadek, vidimo v glavarstvih Velikovec (—15), Št. Mohor (— 27), Postojina (—37), Črnomelj celo (—1.490). V zadnjem številu javi se žalostna, za naše gospodarske razmere jako pomenljiva prikazen, da je padlo število prebivalstva vsled izseljevanja v Ameriko. Po odstotkih kaže največji prirastek glavarstvo Poreče (-f 113), za tem Beljak (+ 7'2) in Logatec ravno toliko, Ljubljana, okolica (+6-7), Koper (+6-6), Celovec, okolica (+6'2); odstotni odpadek pa znaša v Postojinskem glavarstvu — 0-1, vSt. Mohoru — 0 2, v Črnomlju—5 °/„. Velika nevarnost preti nam, ako ne bodemo skrbeli, da se za-preči na kateri si bodi način izseljevanje v ptuje pokrajine. Tu čaka naše postavne zastopnike mnogo hvaležnega truda! — Kakošne so razmere po mestih, ki stoje po. Spodnjem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in v Primorju, kaže nastopni pregled. Vzeli smo v po-štev samo ista mesta, ki štejejo nad 2.000 prebivalcev. Mesta Število prebivalcev Prirastek (+), oziroma odpadek (—) prebivalstva leta 1880. leta 1890. absolutni v odstotkih Beljak . . 6.104 7.687 + 1.583 + 26 Celovec . 18.747 19.756 + 1.009 + 5-4 Celje . . 5.393 6.264 + 871 + 16-1 Maribor . 17.628 19.898 + 2.270 + 13 Ptuj . . 4.057 3.914 — 143 -3-5 Idrija . . 4.284 4.906 + 622 + 14-5 Kranj . . 2.313 2.062 — 251 —10-8 Ljubljana 26.284 30.505 + 4.221 + 16 Skofja Loka 2.293 2.175 - 118 —5 Tržič . . 1.797 2.099 + 302 + 16-8 Gorica 20.920 21.825 + 905 +4-3 Trst . . 144.844 157.466 + 12.622 + 8-6 Koper . . 8.646 8.191 — 455 -5-2 Opertalj . 2.998 3.124 + 136 +4-5 Pazinj 3.346 3.227 — 119 —35 Poreče 2.825 3.126 + 301 + 10-6 Pulj . . 25.173 31.623 + 6.450 + 25-6 Rovinj 9.522 9.662 + 140 + 1-4 Največji absolutni prirastek ima Trst z okolico, kjer je poskočilo prebivalstvo za celih 12.622 glav; potem Pulj za 6.450, Ljubljana za 4.221; naglo raste tudi Maribor, prirastek znaša 2.270, za njim še Beljak ( + 1583). Glede na prirastek v odstotkih pa zavzema prvo mesto Beljak ( + 26 °/„), drugo Pulj (+ 25 6 %); v isti vrsti so Tržič ( + 16'8%), Celje ( + 16'l0/0) in Ljubljana ( + 16°/0). Zdaten prirastek kažejo še Idrija ( + 14-5°/0), Maribor ( + 13 °/0) in Poreče (+10"6 °/„); za temi še le stoji Trst ( + 8'6 °/„). Znižalo se je pre- bivalstvo v teh-le petih mestih: Ptuj in Pazinj za 3 5 °/0, Škofja Loka za 5 °/0, Koper za 52 °/„; najvišji odpadek ima Kranj, kjer se je skrčilo prebivalstvo absolutno za 251 ali za 10-8%. Gotovo bi zanimalo Mohorjane zvedeti tudi narodnostne razmere po imenovanih mestih. Žal, da ne moremo ustreči tej želji, ker c. k. statistična centralna komisija še ni izdala obširnih imenikov krajev in mest za slovenske pokrajine. Oglejmo si razdelitev prebivalstva po veroizpo-vedanju. Kaže jo nam nastopni pregled: Veroizpovedanje Število vernikov 1869 1880 1890 Prirastek ( + ), oziroma odpadek (—) 1.1880. v primeri z 1. absolutni v odstotk. 1.1890. v primeri z 1.1 absolutni v odstotk. Rimski katoliki .... Zjedinjeni grki .... Zjedinjeni armenci . . . Starokatoliki..... Pravoslavni grki .... Pravoslavni armenci . . Protestantje avgsb. veroizp. Protestantj e helvešk. veroizp. Hernhuterji...... Anglikanci...... Menonitje...... Unitarci....... Lipovanci...... Židje ........ Mohamedanci..... Druga veroizpovedanja . . Brez veroizpovedanja . . 16,395.675 2,342.168 3.146 461.511 1.208 252.327 111.935 248 822.220 4.542 17,693.166 2,533.323 2.854 6.134 492.088 1.454 289.005 110.525 1.049 731 169 1,005.394 49 4.488 3.333 18,934.166 2,814.072 2.611 8.240 544.739 1.275 315.828 120.524 368 1.296 490 147 3.218 1,143.305 81 745 4.308 + 1,297.491 + 191.155 — 292 + 30.577 + 246 + 36.678 — 1.410 - 79 + 183.174 - 54 + 7'92 + 816 - 9'28 + 6-63 + 20-36 +14-54 — 1-26 —31-86 + 22-28 — 119 + 1,241.000 + 280.749 - 243 + 2.106 + 52.651 — 179 + 26.823 + 9.999 + 247 — 241 - 22 + 137.911 + .32 — 3.743 + 975 + 701 + 11-82 — 8 51 +34-33 + 1070 -1231 + 9-28 + 905 +23-55 —32-97 —1302 + 13-72 + 65-31 —83-40 + 29-25 Skupaj 20,394.980 '¿2,144.244 23,895.413 +1,749.264 + 8-58 +1,751.169 + 7-91 Ta števila pričajo na glas, da je Cislitvansko v ogromni večini katoliška država. Kajti rimskih katolikov so našteli 1. 1890. blizu 19 milijonov, dočim je število privržencev vseh drugih 16 veroizpovedanj komaj 5 milijonov. Izmed teh so najštevilnejši zjedinjeni grki, katerih je 2,814.072. Torej znaša vsota vseh katolikov imposantno število 22 milijonov! V drugo vidimo iz pregleda, da na avstrijskih tleh ni prostora za različna razkolstva, kakor jih imajo na Nemškem, posebno pa na Angleškem. Anglikanci, menonitje, unitarci, hernhuterji, lipovanci i. d. štejejo toli neznatno malo vernikov, da ne pridejo nikjer v državnem življenju v poštev. Posebno poučljivo je razmerje starokatolikov. S kolikim hrupom se je ustanovilo nekaj starokatoliških župnij, bobnalo in bobnalo se je po vseh liberalnih časnikih, židovski listi delali so velikansko reklamo, da bi odcepili vsaj znaten del katolikov od rimske stolice, ko se je razglasil verski nauk o papeževi nezmotljivosti, in kaj je vspeh tega truda? Da so leta 1880. našteli 6.134 in deset let pozneje 8.240 staro- katolikov. Največja napaka ljudske štetve od 1. 1890. je pa ta, da so šteli Žide samo pod rubriko veroizpovedanja, ne pa kot narodnost. Nikdo ne taji, tudi židje sami ne, da niso samostalen narod. Vera in narodnost sta Židom identična. Naj se torej tudi zapišejo kot narod, seveda se mora prej odstraniti toli nesrečni izraz „občevalni jezik" in namestiti z jedino pravim „narodnost". Se v drugem oziru zanimajo nas podana števila. Povprečni državni prirastek je 7'917„. Bimski katoliki pa so se pomnožili samo za 7-01°/0, zaostali so torej 0 90 pod normalom Kako imamo tolmačiti to prikazen? Po istih deželah, koder stanujejo rimski katoliki v kompaktnih množinah, zaostal je sploh prirastek vsega prebivalstva pod normalom. V istih kronovinah pa, kjer se nahajajo zjedinjeni in pravoslavni grki, pomnožilo se je prebivalstvo nad normalno, na pr. v Galiciji, Bukovim in v Dalmaciji, zato nadkriljujejo zjedinjeni grki normalni prirastek za 3'91°/0 in pravoslavni za 2'790/0. Kako so zastopana razna veroizpovedanja po slovenskih deželah, vidimo iz tega-Ie pregleda: Pričujoče prebivalstvo po veroizpovedanju Dežele rimski ,' katoliki K r k i protes tantj e židje anglikanci ; druga veroizpoved. brez vero- zjedinjeni pravoslavni avgsburšk. veroizp. helveškega veroizp. izpoved. Štajersko .... Koroško .... Kranjsko .... Gorica..... Trst in okolica . . Istra ...... 1,269.688 342.034 i 497.801 219 472 149.362 316.502 80 20 352 9 47 35 184 50 350 136 1.369 443 10.068 18.599 237 282 821 100 488 122 112 46 481 274 1.979 164 89 331 4.708 229 43 6 8 18 | 310 5 97 4 8 2 89 10 81 9 1 12 279 12 Skupaj . 2,794.859 543 2532 | 30.107 1.523 7.500 390 210 394 Tudi v teh številih zrcali se katoliški značaj do-tičnih dežel. Rimskih katolikov je zopet velikanska večina ¡¿,794.859, privržencev vseh drugih veroizpove-danj pa so našteli 43.199 ali v odstotkih 15%. A še to število se takoj zniža, ako izvzamemo Trst, kjer se nahaja zaradi trgovine še precej zidov, pravoslavnih grkov, anglikancev in brezvercev. Posebno jednotna kaže se kranjska dežela, kjer živi samo 1.157 oseb, ki ne spadajo k rimsko-katoliški cerkvi; ako pa štejem d katolike sploh, jih je 498.153, dočim se skrči število nekatoličanov na neznatno svotico 805 oseb. Protestantje nahajajo se v večjih številih po Koroškem in Štajerskem in to po nemških pokrajinah, kjer so se ohranili še iz časov reformacije. Kakošne so razmere med slovensko narodnostjo in različnimi veroizpovedanji, ne moremo natanko poročati, ker c. k. statistična osredna komisija še ni priobčila podatkov glede razmerja med narodnostmi in veroizpovedanji. — S prebivalstvom vred štela se je po isti postavi tudi domača koristna živina. Glavne podatke predočuje nastopni pregled: Dežele Konji Ovce Koze Svinje Govedi Osli, mule Panji g 1 a v bučel Spodnje Avstrijsko..... 119.813 114.444 78.907 405.960 549.884 254 50.399 Zgornje Avstrijsko..... 61.197 63.051 29.914 246.419 553.236 62 38.100 Šolnograd ........ 11.310 51.860 17.670 13.638 143.484 53 12.411 Štajersko........ 66.799 159.793 42.272 637.183 699.844 224 100.709 Koroško........ 28.704 132.709 28.449 138.480 247.561 292 54.275 Kranjsko........ 23.944 53.560 8.467 95.095 228.113 205 48.648 Primorje........j 9.664 276.475 8.430 56.919 122.451 17.654 13.408 Tirolsko-Predarelsko . . . . 18.043 218.799 109.194 75.078 460.543 6.023 48.789 Češko ......... 212.559 417.064 320.099 497.630 2,007.695 298 146.164 Moravsko........ 127.205 80.790 144.579 321.043 644.757 208 82.680 Šlezija......... 27.453 17.450 21.458 78.333 184.254 45 18.068 Galicija......... 758.980 632.897 21.210 780.337 2,430.068 1124 :'59.908 Bukovina........i 50.823 176.197 6.787 131.783 242.408 73 27.808 Dalmacija........ 22.894 784.803 180.131 40.721 92.24 ' 31.313 12.823 Skupaj . 1,539.388 3,179.892 1,017.567 3,518.619 8,606.540 57.828 914.190 Tem številkam hočemo dodati nekaj opazek. Naj prvo je omeniti, da navedeni podatki niso povsem zanesljivi, ker se je štela živina po zimi. Znano pa je, da v tem času gospodarji, kolikor le morejo, hleve praznijo. Nekateri prodajo živino, ki so jo pitali črez leto, drugi istotako, ker. imajo črez zimo premalo krme, mnogo živine se pokolje za domačo rabo, panji se po-režejo, da se more strd prodati. Kolikor je torej konec meseca grudna ugoden za štetev ljudij, ker se jih nahaja o tem času največji del doma, toliko neugoden je za štetev domače živine. Kar se tiče številk samih, pa moramo reči, da ne zadostujejo navadni govorici o neizčrpnem zakladu, ki ga baje hrani naša domovina v svoji domači živini. — Boij pregledno se bode kazalo število raznih plemen, ako je razvrstimo po deželnih skupinah, ki se nanašajo na zemljepisne in gospodarske razmere. V tem oziru delimo vse cislitvanske kronovine v pet skupin: notranjo (spodnja in zgornja Avstrijska, Štajerska), planinsko (Šolnograd, Koroško, Tirolsko s Predarelskim), sudetsko (Češka, Moravska, Šlezija), karpatsko (Galicija, Bukovina), kraško (Kranjska, Primorje in Dalmacija). Po teh skupinah sestavljen je sledeči pregled: Naravne skupine Konji Ovce Koze Svinje Govedi Osli, mule Panji Državno površje v odstotkih g 1 a v bučel Notranja . . . . j Planinska . . . . j Sudetska . . . . | Karpatska , . . / i Kraška . . . . j 217.809 16-10% 58.057 3-77 % 367.217 23-85% 809.803 52-60% 56.502 3-68 % 337.288 1061 % 403,368 12-68 % 515.304 16-21 % 809-094 25-44% 1,114.838 35-06% 151.093 14-84% 155.313 15-27 % 486.136 47-78% 27.997 2-75 % 197.028 19-36 % 1,289.562 36-65% 227.196 6-46 % 897.006 25-49% 912.120 25-92°/0 192.735 5-48% 1,802.964 20 95% 851.588 9-9.J% 2,836.706 3296%, 2,672.476 31-05 % 44>806 5-44 % 540 0-94 % 6.368 11-00% 551 0-96%, 1.197 207% 49.172 8503% 189.2.8 20-69% 115.475 12'64% 246.912 27-01% 287.716 31-47% 74.879 819 % 18-09 % 15-58 % 26-44 % 29-64 % 10-25 % Skupaj . | 1,539.388 100% 3,179.892 100% 1,017.567 100°/o 3,518.619 100% 8,606.540 100% 57 828 100% 914.190 100% 100 u/° Iz teh številk vidimo, kako različno je razdeljena domača živina po naravnih skupinah. Največ konj redi karpatska, namreč 809.803 ali 52 (50%, torej nadpolo-vično večino; neznatno število imate planinska in kraška skupina, še komajv8%, dasi znaša njuno površje 25% vsega cesarstva. Število ovac raste po vrsti, kakor so navedene skupine; najmanj jih je v notranji, največ v kraški skupini, katera jih nad trikrat toliko redi, kolikor bi jih imela po svojem površju. Koze nahajajo se v najvišjem številu v sudetski in kraški skupini; ostale tri stojijo pod normalom. V sudetski in kar-patski skupini redijo največ svinj, kajti te dve sami imate že 5141%, primeroma s svojim površjem pa jih ima največ notranja. Čudne so številke glede goveje živine. Število govedij presega površje v odstotkih precej v sudetski in za nekaj še v notranji iu karpatski skupini. Pod normalom ste kraška in planinska skupina. In glej, ravno planinske dežele so jako ugodne živino- reji sploh in govedarstvu še posebno. To jedino število (9-90 %) hudo obsoja gospodarje po planinskih deželah in kaže skelečo gospodarsko rano! Domovina oslov je po kraških deželah; kraška skupina sama redi 85'03 °/0 teh rigavcev. Čebelarstvo cvete v treh skupinah: notranji, sudetski in karpatski, ostali dve se bližate povprečnemu številu. Ivan Scheinigg. Slovenske posojilnice 1.1892. ^«Plo časopisih beremo večkrat ime Raiffeisen (reci Up? Rajfajzen), zlasti po nemških časnikih naletimo večkrat na to ime in na nasvet, naj se snujejo posojilnice s tem imenom. Kdo je bil ta mož ? Pošten človek na Nemškem, ki je pred 20 in 30 leti v pokrajinah ob reki Reni osnoval jako veliko denarnih zavodov, ki so bili v marsičem podobni našim posojilnicam. On ni priporočal velikih posojilnic in hranilnic, katere bi svoje poslovanje razširjevale na velike okraje, in katere bi vsled tega morali precej izobraženi možje voditi. Raiffeisen je je priporočal kmetom le za domačo faro, le za najbližnje vasi. Želel je take posojilnice, katere bi kmetje sami vodili, in to zastonj vodili, in le za račune imeli plačanega računarja ali blagajnika. Njegove posojilnice naj bi ne dajale posojil na menjice, ampak na zadolžnice, in na dolge obroke; jemale naj bi le nizke obresti. Ker so pa bile po Raiffeisenovem trudu osnovane posojilnice premalo imovite, združil jih je bil v neko večjo o s r e d nj o blagajnico, katero vodi zdaj njegov sin, in iz katere so dobivale v potrebi denarne podpore, t. j. izpo-sojila. Te vrste posojilnice so se po Nemškem zelo razširile. Začeli so jih tudi po Avstrijskem priporočati. Dolenje-avstrijski deželni zbor je lani za osnovanje takih posojilnic dovolil podpore. Štajerski in češki deželni zbor sta to letos storila. Češka in druge dežele so sicer že pred imele veliko posojilnci; na Češkem jih zovejo „zatožne". Posojilnice so gospodarske zadruge in se bistveno razločujejo od društev, kakoršna so politiška, katoliška, učiteljska društva. Kako naj gospodarske zadruge s posebnim vspe-hom delujejo, to je na Nemškem učil še drug mož z imenom Schulze-Delitsch (Delič). Posojilnice po njegovem načrtu se lože bolj razvijajo in lože obogatel Tudi po njegovem načrtu so Nemci in drugi narodi ustanovili vse polno teh denarnih zavodov. Ko so Slovenci začeli posojilnice snovati, ravnali so se bolj po Schulze-jevem načrtu; to opazimo posebno pri starejših posojilnicah, kakor je ljutomerska in št. jakobska (v Rožni dolini) in druge. Zato sta ta dva zavoda v teku 20 let postala prav krepka. Pozneje so pa začeli snovati tudi posojilnice po Raiffeisen - ovih uzorcih, namreč v malih krajih za male obsege. Na Koroškem imamo večinoma take posojilnice. Pri nekaterih posojilnicah v tej deželi veje že iz pravil Raiffeisen-ov duh, posebno iz posojilnice vDjekšah, ki ima — mimogrede povedano. — prav izborno sestavljena zadružna pravila. Na Štajerskem so pa skoro vse posojilnice namenjene najmanj za en sodnijski okraj; le posojilnici na Slatini in v Pišecah omejujete svoje delovanje večinoma le na domači župniji. Na Kranjskem so kar od kraja večje posojilnice, ki delujejo na sedežu okrajnih sodišč. Na Primorskem vidimo le v malih primerljajih posojilnice v manjših krajih (Nabrežina, Šebrelje). Leta 1892. smo na polju slovenskega posojilništva opazili dovolj napredka. Pred vsem z veseljem poročamo, da so se na. Koroškem ustanovile 3 nove posojilnice, namreč v Št. Janžu v Rožu, v Prevaljah in pri Sv. Lenartu pri Sedmih studencih (Beljak). 0 prvih dveh tudi za gotoro vemo, da ste tudi že lani delovali, in sicer prva od 1. maja, druga pa od junija naprej. O njih uspehih govore jasno in pohvalno njih tiskani računi. Koroška je s svojimi 17 posojilnicami, četudi večinoma malimi, prekosila Kranjsko, ki je štela lani z novim „Vzajemnim podpornim društvom" v Ljubljani vred še le 14 slovenskih denarnih zadrug. Primorsko je naredilo večji korak, kajti na Goriškem so se ustanovile (toda še le 1893. leta) tri prav potrebne posojilnice v teh-le večjih krajih: Tolmin, Cerkno, Kobarid, ki utegnejo v kratkem poslovati že, ako še niso. Tako bode potem 10 posojilnic v tej deželi. Na Štajerskem jo je dobil še zadnji slovenski sodnijski okraj, ki je bil brez nje; v Šmarijah pri Jelšah so namreč tudi letos odprli slovensko posojilnico. Vsi drugi okraji na dolenjem Štajerskem so imeli namreč že popred hranilnico ali posojilnico, slovensko ali nemško; večkrat še oboje. Čudno naključje! Šmarije bi bile morale že pred 20 leti dobiti takov zavod, kakor ga je dobil takrat Ljutomer, kajti že takrat je ondi bivajoči zdravnik in domoljub dr. Josip Vošnjak po „Koledarju družbe sv. Mohorja" priporočal v prvič Slovencem posojilnice in zlasti ustanovitev posojilnice za šmarijski okraj. Iz tegn vidimo, da dobra reč prodre prej ali slej, kakor veli nemški pregovor. Štajerci imajo zdaj 21 posojilnic. Vseh pa je torej 62, ako so se le tudi res ustanovile, kakor je bilo brati po časnikih in kakor se je nam poročalo. Slovenske posojilnice so večinoma združene v društvu „Zveza slovenskih posojilnic" v Celju, katero vodi za slovensko posojilništvo jako zaslužni državni in deželni poslanec Mihael Vošnjak. To društvo daje posojilnicam po izkušenem pravdniku slovenskem dobre svete in pomaga večkrat neizkušenim posojilnicam sestavljati letne račune. Očividnejše je njega delovanje pa v tem, da izdaje „Letopis slovenskih posojilnic", in da po svojih zastopnikih nadzoruje v društvu stoječe posojilnice. Na stroške „Zveze" potujeta nastavljena nadzornika in pregledujeta posojilnice, in sicer štajerske in koroške Pavel Simon, tajnik mariborske posojilnice, kranjske pa pisec teh vrstic. — Da bi se še tako skrbelo za materijelno podporo slovenskih posojilnic, kakor se skrbi za duševno, bila je osobito želja naša. Predlagali smo namreč, da bi se bila za naše male posojilnice osnovala „osrednja blagajnica", iz katere bi bile one tako zajemale, kakor češke založne iz svoje „Živnostenske banke"; toda ta predlog ni bil še prodrl pri lanskem občnem zboru „Zveze slovenskih posojilnic". Pomoči dobe male slovenske posojilnice v potrebi do zdaj od svojih večjih in močnejših sester, kakor so celjska, mariborska, ptujska posojilnica, ali pa od m3stne hranilnice ljubljanske. Posojilnice namreč niso take, da bi se kar v zlatu valjale. Lahko pridejo tudi v zadrego, posebno takr.it, če nastane v domačem kraju in bližnjih okrajih večja gospodarska zapreka, kakoršna je bila letošnjo pomlad. Vsled suše in čisto zatrte živinske kupčije je bil kmet ne samo brez krme in paše, ampak tudi brez denarja. Zato so nekatere stranke vzele iz posojilnice svoje prihranjene novce, druge pa so s prošnjami tako nadlegovale marsikatero posojilnico, da so jej skoro mošnjo izpraznile. V takih slučajih je morala ta in ona posojilnica vzdigniti drugod naložene novce, ako jih je imela, ali pa na posodo iskati. Kljubu temu smo prepričani, da bodo slovenske posojilnice tudi 1. 1893. lepo napredovale, kakor so to 1. 1892. storile nasproti 1. 1891. Predno pa začnemo ta napredek primerjati s številkami, ki tako jasno govore, naj se spominjamo nekaterih oseb, nekaterih slovenskih domoljubov, kateri imajo splošno ali v posebnih slučajih zasluge za slovensko posojilništvo. Imenovali bodemo le nekatera imena. Najprvo bi morali obširno govoriti o bratih dr. Josipu in Mihaelu Vošnjaku, toda ona dva sta že širokemu svetu znana, in z letom 1892. ne tako v zvezi, kakor na pr. Ivan Ne p. Ho rak. Ta ljubljanski meščan in rokavičar je rodom moravski Čeh in je prišel pred 50 leti v Ljubljano, kjer je poleg svojega obrta zvesto delal na narodnem in gospodarskem polju. Zavzemal je veliko častno mesto v kupčijski zbornici in mestnem svetu, bil tudi deželni in državni poslanec. Ta mož je ustanovil med drugim prvo denarno zadrugo na Slovenskem, namreč „Obrtno pomožno društvo" v Ljubljani, posojilnico, ki je letos že v svojem 38. upravnem letu. Ivan Nep. Horak je letos pri čilem zdravju praznoval svoj 80. rojstveni dan. Ob tej priliki mu je mestni zbor podelil častno meščanstvo. Na Koroškem je najstarejša in najbogatejša posojilnica v Št. Jakobu v Božu. Ta je baš lani dokončala svoje 20 upravno leto. Za to posojilnico imata poleg drugih odbornikov neizmerne zasluge njen ustanovitelj, prejšnji ondešnji g. župnik Knaflič in sedanji g. župnik A plen. Na Štajerskem je najstarejša posojilnica v Ljutomeru, ob enem najstarejši slovenski zavod s tem imenom; šteje že 22 let. Njen ustanovnik je Ivan Kukovec, bivši deželni poslanec in okrajni načelnik, mož, ki ima neprecenljive zasluge za dobre narodne in gospodarske razmere. Ta posojilnica je izgubila letos svojo — dušo. Meseca maja jej je umrl njen tajnik in dejanski blagajnik Josip Gomilšek, neizmerno dober narodnjak. Ž njim smo materi zemlji izročili prvega slovenskega posojilniškega uradnika. Mož je bil rojen v Planini na Kranjskem 1. 1842. V Ljubljani so zdaj že 4 posojilnice. Najkrep-kejša je posojilnica za kmetsko okolico, ki že 12. leto deluje. Ta zavod je zadel letos in lani hud udarec. To leto mu je smrt ugrabila načelnika Janeza Kneza, po domače „Ančnik-a", župana iz Spodnje Šiške; lani je bil prezgodaj umrl njegov duhoviti in enako narodni sin Anton Knez, ki je bil marljiv odbornik omenjene posojilnice in sicer tudi odličen domoljub slovenski. Napredovale so pa slovenske posojilnice 1. 1892. tako-le: Zadružnikov ali udov so imele: Na Koroškem 4023, na Kranjskem 4786, na Primorskem 1187, na Štajerskem 16.647, skup 26.643; leta 1891. 22.944, torej več 3699 udov. Denarnega prometa je bilo: Na Koroškem 1,216.349 gld., na Kranjskem 4,492.658 gld., na Primorskem 448.155 gld., na Štajerskem 7,169.514 gld., skup 13,326.676 gld.; 1. 1891. 10,540.766 gld., torej več 2,785 910 gld. denarnega prometa Deležev so imele: Na Koroškem 109.514 gld., na Kranjskem 102.052 gld., na Primorskem 39.420 gld., na Štajerskem 231.633 gld., skup 482.619 gld.; leta 1891. 440.937 gld., torej več 41.682 gld. deležev. Hranilnih vlog je bilo letos: Na Koroškem 533.725 gld., na Kranjskem 1,711.614 gld., na Primorskem 156.250 gld., na Štajerskem 3,789.556 gld., skup 6,191.145 gld.; 1. 1891. 4,955.550 gld., tOTej več 1,235.595 gld. hranilnih vlog. Posojila so znašala: NaKoroškem 647.621 gld., na Kranjskem 1,667.637 gld., na Primorskem 226.137 gld., na Štajerskem 3,574.507 gld., skup 6,115 902 gld.; I. 1891. 5,070.723 gld., torej več 1,045.179 gld. posojil. Izposojil ali lastnih dolgov so imele: Na Koroškem 7700 gld., na Kranjskem 1800 gld , na Primorskem 28.993 gld., na Štajerskem 78.158 gld., skup 116.561 gld.; 1. 1891. 103.960 gld., torej več 12.601 gld. izposojil ali lastnih dolgov. Gotovine konec leta je bilo: Na Koroškem II.667 gld., na Kranjskem 57.562 gld., na Primorskem 12.223 gld., na Štajerskem86.490 gld., skup 167.942 gld.; 1. 1891. 145.944 gld.; torej več 21.998 gld. gotovine. V drugih blagajnicah naloženih denarjev in vrednostnih papirjev so imele: NaKoroškem 22.518 gld., na Kranjskem 183.283 gld., na Primorskem 2898 gld., na Štajerskem 513.756 gld, skup 722.452 gld.; 1. 1891. 619.458 gld., torej več 1. 1893. 102.994 gld. nalož. denarja in vred. papirjev. Davek je znašal: Na Koroškem 89 gld., na Kr.injskem 2270 gld., na Primorskem 154 gld., na Štajerskem 1383 gld., skup 3896 gld.; leta 1891. pa 6606 gld., torej manj letos 2710 gld. davka. Neposredne pristojbine: Na Koroškem 58 gld , na Kranjskem 282 gld., na Primorskem 4 gld., na Štajerskem 2011 gld., skup 2355 gld.; leta 1891. 1481 gld., torej več 874 gld. neposredne pristojbine. Upravnih stroškov so imele: NaKoroškem 3652 gld., na Kranjskem 8611 gld, na Primorskem 1593 gld., na Štajerskem 20.231 gld,, skup 34.087 gld., 1. 1*91. 28.319 gld. ; torej več 5768 gld. stroškov. Čistega dobička so izkazale: Na Koroškem 4355 gld., na Kranjskem 18.462 gld., na Primorskem 4003 gld., na Štajerskem 45.297 gld., skup 72.117 gld., 1. 1891. 66.226 gld.; torej več 5891 gld. dobička. V zadružnih zakladih so imele: Na Koroškem 20.924 gld., na Kranjskem 84.595 gld., na Primorskem 10.816 gld., na Štajerskem 248.465 gld., skup 364.800 gld.; leta 1891.293.388 gld., torej več 71.412 gld. v zadružnih zakladih. Iv. Lapajne. Razgled po svetu. času, odkar smo končali zadnji „razgled", namreč ^cssf kresa 1892. do kresa 1893., zgodilo se je marsikaj spomina vrednega, in važnejše dogodke hočemo vam, ljubi bralci, tukaj vsaj na kratko omeniti. Jubilej sv. očeta papeža Leona XIII. Za verne in pobožne katoličane je bil gotovo naj-veselejši dogodek tega leta jubilej sv. očeta. Dne 19. svečana 1.1. je namreč minulo ravno 50 let, kar so bili sedanji papež v škofa posvečeni. Ta 501etnica, to je spomin na 50 letno škofovanje našega toliko milega, spoštovanega in ljubega sv. očeta Leona obhajal se je po celem katoliškem svetu z največjo sijajnostjo, z veseljem in navdušenjem, in zopet se je pokazalo, kako visoko spoštovani in ljubljeni so sv. oče Leon XIII. ne samo pri katoličanih, temveč tudi pri krivovercih in nevercih. Da so sv. oče za svoj jubilej od našega pobožnega in pravovernega cesarja prejeli lep dar 100.000 frankov, od naše svetle cesarice pa zlat, z demanti obrobljen križ, da so prejeli z vseh delov sveta daril v denarju in dragocenostih za več milijonov vrednosti, na tem nič ni čudnega, saj pobožni vladarji in drugi bogataši, pa tudi revni darovalci dobro vedo, za koliko ljudij in vlado kolikega kraljestva morajo sveti oče skrbeti, koliko gorečih misijonarjev po divjih deželah čaka na njih pomoč in koliko stradajočih nun in revnih duhovnikov na njih podporo, odkar jim je posvetna oblast ugrabila njihovo premoženje ; poleg teh je pa še na tisoče rimskih beračev in drugih revežev, ki takorekoč živijo od milodarov, ki pridejo iz papeževe palače. Da torej verni katoličani, smo rekli, sv. očetu pokladajo svoje darove, da gorečega srca potujejo v daljni Rim, da bi zagledali milo obličje Kristusovega namestnika in prejeli njegov blagoslov, temu se ni čuditi. Pa duh in oseba sv. očeta Leona imata tako čarobno moč, da se jim klanjajo tudi krivoverci. Ruski cesar, ki je razkolnik, in turški sultan, ki še kristijan ni, poslala sta sv. očetu dragocene darove. Lutrovski nemški cesar Viljem se je sv. očetu sam poklonil in je celo uro z njimi govoril. Ves svet namreč občuduje modrost in obožuje ljubeznivost in dobrosrčnost sv. očeta Leona XIII. Na predvečer slavnostnega dne, to je dne 18. svečana 1893, bil je ves Rim razsvetljen, praznično oblečen in olepšan. Na dan slav-nosti se je vse trlo ljudij po rimskih ulicah. Sprejetih je bilo 20.000 romarjev, katerim so sv. oče podelili apostolski blagoslov. Veselje in navdušenje se je znalo na vseh obrazih. Sicer pa so celo leto iz vseh dežel prihajali romarji, da so se poklonili poglavarju sv. cerkve in prejeli njegov blagoslov. Proti vsem so bili sv. oče jako prijazni in ljubeznivi; ukljub visoki starosti in telesni slabosti se niso utrudili sprejemati romarje, kateri so se srečne šteli, da jim je po dolgem potovanju vendar dano, videti vrhovnega pastirja Kristusove črede. Dne 14. mal. travna so sv. oče sprejeli okoli 2000 avstrijskih romarjev (med katerimi je bilo nad 200 Slovencev); njim na čelu je bilo 7 škofov. Omeniti pa je treba, da pri teh niso všteti Čehi, Poljaki, Rusini in Madžari, kateri so se posebej predstavili. Romarji ne morejo prehvaliti ljubeznivosti sv. očetu, ki so vsakemu iz njih roko ponudili v poljub ter za vsacega imeli prijazno in tolažilno besedo. Tisti milijoni pa, ki niso imeli priložnosti, da bi romali v večni Rim, praznovali so papežev jubilej doma v svojih cerkvah. Po vseh škofijah širnega sveta obhajale so se slovesne službe božje in govorile plamteče besede, združene z gorečimi molitvami, naj bi nam ljubi Bog tako modrega in dobrega poglavarja sv. cerkve še dolgo let ohranil. Tudi mi Slovenci kot verni katoličani nismo zaostali. Pot so nam pokazali bogoslovci v Mariboru, Ljubljani in Gorici. Pred vsemi se je odlikovala ljubljanska škofija. Mesto Ljubljana, Kranj, Novomesto in več drugih so bila na večer 18. svečana razsvetljena. Po gorah so prižgali kresove. Slavnostne službe božje so se udeležili tudi višji dostojanstveniki. Katoliška družba v Ljubljani je imela zvečer 19. svečana slovesen shod. Pa tudi drugi Slovenci niso dremali. Katoliško-politično društvo v Konjicah je priredilo lepo slavnost. Velikanska pa je bila Leonova slavnost, katero je priredilo katoliško-politično društvo za Slovence na Koroškem dne 12. aprila v Celovcu. K tej slavnosti je prišlo 700 ljudij z vseh krajev dežele; dr. A n t o n M e d v e d iz Maribora je v izvrstnem in navdušenem govoru slikal čednosti Leona XIII., kamniški „Liraši" pa so odlično občinstvo očarali s svojim krasnim petjem. Tudi Dravberg se je izkazal kot veren trg, bilje večer pred papeževim jubilejem ves razsvetljen. Sicer bi bilo še omeniti, da so sv. oče spisali okrožnico o Krištofu Kolumbu, kateri je odkril Ameriko. Slavili so spomin tega moža, ker je le iz tega namena hrepenel najti novi svet, da bi še druge, poganske narode, ki bi utegnili tam živeti, osrečil z lučjo sv. vere. — Za izhodne dežele pa so papež v svoji modrosti in dobrotljivosti dovolili, da se smejo tamošnji verniki posluževati grškega bogoslužja. Tako je raz-kolnikom olajšan pristop v katoliško cerkev. Dogodki v cesarski rodovini. Kot zvesti Avstrijanci se Slovenci radi spominjamo našega dobrotljivega in viteškega cesarja Frfmca Jožefa I. in njegove rodovine. Razprtije in prepiri med raznimi narodi v državi delajo jim sicer dosti preglavice in skrbi, vendar večjih nesreč jih je Bog to leto obvaroval. Dva vesela dogodka sta bila v rodbini: Princezinja Marjeta Zofija, katerej so cesar stric, ker je hči nadvojvoda Karola Ludovika, poročila se je s princem Alb reh t om Vi rt emb er škim; princezinja Marija Valerija, najmlajša hči cesarjeva, ki je poročena s princem Franc Salvatorjem, rodila pa je prvega svojega sina princa. Udeležili so se cesar velike slavnosti, ki se je na Ogerskem vršila v spomin, da je minulo že 25 let, kar so bili kronani za ogerskega kralja. Ali jih je pa bivanje na Ogerskem tudi res kaj veselilo, to je dvomljivo, kajti kmalu potem jih je madžarska oholost tako užalila, da so brž zapustili Ogersko in odpotovali nazaj na Dunaj. Madžari namreč niso pustili, da bi se ovenčal spomenik avstrijskega generala Henzija, ki je v Budimu storil junaško smrt. — Kot čuvaj avstrijske časti in veljave obračajo cesar svojo skrb posebno tudi na to, da imajo vedno močno in dobro izurjeno vojsko. Zato se radi udeležujejo večjih vojaških vaj, da se sami prepričajo, kako je vojska izvežbana. Take velike vaje so bile na Češkem in Ogerskem, in cesar so si jih ogledali. Bili so tudi na strelski slavnosti v Brnu. V svojem domu na Dunaju pa so sprejeli marsikaterega visokega gosta, med njimi nemškega cesarja, ruskega carjeviča in rumunskega kralja. Imeniten dogodek v cesarski rodbini je potovanje nadvojvoda Franca Ferdinanda okoli sveta. Naj bi srečno prišel nazaj! Ker se o tem princu, kateremu so cesar stric, sploh misli, da bo naš prihodnji cesar, zato je le prav, da si svet ogleda in si nabere izkušenj in modrosti, da bo enkrat moder vladar. — Prin-cezinja Štefanija pa se je meseca rožnika 1893. odpravila na potovanje na Dansko, Švedsko in Norveško. Slovenske pokrajine. Tudi v preteklem letu so se morali Slovenci po-vsodi boriti za svoje državljanske in narodne pravice, posebno pa na Koroškem in Primorskem. Po vstraj-nem naporu so koroški Slovenci pridobili slovenske šole v Šmihelu in v Globasnici. Nasprotniki pa so se s tem odškodovali, da so tam, kjer imajo večino v rokah, dvojezične šole spremenili v trdo nemške. Ministerstvo je odredilo, naj se na tako imenovanih dvojezičnih šolah vsaj tri ure na teden slovenščina uči. ' Pa ta pridobitev nam malo koristi, ker je starišem dovoljeno, svoje otroke tega pouka oprostiti, kar se godi v obilni meri, ker se ne manjka ljudij, ki starišem svetujejo, naj otrok nikar ne pošiljajo v slovenske ure. Koroški Slovenci se potegujejo tudi za slovensko uradovanje. Tri občine so začele slovensko uradovati, pa stavijo se jim od vseli stranij velike ovire in zapreke. Koroško slovensko katoliško-politično ter gospodarsko društvo je pa po dolgi pravdi vendar prisililo celovški magistrat, da mora sprejemati slovenske dopise. V Beljaškem okraju so hoteli preprečiti veselice podružnic sv. Cirila in Metoda. Beljaška podružnica se je pa podala v pravdo in tudi zmagala. — — Pri občinskih volitvah so Slovenci na več krajih na Koroškem, Štajerskem in Primorskem dosegli imenitne zmage. Štajerski Slovenci vrlo napredujejo; zlasti so celjski rodoljubi jako delavni. — Žalosten dogodek pa je bil, ko je na pritisk nemških liberalcev v pokoj stopil kranjski deželni predsednik baron Andrej Winkler, moder, pravičen in Slovencem naklonjen mož. V Trstu in Gorici se že več let potegujejo za slovenske šole, pa do zdaj brez uspeha. Tržaški magistrat na vso moč dela zoper slovenstvo in slovensko duhovščino. Vendar pa slovenski živelj v Trstu narašča in se krepko giblje, in je dosti upanja, da si bo tudi brez kake druge pomoči pomogel do veljave. Hudo je zabolelo koroške Slovence, ko se je pri 7. (koroškem) polku odpravila slovenščina, tako da častnikom ni treba znati slovensko. Naši državni poslanci so se pritožili zoper to odredbo, pa do zdaj niso mogli še nič opraviti. — Sploh so imeli slovenski poslanci v zadnjem času malo sreče na Dunaju. Tembolj bi morali Slovenci v obče složno postopati, da bi njih beseda imela več veljave in moči. Katoliško versko življenje se med Slovenci vedno bolj oživlja. Mnogo je k temu pripomogel veliki slovenski katoliški shod v Ljubljani, katega se je udeležilo okoli 2000 ljudij, med njimi 456 duhovnikov. Slišali so se mnogi lepi, učeni in temeljiti govori, polni krščanskega duha. Predsedovali so temu shodu: državni poslanec Fr. Povše, župnik Einspieler, odvetnik dr. Srnec in profesor dr. Mahnič. Načelniki posamičnih odsekov so bili: kanonika Klim in Flis, dr. Srnec, opat Ogradi, A. Zupančič in dr. Križanič. Manjši katoliški shodi so se priredili na več krajih po Kranjskem in zadnji je bil letos v Mirnem pri Gorici. Vseh takih shodov se je slovensko ljudstvo udeleževalo v velikem številu in s polnim navdušenjem. Vse, kar se je na njih govorilo ali sklepalo, bilo je narodu kakor iz duše vzeto. Slovenski narod kot tak noče nič vedeti o pogubnem novodobnem liberalizmu, ampak na katoliških shodih slovesno zatrjuje, da se hoče tudi v očitnem življenju ravnati po naukih sv. katoliške vere. — Po mnogih krajih so se obhajali sv. misijoni, in se je njihovih dušnih dobrot posluževalo povsodi mnogo pobožnega ljudstva. — V novejšem času so se udomačili romarski vlaki, ki vozijo romarje na Brezje in na sv. Višarje. S tem se močno pospešuje hoja na božja pota. Le to je škoda, da se taki vlaki prirejajo navadno za nedelje in praznike, ko že itak množina romarjev prihaja, da je cerkev dostikrat prenapolnjena in verniki le težko prejmejo sv. zakramente. Ako pa še pride romarski vlak, tožijo duhovniki, da sami nikakor niso kos vsem postreči in tako je romanje le na pol opravljeno. Naj bi taki vlaki prihajali ob delavnikih, in dosti duhovnikov ž njimi, da bi mogli romarje izpovedati. Na sv. Višarje je prišlo leta 1892. do 50.000 romarjev, ki so bili večjidel Slovenci. — Romarska cerkev na Brezjah je dodelana. Popravlja se romarska cerkev na Otoku tik Vrbskega jezera. -— Novo Marijino cerkev ^zidajo Frančiškani v Mariboru. Tudi v Št. Juriju na Ščavnici in na Vidmu pri Savi se bodo nove cerkve zidale. V Ljubljani pa se je blagoslovila nova hiša katoliške tiskarne. — Mohorjeva družba, ki oskrbuje slovensko ljudstvo s pobožnim in poučnim berilom, vrlo napreduje. Postavila si je letos v Celovcu lepo, novo hišo, da si pridobi več prostora za tiskarno in knjigoveznico. — Lepa nova šega med Slovenci so kresovi, kateri se zažigajo vsako leto na večer 4. mal. srpana na čast sv. Cirilu in Metodu. S temi kresovi hočejo Slovenci pokazati, da so verni kristijani in zvesti sinovi slovenske domovine. — Tudi slovenski dijaki višjih šol so začeli brezverskim naukom hrbet kazati in oklepati se resnice od Boga samega nam razodete. Zato so na Dunaju ustanovili katoliško akademično društvo „Danica", katerej želimo: naj živi, cvete in raste! Sploh se duševno življenje med Slovenci lepo razcvita. Vedno bolj zreli in jedrnati spisi prihajajo na dan. Poleg Mohorjeve družbe skrbi „Slovenska Matica", da se pomnožuje slovenska književnost. Družba sv. Cirila in Metoda skrbi za povzdigo slovenskega šolstva, pa ona množi, podpira in razširja tudi slovensko književnost. Število časnikov se je pomnožilo, tudi njih vsebina se vidno boljša. Izmed strokovnih knjig zadnjega časa omenjamo sledeče: Katoliška bukvama izdaja obširni in izvrstno urejeni Wolfov slovensko-nemški slovar; dr. Babnik je dobil šestmesečni odpust, da izdela pravniško besedo-slovje slovensko; dr. Dečko je spisal poučno knjigo za slovenske župane; V. Rohrmann je spisal knjigo „Kmetijsko gospodarstvo"; M. Kune „Krojne uzorce"; v Zagrebu pa je izšel zemljevid Kranjske dežele. Pri tej priliki izrekamo željo, naj bi „Matica" priredila zemljevid cele Slovenije, ker je Kozlerjev zemljevid že razprodan. — Ljudstvo hrepeni po omiki, zato se ustanavljajo povsodi bralna društva, število naročnikov na časnike pa vedno narašča. To je gotovo dobro znamenje. — Napredujemo dalje na glasbenem polju. Glasbena Matica si je kupila lastno hišo. Po deželi pa se snujejo pevska društva in tamburaški zbori. Godba blaži srce in pospešuje splošno družbinsko omiko. — Tudi na dramatičnem polju vrlo napredujemo. V Ljubljani se je dozidalo novo gledališče, in s tem so se omogočile redne slovenske predstave. Dramatično društvo skrbi za igralne moči in za pomnoženje slovenskih igrokazov. Prvo izvirno slovensko opero: „Teharski plemiči" zložil je dr. B. Ipavic. Da smo dospeli že do opernih predstav, je gotovo častno za ljubljanske pevce in igralce. — Na polju kulturnega napredka nam je še omeniti zavod za slepce in gluhoneme, ki se bo ustanovil v Ljubljani. Kot priča slovenske narodne zavednosti zidal se bode v Ljubljani „Narodni dom". O tej zavednosti pričajo pa tudi razne narodne slavnosti. Najimenitnejše med temi so bile zadnji čas: „Glasbena Matica" je priredila Gallusovo slavnost. Gallus (Petelin) je bil slovensk skladatelj, ki je pa živel v Pragi. — V Šoštanju je bila velika pevska slavnost. Došli so pevci iz vseh vetrov Slovenije, pa tudi iz Češke in Hrvatske. — Sijajen je bil nadalje občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je vršil v Postojini. — V Ljubljani pa se je obhajal 3001etni spomin na bitko pri Sisku, kjer so bili Turki od Slovencev in Hrvatov tepeni, in vršila se je sijajno vseslovenska Sokol-ska slavnost, h kateri so tudi vrii bratje Hrvati poslali svoje Sokole. Ves duševni napredek pa bi Slovencem nič ne koristil, ako ne bi napredovali tudi v gospodarskem oziru. Revščina dela hlapce, in le premožen narod zamore si prostost in svobodo priboriti in jo ohraniti. Z veseljem smemo reči, da Slovenci tudi v gospodarstvu počasi, pa vendar-le napredujemo. Kmetu seveda se slaba godi. Vendar pa se množijo naprave, ki olajšujejo in oživljajo promet ter dajejo mnogim zaslužek. Mreža železnic po naši domovini se vedno bolj dopolnjuje. Dolenjska železnica bo kmalu gotova, tista iz Poličan v Konjice je pa že. Na vrsto pridejo zdaj železnice: iz Dravberga v Velenje; iz Divače v Loko; iz Kranja v Tržič in Celovec; iz Podkloštra do Št. Mohora po Ziljski dolini; morda kmalu dočakamo tudi Vipavsko železnico. Pri železnicah bodo mnogi našli svoj kruh, pa tudi kmetu je pomagano, ker vsaj to lahko proda, kar ima. Delajo se tudi nove ceste in v suhih krajih potrebni vodovodi. Izsuševanje Ljubljanskega močvirja bomo menda tudi kmalu doživeli, in bo mnogo zemlje pridobljene za poljedelstvo. — Kras se pridno pogozduje in se bodo izgubile tamošnje dolgočasne goličave. Z drevjem pride tudi voda, in zemlja bo postala tam bolj rodovitna. — Velika škoda, katero je naredila trtna uš, se počasi popravlja z nasaja- njem ameriških trt. Število slovenskih posojilnic se je zopet zdatno pomnožilo. One dajejo varčnim ljudem priložnost, da si kaj prihranijo, kmetu pa po ceni posojilo. — Veliko važnosti je slovensko obrtno društvo, ki se je v Celju ustanovilo; od njega pričakujemo obilo dobrega sadu za naš gospodarski napredek in za naše narodne napore. Želeti bi bilo, da bi se Slovenci lotili tudi velike trgovine in velikih obrtnih podjetij, kakor dr. Schlesinger, ki je na Gorjancih napravil tvornico za rezanje lesa. V Ljubljani se je ustanovilo „vzajemno podporno društvo", ki bo vsekako pospešilo denarni promet in povzdignilo kredit malih obrtnikov, ter marsikomu pomagalo iz zadrege. Tudi koroški Slovenci so storili v gospodarskem oziru korak naprej, ker so si pridobili kmetijskega učitelja. V Železno Kaplo pa so dobili živino-zdravnika. V Novem mestu dobijo bolnišnico, v Ljubljani pa deželno hiralnico in novo bolnišnico. Kjer se za bolne prav skrbi, rešeni so tudi zdravi ene nadloge. Pri vsej pridnosti in varčnosti pa so kmetovalci vendar zmerom izpostavljeni raznim nesrečam in vremenskim nezgodam. Toča, ogenj in voda so tiste šibe, pred katerimi kmet nikoli ni varen. Tudi v pretočenem letu je na mnogih krajih toča pobila, pogorele so cele vasi, in v nekaterih krajih so se oblaki utrgali ter napravili nalive in povodnji. Velika nesreča se je prigodila v premogovih jamah pri Skalah na Štajerskem. Dvakrat so se plini užgali in umorili prvokrat 4 rudarje, 10 pa ranili, drugokrat pa je ostalo 17 mrtvih, 13 pa je bilo poškodovanih. Smrt s svojo koso nikoli ne počiva in tudi v preteklem letu nam je pobrala mnogo delavnih rodoljubov. Najimenitnejši med njimi so bili: baron Godl-Lannoy, bivši državni poslanec; Prance Pihač, trgovec v Beljaku; Matija Majar, pisatelj, umrlvPragi; Ivan Legat, kanonik v Trstu; Krištof Kandut, kanonik v Mariboru; Andrej Komel, c. k. major in pisatelj v Gradcu; dr. Fr. vitez Močni k, šolski nadzornik _v Gradcu; Josip Jeraj, dekan v Žalcu; dr. Josip Štefan, dvorni svetovalec in podpredsednik c. k. akademije znanosti na Dunaju; Josip Marn, profesor in predsednik Slovenske Matice v Ljubljani; Janez Koprivnikar, dekan na Vrhniki; dr. Matej Lutman, bivši špiri-tual in župnik, umrl v Lipaljivesi; dr. Ivančič, notar, deželni poslanec v Gorici; fiinko Kavčič, deželni poslanec v Razdrtem. Avstrijske dežele. Naša širna Avstrija tudi v preteklem letu ni prišla do reda in pokoja. Začetek nesreče je bil duali-zem, ko se je namreč država razcepila na dve polovici; zdaj hočejo v eni polovici liberalni Nemci, v drugi pa 1. Zlate krone: Avstrijske kovine. Ogerske kovine. Zlat po 20 kron = 10 goldinarjev avstrijske veljave. Avstrijske kovine. Ogerske kovine. Zlat po 10 kron = 5 goldinarjev avstrijske veljave. Avstrijske kovine. Madžari gospodariti, drugim narodom pa ne dajo nič veljati. Slovani in Rumunci pa se sklicujejo na postave ter hočejo imeti enake pravice, in tako prepira ni konca ne kraja. Pa vse bi se dalo poravnati, da bi med narodi vladala načela krščanske ljubezni in ko bi se vsakemu privoščilo to, kar mu po pravici in postavi gre; tako bi bilo vseh prepirov kmalu konec. — Na Ogerskem je najslabše. Nemadžarski narodi liemajo tam skoraj nobenih pravic. Rumunci so poslali deputacijo 300 mož na Dunaj, da bi se pritožili zoper vse krivice, ki jih trpijo; deputacija pa ni bila sprejeta. Tudi na Hrvaškem je velika razdraženost zoper Madžare. Dokler so bili narodni Hrvatje ločeni v dve stranki, niso nič opravili. Zdaj so se pa zjedinili, in zdaj se jim že na bolje obrača. Ne vemo, kaj še pride, pa to vemo, da na Ogerskem ne 2, more zmerom Avstrijske kovine, tako ostati, kakor je zdaj. Pa ni zadosti, da so Madžari in Judje razdražili vse ogerske narode, zdaj so se začeli zaletavati še v katoliško cerkev in njene zapovedi. Upeljati hočejo namreč civilni zakon, da se zakoni ne bodo pred duhovniki sklepali, ampak pred župani. S tem hočejo Judje doseči, da bi se smeli poženiti s hčerami krščanskih plemenitašev, da bi tako v deželi zadobili še večjo oblast. Po naši veri se namreč Jud in kristijanka ali pa kristijanin Judovka ne smeta vzeti. Zato hočejo upeljati civilni zakon. Škofje in kar je katoliških grofov stare korenine pa se temu naklepu na vso moč ustavljajo. — V državnem zboru dunajskem se je sklenila postava zoper ponarejanje jestvin. Naj bi se ta postava strogo izvrševala! — Sklenile so se tudi razne kupčijske pogodbe, med temi tudi tista z Italijo, ki nas je osrečila z laškim vinom. — Na Ogerskem sta bila letos zoper prizadevanje brezvercev dva katoliška shoda, eden v Oden-burgu, drugi v Komornu. — Veličasten je bil lani katoliški shod v Lincu, katerega se je udeležilo 2000 odličnih gospodov. — Za nadškofa v Olomueu so bili izvoljeni dr. Božidar Kolin. Naš novi denar. Novi denar imamo. Z novim zlatim in srebrnim denarjem prišla je prav za prav še le v veljavo stara koroško-slovenska narodna pesem: Srebrne krone Ogerske kovine. krona = 100 beličev ali 50 krajcarjev avstrijske veljave. 3. Niklasti drobiž: Ogerske kovine. 20 beličev = 10 krajcarjev avstrijske veljave. Avstrijske kovine. 10 beličev (groš) = 5 krajcarjev avstrijske veljave. V šopku majron Je vreden sto kron: Naj bo zelen ali suh, Ima zmerom lep duh. Da bi ga pa bili zato tudi že veseli, ne moremo ravno reči. Govorilo se je in piše se, da imamo zlato veljavo, to je, da imajo biti zlate krone podlaga našega denarja. V resnici pa zlatov ne vidimo; ti ostanejo, kar jih je, v omarah bogatih ljudij. Taki, ki so v denarnih zadevah poučeni, pravijo, da se pri nas zlata veljava ne bo obnesla, tako malo, kakor se je na Laškem, kjer imajo tudi le papirnate cekine namesto zlatih. Ko bi Avstrija v resnici hotela uvesti zlato veljavo, morala bi vsaj za 500 milijonov zlata kupiti. To se bo pa težko dobilo , ker tudi druge države zlato na kup spravljajo in skrivajo, zakaj zlato je najboljši zakladza vojsko. Od teh 500 milijonov bi morali minajmanje 20 milijonov goldinarjev obrestij plačevati vsako leto, torej bi se državni troški zopet pomnožili, davki bi se morali povišati, zlato bi pa vendar ne ostalo v deželi, kajti tujci, ki bi pri nas kaj prodajali, ne bi hoteli papirja vzeti za blago, ampak zlato, papirnati denar bi pa nam ostal. Tako se bo tudi zgodilo. Vsi taki, ki o tem kaj razumejo in so toliko pošteni, da odkrito povejo, kar mislijo, govorijo enako, da je ta „uravnava valute ali denarne veljave" le na korist bogatim Judom. Dalje se v to stvar ne spuščamo, samo toliko še rečemo, da novi denar tudi sam na sebi ni kajsi prijeten. Srebrne krone so še precej prijazne, pa niso to vredne, kar veljajo, niso namreč nič večje od starih srebrnikov po 25 krajcarjev. Niklasti drobiž je sam na sebi brez prave vrednosti in z bronastim vred brez ušesom prijetnega cvenka. Za Ogre so novi denar posebej skovali, in vidi se na denarjih, kako oblast imajo Madžari v našem cesarstvu: napisi so namreč samo madžarski, in na vsakem denarju je utisnjena ogerska krona. Pri naših avstrijskih denarjih so napisi latinski, a za nas Slovence v tem po menljivi, da se na njih naš cesar imenuje: „kralj Ilirije". Imamo pa četiri vrste denarjev ali penezov avstrijske in ogerske kovine: I. Zlat denar: 1.) zlate po 20 kron (10 goldi- Ogerske kovine. narjev), 2.) zlate po 10 kron (5 goldinarjev). II. Srebrne krone v vrednosti 100 beličev (50 kr.). III. Niklasti drobiž: 1.) dvajsetice, v vrednosti 20 beličev (10 kr.); 2.) desetice ali groše, v vrednosti 10 beličev ali 5 kr. IV. Bronasti drobiž so: 1.) beliči v vrednosti pol krajcarja in 2.) dvobeliči v vrednosti 2 beličev ali enega krajcarja. Vse te vrste denarjev avstrijske in ogerske krone predočujemo v podobi našim bralcem, da si jih dobro pogledajo in kedar pridejo v tok, tudi lahko spoznajo. Opomnimo še, naj rabijo za vsak penez pravilno slovensko besedo, da se ne bomo kazali tudi v tem oziru reveže in tujcem podložnike. — Mi revni Slovenci bomo sicer malo videli pravih zlatov, le papirnate zlate znamo dobiti v roke. Želimo pa Slovencem, naj bi vsaj srebrnih kron zmerom zadosti imeli! Naj bo že denar, kakoršen hoče, le varčno delajmo ž njim, da ga kaj prihranimo, tako se bo naša ljuba Slovenija najprej in najlepše razcvitala če že ne v zlatih, pa vsaj v srebrnih kronah, ki so vendarle tudi kaj vredne. Človek brez denarja je siromak in mora drugim pokoren biti; če bomo pa dovolj denarjev imeli, bomo gospodarji na svoji lastni zemlji, lahko se bomo lotili obrtnih podjetij, pri katerih bo naše ljudstvo kaj zaslužilo, da mu ne bo treba seliti se v Ameriko, denar pa bo med nami ostal. V to pomozi ljubi Bog! Tuje dežele. Prepira in strankarskih bojev je po vsem svetu dovolj. Povsod se tema vojskuje zoper luč in luč zoper temo. Na Francoskem so še brezverci na krmilu in preganjajo svobodo cerkve in duhovščine. Mnogim duhovnikom, ki so pri volitvah priporočali katoliške kandidate, odtegnila je vlada njih plače, da morajo živeti od milodarov zvestih vernikov. Sleparije framazonskih (brezverskih) mogotcev pa so se vsemu svetu očitno pokazale v sloveči panamski pravdi, kjer je na dan prišlo, da so ljudstvo za kakih 800 milijonov okradli. Njih zaupanje pri ljudstvu je zdaj spodkopano; nasprotno pa se katoliška stranka pridno giblje, in upati je, da se bo tudi v tej lepi deželi na bolje obrnilo. — Na Nemškem je splošna zmešnjava. Ljudstvo je razcepljeno na mnogo strank. K temu pride še nasprotje med cesarjem in starim kancelarjem Bismarkom. Mladi cesar ne zna zunanje politike tako dobro voditi, kakor Bis-mark, zato ljudstvo godrnja. Zavozil je cesar tako,_ da se je naredila zveza med Rusi in Francozi; zdaj se pa boji, da ga bodo prijeli od dveh stranij. Da bi se ubranil Rusom in Francozom, hoče zopet pomnožiti svojo vojsko in tirja okoli 70 milijonov vsako leto več za vojaške potrebe. Državni zbor mu pa tega ni hotel dovoliti, zato je cesar zbor razpustil in razpisal nove volitve. Mnogo je tudi Nemcev, ki se želijo od Prusije spet odtrgati, kar bi se tudi zgodilo, ko bi bila Nemčija v vojski tepena. K tem homatijam pride še rovanje socijalnih demokratov, ki hočejo vse prekucniti in delavsko republiko napraviti. Ta stranka vedno bolj narašča in je velika nevarnost za Nemčijo. — Na Angleškem je pri volitvah zmagala stranka, katero vodi modri in pravični starček Oladstone. On hoče zatiranim Ircem dati prostost in ustavne pravice. To pa mnogim Angležem, posebno bogatašem, ni po volji. Zato je tudi tam veliko prepira. — Na Srbskem je mladi kralj Aleksander svoje varuhe zapodil in sam vlado prevzel. Ljudstvo je tega veselo, ker kralj bolj pravično vlada, kakor njegovi varuhi. — Na Bolgarskem je najvažnejša dogodba ta, da se je knez Ferdinand poročil s princezinjo Marijo Lujizo in s tem morda ustanovil vladarsko hišo (dinastijo) bolgarskega kraljestva. Največje pohvale vredna pa je odločnost kneževa, da je dal ustavo tako predelati, da tudi mogoči njegov sin kot prestolonaslednik ostane katoličan. To bode še posebnega pomena za zdaj še večinoma razkolniški narod bolgarski. Sv. Metod je Bolgare najprej izpreobrnil in zvezal z rimsko stolico. V severni Ameriki je pri volitvah zmagala demokratična stranka, in je bil za predsednika izvoljen demokrat Kleveland. — V Afriki so Francozi premagali divje Da-homejce in jim vzeli deželo. — V Venezueli v južni Ameriki je puntarski general Krespo premagal vladno vojsko in prejšne ministre pregnal. — Punti so bili tudi v Maroki, v Afganistanu in na več krajih južne Amerike. — Na Kitajskem še vedno preganjajo kristijane; misijonarji imajo hudo in težavno stanje. — V Čikagi se je priredila velika svetovna razstava. — Delavci napravljajo po vseli omikanih deželah mnogo nemira. Po velikih mestih, kjer je mnogo tvornic, ustavljajo delo, razgrajajo in se zoperstavljajo tudi vojaški sili. V teh bojih jih je bilo dosti ubitih na Francoskem, na Španskem, na Ruskem, v Belgiji itd. V Belgiji so toliko časa razgrajali, da se jim je morala dovoliti občna volilna pravica. To pravico tirjajo tudi delavci v Avstriji vedno glasneje. Mi ne moremo hvaliti delavskih izgredov, vendar je tudi resnica, da nekateri bogataši kopičijo milijone in da mnogo ljudij brez vsega dela od samih obrestij dobro živi, mnogi delavci so pa tako slabo plačani, da morajo pri trdem delu še stradati. To se mora bolj pravično urediti, kakor učijo in opominjajo sv. oče papež Leon XIII. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju. Nesreče. Na tem svetu za človeka ni gotove in stanovitne sreče. Nobeden ne ve, kje ga čaka nesreča ali pa še 4. Bronasti drobiž: Avstrijske kovine. Ogerske kovine. 2 beliča = 1 krajcar avstrijske veljave. Avstrijske kovine. Ogerske kovine. 1 belič = pol krajcarja avstrijske veljave. smrt. Vsaki dan se bere v časnikih o raznih nesrečah na morju in na suhem, vsled ognja ali vsled vode, o viharjih in potresih, o nesrečah pod zemljo in nad zemljo. Ko bi hoteli vse zapisati od celega leta, napolnile bi se cele bukve. Omeniti hočemo tukaj le največje nesreče, ki so se zgodile v preteklem letu. V Pribramu na Češkem je ogenj in dim pod zemljo zadušil 319 rudarjev. — Pri Wellingtonu v Ameriki je vihar razdejal mnogo hiš in 50 ljudij je pri tem konec storilo. — V Moskvi je pogorelo 80 hiš — Pri Batumu v Črnem morju je vihar pokončal mnogo hiš in bark. — V Kaspiškem morju se je potopila velika ladija in je utonilo 280 ljudij. — Pri Pečuhu na Oger-skem so se oblaki utrgali in nastal je grozen naliv; 21 ljudij je utonilo. — Toča je hudo gospodarila po Moravskem in Dolenji Avstriji. — V Tokadskem rudniku na Ogerskem se je zadušilo 19 rudarjev. — Velika povodenj je bila v severni Ameriki; 1500 družin je moralo zapustiti svoje hiše. — Kolera je dolgo razsajala na Ruskem in pomorila na tisoče ljudij. Imeli so jo pa tudi na Francoskem in Nemškem, posebno v Hamburgu. — Na Ženevskem jezeru v Švici je na neki barki kotel poknil in z vrelim kropom polil popotnike, da jih je 27 umrlo za opeklinami. — Pogorelo je eelo mesto St. Johns (Šent-Janž) v deželi Neufundland. Škode je 30 milijonov goldinarjev. — Mlin za smodnik se je užgal in razletel pri Št. Fran- čišku v Ameriki. Poknilo je tako, da so se porušile vse hiše v bližini; 180 delavcev je ostalo mrtvih. — Na Savojskem se je utrgal kos gore in zasul celo vas ter pokopal 140 ljudij. — V Polezeli na Laškem je vihar razrušil 40 hiš. — V Indiji je bila lakota. — Na Japonskem so potresi, povodnji in viharji porušili 10.000 hiš, več sto ljudij je smrt storilo. Pri Takušimi se je zemlja odprla in požrla 100 hiš in mnogo ljudij. — V Bridgendu na Angleškem je bilo podsutih 143 rudarjev. — V severni Ameriki je več sto ljudij od vročine umrlo. — V Št. Lenartu na nemškem Koroškem je pogorelo 40 poslopij. V nemškem Bleibergu pa 48. — V mestu Milvaukee v Ameriki je pogorelo 500 hiš; 300 ljudij je ostalo brez strehe. — Dva grozna potresa sta bila na otoku Zante. Cele vasi in mesta so se podrle, mnogo ljudij je bilo ubitih, 40.000 ljudij je ostalo brez strehe. — Na Norveških brego_vih je vihar potopil 123 ribičev. — V Murciji na Španskem je plin zadušil 23 rudarjev. — V Kadikeju na Turškem je pogorelo 240 hiš. — Pogorelo je mesto Galena v Ameriki. —• V Veliki Kaniži na Ogerskem je pogorelo 30 hiš. — Pri Dnmbovici na Rumunskem se je sedem hiš pod zemljo pogreznilo. — Če človek take nesreče bere in vidi, kako človeka včasih prehiti nepričakovana smrt, mora se pač spominjati Kristusovih besed: „Čujte in molite, ker ne veste ne ure, ne dneva". Lipe Haderlap. Kaj je to? (Narodne uganke. Nabral Lipe Vrhovski.) 1. Trideset belih piščet pa rdeč petelin med njimi? 2. Kako se pravi gori, ki na štirih železnih stebrih stoji? 3. Kako je ime živali, ki je po trebuhu kosmata, po hrhtu pa gola? 4. Poln grad štucastih bab, pa z enim krajcarjem pokrit? 5. Majčkino in okroglo, beži iz ječe v ječo, pa ves svet oblazi? 6. Velik pes na potoku laja, pa se ga vendar nihče ne boji? 7. Liste ima, pa drevo ni; hrbet ima, pa žival ni; platnice ima, pa nož ni? 8. Grlo ima, pa človek ni; trebuh ima, pa žival ni; dno ima, pa vedrica ni? 9. Majhen je kakor miš, pa ima vendar največjo moč na svetu? 10. Kaj je močnejše od zemlje? 11. Manjši je kot jagnje, pa višji kakor ti? 12. Zunaj rumeno, znotraj rumeno, suhovina pa surovino gor drži? 13. Kateri zobje nikoli ne bole? 14. Kateri berač je najbolj vesel? 15. V čem sta si slab godec in stara vrata podobna? 16. Strah pride v hišo, pobere vse nedolžne otro-čiče, hiša pa pri oknih ven zleti? 17. Sto očij ima, pa vendar nič ne vidi? 18. Veliko kakor hiša, majhno kakor miš, zeleno kakor detelja, belo kakor sneg in črno kakor oglje? 19. Kdaj je v lesu najlepša godba? 20. Kaj je čez ves les? 21. Mati lesena, otroci pa železni? 22. Oče črne, mati lampača, otroci pa čiče-čača? 23. Kdo gre k jedi sit, od jedi pa lačen? 24. Katere hiše ni treba nikdar ne beliti ne barvati? 25. Na kateri cesti ni nobenega prahu? 26. Kateri petelin pa nima perja? 27. Katere kose ni treba nikoli brusiti? 28. Živi pritiska, mrtvi pa vriska? 29. Voz sem ognjen, neprenehoma drdram, se nikdar ustavit, obrnit ne dam? 30. Kdo živi od dima? 31. Suha sraka pri potu mesa čaka? 32. Kdo v jutro najprvi v cerkev pogleda? 33. Komu človek največ zaupa? 34. Katera voda se lahko v rešetu nosi? 35. Imam veliko sodov polnih zrnja, pa pridejo tatje, prebijejo sode in mi ukradejo zrnje? 36. V katere sode ne moremo vina vlivati? 37. Kaj imajo modri ljudje vedno pred očmi? 38. Silo morilo, po svetu hodilo, ni pilo, ni jelo, a lepo je pelo? 39. Kateri podplati naj dalje trpe? 1. Jezik med zobmi. 2. Konj na podkovih. 3. Sčet ali krtača. 4. Mak. 5. Denar, ti. Mlin. 7. Knjiga. 8. Steklenica ali bokal. 9. Jezik. 10. Motika, ki jo koplje. 11. Klobuk. 12. Grozdje, kol in trs. 13. Zobje v brani. 14. Godec. 15. Oba škripljeta. 16. Strah je mreža, otročiči ribice, hiša pa voda, ki iz mreže izteče. 17. Jezero mehurčkov, kedar dežuje. j 8. Oreh. 19. Kedar piskači piskajo na lesena piščala. 20. Skorja. 21. Brana. 22. Lonec, skleda in žlice. 23. Skleda. 24. Polževe hiše. 25. Na rimski cesti. 26. Petelin na zvoniku. 27. Smrtne kose. 28. Orglar in orgle. 29. Solnce. 30. Dimničar ali strgar. 31. Trn. 32. Ključ. 33. Ključavnici. 34. Zmrzla. 35. Mak na njivi in ptiči. 36. V polne. 37. Nos. 38. Gosli. 39. Človeški. Rešitev zastavice v „Koledarju" za leto 1893., na strani 96., se glasi: Lepota rahla je cvetlica, — Ki pomlad zala jo rodi, — Napaja svitla jo rosica, — En čas evete in več je ni. Rešilcev se je oglasilo 92, prav rešilo jo je 68. Srečkanje je prisodilo darila sledečim rešilcem: Iz goriške nadškoflje: France Peternel, mladenič v Novakah; iz krške škofije: P. Otokar Cejan, kapucin v Wolfsbergu; iz lavantinske: Marija Travnar, kmečka hči v Braslovčah; Blaž Tomine, učitelj v Črešnjevcu in Janez Golob, posestnik v Spodnji Porčiči; iz ljubljanske: Janez Ferlan, posestnik v Poljanah, Terezija Korošec, posestnica v Bočkovem in Franc Jelovčan, trgovski pomočnik v Trati; iz tržaške in drugih: Franc Penk, listonoša na Reki. K a z Stran I. del: Rodopis cesarske rodovine..........3 Kratek pregled leta: Začetek leta; godovinsko število; premakljivi prazniki; kvaterni in drugi posti; znamenja za lunine krajce; nebeška znamenja; letni časi; cerkveni prepovedani časi; državni prepovedani časi 3 Mrakovi tega leta....................4 Lestvica za pristojbine štempeljnov ali kolekov 4 Ključ, s katerim vreme za celo leto naprej zveš 4 Koledar za celo leto ..................5 Imenik družbenikov....................17 Družbin oglasnik...........151 Družbina pravila in vodila.......154 Semnji..............156 II. del: Spomenik ljubezni papeža Leona XIII. do Slovanov. V spomin 501etnice škofovskega posvečenja Njih Svetosti . . 1 Slavospev sv. stolici. "V spomin 501et,nice ško- fovanja Njih svetosti Leona XIII. . . 4 Ujetnik Napoleonov. Dogodba iz začetka, tega stoletja............ 5 Dekličina molitev. (Pesem)....... 14 Slovenci v Ameriki.......... 15 Zakaj ni vode na Krasu. (Pesem) .... 27 a 1 o. Stran Vrag — prijatelj. (Pesem)..............28 Blagor žalostnim. (Povest)..............29 Božji obisk. (Pesem)..................36 Matej Cigale. (Življenjepis)..............37 „Jernejeve muhe" v Begunjah. (Pesem) . . 46 „Temo!" (Povest)....................47 Jesenska slika. (Pesem)................51 Slavec. (Povestica iz ptičjega življenja) . . 52 Trije modri nauki. (Pravljica)............53 Frančišek Cegnar. (Življenjepis)..........54 Valentin Črne, slaven slovenski kmetovalec preteklega stoletja..................58 Tratarjev dolg. (Slika iz naroda)..........60 Bogati Marko. (Ruska narodna bajka) . . . 65 Dve narodni pesni: Marija in romarice; pivska pesem........................68 Razgled po katoliških misijonih............69 Prvi slovenski katoliški shod . . . „. . . 82 Črtica iz življenja rjavega hrosta. (Živalska povest)........................87 Gospodarske drobtinice za pohišno gospodarstvo 98 Črtice o zadnji ljudski štetvi......101 Slovenske posojilnice 1. 1892..............104 Razgled po svetu...........106 Kaj je to? (Narodne uganke)......111