98 99 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | INTERVJU UDARNO S PREVODOM P R E V O D N I P R A N G E R Avstrija na obisku: prevajanje mladinske proze D I S K U S I J A S E L E K T O R I C E A L J E L I P A V I C O Š T I R I N P R E V A J A L K E A N E G R M E K ( 1 . D E L ) V reviji Otrok in knjiga v sodelovanju s festivalom Prevodni Pranger predstavljamo prevajalke in prevajalce otroške in mladinske književnosti, ki prenašajo sodobna besedila v slovenski jezik in kulturni prostor, s čimer pomembno prispevajo k razširjanju obzorij mladih bralcev. Vodstvo festivala Prevodni Pranger za vsak pogovor izbere tuji jezik in selektorico, ki v fokus večera postavi dve knjigi prevajalca ali prevajalke, za kateri je mnenja, da ju je treba osvetliti. Tako selektor(ica) »iz oči v oči« pojasni svoja mnenja ustvarjalki oziroma ustvarjalcu prevoda, ki ima priložnost odškrniti pogled v svojo prevajalsko delavnico ter razkriti manj znana dejstva ali besedilna mesta, ki sta jih razpravljavca nemara interpretirala po svoje. Priljubljena mladinska avtorica Christine Nöstlinger1 se je slovenskim bralkam in bralcem približala v prevodih, ki prihajajo iz različnih prevajalskih delavnic. Pobližje smo si pogledali prevoda Stanislava M. Maršiča in Ane Grmek, ki ju je za razpravo izbrala selektorica dr. Alja Lipavic Oštir, obenem pa tudi delo in okolje, v katerem so ti prevodi nastali – čez državno mejo, na Koroškem v Avstriji, kjer Mohorjeva založba Celovec vztrajno ohranja in krepi izmenjave med slovensko in nemško kulturo. Razpravo je moderirala Urška P. Černe, večer pa je bil namenjen tudi spominu na prevajalko in urednico Lučko Jenčič. Izbrani deli sta bili Ko se je moj oče hotel poročiti z materjo Anne Lachs (Celovec: Mohorjeva, 2015) (Als mein Vater die Mutter der Anna Lachs heiraten wollte, Hamburg: Oetinger, 2013) in Capasta Loreta (Celovec: Mohorjeva, 2011) (Lumpenloretta, St. Pölten idr.: Nilpferd im Residenz, 2010). Večer je potekal 21. novembra 2023, Stanislav M. Maršič se je opravičil. 1 »V slovenščino je do danes prevedenih 63 del Christine Nöstlinger, pri čemer precejšnji del predstavljata serija knjig o Francu (27 enot) in serija knjig o Mini (13 enot). Tradicija prevodov se je v slovenskem prostoru začela šele 14 let po prvem objavljenem delu Christine Nöstlinger (Die feuerrote Friederike, 1970). V slovenščini smo namreč prvi prevod dobili leta 1984, ko je Mira Miladinović prevedla delo Das Austauschkind (slov. Fant za zamenjavo, Mladinska knjiga). Gre za zgodbo, ki je izšla leta 1982 in je do danes v nemškem prostoru doživela več ponatisov.« (Lipavic Oštir, A., & Černe, U. P. (2024). Svoboda sloga in (ne)svoboda prevajalca na primeru mladinskih del Christine Nöstlinger = Freedom of style and (non)freedom of the translator in the case of Christine Nöstlin- ger’s juvenile works. 7. mednarodna konferenca Slavistični znanstveni premisleki: zbornik povzetkov, 66–67. https://szp7.ff.um.si/wp-content/uploads/2024/05/zbornik-povzetkov.pdf) Se vam je pri vsej tej količini ustvarjanja kdaj zgodilo, da vam je zmanjkalo idej, da niste vedeli, kako nadaljevati? Ali pa morda, če ubesedim nekoliko drugače, se vam je kdaj zgodilo, da na prazen list papirja niste imeli ničesar za napisati? Trenutno obdelujem Desetnico. In pogosto se mi proces pisanja ustavi oziroma ga ne morem nadaljevati. Vedno pa pride neko obdobje, ko nimam idej, ko ne vem, česa bi se lotil. V kolikor pa me preganja rok, ali pa se sam odločim nekaj napisati, potem vztrajam tako dolgo, dokler pisanja ne zaključim. Vedno pa sem pazil, da sem imel in da imam dovolj časa. To pomeni, da nikoli nisem imel preveč dela na kupu in sem si ga vedno razporejal. Tako sem se vsaki stvari vedno lahko posvetil. Imate morda po vseh teh letih ustvarjanja dovolj? Ali morda ravno nasprotno in vam v glavi še kar naprej brni? So neke stvari, ki bi jih rad še naredil in zaključil. Nekatere stvari so na pol (do) končane in si jih želim končati. Če pa bi dobil kakšno ponudbo za nekaj napisati in bi mi bila ponudba všeč, potem bi se je še vedno lotil. Nimam pa več potrebe po nenehnem pisanju. Rad nastopam in prav ustreza mi, da tu in tam še igram predstave. Poleg tega mi dobro dene nastopanje, ker me drži v formi. Da bi se umaknil, tako kot se je Patti Smith, pa sem že prestar (smeh). Ne vem, zakaj bi se sedaj umikal. Ustvarjanje je del mojega življenja in dokler sem, bom ustvarjal. Nimam pa več ambicije po nekih novih, velikih projektih. 100 101 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | UDARNO S PREVODOM UDARNO S PREVODOM | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 leta 2015. Glavni junak je prvoosebni pripovedovalec Cornelius, ki je star 11 let. V njegovem življenju je vse v redu, dokler mu nekega dne oče ne reče, da se bo njegova sodelavka preselila iz Salzburga na Dunaj in da bo njena hčerka postala njegova sošolka. Prosi ga, naj bo z njo prijazen, ker je hudo, če na vrat na nos prideš v drugo mesto. Fant se naloge loti resno in poskuša biti prijazen, a naleti na betonski zid, saj Anna Lachs noče komunicirati ne z njim ne s kom drugim. V šoli ne odgovarja na vprašanja, čeprav potem izvemo, da je bila v Salzburgu predsednica razreda in dobra učenka. Razlog za tako obnašanje je to, da se mama želi ponovno poročiti. Analiza prevoda je razdeljena na tri dele: kulturni elementi, pogovorni elementi in neologizmi, ki se bodo med seboj prepletali. Kulturni elementi so nekaj, s čimer se pri (književnih) prevodih zelo pogosto ukvarjamo. Zanimivo je razmišljati, kako lahko kulturni elementi iz sosednje države, ki nam je zgodovinsko zelo blizu, povzročajo tolikšne težave pri prevajanju. Preden se lotimo analize, moramo nekaj povedati tudi o naslovu. V nemščini imamo v naslovu Vater in Mutter. Razmislimo, kako dojemamo poimenovanji 'mati' in 'oče' v slovenščini in kako v (avstrijski) nemščini. Ali lahko rečemo: 'Ko se je moj 'foter' hotel poročiti z mamo Anne Lachs? Ali naj bo to 'ati', 'atek', 'oče', 'ata', 'papa', 'oči'? Podobna analogija je s prevodom Mutter: 'mati', 'mama', 'mami', 'mamica'. Vidimo, da je že naslov književnega dela precejšen zalogaj. Prevajalec se je odločil za poimenovanje oče in mati, ki ne zvenita preveč pogovorno. Takšno poimenovanje morda celo sodi v druge generacije. Če že tukaj obstaja regionalni aspekt, postane še jasneje viden, ko kdo koga naslavlja v dialogih. Ali bo enajstleten sin svojemu očetu rekel 'oči' ali 'ati'? Prevajalec se je odločil, da se bo osredotočil na osrednjo Slovenijo. Književni liki se med sabo neformalno pozdravljajo z 'živjo', ne z 'zdravo'. V Mariboru nam 'živjo' zveni tuje, tako kot je v Ljubljani 'zdravo' nekaj čisto drugega. Že v naslovu imamo torej cel kup stvari, o katerih bi lahko razpravljali. Naslovnici izvirnika in prevoda V tej številki obravnavamo analizo prevoda Als mein Vater die Mutter der Anna Lachs heiraten wollte / Ko se je moj oče hotel poročiti z materjo Anne Lachs Zvočna datoteka: https://pranger.si/arhiv/prevodni-pranger-2023/ Lipavic Oštir: Christine Nöstlinger je eno največjih imen avstrijske otroške in mladinske proze, ne samo zadnje polovice 20. stoletja, ampak tudi širše. Gre tudi za eno najbolj branih avtoric, število njenih literarnih del je ogromno. Če ste brali njena dela v originalu ali pa prevodu, ste najbrž zaslutili pogum, ki ga izžareva. Ne samo zaradi tem, ki se jih loteva – tudi takih, ki si jih kdo drug ne bi drznil –, temveč tudi zaradi načina, kako jih predstavi: katere like izbere, kako se ti pogovarjajo, kaj počnejo in kako strukturira zgodbo. Pogosto uporablja prvoosebnega pripovedovalca, kar deluje še bolj avtentično. »Pišem lahko le o tem, kar poznam. Nimam želje, da bi z Eskimi lezla v igluje ali pa z Indijanci lovila bizone. Prav tako si ne morem predstavljati, ali je rimski legionar trpel zaradi žuljev na nogah podobno kot jaz ali drugače. Moja domišljija pač tam nima kaj iskati …« (prim. Fuchs 2019: 9). Jezik Christine Nöstlinger variira, zanimiva sta tudi njen stil in obilica humorja. Zgodbe zna povedati tako, da še danes ohranjajo aktualnost in pritegnejo mlade bralce. Avtorica je torej kompleksna, zato je prevajanje njenih besedil zahtevno. »Ustvariti želi avtentično jezikovno resničnost, s katero se lahko poistovetijo njeni bralci. Nöstlinger pogosto piše v avstrijskem pogovornem jeziku, zato njena dela vsebujejo številne avstricizme in besede iz dunajskega narečja.« (prim. Schnabel 2008: 1) Als mein Vater die Mutter der Anna Lachs heiraten wollte / Ko se je moj oče hotel poročiti z materjo Anne Lachs Lipavic Oštir: Na naslovnici originala sta dva odrasla, ki že imata za sabo zakonsko zvezo, oba sta ločena. Zdaj sta se našla in želita splesti neke vrste patchwork družino. V ospredju sta glavna lika, ki jima – po obrazu sodeč – ta ideja ni preveč všeč. Slovenska naslovnica me je zbodla, saj osebe niso videti takšne kot v originalu. Debelušna deklica z rdečimi lasmi, ki tam sedi – ti lastnosti se v knjigi velikokrat pojavljata in jo po njiju tudi poimenujejo – je videti drugačna. Mama, ki v zgornjem delu naslovnice lika, v originalu tega ne počne: preselila se je iz Salzburga na Dunaj in razmišlja samo o tem, kako bo izpeljala poroko. Zelo mi je žal, da Mohorjeva ni uspela ohraniti originalne naslovnice. Delo je izšlo leta 2013 in je bilo sorazmerno hitro prevedeno v slovenščino, že Selektorica dr. Alja Lipavic Oštir, prevajalca Ana Grmek in Stanislav M. Maršič ter moderatorka Urška P. Černe 100 101 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | UDARNO S PREVODOM UDARNO S PREVODOM | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 leta 2015. Glavni junak je prvoosebni pripovedovalec Cornelius, ki je star 11 let. V njegovem življenju je vse v redu, dokler mu nekega dne oče ne reče, da se bo njegova sodelavka preselila iz Salzburga na Dunaj in da bo njena hčerka postala njegova sošolka. Prosi ga, naj bo z njo prijazen, ker je hudo, če na vrat na nos prideš v drugo mesto. Fant se naloge loti resno in poskuša biti prijazen, a naleti na betonski zid, saj Anna Lachs noče komunicirati ne z njim ne s kom drugim. V šoli ne odgovarja na vprašanja, čeprav potem izvemo, da je bila v Salzburgu predsednica razreda in dobra učenka. Razlog za tako obnašanje je to, da se mama želi ponovno poročiti. Analiza prevoda je razdeljena na tri dele: kulturni elementi, pogovorni elementi in neologizmi, ki se bodo med seboj prepletali. Kulturni elementi so nekaj, s čimer se pri (književnih) prevodih zelo pogosto ukvarjamo. Zanimivo je razmišljati, kako lahko kulturni elementi iz sosednje države, ki nam je zgodovinsko zelo blizu, povzročajo tolikšne težave pri prevajanju. Preden se lotimo analize, moramo nekaj povedati tudi o naslovu. V nemščini imamo v naslovu Vater in Mutter. Razmislimo, kako dojemamo poimenovanji 'mati' in 'oče' v slovenščini in kako v (avstrijski) nemščini. Ali lahko rečemo: 'Ko se je moj 'foter' hotel poročiti z mamo Anne Lachs? Ali naj bo to 'ati', 'atek', 'oče', 'ata', 'papa', 'oči'? Podobna analogija je s prevodom Mutter: 'mati', 'mama', 'mami', 'mamica'. Vidimo, da je že naslov književnega dela precejšen zalogaj. Prevajalec se je odločil za poimenovanje oče in mati, ki ne zvenita preveč pogovorno. Takšno poimenovanje morda celo sodi v druge generacije. Če že tukaj obstaja regionalni aspekt, postane še jasneje viden, ko kdo koga naslavlja v dialogih. Ali bo enajstleten sin svojemu očetu rekel 'oči' ali 'ati'? Prevajalec se je odločil, da se bo osredotočil na osrednjo Slovenijo. Književni liki se med sabo neformalno pozdravljajo z 'živjo', ne z 'zdravo'. V Mariboru nam 'živjo' zveni tuje, tako kot je v Ljubljani 'zdravo' nekaj čisto drugega. Že v naslovu imamo torej cel kup stvari, o katerih bi lahko razpravljali. Naslovnici izvirnika in prevoda V tej številki obravnavamo analizo prevoda Als mein Vater die Mutter der Anna Lachs heiraten wollte / Ko se je moj oče hotel poročiti z materjo Anne Lachs Zvočna datoteka: https://pranger.si/arhiv/prevodni-pranger-2023/ Lipavic Oštir: Christine Nöstlinger je eno največjih imen avstrijske otroške in mladinske proze, ne samo zadnje polovice 20. stoletja, ampak tudi širše. Gre tudi za eno najbolj branih avtoric, število njenih literarnih del je ogromno. Če ste brali njena dela v originalu ali pa prevodu, ste najbrž zaslutili pogum, ki ga izžareva. Ne samo zaradi tem, ki se jih loteva – tudi takih, ki si jih kdo drug ne bi drznil –, temveč tudi zaradi načina, kako jih predstavi: katere like izbere, kako se ti pogovarjajo, kaj počnejo in kako strukturira zgodbo. Pogosto uporablja prvoosebnega pripovedovalca, kar deluje še bolj avtentično. »Pišem lahko le o tem, kar poznam. Nimam želje, da bi z Eskimi lezla v igluje ali pa z Indijanci lovila bizone. Prav tako si ne morem predstavljati, ali je rimski legionar trpel zaradi žuljev na nogah podobno kot jaz ali drugače. Moja domišljija pač tam nima kaj iskati …« (prim. Fuchs 2019: 9). Jezik Christine Nöstlinger variira, zanimiva sta tudi njen stil in obilica humorja. Zgodbe zna povedati tako, da še danes ohranjajo aktualnost in pritegnejo mlade bralce. Avtorica je torej kompleksna, zato je prevajanje njenih besedil zahtevno. »Ustvariti želi avtentično jezikovno resničnost, s katero se lahko poistovetijo njeni bralci. Nöstlinger pogosto piše v avstrijskem pogovornem jeziku, zato njena dela vsebujejo številne avstricizme in besede iz dunajskega narečja.« (prim. Schnabel 2008: 1) Als mein Vater die Mutter der Anna Lachs heiraten wollte / Ko se je moj oče hotel poročiti z materjo Anne Lachs Lipavic Oštir: Na naslovnici originala sta dva odrasla, ki že imata za sabo zakonsko zvezo, oba sta ločena. Zdaj sta se našla in želita splesti neke vrste patchwork družino. V ospredju sta glavna lika, ki jima – po obrazu sodeč – ta ideja ni preveč všeč. Slovenska naslovnica me je zbodla, saj osebe niso videti takšne kot v originalu. Debelušna deklica z rdečimi lasmi, ki tam sedi – ti lastnosti se v knjigi velikokrat pojavljata in jo po njiju tudi poimenujejo – je videti drugačna. Mama, ki v zgornjem delu naslovnice lika, v originalu tega ne počne: preselila se je iz Salzburga na Dunaj in razmišlja samo o tem, kako bo izpeljala poroko. Zelo mi je žal, da Mohorjeva ni uspela ohraniti originalne naslovnice. Delo je izšlo leta 2013 in je bilo sorazmerno hitro prevedeno v slovenščino, že Selektorica dr. Alja Lipavic Oštir, prevajalca Ana Grmek in Stanislav M. Maršič ter moderatorka Urška P. Černe 102 103 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | UDARNO S PREVODOM UDARNO S PREVODOM | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 Aber wenigstens mogelte er mir am Wochenende keine Überstunden mehr vor, sondern fuhr mit mir nach Mariazell in unser Winter-Stammhotel, zum Skifahren. (str. 44) Toda ob koncu tedna me vsaj ni več varal z nadurami, ampak se je z menoj odpeljal v Marijino Celje, v najin stalni hotel, na smučanje. Prevajalec za geografsko ime uporabi slovensko različico, ki najbrž ni tako poznana. Grmek: Lahko bi kdo rekel, da spada v isto kategorijo kot 'kavnik', v smislu, naučimo se nekaj novega, kar bo sicer utonilo v pozabo. Morda bi pa tukaj glede na smučanje kljub temu ostali pri nemškem toponimu. Lipavic Oštir: Za München tudi ne uporabljamo Monakovo, za Salzburg ne Solnograd. P. Černe: Ja, ampak Marijino Celje mi imamo in je znano. Če bi vsi uporabljali … Grmek: Se jezik ne bi siromašil. P. Černe: Ja. Lipavic Oštir: Imamo tudi Gradec, pa rečemo Grac (Graz). Simon Ošlak-Gerasimov: Saj je slovensko tudi pogovorno 'Grac'. Glede Marijinega Celja še, jaz uporabljam slovensko poimenovanje, za katoličane je dobro znano kot Marijino Celje. To je najpomembnejši romarski kraj Avstrije. Lipavic Oštir: Poimenovanje geografskih imen je velik problem. Poglejmo naslednji primer. Glavni junak hodi k sošolcu in tam večerja: Wie jeden Freitag hatte die Mutter vom Robi Kaiserschmarren gemacht, … (str. 43) Kakor vsak petek je Robijeva mama napravila cesarski praženec, … V slovenščini najdemo v knjižnem jeziku poimenovanje 'praženec', 'šmor(e)n' pa ima oznako neknjižno pogovorno. Ob tem bi spomnila na raziskavo, ki smo jo delali z otroki, starimi 3–6 let, iz vrtcev v Mariboru, Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah – 75,8 % otrok uporablja besedo šmorn. Kontekst je bil ta, da je otrok sam povedal, kako imenuje pripravljeno hrano. (Lipavic Oštir/Lipovec/Rajšp, 2017) Naslednji odlomek: sestavljena družina se odpravi v terme. V navedenem odlomku opazimo nerodnost, saj se prevod bere, kot da Debeluška našteva neumnosti o Corneliusu, v originalu pa to počne on sam: Mein Vater behielt sein Zahnweh-Gesicht, der Pummel muffelte, und ich gab ihrer Mutter abartige Antworten auf aufdringliche Fragen. Sagte ihr, dass mein Lieblingsfach in der Schule Handarbeiten wäre, speziell das Häkeln von Topflappen, dass ich am liebsten Schlager hören würde, von jeglicher Art Gemüse laut furzen müsste und nach dem Schulabschluss Klomann in der Opern- Passage werden wollte. (str. 56) Moj oče je še naprej imel obraz, kot da ga boli zob, Debeluška je bila zlovoljna, svoji materi je na njena vsiljiva vprašanja dajala bolne odgovore. Rekla ji je, da so ročna dela, zlasti kvačkanje prijemalk za lonce, moj najljubši šolski predmet, da najraje poslušam popevke, da zaradi zelenjave glasno prdim in da želim postati po koncu šole čuvaj v javnem stranišču v prehodu Opere. Kulturni elementi Eden izmed težko prevedljivih izrazov je Tusnelda. Gre za situacijo, da je učiteljica, ki Corneliusa uči zgodovino, taka tusi (običajno atraktivna, modna, ampak ''plehka'' ženska, zaničevalno), pa tudi ime ji je Tusnelda. Kako to prevesti? Prevajalec se je odločil, da bo stvar samo povedal. Ničesar ni spreminjal in ni poskušal iskati ustreznic v slovenščini. Tudi taka odločitev je možna. … und kaum hatte die ausgeklingelt, kam unsere Geschichts-Tusnelda, die Dr. Wurm, die wirklich Tusnelda heißt und unser Klassenvorstand ist, zur Tür rein … (str. 10) … in komaj je zvonec odzvonil, je skozi vrata stopila naša zgodovinarka Tusnelda, dr. Wurmova, ki ji je zares ime Tusnelda in je naša razredničarka … Grmek: Če bi se odločil, da bi ime sloveniziral, bi to za sabo potegnilo še marsikaj. Prevajalec je vsa imena obdržal v originalu. Verjamem, da se slovenski bralec ob imenu Tusnelda ne nasmehne. Zanj je to zapleteno ime za nepriljubljeno učiteljico. Lipavic Oštir: Tusnelda je ime, ki v slovenščini samo po sebi zveni smešno. Mogoče je prevajalec s tem postopkom dosegel nek drug humoren učinek. Tusi pa je v tem primeru izpadlo. Vsekakor gre za zelo zapleteno situacijo. Naslednji primer je tak: Sie ging nicht aufs Klo, sie holte in den Pausen kein Brot aus der quietschgrünen Umhängetasche und in den Stunden keinen Stift und keinen Notizblock. (str. 13) Ni šla na stranišče, iz svoje ogabno zelene torbe za čez ramo v odmorih ni vzela kruha in med urami nobenega pisala in nobene beležke. Anna med odmorom ostaja v razredu, z nikomer se ne pogovarja, ne gre na stranišče, niti ne vzame malice iz torbe. V Sloveniji otroci gredo na šolsko malico in si je ne nosijo s seboj. Če prevajaš za trinajst let stare otroke, gotovo ne boš pod črto pisal o tem razlage in delal kulturnih primerjav. Grmek: V slovenščini bi iz torbe vzela malico, če pa vzame iz torbe kruh, je to nekaj, kar otrok spozna kot del druge kulture. Lipavic Oštir: Naslednji primer je precej zapleten kulturni element. Gre za kavo in kavnik: • Mein Vater wärmte sich die Hände an der warmen Filterkaffeekanne. (str. 33) • Mein Vater drehte die Kaffeekanne im Kreis. (str. 33) • Moj oče si je ogreval roke ob kavniku za pripravo filtrirane kave. • Moj oče je v krogu obračal kavnik. Izraz kavnik v slovenščini obstaja, vendar ni preveč razširjen. Grmek: Obregnila bi se ob ta primer, saj se mi zdi prevod 'kavnik za pripravo filtrirane kave' predolga formulacija, zaradi katere stavek izgubi središče. Bolje bi se bilo izogniti 'filtrirani kavi' ali reči kar 'filter kava'. Važneje je, da oče kavnik vrti, ker mu je nerodno in ne ve, kaj bi rekel. Lipavic Oštir: Naslednji element je kulturni in geografski: 102 103 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | UDARNO S PREVODOM UDARNO S PREVODOM | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 Aber wenigstens mogelte er mir am Wochenende keine Überstunden mehr vor, sondern fuhr mit mir nach Mariazell in unser Winter-Stammhotel, zum Skifahren. (str. 44) Toda ob koncu tedna me vsaj ni več varal z nadurami, ampak se je z menoj odpeljal v Marijino Celje, v najin stalni hotel, na smučanje. Prevajalec za geografsko ime uporabi slovensko različico, ki najbrž ni tako poznana. Grmek: Lahko bi kdo rekel, da spada v isto kategorijo kot 'kavnik', v smislu, naučimo se nekaj novega, kar bo sicer utonilo v pozabo. Morda bi pa tukaj glede na smučanje kljub temu ostali pri nemškem toponimu. Lipavic Oštir: Za München tudi ne uporabljamo Monakovo, za Salzburg ne Solnograd. P. Černe: Ja, ampak Marijino Celje mi imamo in je znano. Če bi vsi uporabljali … Grmek: Se jezik ne bi siromašil. P. Černe: Ja. Lipavic Oštir: Imamo tudi Gradec, pa rečemo Grac (Graz). Simon Ošlak-Gerasimov: Saj je slovensko tudi pogovorno 'Grac'. Glede Marijinega Celja še, jaz uporabljam slovensko poimenovanje, za katoličane je dobro znano kot Marijino Celje. To je najpomembnejši romarski kraj Avstrije. Lipavic Oštir: Poimenovanje geografskih imen je velik problem. Poglejmo naslednji primer. Glavni junak hodi k sošolcu in tam večerja: Wie jeden Freitag hatte die Mutter vom Robi Kaiserschmarren gemacht, … (str. 43) Kakor vsak petek je Robijeva mama napravila cesarski praženec, … V slovenščini najdemo v knjižnem jeziku poimenovanje 'praženec', 'šmor(e)n' pa ima oznako neknjižno pogovorno. Ob tem bi spomnila na raziskavo, ki smo jo delali z otroki, starimi 3–6 let, iz vrtcev v Mariboru, Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah – 75,8 % otrok uporablja besedo šmorn. Kontekst je bil ta, da je otrok sam povedal, kako imenuje pripravljeno hrano. (Lipavic Oštir/Lipovec/Rajšp, 2017) Naslednji odlomek: sestavljena družina se odpravi v terme. V navedenem odlomku opazimo nerodnost, saj se prevod bere, kot da Debeluška našteva neumnosti o Corneliusu, v originalu pa to počne on sam: Mein Vater behielt sein Zahnweh-Gesicht, der Pummel muffelte, und ich gab ihrer Mutter abartige Antworten auf aufdringliche Fragen. Sagte ihr, dass mein Lieblingsfach in der Schule Handarbeiten wäre, speziell das Häkeln von Topflappen, dass ich am liebsten Schlager hören würde, von jeglicher Art Gemüse laut furzen müsste und nach dem Schulabschluss Klomann in der Opern- Passage werden wollte. (str. 56) Moj oče je še naprej imel obraz, kot da ga boli zob, Debeluška je bila zlovoljna, svoji materi je na njena vsiljiva vprašanja dajala bolne odgovore. Rekla ji je, da so ročna dela, zlasti kvačkanje prijemalk za lonce, moj najljubši šolski predmet, da najraje poslušam popevke, da zaradi zelenjave glasno prdim in da želim postati po koncu šole čuvaj v javnem stranišču v prehodu Opere. Kulturni elementi Eden izmed težko prevedljivih izrazov je Tusnelda. Gre za situacijo, da je učiteljica, ki Corneliusa uči zgodovino, taka tusi (običajno atraktivna, modna, ampak ''plehka'' ženska, zaničevalno), pa tudi ime ji je Tusnelda. Kako to prevesti? Prevajalec se je odločil, da bo stvar samo povedal. Ničesar ni spreminjal in ni poskušal iskati ustreznic v slovenščini. Tudi taka odločitev je možna. … und kaum hatte die ausgeklingelt, kam unsere Geschichts-Tusnelda, die Dr. Wurm, die wirklich Tusnelda heißt und unser Klassenvorstand ist, zur Tür rein … (str. 10) … in komaj je zvonec odzvonil, je skozi vrata stopila naša zgodovinarka Tusnelda, dr. Wurmova, ki ji je zares ime Tusnelda in je naša razredničarka … Grmek: Če bi se odločil, da bi ime sloveniziral, bi to za sabo potegnilo še marsikaj. Prevajalec je vsa imena obdržal v originalu. Verjamem, da se slovenski bralec ob imenu Tusnelda ne nasmehne. Zanj je to zapleteno ime za nepriljubljeno učiteljico. Lipavic Oštir: Tusnelda je ime, ki v slovenščini samo po sebi zveni smešno. Mogoče je prevajalec s tem postopkom dosegel nek drug humoren učinek. Tusi pa je v tem primeru izpadlo. Vsekakor gre za zelo zapleteno situacijo. Naslednji primer je tak: Sie ging nicht aufs Klo, sie holte in den Pausen kein Brot aus der quietschgrünen Umhängetasche und in den Stunden keinen Stift und keinen Notizblock. (str. 13) Ni šla na stranišče, iz svoje ogabno zelene torbe za čez ramo v odmorih ni vzela kruha in med urami nobenega pisala in nobene beležke. Anna med odmorom ostaja v razredu, z nikomer se ne pogovarja, ne gre na stranišče, niti ne vzame malice iz torbe. V Sloveniji otroci gredo na šolsko malico in si je ne nosijo s seboj. Če prevajaš za trinajst let stare otroke, gotovo ne boš pod črto pisal o tem razlage in delal kulturnih primerjav. Grmek: V slovenščini bi iz torbe vzela malico, če pa vzame iz torbe kruh, je to nekaj, kar otrok spozna kot del druge kulture. Lipavic Oštir: Naslednji primer je precej zapleten kulturni element. Gre za kavo in kavnik: • Mein Vater wärmte sich die Hände an der warmen Filterkaffeekanne. (str. 33) • Mein Vater drehte die Kaffeekanne im Kreis. (str. 33) • Moj oče si je ogreval roke ob kavniku za pripravo filtrirane kave. • Moj oče je v krogu obračal kavnik. Izraz kavnik v slovenščini obstaja, vendar ni preveč razširjen. Grmek: Obregnila bi se ob ta primer, saj se mi zdi prevod 'kavnik za pripravo filtrirane kave' predolga formulacija, zaradi katere stavek izgubi središče. Bolje bi se bilo izogniti 'filtrirani kavi' ali reči kar 'filter kava'. Važneje je, da oče kavnik vrti, ker mu je nerodno in ne ve, kaj bi rekel. Lipavic Oštir: Naslednji element je kulturni in geografski: 104 105 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | UDARNO S PREVODOM UDARNO S PREVODOM | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 V naslednjem primeru se pojavi izraz supernett, ki ga prevajalec prevede v 'prečudovito'. Morda bi bila kakšna bolj pogovorna različica ustreznejša. Spaghetti Carbonara pa je prevedel kot 'karbonarske špagete'. »Sohnemann, ihr bekommt morgen ein neues Mädchen in die Klasse. Die Tochter einer Kollegin von mir. Es wäre supernett von dir, wenn du dich ein bisschen um sie kümmern würdest.« Ich war gerade beim Speckschneiden für die Spaghetti Carbonara, seufzte tief und murmelte: »Shit!« (str. 8) »Sinko, jutri boste dobili v razred novo deklico. Hčerko moje sodelavke. Bilo bi prečudovito, ko bi zanjo malo poskrbel.« Ravno sem rezal slanino za karbonarske špagete, globoko sem vdihnil in zamrmral: »Shit!« Grmek: V Franu sem videla, da so možni tudi 'špageti karbonara' ali 'karbonara'. Prevajalec uporabi italijanski izraz. Lipavic Oštir: Možni so 'špageti karbonara', pa tudi samo 'karbonara', ja. Druga stvar pa je samostalniški člen pred osebnimi imeni. Tega je ogromno. Kako to rešiti? Ko bereš v originalu, z nemškimi očmi, je jasno, da je to avstrijsko in pogovorno. Ali bi se v slovenščini za to našla rešitev? Grmek: Jaz še nisem našla načina. Včasih se mi zdi dovolj nizanje v povedi: in to se je zgodilo in to se je zgodilo in to se je zgodilo … To morda daje podoben vtis kot členi. Lipavic Oštir: Tudi jaz ne. V slovenščini si ne moremo izmišljevati člena, lahko pa na drugih mestih poskušamo biti bolj pogovorni. Na ta način lahko vnesemo pogovorno vzdušje. Zdaj pride na vrsto zanimiv primer, ki se navezuje na obdobje, ko je bila Anna do Corneliusa zelo neprijazna: Ich wollte, wie ich es meinem Vater versprochen hatte, nett sein und sagte leise: »Ich bin der Cornelius Haberkorn, aber alle nennen mich nur Stummel!« »Ist mir doch egal, du Idiot!«, zischte mir die Anna Lachs zu und schaute mich an, als wäre ich ein ekliges Insekt. So eklig, dass man es nicht zerquetscht, weil man es nicht berühren will. Ich war baff. (str. 11) Hotel sem biti prijazen, kakor sem bil obljubil svojemu očetu, in sem ji tiho dejal: »Jaz sem Cornelius Haberkorn, a vsi mi rečejo samo Štrcelj!« »To mi je vendar vseeno, ti idiot!« je zasikala Anna Lachs in me pogledala, kot bi bil ogabna žuželka. Tako ogabna žuželka, da je človek ne zmečka, ker se je noče dotakniti. Bil sem čisto preč. V Mariboru bi lahko rekli, da sem bil 'paf ', verjetno pa izraz ni ustrezen za področje cele Slovenije. Grmek: Če se ne bi pojavljal velikokrat, bi ga lektorji verjetno tolerirali in bi bilo zelo doživeto. Lipavic Oštir: V naslednjem primeru imamo frazo wie den letzten Dreck behandelst, ki je prevedena v 'svinja z mehom'. Opern-Passage je podhod za pešce pri Dunajski državni operi in sodi med dunajske znamenitosti. To znano stranišče prevajalec preprosto prevede v 'stranišče'. Namesto izraza 'popevka' bi lahko obdržal izraz 'šlager', ker bi s tem ohranil povezave z nečim starejšim in oddaljenim, kar nam je glavni junak v originalu tudi želel povedati. Zanimiv primer je tudi ta, kjer cesarsko grobnico zamenja grob: „Obwohl das alle in unserer Klasse brennend interessiert hätte, habe ich geschwiegen wie eine Kaisergruft!“ (str. 137) „Čeprav bi to strašno zanimalo vse v našem razredu, sem bila tiho kot grob!“ Grmek: Mislim, da bi si v tem primeru lahko dovolili neologizem in obdržali izraz 'cesarska grobnica'. Lipavic Oštir: Velik problem pri prevajanju predstavlja izraz Schrebergarten, ki ima v knjigi zelo pomembno vlogo in se pojavlja res velikokrat. „Er ist ja alt, aber wenigstens noch einen Sommer im Schrebergarten hatte er sich verdient, wo der doch sein Paradies ist“, schnüffelte sie in ihr Taschentuch. (str. 66) „Res je že star, a vsaj eno poletje bi si še zaslužil vrtiček, ki je vendar njegov raj,“ je rekla in si z žepnim robcem brisala nos. Vemo, da Schrebergarten ni le vrtiček. Gre za parcele, ki jih prebivalci najamejo, si na njih postavijo vrtne hišice in uredijo vrt. Namenjene so gojenju pridelkov, čeprav je v ospredju socialna ideja skupnosti. V veliki meri gre tudi za rekreacijo in ustvarjanje zelenih oaz v mestu. Splet ponuja izraza 'majhni mestni vrtovi' in 'vrt s parcelami', ki še vedno nista povsem ustrezna. Dobro rešitev je težko najti. Pogovorni elementi Christine Nöstlinger pogosto uporablja pogovorni jezik, narečne besede in dunajski kolorit, ko se junaki pogovarjajo med seboj. Njena dela imajo avstrijski pridih tudi pri slovnici. Pogosto uporablja Perfekt namesto Präterituma in samostalniški člen pred osebnimi imeni, kar je njena značilnost: die Anna, der Cornelius. »Z dunajskim lokalnim koloritom se (Christine Nöstlinger) tudi bori proti vse večji standardizaciji nemškega jezika. Kot stilistično sredstvo ji je ljubši pogovorni jezik, zato v dialogih rada uporablja narečje, v pripovedi pa standardni jezik. Njena dela imajo avstrijski pridih tudi pri slovnici. Pogosto uporablja Perfekt namesto Präterituma in samostalniški člen pred osebnimi imeni.« (prim. Fuchs 2001: 107f) Slovenščina sodi med jezike, kjer v nepoudarjenem položaju osebnih zaimkov ne uporabljamo. Primer, kjer je prevajalec v slovenščini uporabil 'jaz', v nemščini pa je kljub vsemu nevtralno, je tak: Weil nämlich der einzige freie Platz in meiner Klasse der neben mir am Pult war. Und ich sitze gerne allein an einem Zweierpult. (str. 8) Edino prosto mesto v mojem razredu je bilo namreč mesto za mojo šolsko mizo. Jaz pa rad sedim sam za dvosedno šolsko mizo. Morda je prevajalec želel poudariti 'jaz', morda pa je želel biti bolj pogovoren. 104 105 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | UDARNO S PREVODOM UDARNO S PREVODOM | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 V naslednjem primeru se pojavi izraz supernett, ki ga prevajalec prevede v 'prečudovito'. Morda bi bila kakšna bolj pogovorna različica ustreznejša. Spaghetti Carbonara pa je prevedel kot 'karbonarske špagete'. »Sohnemann, ihr bekommt morgen ein neues Mädchen in die Klasse. Die Tochter einer Kollegin von mir. Es wäre supernett von dir, wenn du dich ein bisschen um sie kümmern würdest.« Ich war gerade beim Speckschneiden für die Spaghetti Carbonara, seufzte tief und murmelte: »Shit!« (str. 8) »Sinko, jutri boste dobili v razred novo deklico. Hčerko moje sodelavke. Bilo bi prečudovito, ko bi zanjo malo poskrbel.« Ravno sem rezal slanino za karbonarske špagete, globoko sem vdihnil in zamrmral: »Shit!« Grmek: V Franu sem videla, da so možni tudi 'špageti karbonara' ali 'karbonara'. Prevajalec uporabi italijanski izraz. Lipavic Oštir: Možni so 'špageti karbonara', pa tudi samo 'karbonara', ja. Druga stvar pa je samostalniški člen pred osebnimi imeni. Tega je ogromno. Kako to rešiti? Ko bereš v originalu, z nemškimi očmi, je jasno, da je to avstrijsko in pogovorno. Ali bi se v slovenščini za to našla rešitev? Grmek: Jaz še nisem našla načina. Včasih se mi zdi dovolj nizanje v povedi: in to se je zgodilo in to se je zgodilo in to se je zgodilo … To morda daje podoben vtis kot členi. Lipavic Oštir: Tudi jaz ne. V slovenščini si ne moremo izmišljevati člena, lahko pa na drugih mestih poskušamo biti bolj pogovorni. Na ta način lahko vnesemo pogovorno vzdušje. Zdaj pride na vrsto zanimiv primer, ki se navezuje na obdobje, ko je bila Anna do Corneliusa zelo neprijazna: Ich wollte, wie ich es meinem Vater versprochen hatte, nett sein und sagte leise: »Ich bin der Cornelius Haberkorn, aber alle nennen mich nur Stummel!« »Ist mir doch egal, du Idiot!«, zischte mir die Anna Lachs zu und schaute mich an, als wäre ich ein ekliges Insekt. So eklig, dass man es nicht zerquetscht, weil man es nicht berühren will. Ich war baff. (str. 11) Hotel sem biti prijazen, kakor sem bil obljubil svojemu očetu, in sem ji tiho dejal: »Jaz sem Cornelius Haberkorn, a vsi mi rečejo samo Štrcelj!« »To mi je vendar vseeno, ti idiot!« je zasikala Anna Lachs in me pogledala, kot bi bil ogabna žuželka. Tako ogabna žuželka, da je človek ne zmečka, ker se je noče dotakniti. Bil sem čisto preč. V Mariboru bi lahko rekli, da sem bil 'paf ', verjetno pa izraz ni ustrezen za področje cele Slovenije. Grmek: Če se ne bi pojavljal velikokrat, bi ga lektorji verjetno tolerirali in bi bilo zelo doživeto. Lipavic Oštir: V naslednjem primeru imamo frazo wie den letzten Dreck behandelst, ki je prevedena v 'svinja z mehom'. Opern-Passage je podhod za pešce pri Dunajski državni operi in sodi med dunajske znamenitosti. To znano stranišče prevajalec preprosto prevede v 'stranišče'. Namesto izraza 'popevka' bi lahko obdržal izraz 'šlager', ker bi s tem ohranil povezave z nečim starejšim in oddaljenim, kar nam je glavni junak v originalu tudi želel povedati. Zanimiv primer je tudi ta, kjer cesarsko grobnico zamenja grob: „Obwohl das alle in unserer Klasse brennend interessiert hätte, habe ich geschwiegen wie eine Kaisergruft!“ (str. 137) „Čeprav bi to strašno zanimalo vse v našem razredu, sem bila tiho kot grob!“ Grmek: Mislim, da bi si v tem primeru lahko dovolili neologizem in obdržali izraz 'cesarska grobnica'. Lipavic Oštir: Velik problem pri prevajanju predstavlja izraz Schrebergarten, ki ima v knjigi zelo pomembno vlogo in se pojavlja res velikokrat. „Er ist ja alt, aber wenigstens noch einen Sommer im Schrebergarten hatte er sich verdient, wo der doch sein Paradies ist“, schnüffelte sie in ihr Taschentuch. (str. 66) „Res je že star, a vsaj eno poletje bi si še zaslužil vrtiček, ki je vendar njegov raj,“ je rekla in si z žepnim robcem brisala nos. Vemo, da Schrebergarten ni le vrtiček. Gre za parcele, ki jih prebivalci najamejo, si na njih postavijo vrtne hišice in uredijo vrt. Namenjene so gojenju pridelkov, čeprav je v ospredju socialna ideja skupnosti. V veliki meri gre tudi za rekreacijo in ustvarjanje zelenih oaz v mestu. Splet ponuja izraza 'majhni mestni vrtovi' in 'vrt s parcelami', ki še vedno nista povsem ustrezna. Dobro rešitev je težko najti. Pogovorni elementi Christine Nöstlinger pogosto uporablja pogovorni jezik, narečne besede in dunajski kolorit, ko se junaki pogovarjajo med seboj. Njena dela imajo avstrijski pridih tudi pri slovnici. Pogosto uporablja Perfekt namesto Präterituma in samostalniški člen pred osebnimi imeni, kar je njena značilnost: die Anna, der Cornelius. »Z dunajskim lokalnim koloritom se (Christine Nöstlinger) tudi bori proti vse večji standardizaciji nemškega jezika. Kot stilistično sredstvo ji je ljubši pogovorni jezik, zato v dialogih rada uporablja narečje, v pripovedi pa standardni jezik. Njena dela imajo avstrijski pridih tudi pri slovnici. Pogosto uporablja Perfekt namesto Präterituma in samostalniški člen pred osebnimi imeni.« (prim. Fuchs 2001: 107f) Slovenščina sodi med jezike, kjer v nepoudarjenem položaju osebnih zaimkov ne uporabljamo. Primer, kjer je prevajalec v slovenščini uporabil 'jaz', v nemščini pa je kljub vsemu nevtralno, je tak: Weil nämlich der einzige freie Platz in meiner Klasse der neben mir am Pult war. Und ich sitze gerne allein an einem Zweierpult. (str. 8) Edino prosto mesto v mojem razredu je bilo namreč mesto za mojo šolsko mizo. Jaz pa rad sedim sam za dvosedno šolsko mizo. Morda je prevajalec želel poudariti 'jaz', morda pa je želel biti bolj pogovoren. 106 107 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | UDARNO S PREVODOM UDARNO S PREVODOM | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 Mein Vater sagte, dass er schon im Büro gegessen habe. Einen Döner vom Türken gegenüber der Firma, von dem er jetzt Magendrücken und Sodbrennen habe. (str. 17) Moj oče je rekel, da je jedel že v pisarni. Pojedel je kebab od Turka nasproti podjetja, a zdaj ga od njega tišči v želodcu in ga peče zgaga. Ta primer vsebuje tipičen način, kako avtorica poskrbi za humoren učinek. Prevedeno je malo preveč neposredno. Morda bi bilo bolj ustrezno 'kebab pri Turku'. Mit jedem Tag, der verging, hoffte ich es stärker, und am Donnerstag war ich fast schon sicher, dass er seine blöde Patchwork-Family-Idee endgültig begraben hätte. (str. 40) Z vsakim dnevom, ki je minil, sem močneje upal, in v četrtek sem bil skorajda že povsem prepričan, da je dokončno zakopal svojo zamisel o skrpani družini. Danes sem namenoma večkrat uporabila angleški izraz 'patchwork' družina. Mislim, da v slovenščini nimamo ustreznega poimenovanja, ki bi uspel to enako dobro označiti. Grmek: Izraz Patchwork-Family v slovenščini ni toliko poznan. Mislim celo, da je izraz 'skrpana družina' precej simpatičen. Lipavic Oštir: Možna je tudi krpanka, vendar ne vem, koliko bi bila razumljena. „Dir steht ein supertolles Wochenende bevor, Stummel. Wellness-Resort im verschneiten Burgenland, mit Whirlpool, Sauna und Sternekoch sowie Sabine Lachs und dem Pummel!“ (str. 41) „Pred teboj je nadvse čudovit konec tedna, Štrcelj. Sprostitveni center na zasneženem Gradiščanskem, z masažnim bazenom, savno in vrhunskim kuharjem kakor tudi Sabine Lachs in z Debeluško!“ Izraza Wellness-Resort in Whirlpool sta prevedena v 'sprostitveni center' in 'masažni bazen'. SSKJ tolerira 'velnes resort' in 'whirlpool', zato je vprašanje, kako to poimenovati. Grmek: V tem primeru prevajalec dobi dovoljenje že v osnovnem besedilu, kjer je prav tako uporabljen angleški izraz.2 P R E P I S P O Z V O Č N I D A T O T E K I P R I P R A V I L A A N D R E J A E R D L E N 2 Prispevek se bo nadaljeval v naslednji številki. „(…) Das mit ihrer Tochter würde sie schon irgendwie hinkriegen, hat sie gesagt, aber du bist ihrer Ansicht nach ein arroganter, total verwöhnter Bengel, gegen den sich der Vater nicht durchsetzen kann, und er schaut geduldig zu, wie du sie wie den letzten Dreck behandelst.“ (str. 70) „(…) Svojo hčer bi ona že nekako spravila v red, je rekla, ampak ti si po njenem mnenju predrzen, do kraja razvajen pobalin, proti kateremu se tvoj oče ne more uveljaviti in mirno gleda, kako ravnaš z njo kakor svinja z mehom.“ Neologizmi V literarnem delu se pojavlja tudi nekaj besed, ki bi jih lahko kategorizirali kot neologizme, čeprav bi o teh opredelitvah lahko tudi razpravljali. „Und, welche Hobbys hast du, Cornelius?“ (str. 52) „In katere konjičke imaš ti, Cornelius?“ (SSKJ: hobiji, nezaznamovano) Konjički so že mogoče malo zastarela beseda, poleg tega pa SSKJ dopušča tudi besedo 'hobiji'. „Notfalls geh ich halt auf den Bahnhof. Da Fällt man nicht auf. In Salzburg auf dem Bahnhof schlafen immer Obdachlose.“ (str. 93) „V sili razmer grem pač na železniško postajo. Tam ne bo name nihče pozoren. Na kolodvoru v Salzburgu vedno spijo ljudje brez strehe nad glavo.“ V Sloveniji je izraz 'brezdomci' ustaljen in otrokom razumljiv, zato je opis verjetno nepotreben. Es gibt schon ein paar Kinder in meiner Klasse, die von niemandem zu Geburtstagspartys eingeladen werden, die auch ausgelacht werden, wenn sie etwas Dummes sagen, und in den Pausen meistens allein herumstehen. Aber ob man das schon Mobbing nennen muss, ist mir nicht klar. (str. 9) V mojem razredu je vsekakor nekaj otrok, ki jih nihče ne povabi na rojstnodnevno zabavo, otrok, ki se jim smejijo, če rečejo kaj neumnega, in v odmorih večinoma sami postopajo okrog. Ni mi pa jasno, ali se temu že lahko reče psihično nasilje. V nekem intervjuju je avtorica povedala: »V pogovornem jeziku ne manjka strokovnih izrazov iz psihologije. Če je 'stres' uspešnica sezone, je 'krivda' zimzeleni izraz desetletja.« (Der Standard, 2. 9. 2011). Tudi v navedenem primeru bi lahko razmišljali, ali bi uporabili 'mobing' ali 'psihično nasilje'. Grmek: Če je to izjavil Cornelius, bi verjetno rekel 'mobing'. Če pa želimo, da mlajši bralci to besedo razumejo, bi se odločili za 'psihično nasilje'. Kako to pretehtati? Da bi književni lik zvenel bolj prepričljivo, bi se sama gotovo odločila za 'mobing'. Morda pa bi v tem primeru pomen izjave popolnoma zdrsnil mimo bralca. Lipavic Oštir: Mislim, da bi vsak dvanajstletnik izraz 'mobing' poznal. 106 107 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | UDARNO S PREVODOM UDARNO S PREVODOM | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 Mein Vater sagte, dass er schon im Büro gegessen habe. Einen Döner vom Türken gegenüber der Firma, von dem er jetzt Magendrücken und Sodbrennen habe. (str. 17) Moj oče je rekel, da je jedel že v pisarni. Pojedel je kebab od Turka nasproti podjetja, a zdaj ga od njega tišči v želodcu in ga peče zgaga. Ta primer vsebuje tipičen način, kako avtorica poskrbi za humoren učinek. Prevedeno je malo preveč neposredno. Morda bi bilo bolj ustrezno 'kebab pri Turku'. Mit jedem Tag, der verging, hoffte ich es stärker, und am Donnerstag war ich fast schon sicher, dass er seine blöde Patchwork-Family-Idee endgültig begraben hätte. (str. 40) Z vsakim dnevom, ki je minil, sem močneje upal, in v četrtek sem bil skorajda že povsem prepričan, da je dokončno zakopal svojo zamisel o skrpani družini. Danes sem namenoma večkrat uporabila angleški izraz 'patchwork' družina. Mislim, da v slovenščini nimamo ustreznega poimenovanja, ki bi uspel to enako dobro označiti. Grmek: Izraz Patchwork-Family v slovenščini ni toliko poznan. Mislim celo, da je izraz 'skrpana družina' precej simpatičen. Lipavic Oštir: Možna je tudi krpanka, vendar ne vem, koliko bi bila razumljena. „Dir steht ein supertolles Wochenende bevor, Stummel. Wellness-Resort im verschneiten Burgenland, mit Whirlpool, Sauna und Sternekoch sowie Sabine Lachs und dem Pummel!“ (str. 41) „Pred teboj je nadvse čudovit konec tedna, Štrcelj. Sprostitveni center na zasneženem Gradiščanskem, z masažnim bazenom, savno in vrhunskim kuharjem kakor tudi Sabine Lachs in z Debeluško!“ Izraza Wellness-Resort in Whirlpool sta prevedena v 'sprostitveni center' in 'masažni bazen'. SSKJ tolerira 'velnes resort' in 'whirlpool', zato je vprašanje, kako to poimenovati. Grmek: V tem primeru prevajalec dobi dovoljenje že v osnovnem besedilu, kjer je prav tako uporabljen angleški izraz.2 P R E P I S P O Z V O Č N I D A T O T E K I P R I P R A V I L A A N D R E J A E R D L E N 2 Prispevek se bo nadaljeval v naslednji številki. „(…) Das mit ihrer Tochter würde sie schon irgendwie hinkriegen, hat sie gesagt, aber du bist ihrer Ansicht nach ein arroganter, total verwöhnter Bengel, gegen den sich der Vater nicht durchsetzen kann, und er schaut geduldig zu, wie du sie wie den letzten Dreck behandelst.“ (str. 70) „(…) Svojo hčer bi ona že nekako spravila v red, je rekla, ampak ti si po njenem mnenju predrzen, do kraja razvajen pobalin, proti kateremu se tvoj oče ne more uveljaviti in mirno gleda, kako ravnaš z njo kakor svinja z mehom.“ Neologizmi V literarnem delu se pojavlja tudi nekaj besed, ki bi jih lahko kategorizirali kot neologizme, čeprav bi o teh opredelitvah lahko tudi razpravljali. „Und, welche Hobbys hast du, Cornelius?“ (str. 52) „In katere konjičke imaš ti, Cornelius?“ (SSKJ: hobiji, nezaznamovano) Konjički so že mogoče malo zastarela beseda, poleg tega pa SSKJ dopušča tudi besedo 'hobiji'. „Notfalls geh ich halt auf den Bahnhof. Da Fällt man nicht auf. In Salzburg auf dem Bahnhof schlafen immer Obdachlose.“ (str. 93) „V sili razmer grem pač na železniško postajo. Tam ne bo name nihče pozoren. Na kolodvoru v Salzburgu vedno spijo ljudje brez strehe nad glavo.“ V Sloveniji je izraz 'brezdomci' ustaljen in otrokom razumljiv, zato je opis verjetno nepotreben. Es gibt schon ein paar Kinder in meiner Klasse, die von niemandem zu Geburtstagspartys eingeladen werden, die auch ausgelacht werden, wenn sie etwas Dummes sagen, und in den Pausen meistens allein herumstehen. Aber ob man das schon Mobbing nennen muss, ist mir nicht klar. (str. 9) V mojem razredu je vsekakor nekaj otrok, ki jih nihče ne povabi na rojstnodnevno zabavo, otrok, ki se jim smejijo, če rečejo kaj neumnega, in v odmorih večinoma sami postopajo okrog. Ni mi pa jasno, ali se temu že lahko reče psihično nasilje. V nekem intervjuju je avtorica povedala: »V pogovornem jeziku ne manjka strokovnih izrazov iz psihologije. Če je 'stres' uspešnica sezone, je 'krivda' zimzeleni izraz desetletja.« (Der Standard, 2. 9. 2011). Tudi v navedenem primeru bi lahko razmišljali, ali bi uporabili 'mobing' ali 'psihično nasilje'. Grmek: Če je to izjavil Cornelius, bi verjetno rekel 'mobing'. Če pa želimo, da mlajši bralci to besedo razumejo, bi se odločili za 'psihično nasilje'. Kako to pretehtati? Da bi književni lik zvenel bolj prepričljivo, bi se sama gotovo odločila za 'mobing'. Morda pa bi v tem primeru pomen izjave popolnoma zdrsnil mimo bralca. Lipavic Oštir: Mislim, da bi vsak dvanajstletnik izraz 'mobing' poznal.