Ljubljana in Sava: možne razsežnosti izgradnje hidroenergetskih objektov na Savi v Ljubljani Author(s): Andrej GULIČ Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 7-13 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180532 Accessed: 07-09-2018 11:08 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:08:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI T7.ZĪV St. 12, 13/1990 Andrej G ULIČ Ljubljana in Sava: možné razsežnosti izgradnje hidroenergetskih objektov na Savi v Ljubljani Povzetck. Zaradi uresničevanja industrijske paradigme družbě - nega razvoja, ki povzroča značilen splosni mačehovski odnos do naravnega okolja , zaradi neustrezne druzbene organiziranosti in zaradi velike deklarativnosti planskih usmerìtev se je stvarnost in podoba reke Save v Ljubljani spremenila v množico individu- aliziranih in protislovnih izkušenj. Le-te so nastajale in se vedno nastajajo z uresničevanjem različnih interesov v tem prostoru, opredeljenem z raznovrstnimi ekonomskimi , sociálními in kultur - nimi okviri. Zadnji element v tem protislovnem procesu so prispevale obujene zahteve za izgradnjo hidroenergetskih objek- tov na Savi v Ljubljani. Namesto uvoda Že dalj časa zapletena ekološka situ- ācijā v Slovcniji, ki jo poleg ostalih dejavnikov s(x>blikujc proizvodnja električne energije v termoener- getskih objekt ih in strah před možno ekološko katastrofo cdinc domače jedrske elektrárně, je ponovno po- stavila v ospredje vprašanja ener- getskega izkoriščanja nekaterih slo- venskih vodotokov. Pred nekaj leti so bili tako iz arhivov potegnjeni močno zapraženi projek- ti, ki načrtujejo optimalno hidro- energetsko rabo glavnih slovenskih vodotokov (Sava, Mura). Toda kljub izraziti naglici "varuhov" interesov slovenské energetike (beri: Elektro- ogospodarstva Slovcnije) při čim- prejšnji družbeni verifikaciji nove strategije dolgoročnega energetske- ga razvoja republike se je javnost ustrezno kritično od/vala. Zavrnila je ponujenc cnostranske in ekološko vprašljive projekte ter zahtevala ce- lovito proučitev vsch vplivov in po- sledic, ki bi jih povzročila potencial- na izgradnja hidroenergetskih siste- mov*. Na ta izziv je tako kot v številnih primerih doslej (Soča, Cerkniško jezero, Bled, Mura) reagirai Ur- banistični inštitut SRS, ki je poleg kritičnih ocen oblikoval strokovne prcdloge za drugačne in družbeno sprejcmljivejSe rešitve. Takten odnos nam je uspělo uve- ljaviti tudi v ok viru strokovnega vo- denja 1. faze zahtevnega interdis- ciplinarnega projekta Sava-Ljublja- na, v katerem je Urbanistični institut SRS (Marjan Debelak, Andrej Ciulič) skupaj z ostatimi sodelujo- čimi in^titucijami proučil potenci- álně vplive in posledice izgradnje hidroenergetskih objektov na Savi v Ljubljani**. Osnovno izhodišče projekta je bilo iskanje načinov in poti za dopol- njujočo rabo savskega prostora v Ljubljani v smeri razvoja širših me- stotvornih dejavnosti in proizvodnje električne energije. V ta namen smo poleg treh izhodiščnih ter ekološko in urbanistično problematičnih vari- antnih rešitev oblikovali dodatnih devet variantnih modelov, med ka- terimi smo v končni fazi izbrali stro- kovno najbolj sprejemljivega. Toda namen tega prispevka ni pred- stavitev rezultatov projekta, temveč le nekaterih sociološko-prostorskih razmišljanj, ki so nas vodila pri delu in pri izboru najbolj ustrezne vari- ante. 7 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:08:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 12,13/1990 Pomen Save v razvoju Ljubljane Ne da hi se spuščali v podroben zgo- dovinski prikaz načinov rabe in po- mena, ki ga je imcla reka Sava s svojim zalcdnim območjem za razvoj mesta Ljubljane in kvalileto življe- nja njenih prebivalcev, bomo tukaj vsebinsko představili nekatere raz- vojne momente, ki so po svoje opre- deljcvali različna obdobja rabe tega prostora po drugi svetovni vojni. Pri tem bomo i/hajali iz vloge in po- mena reke Save v procesu "produk- cije mesta", ki ga lahko v najširšem pomenu besede opredelimo kot: 1. náčin dru/bene produkcije, ki opredeljuje širše družbene osnově za gradnjo mesta, 2. náčin gradnje mesta oziroma ur- banizem, 3. náčin njegovega vsakdanjcga de- lovanja. Vloga Save v náčinu družbene produkcije mesta Ljubljane: Za naše celotno povojno obdobje druž- benega razvoja, ki ga označuje hiter proces klasične industrializacje in urbanizacije, je poleg vseh znanih prostorskih transformacij značilna visoka stopnja izkoriščanja raz- položljivih naravnih virov, med ka- terimi zavzemajo vodni viri še pose- bej pomembno mesto. To vclja tudi za Savo, ki je z vsemi svojimi pritoki na območju Ljubljane in širše v tem obdobju prevzemala in še vedno pre- vzema dve nasprotujoči si funkciji: 1. funkcijo najbolj pomembnega vira bogatenja podtalnice (Ljubljansko in Sorško polje), ki je osnovni pogoj nemotenega poteka procesa pro- dukcije in reprodukcije grajenega okolja in življenja ljudi v njem, 2. funkcijo najbolj pomembne krož- ne poli za odvajanje odvečnih in pre- težno neočiščenih snovi iz proizvod- nega procesa in bivalnih okolij. Rezultāti takšne nesmotrne rabe Save so danes več kot očitni in se izražajo v visoki stopnji onesnaže- nosti vode (med 3. in 4. kategorijo), v onesnaženju in degradaciji rečnih bregov in širšega okolja, v ogrožanju količine in kakovosti podtalnice, v ogrožanju obstoječih vodnih in ko- penskih ekosistemov itd. Poleg tch dveh nasprotujočih si funkcij pa se Savi v Ljubljani v pri- hodnjem obdobju obeta šc trctja funkcija rabe njenega vodnega po- tenciālā - pridobivanje električnc energije. Lc-ta naj bi vplivala na iz- boljšanjc energetske oskrbe ljub- ljanskega in slovenskega gospo- darstva ter je istočasno predstavljala pogoj za začetek sanacijc njene ne- ustrezne vodnogospodarske rabe. Odnos do Save v urbanizmu mesta Ljubljane: V nasprotju z dejanskim pomenom in rabo Save v procesu družbene produkcije mesta Ljublja- ne je bilo v tem obdobju veliko po- skusov strokovnih in planskih opre- dclitcv, ki jih lahko v najširšem po- menu besede označimo kot funkci- onalistični urbanizem. Ta je temu območju dajal ustreznejšo vodno- gospodarsko funkcijo (utrjevanje brežin in izgradnja pragov v strugi zaradi preprečitve poplav in erozije rečnega dna), funkcijo zclenih povr- šin s športno-rekrcacijskimi objekti in napravami in ne nazadnje funkcijo pridobivanja električnc energije. Tako je Generalni plan urbanis- tičnega razvoja Ljubljane izieta 1965 začrtal na skoraj celotncm prouče- vanem območju, točneje: od Sore do sotočja Save in Ljubljanice, meje ožjcga rekreacijskega pasu in v njem oprcdelil lokacije za posamezne športno - rckreacijske dejavnosti (centralni športni park na Ježici, av- todrom in dirkališče za spidvej v Snebcrju, hipodrom na Ježici, ves- lanje na divjih vodah v Tacnu) (5). Značilna za ta planski dokument in za celotno obdobje je monofunkci- onalna (športno-rckreacijska) raba tega dela mestnega prostora, ki je najbolj izražena s stališčem, Mda je třeba preprečiti vsakršno nadaljnjo izgradnjo, ki ni v skladu s funkcionál- ními potřebami rekreacijskega ob- močja, oziroma izolirati obstoječe prodore mesta s primernimi zavesa- mi zelenja" (9). V dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane (7) je bila monofunkcio- nalna raba tega prostora prccej bolj omiljena, če že ne odpravljena. To 8 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:08:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANT IZZIV SWS i/haja i z naslcdnjih planskih us- meritcv: 1. oprcdclitcv območij v prouče- vanju, ki naj hi v prcj cnotno načrto- vancm in ncprckinjcncm pasu ob Sa- vi vključilc nove potcncialne površi- nc /a naselitev (Tomačevski prod) in hidrocnergetsko rabo vodotoka (lokacijc hidroelektrarn pri Tacnu, Ježici, Sentjakobu in Zalogu)(7), 2. zoženjc ožjega rckreacijskcga pa- su ob Savi na območje od Šmarnc gore do On uč (cr na troj no sotočjc Save, I.jubljanice in Kamniške Bistrice (7), 3. sprcmembe doscdanje rasti Ljub- ljane, ki je pretežno potěkala od mestnega središča navzven v za- snovo policentrične aglomcracije vsch naselij in mest v območju ljubljanskih občin in širšem regio- nalem prostoru in v kateri bo imelo v razvoju vsako naselje svojo vlogo in funkcijo, to velja predvsem za razvoj pomcmbnejših lokalnih središč (Gamcljne, Šcntjakob, Črnuče), lokalnih središč (Tacen, Pirniče, Sora, Preska, Zalog, Dolsko) in manjših lokalnih središč (Šmartno pod Šmarno goro, Stanežiče, Viž- marje, Sneberje, Beričevo, Nad- gorica, Savlje) (8). Uresničevanjc leh planskih usmeri- tev bi bistveno vplivalo na spremi- njanje vrednosti in pomena obsav- skega prostora, saj bi Sava dokon- čno postala sestavní del grajenega okolja Ljubljane. Na ta náčin bi ver- jetno přišlo do sprcmembe sedanje označbe reke "Sava pri Lj ubijani" v označbo "Sava v Ljubljani". Vloga Save v vsakdanjem življenju mesta Ljubljane V vsakdanjem življenju mesta pa je raba obsavskega prostora ubirala drugačne poti. Potem ko je sredi 60. let Sava s svojimi březinami zaradi povečanja onesnaženosti vode in izboljšanja prometne dostopnosti oddaljenejših krajev izgubila prvotno privlačnost, je kot sorazmerno zapuščen in neo- predeljen prostor v nikogaršnji (beri: v družbeni) lasti postala po- memben vir individualnega in sku- pi nskega i/koriščanja. Če izvzamemo organizirano ribištvo i oddih maloštevilnih občanov (sprehodi, pikniki), so vse ostale de- javn sti spreminjale podobo tega prostora, nekatere izmed njih pa ce- lo dodatno slabšalc že ogroženo naravno ravnotc/je. To velja pred- sem za: 1. nelegalno izgradnjo bivalnih enot (barakarsko naselje Tomačevo), ki z neurejenim odlaganjem odpadkov in fekalnih odplak neposredno ogro- žajo podtalnico in prcdstavljajo po- tcncialno žarišče cpidemičnih okužb 2. nelegalna odlagališča smeti, ki jih je mogoče najti na cclotnem prou- čcvanem območju, 3. nelegalno pranjc avtomobilov, 4. nelegalno pridobivanje peska in mivkc iz rečne struge, 5. (nc)legalno vrtičkarstvo, ki sicer predstavlja pomemben dopolnilni vir prehrane in (ali) rekreacije vse širših slojev prebivalstva, ki pa lahko ima zaradi svoje neorganiziranosti, negativné posledice za podtalnico, 6. (ne)legalnc aktivnosti posameznih krajevnih skupnosti pri koncipiranju in izgradnji posameznih lokalnih športno- rckreacijskih ccntrov. Tako se je zaradi uresničcvanja in- dustrijske paradigme družbenega razvoja, za katero je značilen splo- šen mačehovski odnos do naravnega okolja, zaradi neustrezne družbene organiziranosti in visoke dcklarativ- nosti planskih usmeritev podoba Save spremenila v veliko število kon- fliktnih individualiziranih in skupin- skih podob, ki so nastajale in še ved- no nastajajo ob različnih izkušnjah in dejavnostih v tem prostoru, opře- de Ijene z različnim socialnim in kul- turním okvirom. Sedanja raba Save in njenega zalednega območja v očeh lokalnega prebivalstva Náčine přetekle in sedanje rabe Save in njenega zalednega območja smo 9 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:08:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12, 13/1990 dcloma představili v prejšnjem po- glavju, kjer srno ohravnavali vlogo in pomen Save v razvoju Ljubljanc. T u- kaj se homo osrcdotočili predvsem na predstavitev tistih informacij, ki srno jih přejeli na skupinskih pogo- vorih s predstavniki prizadetih kra- jevnih skupnosti. Sk upne ugotovilve s leh pogovorov so naslednje: 1. pomanjkljiva ali napačna infor- miranost o ključnih značilnostih načrtovanih hidrocnergetskih pose- gov v proučevano območje; ta ugo- tovitev velja predvsem za obvešče- nost/seznanjenost za vse obstoječe projekte (10, 6, 2, 1). 2. "real ist ična" ckološka zavést, ki se izraža v visoki stopnji kritičnosti do variante optimálně energetske rabe Save (IBE, 1979) predvsem zaradi potcncialno previsokega dviga pod- talnice, sprememb v mikroklimi, poplavljanju kmetijskih zemljišč ter stanovanjskih in gospodarskih ob- jektov ter v zavěsti, da je hidroener- getski potencial Save potrebno izkoristiti, vendar na družbeno op- timalen náčin v obstoječi řečni strugi, 3. splošna nezaupljivost do strokov- nih rešitev in predlogov ter bojazen pred ncustrezno gradbeno izvedbo izbrane variantně rešitve; zato se šc posebej zahteva opredcljeno odgo- vornost inštitucij in posameznikov, ki bodo predlagali strokovne rešitve, 4. stočasno pa prihaja do horizontal- nega povezovanja nekaterih krajev- nih skupnosti (Scntjakob - Podgo- rica, Beričevo, Dol, Dolsko) celo iz dveh občin (Ljubljana Bcžigrad in Ljubljana Moste-Poljc), ki edino na ta náčin vidijo možnosti za rcaliza- cijo svojih stališč in predlogov glede načrtovanih lokacij infrastrukturnih objektov (hidroenergetski objekti, obvozna tovorna proga, toplarna). Ra ZY oj ne možnosti rabe Save in njenega zalednega območja Pri definiranju zasnove rabe tega prostora se pojavljata dva odločilna dejavnika, ki sta vsak zase usmerjena k iskanju najbolj ustrezne poti in načinov za prostorsko rcalizacijo. Zaradi tc njihove značilnosti jih tukaj pogojno imenujemo: 1. energetski optimum, 2. mestni optimum. Izraz energetski optimum uporab- ljamo kot sintetični izraz za opis cc- lovitih strokovnih prizadevanj, da se proučevani odsek Save od Medvod do Zaloga maksimalno energetsko izrabi v skladu z obstoječimi narav- nimi možnostmi (ta energetski op- timum zaenkrat predstavlja varianta /IBE, 1979/, čeprav se že sedaj avtor- ji od nje vse bolj ograj ujejo). Pri op- rcdeljevanju energetskega optimu- ma se kot zelo pomemben dopolnju- joči dejavnik pojavlja vodno gospo- darstvo, ki skuša povezati interes za hidrocnergetsko izrabo Save z inte- resom za rcgulacijo njene struge in pritokov in tako reševati osnovne probléme, kot so obilnejše in kako- vostnejse bogatenjc podtalnice ter zavarovanje zaledja pred poplavami. Izraz mestni optimum uporabljamo kot sintetični izraz za opis vseh obstoječih in uresničljivih kvalitet naravnega okolja, mestotvornih de- javnosti in vrednot, ki proučevani odsek Save od Medvod do Zaloga najbolj približajo potřebám in inte- resom večine Ljubljančanov. Ure- sničljive kvalitete se nanašajo na predvideno izboljšavo danes degra- diranih clementov naravnega okolja (izboljšava kvalitete rečne vodě in sanacija brežin). Med oběma optimumoma pa seveda obstaja določeno število možnih va- riantnih rešitev, ki se približujejo bo- disi cnemu bodisi drugemu opti- mumu. Pri tem sc scveda takoj postavi vpra- šanjc, na kakšen náčin ovrednotiti elemente, ki jih vsebujcta oba op- timuma in med njima izbrane vari- antně rešitve. Medtcm ko za energetski optimum velja, da je bolj ali manj kvantitativno opredeljiv, ker so fínančni stroški in koristi pri izgradnji in obratovanju hidroenergetskih objektov za potre- be proizvodnje električne energije in vodnega gospodarstva izračunljivi, 10 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:08:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 12, 13/1990 je situācijā pri mest nem optimumu popolnoma drugačna. Mestni optimum je, tako kot smo ga définirait, te/ko, če že ne nemogoče kvant itavno opredeliti, in to pred- vsem /aradi dveh skupin dejavnikov: 1. 7aradi prisotnosti treh ra/ličnih, vendar medsebojno pove/anih druž- beno-prostorskih stvarnosti: - vre d nost i naravnega in kulturnega okolja, - prisotnosti in potřeb nadaljenjcga razvoja mestotvornih dejavnosti, - podobě tega prostora in z njim po- ve/anih človcških vrednot, ki se ne morejo kvantitativno (denarno) o- vrednotiti niti kot posamezne enote niti kot njihov skupek; 2. zaradi nedorečenosti oz. neprisot- nosti treh potencialnih mcrilnih in- strumentov: - dolgoročni pian občin in mesta Ljubljana, ki ceļot no območje veči- noma na grobo opredeli kot območ- je hidroenergetske rabe ter kot raz- vojna območja po letu 2(XX), - ncupoštcvanje zákonitosti in vrcd- nosti mestne rente, - pomanjkanje javnomnenjske razis- kave. V takśni sit u acij i je potrebno mestni optimum kvalitativno opredeliti na osnovi upoštcvanja značilnosti ob- stoječega in predvidenega stanja lu- di po letu 2(XX). Ker v tem trenutku še vedno ne razpolagamo z rezultāti ostalih delovnih področij, ki bodo v svojem okviru opredelile osnově za najbolj ustrezno rabo tega prostora, bomo varianto mestnega optimuma delovno opredelili takolc: loje lista varianta rabe Save in njenega zaled- nega območja, ki prekinja načrto- vano verigo hidrocentral 1er v ccloti ohranja odsek od M cd vod do Zało- ga in ga z ustreznimi hidrolehnič- nimi posegi (pragovi, nasipi) uredi in zavarujc. Splošni razlogi za takšno varianto so naslednji: 1. ohranjanje in izboljšava sorazmer- no naravnega videza tega dela vodo- toka z bližnjim okoljem vrcd, 2. ohranjanje in izboljšava obstoječih naravnih razmer v vodnih in kopen- skih ekosistemih, 3. preprečitev slabšanja klimatskih značilnosti okolja, 4. zagotovitev nemotenega napaja- nja podtalnicc, 5. ohranjanje možnosti za nadaljnji razvoj sportov in rckreacije na savski vod v naravnem padcu, 6. ohranjanje obstoječih kmetijskih in gozdnih površin, 7. ohranjanje in zavarovanje vseh ob- stoječih stanovanjskih in gospo- darskih obje klov, 8. ohranjanje in izboljšava obstoječih ribolovnih možnosti, 9. ohranjanje možnosti za rabo tega prostora Se za druge namene (npr. za stanovanjsko gradnjo, centralne funkcije itd.). Med obema variantama mestnega in cncrgctskcga optimumoma obstaja več variant nih rešitev, ki se jima kompromisno približujejo oz. oddal- jujejo, vendar jih v tem okviru ne bomo prikazali. Zaključne ugotovitve in opredelitev determinant razvoja Če poskušamo na kratko povzeti ugotovitve, do katerih smo přišli pri socioložko - prostorski analizi in vrcdnotenju vloge Save in njenega zalednega območja v "produkciji mesta" Ljubljanc, lahko ugotovimo, da gre za prostor, v katerem se kon- fliktno srečujejo različni družbeni interesi in dejavniki: 1. Sava predstavlja najbolj pomem- ben vir bogatenja podtalnice in isto- časno osnovni vodotok za odplako- vanje neočiščenih snovi iz proizvod- ega procesa in bivalnih okolij, 2. Sava s svojim zalednim območjem predstavlja na cclotnem ljubljan- skem odseku oz. na posameznih delih tega odseka visoko ovrednoten prostor za bodoči razvoj in lokacijo turistično- rekreacijskih dejavnosti, poselitev, produkcijo hrané, lokacijo večjih infrastrukturnih objektov in rabo vodné energije, 3. Sava s svojim zalednim območjem in z nekaterimi še vedno ohranjenimi 11 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:08:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 12, 13/1990 naravnimi kvalitctami prcdstavlja prosi or, v kat crcm se pri njcgovi vsakdanji rabi srečujejo štcvilni in- dividuální in lokalni interesi, ki ta prostor jcmljejo kot dobrino kolek- tivne konzum pcije (črne gradnje, odlagališča smeti, črpanje mivke, vrtički, rekreacijski objekti itd.). Scdaj pa je potrebno ta za različne smotre rabljeni in namenjeni prostor razvojno opredeliti in prostorsko strukturirati, da bo optimalno izrabil razpoložljive naravne in ustvarjene dobrine ter minimaliziral družbene konflikte. Zato v tem prispevku predlagamo opredelitev analitičnega okvira za proučcvanjc današnjih in pred- videnih razvojnih clemcntov, ki ga deíinirata dva dejavnika - energetski in mestni optimum - med katerima bo upoštevano določeno število mo/nih variantnih rešitev, ki se bodo glede na svoj značaj približevalc bo- disi cnemu bodisi drugemu opti- mumu. Pri oprcdelitvi determinant razvoja proučevanega prostora v tem pri- spevku izhajamo iz naslednje defini- cije determinant: Determinante raz- voja so listi razvojni dejavniki, ki morajo biti zaradi svoj ih ugotov- ljenih posebnih in pomembnih last nost i, v ceļoti ali deloma upošte- vani pri načrtovanju razvoja določc- nega odseka Save. Pri tem sc lahko determinante pojavljajo kot: 1. razvojne determinante, ki odločil- no vplivajo na sprcminjanje obstojc- čih družbenih, gospodarskih in pros- torskih razmer, 2. omcjitvcnc determinante, ki pred- stavljajo varovanje naravnih in u- stvarjenih kvalitet in vrednot. Dějstvo pa je, da sc lahko določena dejavnost oz. danost, v odvisnosti od izbranih kriterijev pojavi bodisi kot razvojna bodisi kot omejitvena de- terminanta. Pri predstavitvi determinant razvoja smo upoštevali Stiri širša območja obravnave (odseke Save): 1. območje od Medvod do Tacna, 2. območje od Tacna do Ježice, 3. območje od Ježice do Šentjakoba, 4. območje od Šentjakoba do Zaloga (sotočje trch rek). Ob tem moramo opozoriti, da se bo- do izbrane determinante lahko prc- krivale (izključcvale) z determinan- tami, ki bodo opredcljene v okviru ostalih delovnih področij, to pa predvsem zaradi tega, ker smo v ok- viru sociološkega diskurza poskušali upoštevati vlogo Save in njenega zalcdnega območja v osnovnih di- menzijah "produkcijc mesta" Lj ub- ijane. Območje od Medvod do Tacna: - varovanje naravnih kvalitet in videza območja tacenskih brzic za razvoj vseh oblik rckreativnih in vrhunskih športov na divjih vodah z všemi spremljajočimi objekti, - zagotovitev vodnogospodarskega in Sportno-rekreacijskega minimu- ma vode v strugi, - varovanje obstoječih kmetijskih in gozdnih površin na obe h rečnih te- rasah, - varovanje obstoječih stanovanjskih objektov, ki se nahajajo v neposredni bližini obch rečnih bregov, - zavarovanjc obstoječega lesenega mostu ("brvi") pri Medncm. Območje od Tacna do Ježice: - varovanje obstoječih kmetijskih površin in logov ob reki, - zagotovitev vodnogospodarskega in športno-rckrcacijskcga minimu- ma vodc v strugi, - varovanje obstoječe krajinské po- době območja, - razvoj turistično - rekreacijskih površin, objektov in naprav na pod- ročju Solznc doline pod Šmartnim. Območje od Ježice do Šentjakoba: - širitev grajenih struktur mesta na levi breg Save na celotnem območju med Crnučami in scvcrno av- occstno vpadnico ter dopolnjcvanjc ob stoječih grajenih struktur na des- ncm bregu Save od Ježice do Tomačevega; z uresničevanjem tak- šnih razvojnih tendenc bi se ustva- rile razmere za oblikovanje nove podobě Ljubljane kot mesta na dveh rekah (Savi in Ljubljanici), - sanacija ali odstranitevbarakarske- ga naselja Tomačevo, 12 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:08:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI Ī7.7.IV St. 12, 13 / 1990 - razvoj turistično - rckreacijskih površin, objcktov in naprav na ob- močju Jarškcga proda, - zagotovitcv vodnogospodarskcga in športno-rckrcacijskega minimu- ma vodc v strugi, - zavarovanje vodncga črpališča (Jarški prod). Obmocje od Šentjukoba do Zalnga: - varovanje obstojcčih kmctijskih površin in logov ob rcki, - varovanje naravnih kvalitet in sotočja trch rek / dopolnjcvanjcm z ustreznimi rckrcacijskimi objekti (neposredno ob sotočju je predvi- dena lokacija Stadiona tehnične kul- tuře), - zagotovitev vodnogospodarskcga minimuma vode v strugi, - zavarovanje obstojcčih kmctijskih površin. Viri: 1. Breznik. M.: Vpliv geoloSkih, hidrogeo- loških in geohidroloSkih danosti na lokacije hidroelcktrarn na Savi med Mcdvodami in Z¿ i logom. FACìCì, I-ahoratorij za mehaniko tekočin, Ljubljana. 1987. 2. Brilly, M.: Variante hidroenergctske i/rabe Save od Za loga do Tacna. FAGG, I ^bora- torij za mehaniko tekočin. Ljubljana, 1986. 3. Debelak. M.. A. Gulič: SAVA - IJUB- I JANA - Studija o možnost ih in pogojih iz- gradnje hidroenergetskih in vodnogospo- darskih objektov na Savi v Lj ubijani z opřede - litvijo vplivov in posledic take rabe na ure- janje prostora in varstvo okolja v območju Ijubljanskih občin, Ul SRS, Ljubljana, 1987. 4. Gulič, A.: Podfaza Delovne hipotēzē v ok- viru delovnega področja Socioloģija razis- kovalnega projekta SAVA - IJUBI JANA, LI SRS. Ljubljana. 1987. 5. GUP - Generalni plan urbanističnega raz- voj Ljubljane. Osnutek za javno razpravo, LUZ, Ljubljana. 1%5. 6. Projekt energctske izrabe Save - "Savska veriga", IBL. Ljubljana, 1979. 7. Ljubljana 2000: Osnutek dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000. Dclcgatsko gradivo, št.30, 12. 2. 1985, 1 jubljana, 1985. 8. Ljubljana 2000 - Prcdlog dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986 - 2000. Dclcgatsko gradivo, št.37, 9.11.1985. Ljubljana, 1985. 9. Sršen. V.: Rckreacijski pas ob Savi (J. Bcr- dajs. J. Vovk. ur.), LUZ, I jubljana, 1963. 10. Šlebinger: Idejni osnutek za vodnogo- spodarsko in energetsko izgradnjo Save od Radovljice do Bregane, Ljubljana, 1979. mag. Andrej Gulič, dipl. soc. * Glej stališča in sklepe problemske kon- ference Lkologija, enerģija, varčevanje, Dclavska e not nost. 1987, Ljubljana. •• M. Debelak. A. Gulič, 1987-88, Projekt SAVA - IJUBI JANA, Ul SRS, Ljubljana. PERNHART Marko» r»prtzen tan^ni krajin*ki motiv Ljubljana s Savo ob vznožju StraSkega hriba in pogledom na Šmarrio goro t ®r Kamniikimi Alpami v ozadju. 13 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:08:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms