jrega-jrične ;te vi-sežejo vprsi 1 Ali ■nf tri in dfe ajH^ i o' !DlisI lin m AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN Z »I LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 119 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MAY 21, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. 2111 napoveduje zgodnjo zmago! laiške . __I jplj' ;e stra ... .^^hington, 20. maja. — Dr-oprije Ji tajnik Cordell Hull je danes selse" 'av|'. da vidi nekaj vzroka SO ž1 «iju, da bo prišla zmaga za tfpti* preje, kot se je pa to ^kovalo v začetku tega leta. ri konferenci časnikarjev so Prašali, če mu dajejo razvo-rstes "a domači in tujih frontah ,5's na zgodnjo zmago. Od-0ril je, da se razvija sila Zed. v v večji in bolj masivni meri, ne samo za defenzivno, ampak tudi za direktno ofenzivno vojno. Zato je naravno, je rekel Hull, da dajo taki računi domnevo, da vojna ne more trajati dolgo. Hull je tudi povedal, da se nadaljuje z demobilizacijo francoskih ladij na otoku Martinique in da se je ladjam odvzelo že vse kurivo tako, da francoske ladje ne morejo več na morje. ^mlekarne morajo zlivati mleko proč, ker ga no-tei° dati večjim mlekarnam za polovično izgubo ve-re-iri-J)e vi-rav da rlfi- ido , ;Velandske male mlekarne 6)0 do 20,000 galon posnete-eka v kanal, ker ga imajo raJe, kot bi ga dale veli-%opanijam v lastno izgu-lekarji pravijo, da bi radi J 0 mleko raznim dobrodel-, Svodom, pa nimajo prevo-{Sredstev za to. župan Lau-^ včeraj rekel, da bo posve-„. ®zaJu pozornost in skušal ^ ^ko pot, da se odvišno '^e bo metalo proč. ®lo; '^j malega mlekarja je t sledeč. S farmarji imajo ■ °> da bodo pokupili vse 1 kolikor ga imajo farmar-tokah. Spomladi, ko je do- -sti paše je pa toliko mleka, da mlekarji zanj nimajo odjemalcev. Vzeti ga morajo, prodati ga ne morejo. Torej posnamejo mleko za smetano, ostalo pa zlijejo v kanal. Mlekar plača za mleko $2.25 za 100 funtov, vrhu tega pa še 4 cente za vsako maščobno točko nad 3.5. Ako bi hotel prodati mleko velikim kompanijam, bi dobil za 100 funtov komaj $1.35. Velike kompanije imajo priprave, da bi napravile iz tega mleka razne mlekarske izdelke. In raje, kot bi dajal mleko v tako izgubo, potrpi in čaka poletja, ko bodo dajale krave manj mleka. Spiranje rajha je Odbor poslanske zbornice. ph pomoč Rusiji, S* td- Crir 20. maja.—Sir Staf- ipps je danes izjavil v i* ski zbornici, da je bom- 'ii, »anj e Nemčije najboljša 2a Rus ezniki | - —usijo, dokler ne bo v stanu L Popravljenega Laziio Evrope, izniči •i Slede , U izvesti načrta je že dva dni de-načina bojevanja. eri zahtevajo takojšen Z^m. ** Evropo, toda vlada ■d stališču, da bodo to za-storili, kadar bodo za pripravljeni. 1 vidijo samo poraz, ne kot M al11 o, To-nn'Čenje skoro polovice 8ltega ladjevja, torpe- 1je \\ ,nem š k i h ladij Bis-^ Graf Spee itd., je '^Ps, ki govori v imenu Graduacija ane Addams šole ^uuauiB višje \ nocoj v glasbeni ijj. testnega avditorija /s Olivia Pavlin iz 6622 Ive, Čestitamo! pevska vaja i{\J točno ob pol osmih, Vov a VaJa za vse članice le zbora. Naj nobe-Vaje so radi nastopa v SND. V r> podružnica »t 25 SŽZ članice so bile raz- Vstopnice za nedelj- ^itev v SND na St. e- Članice lahko pla- :OstoPnice v nedeljo pri (k . 0l"ano. Apelira se na da se gotovo ude- številu, ravno nic l. Danice drugih po- I^sk.111 °stalo občinstvo. ^ b0 \ «v nadvse zanimiv in bo za dobrodelne ki določa davke, priporoča 12 do 81% višji davek Washington, 20. maja. — Odsek poslanske zbornice, ki ima nalogo najti pota za nove vire dohodkov, se je zedinil na tem, da se dvigne višina dohodninskih davkov od sedanje 6 do 77%, na 12 do 81 odstotkov. Ta nova davčna mera in pa manjša vsota, ki ne bo davku podvržena, bi dobila za vlado novih $2,756,000,000 in bi podvojila davek slojem z nižjimi dohodki. Tako bi samska oseba, ki ima $1,500 čistih dohodkov, ki plača zdaj $69 davka, plačala po novi meri $171.00 davka. Oženjen moški, ki ima čistih dohodkov $1,-500 in ki dozdaj ni plačal davka, bi ga plačal po novi meri v vsoti $45. -o--<■ Frank Ažman ima prav! Kri ni voda! To čuti tudi Frank Ažman, slovenski mesar in grocerist na 6503 St. Clair Ave. Doma je iz Gorenjskega, ravno iz krajev, kjer naši Gorenjci najbolj trpijo. V ameriški armadi ima dva sina, eden izmed njih je v Avstraliji. In ker Mr. Ažman vse to čuti s srcem, je kar z dobro voljo in slovensko zavestjo dal $10.00 za Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki. Hvala lepa, Frank J Tako sta darovala za pomožno akcijo Mr. in Mrs. Jacob gumrada $3.00. Oba se globoko zavedata žalostnega položaja v domovini. Hvala obema! Rojaki, posnemajte jih in darujte za naše reveže v domovini. Pri Klausovih bo srnjak Nič ne vemo, kje so ga vjeli, resnica pa je, da bodo imeli pri Klausovih v Harpersfield, O. v soboto in nedeljo srnjakovo pečenko, na katero vabijo vse prijatelje in znance. Slavili bodo odprtijo novih prostorov na vogalu, cest 307 in 534, južno od Geneva, O. Za pomočit bo pa fino vino in mrzlo pivo. V Smirni na Turškem so nedavno izmenjali angleške in italijanske ranjene ujetnike. Italijani so izročili 129 ranjenih Angležev, Angleži so pa izročili 919 Italijanov. Vojaki so bili rajneni in ujeti v afriških bojih. Lepa prilika za nadarjene jugoslovanske dijake Kot znano si je nadel Jugoslovanski univerzitetni klub hvalevredno nalogo, da nabira sklad, iz katerega bo plačal kakemu nadarjenemu slovenskemu, hrvaškemu ali srbskemu dijaku šolnino na inženirski šoli Case of Applied Science, če je kdo, ki ga veseli ta šola, naj se priglasi pri Mr. Victor Karlingerju, 18715' Chicasaw Ave., Cleveland, O., pri katerem bo zvedel vse podrobnosti. Izpiti za to šolnino se bodo vršili na 15., 16. in 17. junija v Case šoli. Tretji sin k vojakom Edvard Gliha, ki je odšel v pondeljek k vojakon\ je že tretji in zadnji sin družine Gliha iz 5605 Bonna Ave. ki je moral v ameriško armado. Kolikor nam je znano, so v Clevelandu dozdaj tri slovenske družine, ki so dale že po tri sinove Stricu Samu: Ivan Zupanova, John Gornikova (Giddings Rd.). in sedaj Gliho-va. Nov grob V torek je umrla Miss Mary Staničic, rodom Hrvatica, stara 21 let in stanujoča na 14810 Lake Shore Blvd. 'Tukaj zapušča mater, rojeno Latkovič, sestri Martha in Carolyn, brata Pavla in Georga, dve po pol sestri, Helen, poročeno Gustie in Jean, poročeno Fletcher in dva pol brata, Ely in John. Oče ji je umrl leta 1933. Pogreb bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St., kjer bo položeno' truplo na mrtvaški oder v petek popoldne. Cas pogreba še ni določen. Jelerčičev pogreb Pogreb za pokojnim, Louis Jelerčičem se bo vršil v petek popoldne ob dveh iz Svetkovega pogrebnega zavoda, pokopan bo na Kalvariji pokopališču v Lorain, O. V armado je šel Z drugimi je odšel v armado Strica Sama tudi Anthony Ha-I bianec iz 1260 Addison Rd. Želimo mu vso srečo. Ruska armada je prodrla do Harkova To bo pa res rihta! Neka hišna gospodinja v Broklynu, N. Y. se je jeseni založila z raznimi prezervi-ranimi jedili, ker se je bala, da bodo cene poskočile, ali da bo zmanjkalo te robe. Pa je - nakupila kante raznih juh, paradižnikov, fižola, breskev, pese in drugega, da je bila shramba v kleti do vrha- polna. Ko je bila nekega dne zdoma, je v kleti počila vodna cev in voda je poplavila vso klet in dosegla tudi to zalogo kani,. Etikete na kan-tah so se zmočile in so odstopile. Zdaj pa, reva, ne ve, kaj je v kateri kanti, ker nobena nima napisa. Svetovali so ji, naj odpre vse kan-te) pa. bo videla kaj je notri. To bo rihta, če bo morala vse naenkrat skuhati! HVALA LEPA! Včeraj sta bili izrečeni v mestni hiši v Clevelandu, v uradni sobi župana, dve slovenski besedi, sicer kratki, toda izrečeni iz globine slovenskega srca: Hvala lepa! Izrekel ju je naš župan Frank J. Lausche trem Slovenkam, ki so mu prinesle ček za $590.00, kot dar Slovencev za vojni center, ček so mu izročile: gdč. Mary Andolšek v imenu Ameriške Domovine, ga. Julia Pire v imenu Enakopravnosti, in ga: Albina Novak kot članica vojnega odbora. G. župan je bil lepega daru Slovencev zelo vesel, zlasti še, ker je bila to največja skupna vsota za vojni center, ki je dozdaj dospela v mestno hišo. Skrbni županov tajnik, Mr. John Lokar, je poskrbel, da je Dil na mestu fotograf od ameriških dnevnikov, ki bodo prinesli sliko in obširno poročilo o tem dobrodušnem činu elevelandskih Slovencev. Delegacija dr. št. 18 SDZ Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ je izvolilo za konvencijo SDZ sledeče delegate: Frank Merhar, Joseph Kalcic, Frank Marolt in Anton Vidervol; namestniki so Victor Hočevar, Frank Gorshe, John Fortuna in Mary Geromi. Na Hrvaškem je človeško življenje poceni London, 17. maja. (ONA) Nek hrvatski politik, ki je s svojo ženo in hčerko čez sedemnajst različnih držav pobegnil iz na-cijske zasedene Evrope, je danes dejal, da so Nemci tam napravili življenje "poceni in ničvredno kot denar ob inflaciji." "Nemcem je malo mar, koliko tisoč človeških bitij pokoljejo v zasedenih državah," je nadaljeval. "Kakor čudno bi se komu zazdelo, vendar tudi obsojenim žrtvam in tistim, ki so se na kak način rešili ni več dosti do življenja." "Meščani, ki poslušajo rat-a-tat-tat regljanje strojnic v predmestjih, sploh ne pokažejo, da so kaj slišali. Dejstvo, da jih je v tem trenutku poginilo deset ali sto nanje sploh več ne vpliva." "Če rodoljubi hočejo ubiti kakšnega nacijskega ali vstaškega častnika, jih malo skrbi, če bodo pri tem plačali z življenjem ali ne. To za njih ni važno." Ta hrvatski begunec, imena ne smemo omenjati, je prva ugledna politična oseba, ki se ji je posrečilo prispeti iz Hrvatske, ki so jo zasedli naciji, v London. Mož je kratek in čokat, star kakšnih štirideset let, z ognjevitim temperamentom. Nemško, italijansko in francosko govori prav tako gladko, kot svojo hrvaščino. V današnji Hrvatski, je nadaljeval begunec, je prva skrb moža najti dovolj hrane za svojo ženo in otroke. Ko je zapuščal jugoslovansko ozemlje, je bilo trdo oslovsko meso edina stvar, ki jo je mogel dobiti namesto govedine. Hrvatske vstaše je opisal, da so kriminalna drhal brezvestnih zlikovcev, vseh tistih, ki vedo, da jim njihova dobra plača in uniforma zavisi od števila umorjenih Srbov in Židov. Dalje, naciji vedo, da čim več Srbov pobijejo tako imenovani Hrvati, tem manj je možnosti za novo jugoslovansko skupnost, če izgube njihovo vojno za osvojitev sveta. Izjavil je, da vstaški gang-sterji Ante Paveliča ne predstavljajo hrvatskega naroda, ki dobro čuti, da je izdan. Ko se je jugoslovanska vojska na papirju vdala, so mnoge hrvatske žene pobrale puške, ki so jih vojaki zložili v kupe in jih odnesle v gorska skrivališča. Pri neki priložnosti je videl skupino hrvatskih žena, ki so se zbrale na nekem hribu, od katerih je vsaka imela po pet pušk s seboj. Rad bi povedal, da hrvatski narod nima prav nič skupnega s krvavim režimom, ki so ga postavili Nemci s pomočjo peščice hrvatskih kvizlingov in plačancev. Hrvatski narod se samo bori, da bi ohranil svojo dušo in svoje telo za uro maščevanja in osvobojenja. Nemci zbirajo 100,000 parašutarjev za invazijo v Kavkaz. - Ruski ogromni tanki se vale nevzdržno preko nemških obramb pri Harkovu. - Rusi še vedno branijo polotok Kerč. Moskva, 20. maja. — Ruska armada, ki juriša proti mestu Harkovu v Ukrajini, si je priborila pot skozi nemško obrambno linijo prav do mesta. Ogromni, 52 ton težki ruski bojni tanki, prodirajo nevzdržno preko poljan, ki so posute z nemškimi padlimi vojaki. Nemci so poskušali zadržati Ruse s protinapadom 80 milj južno od Harkova, toda Rusi so napad zlomili. Ruski glavni stan je izdal s --- fronte sledeče poročilo: "Naše čete so premagale sovražnika, odbile protinapad nacijev in napredovale." Kljub silnemu naporu Nemcev, ki branijo Harkov, pa se mu Rusi vedno bolj bližajo. Boj se širi kot požar na vsej 125 milj dolgi fronti. Rusi trdijo, da so Nemci izgubili dozdaj pred Harkovom 600 bojnih tankov. Rusko pomočilo zatrjuje, da so se v enem sektorju spoprijeli ruski in nemški tanki, katerim pomaga pehota, iz take bližine, da si nemška letala niso upala pomagati svojcem, boječ se, da ne bi zadevali lastnih ljudi. V tem spopadu so izgubili Nemci 46 tankov. "Rdeča armada uničuje odpor Hitlerjevih zveri in jih potiska nazaj proti zahodu," poroča ruski časopis Pravda in dostavlja: "Toda pred nami stoje še večji boji." * * * Glavni stan nemške armade poroča, da so nemške čete že preplavile polotok Kerč, ki ga loči samo 4 milje široka morska ožina od Kavkaza in da je dospel tje baron von Richthofen, ki je vodil bombardiranje Belgrada in invazijo otoka Krete. To poročilo daje misliti, da namerava Poslanik dr. Izidor Cankar je predal akreditive Ottawa, 16. maja. (JIC) — Poslanik g. dr. Izidor Cankar, ki je nedavno prispel v Kanado kot opolnomočeni minister in poslanik kraljevine Jugoslavije pri kanadski vladi, se je danes v spremstvu pomočnika kanadskega zunanjega ministra in načelnika Protokola odpeljal v vladno palačo in predal kanadskemu predsedniku svoje akreditive. V svojem govoru je g. poslanik pri tej priložnosti poudaril važnost in pomen kanadske pomoči v današnji borbi ter obljubil sodelovanje jugoslovanske vlade in jugoslovanskih izseljencev za dosego skupnih ciljev. V svojem odgovoru je generalni governer odgovoril, da je Kanada vedno visoko cenila Jugoslavijo in zlasti njeno borbo v domovini in v zamejstvu. Izjavil ,da ga veseli, da bo odslej sodelovanje med obema zaveznicama še tesnejše ter se zahvali za sodelovanje Jugoslovanov pri delu za skupno stvar in obljubil, državnemu predstavniku Jugoslavije vso pomoč. Vsi kanadski časopisi pri-nasajq tople članke o poteku in pomenu dogodka. Nemčija spustiti do 100,000 pa- Napadi na vojsko gene-rašutarjev na bližnji Kavkaz, rala Dražo Mihajloviča London, 15. maja. (NYT) — kjer so bogata oljna polja Nemci trdijo, da so v oblasti polotoka Kerč, kjer da so zajeli 149,256 ruskih vojakov. Rusi pa pravijo, da je ta trditev Nemcev smešna in trdijo, da se boji še vedno vrše na Kerču. Goering pravi, da je ta vojna najhujša Berlin. — Ko je imel feldmar-šal Goering govor pred delavci, katere je vlada odlikovala radi vztrajnega dela v vojni industriji, je izjavil, da je ta vojna ena najhujših, kar jih je Nemčija še bojevala. Mrs. Zupan še vedno s',aba Mrs. Antonija Zupan, soproga Ivana Zupana, urednika Glasila KSKJ, je še vedno zelo slaba. Nahaja se v St. Vincent Charity bolnišnici., Včeraj jo je obiskalo poleg soproga vseh njenih devet otrok, sedem sinov in dve hčeri. Drugi najstarejši sin Vinko, ki je poslovodja velike department trgovine v St. Louis, Mo., je prihitel s soprogo k bolni materi. Dalje so dobili kratek dopust, da obiščejo bolno mater vsi njeni trije sinovi-vojaki: sargent Lawrence, ki je pri zdravniškem koru v Ft. Lee, Virginia: Henry, ki je pri inženirskem oddelku v taborišču Robinson, Arkansas, in Pfc. John, ki je pri zrakoplovnem oddelku v Dale Mabry, Florida. Razen domačim, niso obiski dovoljeni pri Mrs. Zupan. Upamo pa, da se bo dobri ženi njeno stanije kmalu obrnilo na bolje. Italijani so poslali v pomoč na-cijem in vstašem več divizij vojaštva, ki so se udeležile v Bosni napadov na vojsko generala Dra-ža Mihajloviča. Vesti prihajajo iz krogov jugoslovanske vlade v izgnanstvu. Poročilo navaja, da je Mihaj-lovičeva vojska prizadela nad-močnemu sovražniku resne izgube v ljudeh in maetrijalu, nato pa se umaknila na nove položaje v planinah, kjer se borba nadaljuje. Ob istem času je vojska osišča s pomočjo bolgarskih oddelkov napadla neko vas v Srbiji. V sedanji vojni je bilo prvič, da so se Bolgari udeležili napada na položaje generala Mihajloviča. -o- Vlada bo dala več sladkorja za prezerviranje Vlada je dovolila hišnim gospodinjam samo 5 funtov sladkorja za prezerviranje. Vsaka gospodinja ve, da je to veliko premalo. Ker vlada vidi, da se zaloga sladkorja veča, odkar je vpeljala sladkorne karte in ker vidi, da si gospodinje ne bodo mogle dosti pomagati s 5 funti, bo določila skoro gotovo več sladkorja za prezerviranje. Tozadevno obvestilo bo kmalu prišlo v javnost. Gospodinja, ki bo hotela imeti torej več sladkorja, bo morala napraviti prošnjo na posebni listini. Clevelandčanke bedo to napravile v uradu v Crown poslopju, Lakeside Ave. in zapadna 3. cesta. Predmestja bodo pa to napravila v svojih mestnih hišah. r r 6117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: "a Ameriko in Kanado na leto $6.5)3. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c * SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per yeai U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. 1 ->83 No. 119 Thur., May 21, 1942 Osišče peša, toda treba bo dobrega krepelca Ameriški časnikarji, ki so na potu domov iz Nemčije in Italije, so vsi enega mnenja, da je morala pri nemškem narodu zelo padla, odkar je Hitler popeljal svojo vojsko proti Rusiji. Ako greš danes med nemški narod, boš slišal pritajen dvom nad nemško zmago. Nemški narod vidi, da nacijski voditelji niso izpolnili svojih obljub. Hitler je obljubil, da bo vojne konec še lansko leto. Feldinaršal Goering je obljubil še v začetku vojne, da ne bo niti ena bomba padla na nemška tla. Narod zdaj vidi, da je bilo to samo gobezdanje. Najbolj je pa zadelo nemški narod dejstvo, da so stopile Zed. države v vojno. Le preveč dobro je Nemcem še v spominu zadnja svetovna vojna, ki se je obrnila proti Nemcem takoj, ko so posegle Zed. države v metež. Nemci so trdno prepričani, da se bo prav isto zgodilo sedaj, če ne morda takoj, pa se bo zgodilo v doglednem času. Dasi nemški narod ve, da je igra za Nemčijo izgubljena, pa mora držati jezik za zobmi, ker preži za vsakim vogalom Gestapo, ki vleče na ušesa in težka kazen je na licu mesta za vsakega, ki si upa podvomiti nad uspehom nemške armade. Enako je v Italiji, kjer narod dobesedno strada in je sit vojne. Kot poročajo časnikarji, je več kot polovica italijanskega naroda, ki si ne želi nič drugega, kot da pridejo zavezniki in zasedejo deželo, da jih bodo s tem rešil nemškega jarma, ki se jim je vsedel za vrat. Italijanski narod mora molčati, ker je Hitler prepregel Italijo s svojimi četami. Torej tukaj vidimo, da je tako v Nemčiji kot v Italiji narod sit vojne in da si želi miru, najsi tudi brez zmag. Toda Hitler je še vedno močan s svojim organiziranim vojaštvom, zlasti s Sturm'truperji, da ni pričakovati še razsula države. Hitler ima danes pod orožjem več kot 7,000,000 dobro izvežbanih vojakov. Ti ustrahujejo obenem narod doma in vzdržujejo fronto. Nemški vojak je dobro hranjen in dobro oborožen, poleg tega prežet fanatizma za Hitlerja. Hitler še ni pričel z ofenzivo na vsej črti. Kadar bo, bo imel najmanj en milijon mož na zahodni fronti, če bi zavezniki tukaj pričeli z novo fronto. Ostale bo poslal na Rusijo ali kam drugam. Kot rečeno, zavezniki ne smejo pričakovati, da se bo zrušil nemški državni ustroj sam od sebe. Ako hočejo doseči zmago, bodo morali udariti na evropski kontinent in poiskati Hitlerja v njegovem brlogu. Vsak bo razumel, da bo tako podvzetje gigantsko delo. Toda brez napada .ni zmage in tak napad mora priti. Ameriška armada se ne zbira zastonj na irskem. Dobro oborožena, dobro založena s stre-ijivom, spočita in trenirana je pripravljena za udar na Hitlerja. Kje bo začet za ta udar je še vojaška1 tajnost, ampak prišel bo. Dokler pa ne bodo zavezniki pripravljeni načeti novo fronto v Evropi, morajo skrbeti za to, da bodo dali Rusiji dovolj vojnega materiala. Ruska armada mora vzdržati, dokler ne bodo ostali zavezniki pripravljeni. Šele potem, ko bodo zavezniki lahko brez prestanka pošiljali vojni material v Rusijo, smejo misliti na invazijo zahodne Evrope, kje na Norveškem ali v Italiji. Dobavna linija za Rusijo ne sme prenehati niti za trenutek. Dokler bo vzdržala ruska armada/ imajo zavezniki upanje na zmago. Nemškega zmaja borno zmagali, o tem ni dvoma. Toda trd bo boj in žrtve bodo še velike. Toda, kot pravijo jugoslovanski četniki — boljši je grob nego rob — pripravljeni moramo biti na vse žrtve, ako hočemo streti Hitlerja. Osišče je zmaj s tremi glavami. Kadar bomo odsekali glavo, Hitlerjevo, bo z ostalima lahko delo. BESEDA IZ NARODA Glede sobotne prireditve Politične jetnike so fašisti držali zaprte začasno v lokalnih zaporih. Kadar je bila določena zanje izbrana ječa, so i:h poslali tje. Za Julijsko Krajino so bili ti zapori v Kopru in ko je bila preliminarna preiskava končana, so jih poslali v sjtrasno ječo "Regina Coeli" v Rim. Prva preiskava glede krivde jetnika je trajala včasih po celo leto. Tekom 4ega časa so jetnike dostikrat mučili na nečloveške načine, da bi iz njih izsilili priznanje krivde. To mučen je je spadalo v področje policije in jetniških paznikov. Auo obdolženi ni takoj priznal krivde, je začela policija s trpinčenjem, Ako je jetnik vsled strašnih muk priznal, najsi je bil tudi nedolžen, je bil rešen nadaljnega mučenja. Tekom obravnave proti takozvanim "tržaškim terori že dolgo nameravana prireditev Jugoslovenskega kulturnega vrta se bo izvršila v soboto večer, 23. maja, v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. že v jeseni je bila dvorana naročena za to prireditev. Sedaj so nanesle prilike, da se izvrši. Do tega je prišlo na sledeči način. Liga kulturnih vrtov, ki obstoji iz zastopnikov 22 narodnosti, kateri zborujejo vsak mesec v prostorih mestnega urada, (City Hall) je sklenila, da naj vsaka narodnost iz prijaznosti prispeva nekaj dohodkov za tako zvani "American Garden." Mogoče se bo to zdelo čudno, da imamo tudi tak vrt, toda, to je za ostale vrtove, kateri spadajo narodom še v čast, ker so s tem vrtovi tako rekoč priznani in počaščeni. Ker pa ta vrt, ni imel nobene posebne zaslombe, razven da so se zanj zanimali šolski otroci, je ta vrt zaostal in ni bil nikoli dodelan in tak, kakor bi lahko bil. Za ta vrt je bil dodeljen mali prostor, en vogal v bregu blizu Superior Ave. v obližju vrta Ameriških Legi-jonarjev. Liga vrtov, se je na več sejah posvetovala z org. Ameriških Le-gijonarjev, kako bi se dalo ta Ameriški vrt, privesti do večje popolnosti. Končno je bilo določeno, da se bosta združila skupaj, vrta: sedanji vrt, v katerem že stoji spomenik, ki ga je postavila šolska mladina kot svojemu prijatelju in pisatelju Mark Twainu; potem American Peace Garden, (to je vrt miru, v katerega je bilo pred par leti položena zemlja iz vseh evropskih držav, (tudi iz Jugoslavije) in pa vrt Ameriških Legijonarjev z vrtom, ki se imeaauje-"American Culture Garden," katerega zastopa na ligi kulturnih vrtov Mrs. Dr. Ocks, ki se trudi že mnoga leta, da zbere dovolj, da se zgotovi imenovani vrt. Za družitev te naloge je prevzel a organizacija Ameriških Legijonarjev, katera bo ob tej priliki tudi postavila spomenik velikemu ameriškemu očetu George Washingtonu, katerega spomenik se v Clevelandu veliko pogreša. Ob tej priliki, se bo vršila proti jeseni velikanska manifestacija vseh narodov v slikoviti paradi, kjer bodo prisostvovali uradniki vlade in države. O tem bo še pozneje obširno poro-čano. Sobotni večer je pa predpriprava vsemu temu. Ta večer, bo naš narodni vrt ali org. vrta vperabila, da s tem nekaj pridobi moralno in finančno za narod in vrt. Priporočilo iz urada Lige Kulturnih vrtov se zelo priporoča, da naj narodi v teh dneh ne opustijo sodelovanja z vrtovi in z kulturo, marveč, da je ravno se-iaj čas, da se narodi pokažejo, la so z duhom ameriške vlade in da stoje zanjo kot en mož, ter da s tem narodi pokažejo, da se lahko živi skupaj narod z narodom v vsem sporazumu kot Ame-rikanci in pri tem še svojo- narodnost uživajo in razvijajo v njih kulturi. h: tega razloga sledi ta sobotna prireditev in bodo sledile take in podobne prireditve vseh narodov, ki imajo svoje organizacije v kulturnih vrtovih. Za poznejši čas, za 26. julija, je določeno, da se bo vršila velika manefestacija Jugoslovanskega kulturnega vrta, kamor bodo povabljene tudi druge narodnosti k sodelovanju. V ta namen deli. Vsebino tega programa bo naznanil odbor, ki deluje na tem. Za sobotno prireditev pa velja tole. V glavnem je določen ples. To se razume, da je za mladino, ista se ne zanima za kaj drugega in naj se veseli enkrat tudi na račun narodnega vrta. Toda, za nas druge mora biti tudi nekaj na isti večer. Po daljšem razmišljanju je centralni odbor sklenil sledeče: Mi dandanes radi slišimo može, ki nam skušajo povedati nekaj resnice o domovini in narodnosti. Radi slišimo povedati nekaj iz življenja prejšnih let in iz dogodkov prejšnih in sedanjih dni In, ker vemo, da se začne s plesom šele krog 9 ali o pol desete ure, za to je odbor naprosil moža, govornika, katerega je vese Ije slišati, pa naj govori magari vsaki dan, vedno z nova in z nova ga radi poslušajo. Ta mož je govornik, je pa tudi mož, ki ima za seboj potovalne skušnje iz življenja od zadnje vojne do danes tu in v stari domovini, ki se udej stoval samo v namen da se ohrani in poživi duh slovanstva in vzajemnost Jugoslovanov. Ta mož je Rude Trošt, katerega je veselje poslušati, kdor bo priše ob času v dvorano bo užival ob poslušanju govornika. Poleg Mr. Trošta bo na krait-ko govoril tudi predsednik Lige j kulturnih vrtov Mr. Chas. Wolfram. Poleg njega bosta še eden cd Hrvatov in eden od Srbov. | Ta prvi del programa, predno se prične s plesom, se bo zače tečno ob 8 uri, to mora biti, ker ob 9. uri se začne s plesom. Mu zikanti, Vadnjalovi fantje, bodo udarili na strune in trompete točno ob 9. uri. Govorniška stran je za eno uro, toda, to bo vredno slišati. Kratko pa dobro, je največ vredno. Glede vstopnine. Odbor hoče biti pravičen in je določil sledeče, ker je vstopnina za ples po 40 centov, je umevno, da vsak plača pri vstopu omenjeno vsoto, ker pa mi starejši ne bomo plesali, bomo pa dobili za tisto vstopnino pivske tikete, da ne bomo sedeli pri mizah kar tako molčeče. Naj se enkrat na račun vrtne družbe tudi malo poveseli-mo. Vabljeni ste vsi, ki ste ponosni na narodnost in kulturo. Bodimo složni v teh časih, da bomo lažje pričakovali složnosti tudi od drugih. Na veselo svidenje v Soboto večer 23. maja v S. N. D. A. Grdina, Preds. J. K. V -o—:- Iz Girarda, 0. Dolžnost me veže, da se tem potom najiskrenejše zahvalim vsem mojim številnim prijate-jem za krasne šopke cvetlic, ka-.ere ste mi poslali v času moje bolezni v Elizabeth bolnišnico v Youngstown, Ohio. Moja zahvala naj velja sledečim: Mr. in Mrs. James Debevec, urednik Ameriške Domovine, društvo Bistrica št. 42 SDZ, Mr. in Mrs. John Petrich iz Warren, O., Mr. in Mrs. John Pogačnik iz Struthers, O., Mr. in Mrs. John Zore, Mr. in Mrs. Joe Turk, Mr. in Mrs. Frank Sešnak, Slovenski ženski klub, Mr. in Mrs. Matt Kogovšek. Mr. in Mrs. John Juvančič, Mr. in Mrs. Toni Berzovšek, Mr. in Mrs. Joe Kolman, Mr. in Mrs. Frank Lužar, Mr. in Mrs. Alfonz Lepar, Mr. in Mrs. Paul Drevet, Mr. in Mrs. Roy Giblons, Mr. in Mrs. J. Gunda, Mr. in Mrs. Eddy Bredush, Mr. John Timar. Ravno tako se prav lepo za- Mrs. Frank Zalokar, Mr. in Mrs. William Preveč, Mr. in Mrs. George Elston, Mr. in Mrs. Toni Gabrovšek, st., Mr. in Mrs. Toni Gabrovšek, ml., Mr. in Mrs. Mac Ovin, Mr. Toni Jelene in družina Polutnik iz Lorain, Ohio. Ne želim, da bi vam vračal v takem slučaju, namreč v bolezni mislim, toda pripravljen pa sem povrniti vsem ob prvi priliki, a bolezni pa nikomur ne želim. Posebej pa se moram zahvaliti mojemu prijatelju Mr. Simonu, ker je pripeljal naše farane na obisk. Prav lepa hvala vsem za obiske v bolnišnici kakor tudi na domu. Dalje pa moram tudi sporočati žalostno vest, da je umrl naš brat in član društva Bistrica št. 42 SDZ in član podružnice SMZ, Frank ^ukežič (Markotov), doma iz vasi Lukesci, fara Renče na Primorskem. Zapušča žalujočo soprogo in tri sinove Hermana in Franka, ki sta že poročena in najmlajši Joe pa je še doma in pričakuje, da bo šel služit Strica Sama. Frank je diplomiran učitelj in poučuje na šoli v Niles, Ohio. S pokojnim Frankom smo izgubili zvestega člana in dobrega delničarja Slovenskega doma, bil je tudi v direktoriju istega. Da je bil spoštovan, je pokazal njegov sprevod, ko smo ga spremili k zadnjemu počitku. Bh je tudi boter zastavi našega vežbalnega crožka in zato so mu dekleta s :astavo izkazale zadnjo čast, ko e ležal na mrtvaškem odru in potem v sprevodu. Dragi brat in delničar, počivaj v miru, težko Te bomo pogrešali tako pri društvih kakor pri domu, ker si bil vedno pripravljen pomagati v vsakem slučaju k dobri stvari. Pogrešali pa Te bodo tudi Tvoji doma, ker si ,im bil dober oče in skrben gospodar, kar je najboljši dokaz Tvoj dom. Dragi Frank: , t \Ta svetu rpžce še cveto, a ne vidi jih več tvoje oko. ?o zraku ptičke lepo poj o, ,ie sliši jih več tvoje uho, saj tudi dolgo več ne bo, to pridemo vsi za tabo v črno zemljo. . . Da pa ne bomo samo žalostni *n da si pripravimo tudi par ve-clih ur, naj vam povem, da se 'lanstvo društva Bistrica št. 42 SDZ pripravlja na proslavo 15 letnice društvenega obstanka. Ta slavnost se bo vršila v soboto, 30 maja, v Slovenskem domu v Girardu. Ves program bo spo> rečen enkrat pozneje. Vabljeni vte vsi naši prijatelji, posebno pa članstvo naših bratskih društev, da pridete na to našo slavnost, ker bo res nekaj posebnega za našo naselbino. Torej na svidenje 30. maja v Girardu, O. John Anžiček. otepavala po morju z reP0®' da se je morje penilo na strani, če bi pošast oplazila2 repom ladjo, bi bilo po nji Mornarji so se posvetovat kako bi odpodili pošast. P2je eden svetoval, naj bi ji zm^'1 v žrelo vse zaboje lepih kaj1' f orni jskih pomaranč. Pa so J1 in pošast jih je lepo požirala kot bi ji metali pečen kostanj' Ko je pomaranč zman, in je bila pošast še vedno teS' no za ladjo, so šli mornarji zopet v posvete, kaj naj store, kaže drugega, so rekli, kot je- treba žrtvovati nekaj; n1"1, narjev. Vadljali so in žreb J zadel prvega. Vrgli so ? morje in kot blisk je izgij"k, žrelu n[enasitne pošasti.^ ni to pomagalo nič in Posf, u. ni bila potolažena, so vrg'1 ^ Če verjamete alr pa ne Mala tovorna ladja je odplu-la iz San Francisca proti Ala-ski. Vozila je največ sadje, ki v Alaski, kot vemo, ne raste. Ko je bila ladja par dni na morju, je nastal strašen vihar. Ladjico je premetavalo kot orehovo lupinco. Da bo pa položaj še slabši, se je prikazala za ladjo ogromna morska pošast, ki je mladeniča in sicer Frank Riba-rič in Edward Kos, oba iz 34. ceste. Pred nekaj tedni smo imeli priliko v n'ašem Slovenskem narodnem domu videti prav lepo in ginljivo igro "Slika Marije Pomočnice." Father Slapšak je pripeljal iz Newburgha v naše mesto svoje izvežbane igralce, kateri so nam podali prej omenjeno igro. Igralci so se vsi imenitno postavili in pozna se jim, da imajo v gospodu Siapšaku izvrstnega igrovodjo. Prav lepa hvala vsem skupaj! Prihodnjo nedeljo, 24. maja, pa prirede naši učenci tukajšnje farne šole v Slovenskem narodnem domu svojo letno predstavo. Upati je, da bo udeležba povoljna in dvorana napolnjena. Prvo nedeljo v mesecu ma.ifj pa so prejeli prvo sveto obhajilo sledeči naši malčki in sicer deklice so: Barbara Fountain, Virginia Mramor, Kathleen Mramor, Shirley Tomšič, Mary Paul, Gloria Martin, Isabela Kuhn, Mary Kunpak, Iva Papp; fantka pa sta Jimmy Jurman in Joe Tilošanec. Naša farna cerkev je bila za to slovesnost prav lepo okrašena. Okrasitev cerkve je vedno delo naših marljivih in pridnih častitih šolskih sester. Ob pogledu na te naše male prvoobhajance, ki so se kakor;srečno dospeli na cilj-angelčki v svoji nedolžnosti po- j zatem so pa slišali, da J®^ časi bližali mizi Gospodovi, so j morje na breg ogromno ^ r naše misli splavale nazaj v na-! pošast, šli so naglo šo prelepo zorno mladost, ko i zagledali nestvor, ki Je smo bili tudi mi, kakor so bili J vsej svoji ogromnosti ^ ti-le pred nami in marsikateri Naglo so vzeli sekire i'1 gega in tretjega mornarja-da nebodigatreba je še ve za ladjo. Na ladji je bila pa tudi »' 90 let stara ženica, ki joJe rado imelo. Ves ljubi božl!„se.5 ni delala drugega kot da J®j dela na krovu in se lepo 21 k «tra fata tia > ^ pa vdali. Pa so pov< Hi »ez ^ bil "al s °ga • •p i»«-.,aini In glejte, kmalu se Je ia na stol in jo zavihteli s ^ Pošast je odprla žrelo i» > — je izginila ženica v nJe buh. Dober tek! Bn 'e i1' f ie pomirilo in morska P°Š0S4 sv; ginila pod vodo. par J it % lla \ "Pcv H izmed navzočih si je obrisal oko, v katerem se mu je solza ginjenja zaiskrila in mogoče nehote spolzela po licu. Res, krasna si nedolžna mladost, si kakor sen, samo kratek hip se pokažeš in ravno tako hitro izgineš, izgineš bliskovito iz našega življenja . . . In H rali mogočno pošast- mislite, kaj so zagleda -j, ni notranjosti? Nud" jei Na ^ je zanimiv prizoi. \ ti*"1 gugalniku se je udobn« ^ stara ženica in prodaJ^;,#'i' trem mornarjem p0" 10 po niklju vsako, tri za tov S' d Havi zaj N S 11 ia , K "ep Zahtevajte vedno Buckeye p^0. JiŽča, ■ slu. > ti ttie i Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt : .v. so bih obtoženi izpostavljeni strašnemu trpinčenju, j s0 že izbrani odbori, ki delajo na hvaljujem za poslane mi kartice z i\ . j mi potisnili v vročo vodo, nato pa zakurili pod po- (tem, da bo takrat prirejena pred- J voščili k skorajšnemu zdravju, (i, ,Id jc vO. a zavre.a. v istem času so jih bili po golih stava n« prostem v Shakeaperian katere so mi poslali sledeči: Mr. mo.no Z!C0^d0Č4m jih je kdo drugi bičal po golem j vrtu, kakoršne še narodi niso vi- in Mrs. Toni Berzovšek, Mr. in :ogan hrbt u z jermenom. Druge so bili no glavi z vrečami, polnimi j j , dol, le i m: - padli nezavestni na tla. Zatikali so jim z.i ( njeveško inkvizicijo, ki bo za vedno velik madež na takozva-n -Vi. i ter jim zavijali z močnimi sunki rame in prste, j ni italijanski visoki "kulturi." Opisovanje teh mučilnic ni - slovanskim narodom so izvajali fašisti pravo sred- kaka propaganda, ampak so sami goli fakti, vsi dokazani. Nad Tukaj se je poročila mladenka Caroline Dougan, za svojega življenskega tovariša si je izbrala Ernest Pandy-a. Želimo jima dosti sreče in zadovoljstva v zakonu. Rojak Andy Pogačar in njegova soproga Mary, rojena Tič, sta pa obhajala 25 letnico svojega skupnega življenja. Čestitamo in želimo, da bi dočakala najmanj zlati jubilej. Gospa štorklja pa je oni dan obiskala družino John Vidriha in jim je pustila prav čvrstega inkota — drugega v družini. Mrs. Vidrih je hčerka John Kotnikove družine, čestitamo! Po srečno prestanih operaci-J jah sta se vrnila iz bolnišnice j naša rojaka Frank Gradišek iz J 28. ceste in John Simčič. Na-: dalje je bil tudi operiran na očeh rojak John Piškur. Vsem; tem bolnikom želimo, da bi sej i i m prej prav dobro pozdravili. V službo Strica Sama sta zopet odšla dva naša slovenska Samo najbojjše primesi so v Buckeye pivU penečega Buckeye piva vas bo nih dneh! ucKeye p^u. 0, poživil v vročin r DOUBLE EAGLE BOTTLING RAZVAŽALCI BUCKEYE PV[Jt Af$ 6511-19 St. Clair Ave. W JOHN POTOKAR, lastnik 'd! ' iK iSr •S SATAN IN ISKARIOT Po nemikem lrrlrnika K, M»T1 . sva črez skale. Na prerivati višine sem ji poka-a. Sedel je pri konjih obračal hrbet. lDlle je vaš brat! Pojdite "•u! Pa vzemite tole list-seboj!" je z njo?" bo že brat povedal." vi __•>» "ti se moram na Plo-a bom spet prišel ali pa po vas." .Setti ji listnico in odšel. M krik veselega, srečne-čenja je odjeknil po Okrenil sem se. tisl, lO c aj dni sem mi je hodi-avi misel, da Hunter opustil samo gotovimi tudi zemljišča, imetje. In zasu-f s tistimi nepremič-0 vse v redu. atHo je vprašal: ^Premičniine mislite k (i ^Šča, ]1jgej stavbišča, ^užnosti, blago —." ^ tisto briga!" J116! Kam je izginilo '»i 'a * 1 aa vas nič ne brigal {rmasto. pravim, da sva tre-L,lv3em zapadu in da dovolj in zelo učin-i "stev na razpolago, trmaste ljudi prisi- li 1 r\ j „ Sovarjajo. Koj vam takih sredstev!" ij, ^ si lasso in stopil u- Odskočil je. pmeravate — ? Ne 8e me!" tiho! Sicer dobite i0Uvi! Na divjem za-: 'ne pa v New Orlean-J lahko postavljate v Postave! Tod- ve- postave! Na primer tako- sem ga v zrak, ga s° mu noge in roke ga posadil na " e kriknil in lovil sa-branil se. Sem mu roke trdno Utrdil konec lassa konju na sedlo I, V koraku sem jez-■ a> stopal je, ko pa Pognal, je padel, rec let' M Je- po kamenju, stojte —! Pove- L ^ ga potegnil bli-ji iL ^a tako vam po-^ bom jezdil, če še " *rat trmasto odgo- sami krivi!" "Povedal bom!, Ampak tožil vas bom, ko pridete v New Orleans! In kaznovati vas dam!" "Lahko, Mr. Murphy! In še brž ko mogoče vam bom ponudil priliko, da me lahko tožite! Saj nameravam Meltona, starega in mladega, spraviti v New Orleans in ker moram pri tisti priliki še tudi z vami poravnati nekatere račune v tej zadevi, me lahko kar postavite pred sodni jo! Mislim pa, da se vaši sodniki tam doli ne bodo mnogo zmenili za to, kar se je zgodilo v Novi Mehiki in v Arizoni. Imajo v svoji lepi, solnčni Louisiani dovolj posla. Odgovorite torej! Ali je imel stari Hunter tudi nepremičnine?" "Da." "O nepremičninah ste seveda sestavili zapisnik?" Molčal je. Pognal sem konja. "Stojte!" je viknil. "Zapisnike imamo." "Kje so?" "V oporoki in v sodnih zapuščinskih spisih." "Skrbite, da se ne bodo izgubili! Tudi v Louisiani vas utegnejo privezati na lasso! Pa ne bodo vam ga djali okoli telesa, ampak okoli vratu! In kako je bilo s tistimi nepremičninami?" "Prodane so." "Jonatan Melton jih je prodal?" "Da." "Mudilo se mu je, nas se je bal —. Za malenkost so bile seveda prodane. Kdo je kupil?" Ni odgovoril. Segel sem po vajetih. Brž je kriknil: "Jaz in tudi drugi." "A tako —! Nekaj ste sami kupili, pri drugih kupcih pa ste posredovali?" "Da.". "Lepe reči, sir, lepe reči! Vam utegnejo vrat zaviti! Zato torej se vam je nenada tako zelo mudilo v San Francisco za dedičema —. Razumem —! Zbali ste se, da bo prišlo vse na dan —! Vas bomo takole nekoliko smatrali za našega ujetnika —. Sicer pa, — kdo je prodal?" "Melton. Saj sem vam že povedal i" "Je bil Melton pravi dedič?" "Ne." "Je torej prodaja veljavna?" "Ne." "Glejte, kako lepo in naglo odgovarjate! Da da, na zapadu znamo ljudem razvozlati jezik! In ker je prodaja neveljavna, morajo kupci prodano nepremičnino vrniti. In sicer v takem stanju, kakor so kupili!" "In kdo bo trpel škodo, sir _'?" "Kupci seveda! Ker so ise dali prevariti." "In jaz bom uničen — 1" "Nič ne škodi! S sličnimS kupčijami bodete kmalu spet obogateli. In izguba bo za vas pošteno zaslužena kazen! Vi ste vsega krivi! Dali ste se lahkomiselno prevariti, dali ste Meltonovim sleparjem uradno potrdilo. Za danes sva opravila! Po zneje vas bom še to in ono vprašal, ker z veseljem opa žam, kako radi mi odgovarjate." Razjahal siem in mu odvi lasso. Jadrno se je umaknil in se skril, da ga nisem več videl gel sem k Jonatanu. Zvezan je ležal na tleh, ves zabuhel je bil v obraz od od-vetnikovih pesti. Ko me je zagledal, se je obrnil v stran. "Bojni pohod na Ni j ore je končan, Mr. Melton!" sem za- Hitlerjev prvi glavobol (Konec.) Nemci so mit že ponujali premirje. Pa ga je odbil. Poslali so k njemu vrsto visokih častnikov in drugega izdajalskega generala Dokiča. Prišli so v njegove planinske utrdbe z belo zastavo. Mihajlovič pa jim je odgovoril, da bo sklenil premirje takrat, kadar ne bo več nobenega nemškega vojaka v Jugoslaviji. Cetniki izdajalcem ne prizanašajo. Njihova vojska, ki šteje okrog 150,000 mož neusmiljeno napada sovražnika. Najrajši izbirajo vstaše, teroristično sodrgo, ki jo je dolga Leta redil Mussolini, ki je odgovorna za umor kralja Aleksandra v Marseille-u in ki jo sedaj ge-stapo uradno priznava za policijo v zasedenem jugoslovanskem ozemlju. Njihovi častniki so bili ustreljeni iz zasede v zagrebških ulicah tik pred očmi nemške "varovalne" zasedne vojske. Še drug kvizling — ni jih mnogo — general Putniko-vič, ki se je prodal nacijem, je sredi septembra izginil. Njegovo truplo so našli v grmovju pri Rudniku. Ko so naciji požigali vasi pri Kordu-nu, so četniki napadli Karlo-vac, ki je komaj dobrih trideset kilometrov oddaljen od Zagreba, v pokrajini, kjer imajo Italijani največ vojaštva. V tej vojni ni usmiljenja. Cetniki vračajo nacijem zob za zob. Uradno glasilo vstašev, Hrvatski narod, poroča kako so četniki napadli vstaško vojašnico, pa so bili odbiti. S seboj pa so vzeli poveljnikovo ženo. In zagrozili so, da jo bodo ubili če se vojašnica ne vda. Ko so potem prišli do Karlovca, so porušili vse, kar jim je bilo na Čuvajte svoje oči! dr. MONSON potu in postrelili vse izdajalce v okoliških vaseh. V Karlovcu so četniki ujeli dva vstaša in tri italijanske častnike v vojaški bolnišnici in jih na mestu ustrelili. Zlasti vroče so četniki zakurili Italijanom. Nedavno so na cesti zajeli dve četi. Prva je bila redna italijanska vojska. To so pustili. Za njimi je prišla četa črnosrajčnikov. Te so pa pobili do zadnjega moža. Cetniki nimajo hrane za ujetnike. ;Napadi na železniški progi Beograd-Carigrad in Beograd-Solun so povzročili tako škodo, da je nemški vrhovni poveljnik ukazal posekati vsa drevesa ob progi sto metrov daleč od tračnic. Nemci in Italijani skušajo prikriti škodo, ki jo povzroča Mihajlovič in žrtve, ki jih zahteva četniško bojevanje. Uradni jugoslovanski krogi iz Londona pravijo, da je bilo do srede januarja v Jugoslaviji sedem nemških divizij. Potem so jih poslali drugam in jih zamenjali. Berlin je to poročilo zanikal, pa ga je pozneje ponovil finski tisk, ki je pod nemškim nadzorstvom. Italijani končno že niso več mogli skrivati izgub in sredi januarja so sporočili, da je bilo "388 ubitih in 407 ranjenih v zadnjih bojih na Balkanu." Ih>mnite si, kaj sem _________ . h ®e vam pri takem Čel. "Vaši prijatelji so odšli, toliko kosti zmeša- klavrno so vas zapustili. % esejo, ste si čisto (Dalje prihodnjič) Ker .ie dcber in zdrav pogled nujno potreben pri vsakem delu, pa najsi bo to v tovarni, uradu ali doma, zato je "The ..Sight Saving Council of Cleveland" izbral nekaj dobrih priporočil, kako si najbolje čuvamo svoje oči. DR. S. H. MONSON, strokovnjak za cčesne bolezni priporoča sledeče: "Ker slab pogled povzroča vedno več nesreč, zato je potrebno da si daste svoje oči tfečkrat preiskati od zdravnikov-strokovnjakov in če vam zdravnik predpiše očala, jih tudi rabite, da si na ta način ohranite oči v dobrem stanju, če vam tak strokovnjak svetuje mogoče operacijo na očeh, ga ubogajte in dajte se operirati samo zdravniku-strokovnja-ku za očesno bolezni." MRS. ALICE H. SMITH, dietiska zdravstvenega oddelka mesta Cleve-landa priporoča: "Oči najbolje pokažejo. če nimate pravilne prehrane, to se vam pokaže prav tako v očeh, j kot na zobeh. Zato pa skrbite za p 1' a v lil n o hrano, katera vsebuje dovolj rudninskih in drugih snovi, ki so , jt — potrebne našemu flp , telesu. Za zdrave mrs. smith oči pa sta posebno potrebna dva vitamina in sicer riboflavin in vitamin A. Vitamin A je V mleku, zelenem in rumenem sočivju, jetrih in jajčnih rumenjakih. Riboflavin pa je tudi v mleku, dalje v mesu in zelenjavi." PROFESOR HENRY B. DATES, ravnatelj oddelka za varstvo oči pravi: "Pravilna razsvetljava doma in pri delu je velikega pomena za ohranitev vida. Vedno mora biti dovolj svetlobe. Pri čitanju morate imeti svetlobe najmanj, kolikor jo daje 150 watna žarnica. V uradih in delavnicah pa še toliko bolj paziti, da je dovolj svetlobe in da ista ni preveč bliščeča ter da ne povzroča prehudih odsevov v prostoru." KAPITAN ARTHUR ROTH, ravnatelj policijskega oddelka za varnostno izobrazbo v Clevelandu pravi: "Naj več nesreč zakrivijo vozniki avtov, ki imajo slabe oči. Zato pa je potrebno, da negujete svoje oči z vso previdnostjo. Po vsakem dnevnem ali nočnem delu si mora človek dobro odpočiti, predno se zopet vsede v svoj avto in se z nJim poda na cesto. Če vam je zdravnik predpisal očala, tedaj jih gotovo nosite ln posebno je to važno v mraku, ker v tem času se primeri največ avtomobilskih nesreč. prof. dates Naciji nočejo povedati naravnost, pa priznavajo po ovinkih in pravijo, da je boj proti četni-kom težaven. Berlinski dopisnik švedskega lista "Aftonbladet" pripoveduje, da so četnikom sovražnikova premikanja vedno debro znana. Da napadajo zlasti vlake z orožjem in strelivom. Da imajo v planinah Zlobnika bivališče, kjer jim tanki in letala ne morejo do živega. Zadnja poročila iz Jugoslavije trdijo, da je Mihajlovičeva vojska dobila tudi letala, ki se dvigajo v zrak iz skrivnih letališč in napadajo nemške čete na pohodu in vlake. Njihovo poizvedovanje četniškim poveljnikom silno mnogo koristi. Letala so pisano prebarvena in ne nosijo nobenih znamenj na krilih. Delujejo pa samo v slabem vremenu, kadar so sovražnikova letala na tleh. Ozemlje, ki ga imajo četniki v svoji oblasti, obsega skoraj vso Srbijo, Bosno in Črno goro. črta teče od Cetinja pri Ska^erskem jezeru do Podgorice, vzdolž albanske meje do Rudnika in Pristine, čez Prokuplje, Kruševac, čačak, Valjevo in Šabac ob Savi do Jasenovca, vzhodno do porečja Une in potem vzporedno z dalmatinsko obalo po Dinarskih planinah proti Mostarju, Trebi-nju in Cetinju. Zgoraj omenjena mesta in sploh vsa mesta v četniškem ozemlju trdovratno držijo Nemci in Italijani. Prav tako Sarajevo in nekatere druge kraje znotraj te črte. Danes je položaj generala Miha jloviča zelo močan, vendar postaja stiska za hrano in potrebščine vedno bolj huda. Zavezni ki so napravili vse kar so mogli, da mu pošljejo pomoč, če se jim bo,posrečilo, bo imel spomladi okrog 300,000 vojakov, s kate rimi bo resno ogražal nemško spomladansko ofenzivo skozi Turčijo na Srednji Vzhod. Prvi streli prve svetovne vojne so odjeknili v Jugoslaviji, čisto lahko je mogoče, da bodo zadnji streli, ko bodo zavezniki zlomili osišče, padli prav tako v Jugoslaviji. Mihajlovič bo za to poskrbel. Zahvala prijateljem V sredo, 13. maja je odpoto-jval nazaj v daljno Alasko Mr. Anton Kvas. Tem potom se podpisana želim, v njegovem imenu zahvaliti vsem znancem in prijateljem, ki so ga v času njegovega bivanja v Clevelandu obiskali. Iskreno se zahvaljuje vsem, ker je bil povsod dobrodošel. Posebno pa se želi zahvaliti Mr. in Mrs. Adamič, 66. St. za vso postrežbo z njih avtom; prav tako se zahvaljuje tudi Mr. Johnu Centa, predsedniku Kluba društev SND ter njegovi soprogi; dalje hvala Mr. John Tavčarju, tajniku SND in Mr. Erazem Goršetu. Prav lepo se zahvaljuje tudi Mr. in Mrs. Joseph Okornu za veselo zabavo, ki jo je imel na svatbi njiju hčerke, kjer se mu je zelo dopadlo. Lepo pa se zahvaljuje tudi uredništvu Ameriške Domovine za priobčitev poročila ob priliki njegovega prihoda v Cleveland in enako tudi uredništvu Enakopravnosti. Tebi, dragi bra t, pa želimo srečno pot in srečen povratek, pa ne po tolikih letih, ampak malo prej. To Ti želi Tvoja sestra, Mrs. Stefi Arko in družina, 974 E. 76. St. -o- War Reeds Honey—TOURS! Rdeča barva in živali i Gostilna naprodaj Da bik in puran tako sovraži-' Proda se gostilna, ki ima ta rdečo barvo, ni od tega, kakor! D-3 licenco. Nahaja se v Col-da bi jima ta barva ne bila všeč,: linwoodu. Naslov se izve v marveč je od tod, pravijo, ker uradu tega lista. Proda se radi je vse, kar je rdečega, podzavestno v spominu teh dveh živali kot nekaj sovražnega. Bik in tudi puran sta imela nekoč neko "rdečo" žival za poglavitnega sovražnika — in sicer bik tigra, puran pa lisico. Anastase A. Vonsiatsky, ki nam ga predstavlja gornja slika je vodja mednarodnih ruskih fašistov v Zed. državah. Pri hišni preiskavi so FBI možje našli dovolj dokazov proti njemu in se bo moral zagovarjati pred Hartford Grand Jury. MALI OGLASI Ibis war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for ships—and planes—and guns. Hit tbe enemy with a $25 Bond. HHrt him with a $50 Bond. Help to blow him sky-high with a $100 or $1,000 Bond. Dont delay —every hour counts. Buy United States Defense Bonds and Stamps today. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Stalna služba r # Stalno službo dobi knjigo-vodkinja 2a trgovino s pohištvom. Mora imeti vsaj nekoliko izkušnje v tem poslu. Vprašati je pri Norwood Appliance & Furniture, 819 E. 185. St. _(120) Poceni naprodaj Proda se zelo poceni ali pa vzame v zameno* prodajalna na vogalu, kjer je slaščičarna, tobakarna ter prodaja piva in vina čez ulico; 30 letno podjetje. Dokažem $400 dohodkov na teden, nizka najemnina, zraven je stanovanje. Nahaja se na 1401 E. 55. St., blizu St. Clair Ave. Pridite samo med 10 in 11 dopoldne. (119) bolezni. (121) Ugodne prilike Proda se farma 57 akrov, 10 sob hiša, hlev 40x74, 2 garaži, ima stojnico na trg, lunch ter gazolinsko postajo. Nahaja se na prometni cesti, 53 milj vzhodno od tukaj. Lansko leto je bilo dohodkov $8,700. Cena je samo $7,500. Se tudi zamenja za enodružinsko hišo, ali pa se vzame na račun $1,000, ostalo na lahka odplačila po 3V£ž % obresti. Ima dober vzrok za prodajo. Bungalow 6 sob, 1 garaža, kokošnjak, lot 40x225, vse mestne naprave in plačane; cena $4,500; takoj $1,500, ostalo po $37 na mesec vključno obresti in davke. Nahaja se na 250. cesti, blizu Lakeland Blvd. Hiša 6 sob na Neff Rd. severno od 185. St.; cena $6,500. Hiša 7 sob na 185. cesti, 2 garaži, lot 50x140, cena $7,200; takoj $2,000, ostalo na lahke obroke. Dvodružinska hiša, 5 in 5 sob, garaže, blizu 140. ceste, ce-nji $5,500, takoj $1,000, ostalo na lahka odplačila. Lot za $550 z vsemi izboljšavami plačanimi, mera 50x100. Imamo še mnogo drugih dobrih posestev naprodaj. Za podrobnosti se oglasite pri La Salle Realty Co. S78 E. 185. St. (120) Poslopje naprodaj Proda se zidano poslopje z 2 trgovinama in 3 modernimi stanovanji; dohodkov $140 na mesec; nobenih popravil ni potrebnih. Cena je jako zmerna. Nahaja se na 14301-14303 Sylvia Ave. Pokličite EN 8262. (121) r- v* •i capt roth Hiša naprodaj Proda se hiša 8 sob, 2 garaži, na 932 E. 73. St. Hiša je prazna in si jo lahko ogledate od 6 do 8 zvečer, v nedeljo pa od 2 do 6 ure popoldne. J. Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (120) 5 V tem zaposlenem svetu je počitek, ki osveži z ledeno-mrzlo Coca-Cola dobrodošel trenutek na sončni strani dogodkov pri vsakdanjem delu. Samo eno minuto vzame, da se poživi kar iz steklenice. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 BJJY UNITED 'states efense ONPS and, STAMPS Stanovanje se išče Išče se stanovanje 4 sobe, kje v St. Clairski okolici. Lahko ima furnez in kopališče. Oglasite se pri A. Vidmar, 6312 Carl Ave., ali pokličite HE 8053. (120) Delavca iščem Iščem delavca za na farmo z zelenjavo; nobene živine ni. Farma je v Perry O. Oglasite se pri Mrs. Shuster, 6127V2 St. Clair Ave. (120) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila la bat' vanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Srnjakova in kurja pečenka! Klausovi vabijo vse svoje prijatelje in znance, da pridejo na odprtijo novih prostorov v soboto, 23. maja. Ser-virali bodo pristno srnjakovo in kurjo pečenko v soboto in nedeljo. To boste pa lahko zalili z finim vinom ali hladnim pivom pri KLAUSOVIH vogal 307 in 534 Route Harpersfield, Ohio (GENEVA) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body ln fenderje. Welding! J. POZNIH — M. ŽELODEC _GLenvllle 3830._ FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj J Za vsako priliko Kadar ste na trgu za hišo, lot, farmo, apartment, ali kaka vrste sploh trgovino, pridite k nam, predno kupite. Imamo zelo veliko izbero raznih hiš in trgovin v vseh delih mesta in predmestja, kakor vam bolj pri j a okolica. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV-7540 zvečer KE-0288 (Tue. Thur. Fri. — X.) RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE I. -fct i: STANLEY WEYMAN / i t f * Ko sem neodločno obletaval z očmi vračajoče se gruče ljudstva, sem zdajci opazil mršavo, usločeno postavo v ogoljenem talarju. En sam pogled mi je zadoščal, da sem spoznal moža: z radostnim vzklikom sem se preril skozi gnečo in planil k njemu. Bil je abbe Benoit. Izprva sva bila od ganjenosti oba kakor nema. Nato sva se pozdravila in spogledala; in glej, na obrazu mojega starega župnika se je pojavil isti zlovoljni, neprijetno presenečeni izraz, ki sem ga bil. opazil pri Louisu de Saint-Alais. "Moj Bog, moj Bog!" je zamrmral kakor sam pri sebi in nehote skrčil roke. Meni pa je ta skrivnost že presedala. Z razburjenimi besedami sem mu povedal svoje mnenje. "Vsaj vi, abbe," sem vzkliknil, "vsaj vi mi razodenite, za kaj gre!" Nekaj ljudi, ki so šli mimo, je slišalo ta vzklik in naju je jelo radovedno opazovati. Župnik me je potegnil pod bližnji vhod; toda neki neznanec nama je ostal trdovratno za petami. "Stopiva noter," mi je šepnil svečenik, "gori naju ne bo nihče motil." Tako govoreč me je odvel po starih, nesnažnih kamenih stopnicah na vrh. "Ali tu stanujete?" sem ga vprašal. "Da, tu." Obstal je in me pogledal kakor v zadregi. "A kraj je žalosten, gospod vikonjt —," je dodal in se obrnil, kakor bi se hotel vrniti; "nemara bi bilo bolje ..." "Ne, ne!" sem vzkliknil, goreč od nestrpnosti. "Pojdiva k vam, prijatelj! Nič delj ne V BLAG SPOMIN Četrte obletnice smrti našega ljubljenega, nepozabljenega soproga in očeta Frank Mlakar-ja ki se je poslovil od nas za vedno 21. maja, 1938. Ljubi Frank! Ob Tvoji četrti obletnici na Tvojem grobu stojimo in milo gledamo na prostor, kjer počiva Tvoje truplo. Kličemo Ti: Počivaj v miru in prosi Boga za nas. Žalujoči: KATIE MLAKAR, soproga. FRANK in CARL, sinova. Cleveland, O., 21. maja, 1942. morem čakati. Našel sem vas in niti minuta ne sme več miniti, ne da bi zvedel resnico." Vdal se je v mojo voljo in me odvel prav na vrh hiše, kjer je imel majhno podstrešno sobico z žimnico namestu postelje, stolom, dvema ali tremi knjigami in razpelom. Skozi okence je prihajala v prostor svetloba — in ne samo svetloba: ob najinem vstopu se je dvignil s tal golob ter zletel skozi odprtino. Župnik mi je vznejevoljen priznal, da jim včasi nasiplje zobi. "Drugujejo mi," je rekel žalostno. "Razen njih tu nisem našel tovarišije." "A vendar ste prišli semkaj iz lastnega nagiba," sem odvrnil brez rahločutnosti. "Prišel sem, da izgubim svoje poslednje illuzije," je odgovoril. "Saj veste, gospod vi-kont, leta in leta sem čakal reforme, .svobode in odrešenja Svoje upe sem razodeval tudi drugim ljudem. Nu, vse to smo dosegli; in ko se je bilo treba okoristiti z dobljeno svobodo, ni imel narod bolj nujne skrbi mimo te, kako bi pohodil vero. In tedaj sem prišel semkaj, ker sem bil slišal, da bodo bra-nitelji Cerkve tu pričeli z odporom; da je tukaj Cerkev trdna in vera visoko v časteh Zdaj pa vidim, da ni na tej ne na oni strani ničesar razen laži, izdajstva in malenkostne zlobe. In nasilje vlada tu, kakor tam." "Ali prijatelj," sem vzkliknil, "za Boga, povejte mi vendar, zakaj se niste vrnili do mov, ko vidite, da je tako?" "Pred tednom dni sem se ho tel vrniti," je odgovoril. "Pa nisem odpotoval. In ... " "Pustiva to," sem kriknil osorno. "To se mene ne tiče Srečal sem Louisa de Saint-Alais in sem videl, da mu je nekaj na umu, kar ni dobro zame. Noče se več sestati z menoj. Noče mi povedati, kje je markiza. Nikakega opravka noče imeti z menoj. Gleda me kakor živo Meduzo! Povejte mi, kaj pomeni vse to? Vi veste, dajte, da zvem tudi jaz. Govorite." "Bože moj!" je zastokal. In pogledal me je s solznimi očmi. Nato je dodal: "Prav tega sem se bal." "Tega ste se bali? Česa ste se bali?" sem vzkliknil. "Tega da vas ne bi srce bolelo, gospod vikont." "Da me ne bi srce bolelo? Zaradi česa? Govorite bolj jasno _i" "Zaradi bližnje poroke . . . gospodične de Saint-Alais," je vendar že spravil iz sebe. Nekaj trenutkov sem stal kakor kip. "Moži se?" sem zdihnil. "S kbm pa?" "Z goalpodom Fromentom," je odvrnil abbe. XXI Sopernika. "Saj ni mogoče!" sem rekel polglasno. "S Fromentom! Saj ni mogoče!" A naj sem se še tolikanj branil tega, izprevideti sem moral, da je še preveč mogoče; stopil sem k lini, da bi skril abbe ju svoj obraz . . . Fro-ment! S tem imenom je bilo vse pojasnjeno. Tovariš na poti, udeleženec zarote, najprej varovanec, nato zaščitnik . . . Spomnil sem se njegovega obraza, kakor sem ga bil videl, v soteski pri Villerauguesu med vrati kočije in kar začudil sem se, da nisem že preje uganil vsega. Ali ni bilo očivfdno, da bo ta častihlepni meščan, ko so ga že seznanili z Denizo, prej ali slej povzdignil oči do nje? Ali ni bilo verjetno, da bo gospa de Saint-Alais, obubožana, zagrenela in zbegana po revo-lucijski burji, pristala na to in mu v nagrado za njegovo predrznost obljubila hčerino roko?, Bogat je že bil, a ta uspeh ga je moral poplemenititi! Sicer pa je bil to krepak človek sredi .slabdčev, odločen med omahljivci, v svesti si svojega smotra in fanatičen v delu zanj - same vrline, ki jih drugi niso imeli; kako naj ne bi zama-mil ženskih oči! Od gneva sem škripal z zobmi. Med svojim (premišljevanjem sem strmel na majhno, umazano dvorišče, onkraj katerega so zbujale moj.o pozornost samostansko resnobne arkade s kipcem nad srednjim obokom. Vzlic zamišl jenosti sem opazil, kako je stopila na to dvorišče dvojica mož. Ne trkala nista ne klicala; a eden izmed njiju je s svojo gorjačo dvakrat udaril ob kameni tlak. Še tisti mah so se odprla vrata kakor sama od sebe in prišleca sta izginila. Nehote sem opazoval njiju početje; škripanje zapirajo-čih se vrat je bilo najbrže tisto kar me je zdramilo iz sanjarije. "Froment!" Jsem dzpregovo-ril. "Froment!" Nato sem se odvrnil od okna. "Kje je Deniza?" sem vprašal s hripavim glasom. Abbe Benoit je zmajal z glavo. "Vi morate vedeti!" sem vzkliknil, trdno uverjen, da ve. "Morate!" "Vem," je odgovoril počasi, z očmi uprtimi v moje oči "Toda povedati vam ne morem. Niti tedaj-ne bi mogel, če bi šlo za vaše življenje, 'gospod vikont., Zvedel sem namreč pri izpovedi." Srepo sem buljil vanj. Njegov odgovor me je potrl do kraja. Vedel sem, da si na teh železnih vratih lahko do konca dni razbijam pesti, pa se ne bodo odprla. Naposled sem vendarle vzkliknil: "Če je tako, zakaj ste mi vobče kaj povedali? Ali ne bi bilo bolj usmiljeno, da ste molčali?" Grenek smeh me je posilil. "Zato, ker sem vas hotel pre govoriti, da bi ostavili Nimes," je sočutno odgovoril abbe Benoit ter mi s pomembnim pogledom položil roko na komolec. "Gospodična Deniza je zaročena in izven vašega dosega. Čez nekaj ur ali vsaj takoj po volitvah bo tukaj vstaja. Poznam vas in vem, da ne boste s srcem ne na tej ne na oni strani. Čemu bi tedaj ostali, gospod vikont?" "Zato," sem dejal tako strastno, da mu je roka od presenečenja kar odletela z mojega komolca, "zato, ker bom zasledoval gospodično Denizo, dokler se ne poroči čeprav do Tu-rina. Zato, ker ravna gospod Froment napak, ko meša lju-bavne posle z vojniškimi; zato, ker so moje simpatije zdaj končoveljavno na tisti strani, ki ni njegova! O, prav gotovo! . Verjamem vam, da ne morete govoriti; a so ljudje, ki morejo, in te hočem poiskati!" Ne da bi poslušal njegov odgovor in ne meneč se za vzklike in zakletve, s katerimi me je izkušal zadržati, sem pograbil svoj klobuk in planil po stopnicah. Z vso naglico sem odhitel v tisti konec mesta, iz katerega sem bil prišel. Ulice, ki sem dirjal po njih, so bile še vedno polne ljudstva, toda nered je ponehaval. Večkrat sem srečal vojniške patrulje, ki so opominjale ljudi, naj bodo mirni, in sumljive skupine grajanov, ki so šepetali med seboj in me ošvrkavali z nezaupnimi pogledi. Izmed desetorice moških je bil gotovo eden menih, dominikanec ali kapucin. Vzlic svoji glavni skrbi, da bi našel gospoda de Geola in Butona ter ju vprašal, kaj vesta kot njegova sovražnika o namenih in bojnih silah tega človeka, sem opazil, da je vladala v mestu neobičajna napetost. Če sem hotel pred izbruhom nevihte, ki se je kopičila, še kaj storiti, tedaj nisem smel odlašati niti minute. Sreča je nanesla, da sem našel gospoda de Geola in Butona v njuni gostilni. Baron me je sprejel z nagrbančenimi obrvmi in posmehljivim obrazom; ko pa sem mu zadal prvih nekaj vprašanj, je spoznal, da govorim resno, in njegovo vedenje se je izpremenilo. "Nu, dajte, povejte mu, kako in kaj," je pokimal Buto-nu. Šele tedaj sem opazil neobičajno razburjenost, ki sta jo zaman izkušala utajiti. "Kaj se godi?" sem vprašal. "Godi se to," je živahno odvrnil kovač, "da so se včeraj v Avignonu uprli pristaši gospoda Fromenta. .Prenaglili so se. Bili so razbiti in so utrpeli težke izgube. Pravkar nam je do-šlo sporočilo. To utegne pospešiti stvari, da se bodo hitreje razvijale." "Po ulicah sem videl vojni-ke," sem dejal. "Kalvinisti so res prosili zaščite. A ti vojnki in njihove patrulje so le burka," se je z mrkim nasmeškom oglasil ba ron de Geol. "Guyennski polk je domoljuben in bi nam rad priskočil na pomoč, toda oficirji ga zadržujejo v kasarnah; župan in mestni svet sta rdeča — naj se zgodi karkoli, vojske gotovo ne bosta klicala. Katoliške beznice so polne obo- roženih ljudi; če se Fromentu posreči, da dobi mesto v svojo oblast in ga drži le tri dni, pride iz Montpellierja tamkajšnji guverner, njegova svetlost vojvoda. Artoiški in ... " "In?" "In to, kar bo od kraja samo pobuna, se izpremeni v vstajo," je z zvenečim glasom nadaljeval baron. "Toda od čaše do ustnic je dolga pot in v Ce-vennskih gorah ne žive samo krotke ovčice!" Ko je izrekel te besede, je stopil v izbo neznan človek, pogledal naju dva in mignil baronu. "Oiprostite," je hlastno rekel gospod de Geol. V tihem pomenku je odvel prišleca iz sobe. Buton je odšel za njima. Ostal sem sam. Meneč, da se morajo kmalu vrniti, sem jih nestrpno pričakoval; toda nekaj minut je prešlo, ne da bi se bil kdo pokazal. Naveličan čakanja sem stopil naposled na gostilniško dvorišče in odtod na ulico. Ne duha ne sluha ni bilo o njih; a videl sem skupino služabnikov in drugih domačih, ki so se bili zbrali pred vrati. Vsi so molčali in vlekli na ušesa; ko sem se približal, me je eden izmed njih 'zlovoljno pogledal, češ, naj mirujem. Izpraševati ga nisem utegnil: v daljavi je počil strel, za njim drugi in tretji. Nato se je vzdignil zamolkel hrup, morda kričanje množice, morda drdranje težkega voza; temu je sledila nova vrsta razločnih, ostro odsekanih strelov. Mi smo še vedno prisluškovali. In tedaj — poslednji rdeči žarek zahajajočega solnca je ugašal na robovih streh — je z nagli- mi, neučakanimi udarci zaklen-kal zvon. Iz bližnje ulice je pritekel človek, ki mu nisem mogel razločiti obraza. Toda gostilničar ni čakal njegovih novic. "Brž vsi noter!" je zaklical svojim ljudem. "Ti, Pierre, za- pahni oknice. In vi, se je nagl<5 obrnil k meM nite se z nami v hišo. Mesto se| buni, za tujca ni dobro, zdaj postajal po cestah." (Dalje prihodnji«.) j /I Pomagajte Ameriki, \ j obrambne bonde in Gliderji in stoli za verando Poletje je sedaj tukaj in večina izmed nas bo prez■ la dneve doma. Eden izmed naših gliderjev z «®P močljivo blazino bo napravil vašo verando bolj ^ vlačno in udobno. Ali pa si dobite enega nasm ^ Luxe usnjenih stolov na spring. Nikdar še ms deli tako udobnih stolov, posebno za očeta. Je p ^ za prav gugalnik in stol obenem in tako udoben, ga je nemogoče opisati. Priti morate in si g'a dati sami. 'M Imamo samo še omejeno število v zalogi in kadar pošli, potem jih ne bo več. JL GRD1NA IN SINOVI ZALOGA POHIŠTVA IN POGREBNI zAVC?. 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo H ' HE 2088 . KE 12^ ODPRTO VSAK VEČER RAZEN V SREDO OPOLDNE Nehajte razmetavati 1N POMAGALI BOSTE " USTAVITI HITLERJA! Da bomo dobili to vojno, moramo ml Ameri-kanci nehati razmetavati vse, kar je potrebno za zmago. Razmetavanje pomaga Hitlerju! Ako pomagate preprečiti razmetavanje, pomagate ustaviti Hitlerja in naše druge sovražnike. Vaša električna lednica vam pomaga prepre- čiti razmetavanje — hraniti na živilih, časU' delu, zdravju in denarju. • . ... Posebno je važno, da se ne razmetava je"1' Vaša električna ledenica je varna za živila-Ohrani živila, prepreči uničenje, pomag zdravju, varje vašo denarnico. Pomnite, da se vaša lednica sama plača p°n ' vno in ponovno s temi prihranki. KAKO RABITE VAŠO ELEKTRIČNO LEDENICO 1. Kupite živila v množini v dnevih, ko so cene nizke in jih imejte v ledenici, dokler jih ne rabite. 2. Denite živila v ledenico po navodilu, da se vsako obdrži v najboljšem stanju. Kar ostane, denite v ledenico za poznejšo uporabo. Oprostite ledenico ledu, kot zahtevano in jo očistite z sodo fn vodo. Ako potrebuje ledenica popravila, to storite takoj. 3 6. Ne odpirajte vrat pri ledenici pogosteje, kot potrebno. 7. Ne zaloputajte vrat pri ledenici. 8. Ne devajte vročih jedil ali vročih P<>sod ledenico. 9. Ne naložite v ledenico kopice kant, P°9° ] steklenic in zavojev s stvarmi, ki ne P° bujejo zamrznenja. 10. Ne odvijte ledenice, razen za odmrznenje. Postrežba za električno informacijo Žig odobritve Električne lige Je dan samo električni opremi, ki ima kvaliteto in veljavo, napravljeni od tovarnarjev na dobrem glasu, da dajo zadovoljstvo in postrežbo. S pravilno uporabo in nego da vsak električni pred- met. odobren od Električne lige mnogo let dobre, eko- nomske in zadovoljive postrežbe. Sledeče električne ledenice so dobile odobrenje Električne lige. Za informacije glede rabe ali postrežbe katerihkoli sledečih električnih ledenic, piSite ali pokličite naš Električni Informacijski urad. AMC General Electric Mayflower Coldspot Gibson Norec Croaley Holpoint Phileo Frigldalre Kelvinalor Stewart-Warner WeeUnghouse Worthington J THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND 18TH FLOOR — MIDLAND BUILDING — 101 WEST PROSPECT AVENUE — PROSPECT 5522 1 V0| Sini na