Ani Bercetovi Nad trideset let je, ko so se prvič sre* čale najine poti ob nastopu službe na novi šoli v Št. Janžu na DoleTijskem. Še danes te vidlim, kako šl se pojavila v spremstvu upravitelja vesela in živahna na pragu moje sobe in me ptijateljsko pozdravila, kakor bi se bila že davno poznala. Iz Bele Krajine, kjer si začela službovati, si prihitela v prijazni Št. Janž, da tu nadaljuješ svoje poslanstvo. Lepi so bili oni fiasi, ko smo Ti, Vinko in jaz, vsi polni mladosti, življenja in volje zastavill svoje sile v prospeh nove šo»le. Trdo je bilo delo s 70 do 80 glavicami v fazred^u, a bodrila nas je tovariŠka vzajemmost. Večkrdt *e zamišljam v ohe čase, prav živo pa so mi štopili pred oči in »pornin, ko me je presenetila vest, da si za vedno zapustila «aše vrste. V Tvoj spomin in Tvoje počaSčenje naj podfirtam dve vrlini, ki sta te tako odlično dičrli in kl naj bi bili vsem nam svetla zvezda vodnica. Večikrat sem imel pr]iUko občudbvaH Tvojo globolko, v srce za-pišano zavest, da Tl je biti učiteljica ponos in veselje. Spominjam se prilike, ko si skofaj v osramočetije nas mož zastavila besedo v obrambo in povzdigo učiteljske zaveisti in časti. Tvojo zdvešt tnorem prav preceniti danes, ko vidim, kako fiam je treba prav v današnjih dimeh tako odloČnih in zavednih tovarišic in tovarišev. In tvoja organizačna zavest! Ob vsakem zborovanju in skupščini, naj je bilo vteme lepo ali slabo, si bila Ti z nami. Ni Te strašila dolga in naporna pot. Menda ni bilo sestanka, da nisi bila Ti v naših vrstah. Težka in dolgotrajna bolezen Ti j€ uklonila glavo. Utrujeina si legla k večnemu po- čitku. Za Teboj pa je ostala vrzel v naših stanovskih vrstah, zakaj zavedamo se, da danasnji čas še bolj terja takih zavednih in odločnih tovarišic, kot si bila Ti. Pogrešala pa Te bo tudi Tvoja družina, Tvoj rftož in Tvoji otroci, od katerih so si trlje izbraili učiteljSki poklic. Plreselila si se od njih na griček nad šolo. V skTomnem domu boš počtvala V bližini svOjih dragih, Tvoj duh pa bo živel z njimi in nami v nedbgled. t