Št. J 35 (15.579) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - m. Montecchi6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ POŠTNINA PIACANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% 1500 LIR Herezija o planinskem koraku Bojan Brezigar Metafora o planincu, ki se mora vzpenjati počasi, če želi doseči vrh, ki jo je tržaški župan Illy uporabil za prikaz strategije, ki naj bi jo Slovenci imeb pri zavzemanju za svoje pravice, je bil pobtično najmarkantnejši trenutek včerajšnje slovesnosti ob odkritju doprsnega kipa Srečka Kosovela v Ljudskem vrtu v središču Trsta. Dogodek sam je za Slovence Se kako pomemben, saj je umestil kraškega pesnika v prostor, ki je bil še pred nekaj leti namenjen samo tržaškim bedentističnim osebnostim: celo umetniki kot Svevo, Slataper in Saba so v njem našb mesto precej kasneje. Kosovel je sicer tržaškim italijanskim intelektualcem znan že nekaj desetletij. Skoraj tri desetletja so že minila, odkar ga je Aureba Gruber Benco predstavila v Sesljanu in Kosovela je kot svoje odkritje pogosto omenjala tudi v kasnejših letih. O Kosovelu sta v italijanščini pisala Boris Pahor in Alojz Rebula, omenjal ga je celo Manlio Cecovi-ni, ki je nekoč dejal, da bi slovenski kraški pesnik zaslužil kip v Ljudskem vrtu. Vendar je tedaj ostalo vse pri besedah, saj je prevladovalo drugačno mišljenje, ki je Slovence izrivalo iz mestnega središča: v ožjem središču Trsta ni slovenskih napisov, slovenskih spomenikov ah utic, poimenovanih po slovenskih umetnikih; niti na pročelju Narodnega doma ni spominske table. Aureba Gruber Benco je povzdigovanje Kosovela vedno združevala z dejstvom, da je šlo za »kraškega« slovenskega pesnika, ki torej sodi v »kraški okvir«, ki obdaja Trst Spomenik Kosovelu bi torej sodil na Opčine ah v Bazovico, po mnenju nekaterih drugih pa bi bil primernejši Repen-tabor. Ko bi bil pred dvema letoma in pol za župana izvoljen Giuho Staffieri bi včeraj res lahko odkrivab spomenik Kosovelu samo na Repentabru. K sreči ni bilo tako. Pomladni veter, ki ga v Trstu občutimo že dve leti, sta včeraj v svojih besedah prinesla tako župan Dly kot podžupan Damjani: spomenik Kosovelu stoji v središču Trsta, ker v Trstu že več kot 1.000 let živijo Slovenci, ki so tu avtohtono prebivalstvo. Zato je »normalno«, da je spomenik tam, kjer so spomeniki drugim tržaškim kulturnikom. Tako postaja Trst »normalno« mesto. S tem bi lahko končati. Dodali bi še čestitke slovenskemu dijaškemu domu, ki nosi ime po kraškemu pesniku, in njegovemu ravnatelju Edvinu Švabu, ki je bil glavni pobudnik postavitve spomenika, navedb bi sodelovanje tržaškega in ljubljanskega župana, pa še prisotnost koprskega župana, izrekh priznanje Illyju in tržaški občini ter pohvaliti vse nastopajoče in številno občinstvo - tokrat ne samo slovensko - ki je z udeležbo odgovorilo na izzivalno vročino sončnega poletnega dopoldneva. Konec. Da, konec, ko bi ne bilo metafore o planincu. Ihy je z njo opozoril, da ima njegova občinska uprava jasne dlje, ki pa niso naenkrat uresničljivi. Planinec, ki hoče prehitro do vrha, se kmalu utrudi in omahne. Ce žeti doseči olj, se mora vzpenjati z umirjenim korakom. Nekateri med nami še vedno mishjo, da je to herezija. Dejstvo, da smo desetletja tako misliti in odkloniti kar nekaj vmesnih korakov, je naše stanje samo poslabšalo; to pa je druga plat medalje. Politika župana Illyja in občinske uprave je v tem smislu še vedno »heretična«, ker nam ne zagotavlja vseh pravic naenkrat, ampak nam jih odmerja postopoma. Vendar smo tako nekaj dobiti: od otroških jasli do dvojezičnih tabel na Krasu in sedaj do Kosovelovega spomenika v Ljudskem vrtu. Nikakor ni mogoče trditi, da gre za malenkosti, ko pa smo to zahtevati že desetletja Ta pot je torej očitno edina uresničljiva in tisti, ki nam niso prijazni, se tega zavedajo prav tako dobro kot mi. Odtod provokacije v občinskem svetu, izzivanja župana in odbora, poskus vnašanja razdora v večinsko koalicijo. Nasedati na provokacije svetovalca Marchesicha, ki politično ničesar in nikogar ne predstavlja, bi bila velika napaka. Seveda, v tem trenutku bi kot Slovenci morda celo slaviti zmago, vendar bi se slednja znala izkazati za tisti predolg korak, ki bi nas potisnil navzdol ter se ga moramo prav zato v svojem vzponu za vsako ceno izogibati. Ce je torej Illyjeva politika za »čiste« in »klene« Slovence herezija, bodimo ostali tokrat pragmatični, kot znamo biti že nekaj časa. Pohvalimo se lahko s celo jato vrabcev v roki; slej ko prej, bomo mednje pritegniti tudi goloba. Kosovelov spomenik v Ljudskem vrtu je danes nekaj »normalnega«. Se včeraj smo misliti, da je to izjema, pa nas je Illy prepričal, da ni. Sprejmimo torej izziv in delajmo, da bo postalo »normalno« tudi tisto, kar danes še ni; s počasnim, a vztrajnim planinskim korakom. Včerajšnja slovesnost v Ljudskem vrtu potrjuje, da je sedaj edino ta pot prava. TRST / SLOVESNOST V LJUDSKEM VRTU Kosovelov kip znanilec novih, boljših odnosov TRST - Včeraj so v slo-vesno-prazničnem ozračju v Ljudskem vrtu odkrili Kosovelov doprsni kip z Zeljo, da bi v kratkem takšni izredni dogodki postali povsem običajni. Na dopoldanski slovesnosti so govoriti tržaški župan Illy, težaški odbornik za kulturo Damiani in slovenski minister za šolstvo in šport Gaber (foto KROMA). Vsi so podčrtali pomen pobude, ki jo je ob svoji 50-let-nici in ob 70-letnici pesnikove smrti sprožil slovenski Dijaški dom, saj je Kosovelov spomenik v Ljudskem vrtu prvi »uradni« opomin na prisotnost Slovencev v mestu. Po slovesnejšem dopoldanskem delu v Ljudskem vrtu je Dijaški dom na večerni zaključni prireditvi v krogu številnih prijateljev proslavil svojega pol stoletja delovanja. Na 11. strani TRST / V DEŽELNEM SVETU RAZPRAVA O REFORMI STATUTA Danes glasovanje o zastopstvu Slovencev v FJK Predlog popravka, ki priznava manjšini pravico do zastopnika, podpisali Budin (DSL), Gottardo (LS) in Fabris (SL) TRST - Deželni svet, ki je včeraj nadaljeval z razpravo o reformi statuta, se bo danes izrekel tudi o pravici slovenske manjšine do svojega zastopnika. Včeraj so predstavniki DSL Miloš Budin, Ljudske stranke Isidoro Gottardo in Severne lige Silvia Fabris predložili popravek, po katerem »Deželni zakon določa norme za zajamčenje izvolitve vsaj enega svetovalca, ki naj bo izraz slovenske jezikovne skupine«. O popravku bodo deželni svetovalci glasovati danes, ker so sinoči zaradi pozne ure debato prekiniti. Pred tem je predsednik deželne vlade Sergio Ce-cotti orisal stališče odbora do reforme statuta in v tem okviru podprl zakon, ki bi zagotovil izvolitev svetovalcev slovenskega jezika. Na 3. strani Drnovšek v soboto pri Prodiju RIM - V soboto se bosta v Rimu srečala Romano Prodi in Janez Drnovšek. Na srečanju bo verjetno govor predvsem o bilateralnih odnosih med državama. Na 13. strani NOGOMET / EVROPSKO PRVENSTVO Italija premagala Rusijo Največ zaslug za uspeh ima strelec obeh golov Casiraghi LIVERPOOL - Ce ne bo neverjetnih presenečenj, potem se bosta iz C skupine v četrtfinale evropskega nogometnega prvenstva uvrstili reprezentanci Nemčije in Italije, medtem ko se bosta Rusija in Češka potegovali le za tretje mesto v skupini. Po nedeljski zanesljivi zmagi Nemcev nad Cehi so včeraj še Italijani premagati Ruse in tako najbrž že napravili odločilen korak proti uvrstitvi med najboljšo osmerico. Zmaga Italije je povsem zasluzena, odločilen zanjo pa je bil srednji napadalec Gigi Casiraghi, ki je dosegel oba zadetka za »azzurre«. Na 15. strani Danes v Primorskem dnevniku Boris A. Novak na Trgu Gutenberg Med včerajšnjimi gosti težaškega knjižnega sejma je bil tudi slovenski književnik Boris A. Novak.. Stran 5 Pred zaprtjem letališča? Nevarnost zaprtja goriškega letališča zaradi gradnje financarske šole in obsodba županovih izjav glede Slovenije v EU sta biti včeraj v središču politične pozornosti na seji občinskega sveta v Gorici. Stran 8 Davčna reforma že jeseni Finančni minister Visco je včeraj v pristojni komisiji poslanske zbornice podrobno orisal davčni program Prodijeve vlade. Stran 9 Novo vodstvo SSS Sindikat slovenske šole je sinoči na Opčinah izvolil svoje novo vodstvo. V izvršni odbor so bili izvoljeni: Boris Artač, Joško Baša, Miloš Jugovič, Katy Kostnapfel, Marija Lozej, Živka Marc, Melita Valič, Vesna Danieli, Anamarija Škabar, Lilijana Švara, Barbara Lapornik, Vlasta Novak in Marija Chemelli. Nadzorni odbor sestavljajo: Iva Bone, Marko Oblak in Peter Močnik, razsodišče pa Maja Fonda, Kostanca Mikulus in Milena Padovan. BENETKE / NAPOL1TANO MAFIJA / V OKVIRU PREISKAVE O ZLOČINSKI DEJAVNOSTI V PALERMU Potrebna je hitra reforma države Notranji minister seje V Benetkah srečal s prefekti in upravitelji severovzhodnih dežel BENETKE - Notranji minister Giorgio Napoli-tano in minister za dežele Franco Bassanini sta včeraj nadaljevala krog srečanj s prefekti in krajevnimi upravitelji. Po pogovoru z upravitelji juga, ki sta ga imela prejšnji teden v Neaplju, sta se včeraj v Benetkah srečala s prefekti in upravitelji severovzhodnih dežel. Pogovori ministrov z upravitelji in prefekti sodijo v krog priprav na reformo ustave in državnih ustanov, obenem pa so tudi priložnost, s katero vladna predstavnika lahko osebno »potipata« kakšno je vzdušje. Napolitano je včeraj pomiril prefekte in njihove sodelavce, obenem pa se kritično obregnil ob politiko Severne lige, ki RIM - Vročina je včeraj povzročila vse večje preglavice v Severni Italiji. Stopnja ozona in onesnaženosti v zraku se viša in po napovedih letalske metereološke službe tudi v prihodnjih dveh dneh ne bo bolje. Vročina je skoraj gotovo vzrok smrti dveh priletnih oseb na Tridentinskem, kjer se je živosrebr-ni stolpec povzpel do 35 stopinj C. Poleg dveh priletnih oseb (nad 85 let starosti), katerima je bila usodna vročina, je pri Nu-om na Sardiniji strela ubila 22-letnega Marca Lic-herija, ki je delal na polju. je vzela prefekte kot glavno tarčo svoje sedanje ofenzive, saj so po njenem mnenju prav prefekti odraz centralistične državne ureditve. Napolitano se je zavzel zadcorenito reformo državne meditve in dejal, da bo k temu spodbujal vlado in parlament. Dejal je, da je treba najprej zasnovati celotno reformo in v tem okviru bo mogoče tudi spremeniti vlogo prefektov. Napolitano je priznal, da imajo federalistično usmerjene sile različne poglede na reformo in na vlogo prefektov. Te poglede je treba uskladiti in nato vlogo prefektov " tolmačiti v tem novem okviru. »Dotlej pa jim moramo izkazati priznanje za težavno vlogo, ki jo opravljajo z velikim ob- Stopnja ozona je presegla kritično mejo 180 mikrogramov na kubični meter v Milanu, Firencah, Bologni in Rimu. Visoko koncentracijo ozona spremlja tudi visoka' stopnja ogljikovega in natrijevega dvokisa. V Bologni in v Firencah sta občinski upravi priporočili otrokom in priletnim, naj se ne mudijo na odprtem v urah, ko je pripeka naj-hujša. Visoka temperatura je za nekaj časa onesposobila tudi železniško postajo v Mestrah, kjer so se tračnice raztegnile in blokirale kretnice. čutkom za nove pojave,« je dejal Napolitano. Notranji minister ni skoparil s kritikami Severni ligi. Poudaril je, da je treba politično odgovoriti na poteze Lige, ki je v nekaterih primerih prestopila mejo sprejemljivosti. Ob koncu pa si je privoščil tudi zbadljivko na račun Umberta Bossija. »Ko govorim o vladi, mislim na pravo vlado, ostale (in cikal je na vlado sonca legistov) so samo svobodno izražanje svojih mnenj. »Vsekakor pa včerajšnji glavni Bossijev problem je bila ocena volilnih izdov,« je dejal Napolitano. Za pot federalne reforme italijanske države se je zavzel tudi tajnik DSL Massimo D’Alema, ki je menil, da nedeljski volilni izidi »potrjujejo stabilnost« in spodbujajo Oljko, naj nadaljuje na poti reform. Dejal je, da je treba z reformami pohiteti, saj bi bila huda napaka, če bi volilni poraz Severne lige upočasnil reforme. Kartel svoboščin pa je včeraj zahteval, naj vlada pride v komisijo za ustavna vprašanja in naj poroča o svojem predlogu ustavne reforme in o rokih, v katerih naj bi jo parlament sprejel. Kartel pravi, da mora biti reforma celovita in samo v tem primeru bi pripravljen pristati na rešitev problema zaostalih vladnih odlokov, ki upočasnjujejo delo parlamenta. O tem vprašanju so razpravljali včeraj predsedniki poslanskih skupin, vendar rušo še našb rešitve in se bodo spet sestali. POLETJE / ZLASTI NA SEVERU Visoka vročina v mestih povzroča nevšečnosti V zapom tudi Riinov najstarejši sin Giovanni Dolžijo go sodelovanja pri umoru in sodelovanja z mafijo PALERMO - Na ukaz palermskega sodnika za predhodni postopek Alfreda Montalta so agenti protimafijskega oddelka Dia včeraj in predvčerajšnjim v Palermu aretirali 21 domnevnih mafijcev. Med temi je tudi najstarejši sin mafijskega kolovodje Toro j a Rune Giovanni, ki je obtožen sodelovanja z organizacijo mafijskega kova in umora An-tonina Di Gara. Giovanni Rima je zaprt v palermski kaznilnici Ucciardone. Čeprav je star komaj 20 let, je po oceni preiskovalcev Giovanni Riina vpleten v mafijsko organizacijo. Preiskovalci naj bi mu bili že dalj časa na sledi, saj je bil v Corleone-ju, kjer je po očetovi aretaciji živel z materjo in brati, Giovanni Riina znan po oholem ravnanju. Mafijski skesanci pa ga dolžijo sodelovanja z mafijo in odgovornosti v nekaterih umorih. Giovanni Riina naj bi bil med drugim vsaj posredno vzrok smrti Gi-usta Giannamone in zakoncev Giovanne in Fran-cesca Saporita. Njihovo smrt naj bi odredil vojaški poveljnik mafijske organizacije Leoluca Bagarella, sicer Riinov zet in Giovanni jev stric, ker naj bi trojica skušala ugrabiti mladega mafijca. Kot sinovi ostalih mafijskih voditeljev - od Ba-garellovih do Santapaolo-vih in Maddonijevih otrok - je tudi Giovanni Riina sledil očetovi poti in se povezal z mafijo. Kaže, da gre za »popkovino«, ki jo je težko presekati. Otroci skoraj vseh Giovanni Riina kolovodij (izjema so samo Liggiovi in Provenzanovi sinovi) so kmalu prevzeli del umazanih poslov v organiziranem kriminalu in so preiskovani zaradi pre- kupčevanja z mamili in sodelovanja pri umorih. Ena od redkih izjem je 31-letni zdravnik Vincenzo Ferro, sih mafijskega bos-sa v Alcamu, ki se je osebno zglasil pri preiskovalcih in sklenil, da sodeluje s pravico. Svojo odločitev je utemeljil s trditvijo, da si mora pač nekdo prevzeti odgovornost in pretrgati verigo nasilja in krvi. Giovanni Riina pa je očitno »druge sorte mož«. Giovanni Riina je bil aretiran v okviru širše preiskave o umoru malega Giuseppeja Di Mattea, 12-letnega sina skesanca Santa (sodeloval je pri pokolu sodnika Giovannija Falconeja in njegovega spremstva pri Capaciju). Po očetovi odločitvi, da sodeluje s pravico, so mafijci na ukaz Giovannija Brusce ugrabili otroka in ga po dveh letih ujetništva zadavili, njegovo truplo pa »razstopili« v kislini. Okoliščine smrti malega Di Mattea je opisal skesanec Vincenzo Chiodo, njegovo pričevanje pa je bilo eden od stebrov za včerajšnjo akcijo. Med včerajšnjimi aretiranimi je tudi Alfio Mas-simino. Po pričevanju skesanca Antonia Scarana je Massimino lastnik garaže, v kateri je bilo shranjeno razstrelivo za atentat na novinarja Maurizia Co-stanza v rimski četrti Pari-oli. Znani televizijski novinar je ušel smrti po srečnem naključju. Atentat je prvič spodletel, ker je odpovedal daljinski sprožilec, drugič pa je komandos pritisnil na sprožilec sekundo prepozno, kar je bilo dovolj, da eksplozivni val ni uničil Costan-zovega mercedesa. Sporočilo sindikata uslužbencev Dzp-Prae bralcem Spoštovani bralci in naročniki, na sindikalnem sestanku, ki smo ga imeli delavci v ponedeljek 10. 6. 1996 smo odločili, da zahtevamo od Direkcije majsko plačo. V nasprotnem primeru nam ne bo preostalo drugega, kot da okličemo stavko. To predvsem zaradi tega, da problem Primorskega dnevnika odjekne v javnosti in predvsem med tistimi, ki bi lahko dnevniku zagotovili redno izhajanje. Tokrat je stanje zares zelo kritično. Mislim, da naš dnevnik ne bo lahko redno izhajal, če se ne bodo pogoji spremenili. V zadnjem poročilu smo napisali, da morajo vsi naši predstavniki manjšine skupno nastopiti za pomoč Primorskemu Dnevniku. Nerazumljivo je stališče SSk. Vsi drugi politični predstavniki manjšine so naslovili najvišjim politikom Slovenije prošnjo za pomoč dnevniku. SSK pa je sama naslovila pismo istim politikom, v katerem piše, da mora biti dnevnik vse-manjšinski in da bi se v njem prepoznavali vsi pripadniki manjšine. Mislim, da je naš dnevnik že odprt za vso manjšino in v njem lahko povedo svoje mnenje vsi, ki to želijo, za kar gre hvala tudi našim novinarjem in glavnemu uredniku, ki zelo profesionalno urejuje strani. Naš dnevnik mora ostati nestrankarski in odprt za vso manjšino. Ali si to želi tudi SSk? Robert Pescatori sindikali predstavnik v podjetju PRAE PROCIDA / PO BRODOLOMU GLISERJA Preiskava o vzrokih nesreče Sodstvo zaslišalo kapitana gliserja - Plovilo bodo dvignili na površje NEAPELJ - Neapeljski sodnik, ki vodi preiskavo o brodolomu gliserja Pro-cida, ki je pred istoimenskim otokom trčil ob čeri, je včeraj zaslišal kapitana Vincenza Castagno. Mornar je v bolnici zaradi posledic ponedeljkove nesreče. Sodstvo hoče ugotoviti, ali je vzrok nesreče, v kateri so umrli štirje priletni potniki, slaba vidljivost ali pa je k trče- nju prispevala tudi vrv, ki se je zapletla v propeler gliserja. Ladjarska družba, ki je lastnia gliserja, bo lahko začela z dvigovanjem plovila, ki še leži na dnu morja pred porti-čem Procide. Gliser bo nato na razpolago izvedencem, ki sodelujejo s sodstvom v preiskavi. Na sliki: potopljeni trup gliserja. »DIVIDEND STRIPING'« V Pordenonu proces proti Cahu De Benedettiju PORDENON - Pred kazenskim sodiščem v Pordenonu se je včeraj začel proces proti sedmim podjetnikom zaradi takoimenovanih »dividend striping«. Na zatožni klopi je med drugimi tudi predsednik Olivettija Carlo De Benedetti. Poleg njega sodijo še finančnemu direktorju Olivettija Gian Marcu Nutiju, direktorju lo-nonske Chase Manhattan Bank Jamesu Farleyu, podpredsedniku in finančnemu direktorju Electrohuca Lenartu Ribohnu in Lefu Lindgrenu ter nadzornikom milanskega podjetja za ove-rovljanje bilanc Siref Edu Mazziju in Aldu Campanelli. Nobeden od obtožencev včeraj ni bil prisoten. Pordenonski tožilec Domenico Labozzetta dolži podjetnike, da so utajili 37 milijard lir davkov. Italijanska podjetja (poleg Obvettija so bila vpletena še druga) so s tujimi sklenila pogodbo za izkoriščanje dividend delnic, s katerimi so bile tuje družbe soudeležene v glavnicah italijanskih podjetij. Na na način so pridobivala pravico do davčnih kredtov. Vse je bilo redno zabeleženo v bilancah. Italijansko sodstvo se je v preteklosti že spoprijelo s tem problemom. Številni sodniki so imeli te operacije za zakonite in so arhivirali preiskave, drugi - in med temi pordenonski tožilec -za kaznivo. Prav na to različno tolmačenje se je oprla obramba obtoženih podjetnikov, ki je tudi poudarila, da gre kvečjemu za davčni prekršek in ne az kaznivo dejanje. Vprašanje je sedaj, kaj bo o tem menil sodni zbor. Deželni svet se bo danes izrekel o pravici slovenske manjšine, da je zastopana ■ ■ TRST - »Deželni zakon določa norme za zajamče-nje izvolitve vsaj enega svetovalca, ki naj bo izraz slovenske jezikovne skupine.« Tako se glasi popravek, ki so ga predstavniki DSL Miloš Budin, Ljudske stranke Isidoro Gotardo in Severne lige Silvia Fabris predložili k prvemu členu zakona o novem statuttu Dežele Furlanije-Julij ske krajine. O popravku se bo deželna skupščina izrekla danes, ker je včeraj zvečer predsednik Giancarlo Cru-der zaradi pozne ure prekinil razpravo. Deželni svet je imel v programu razpravo o reformi statuta v poglavjih, ki govorijo o volilnih pravilih,, že včeraj dopoldne. Nato pa so razpravo na predlog odbora odložili, ker je imel pristojni odbornik samo včeraj zjutraj možnost, da sodeluje v debati o uresničljivosti plinskega terminala Snam pri Tržiču. Tako so se vprašanja novega statuta in volilnih pravil lotili pozno popoldne. Na začetku razprave je načelnik svetovalske skupine DSL Renzo Travanut povedal, da njegova stranka umika svoj zakonski predlog, da bi pripsevala k pospešitvi dela. Tako je v razpravi samo zakonski predlog, ki ga je izdelala Ljudska stranka. K pospešitvi in k usklajenemu delu je prispeval tudi predsednik odbora Sergio Cec-cotti, ki je že pred tem obrazložil stabšče deželne vlade. Dejal je, da bo potrebno skupno prizadevanje odbora, svetovalskih skupin, deželnih parlamentarcev, predsedstev obeh domov parlamenta, da bi v parlamentu pospe- šili postopek za spremembo 13. člena deželnega statuta FJK (za to je potreben ustavni zakon), ki govori o avtonomiji. Cecotti se je zavzel za tak volilni zakon, ki bo omogočil volilnim upravičencem, da sami izberejo večino, ki naj jih upravlja. Zagotoviti bo moral ustrezno teritorialno zastopanost, stabilnost vlade in omogočiti izvolitev svetovalcev slovenskega jezika. Dejal je tudi, da mora imeti sprememba volilih pravil najširše možno soglasje političnih sil. Skupni popravek, ki so ga nato predložili predsta- vniki treh sil večinskega zavezništva o zastopstvu slovenske manjšine, ima resnično možnost, da prodre. K jasnejši sliki bo prispevala današnja razprava, ki bo tudi pokazala, ali bo mogoče razrešiti najtrši oreh problema volilnega zakona, saj se del sil zavzema zato, da bi moral deželni svet v popravljenem statutu sprejemati volilna pravila z dvetretj insko večino, drugi pa so za bolj dosegljivo absolutno večino. Pre tem pa se jev ponedeljek sestalo skupno predstavništvo, kot piše v sporočilu Slovenske sku- pnosti. »Na pobudo SSk je prišlo v ponedeljek v Nabrežini do nujnostnega sestanka predstavništva Slovencev v Italiji zaradi v teh dneh napovedane razprave v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine o spremembah deželnega statuta v delu, ki zadeva volilno zakonodajo. Kot je znano, se v tem sklopu ponuja edinstvena priložnost, da bi z odobritvijo primernega določila zakonsko zagotovili vsaj minimalno zastopanost slovenske manjšine v deželnem svetu. O tem v bolj ali manj obvezujoči obliki govorijo štirje pre- dlogi Severne lige, Demokratične stranke levice, italijanske ljudske stranke in Stranke komunistične prenove. Na sestanku, ki so se ga udeležili Klavdij Palčič, Marija Ferletič, Miloš Budin, Sergij Lipovec, Ric-cardo Ruttar, Martin Brecelj in Ivo Jevnikar, je SSk z velikim zadovoljstvom vzela na znanje dejstvo, da je DSL spremenila svoj predlog v smislu, da mora deželni volilni zakon ne le "omogočiti (it. "consen-tire”), temveč "zajamčiti” (it. "garantire”) izvolitev slovenskega kandidata v deželni svet. Ostaja pa bi- stveno nesoglasje o tem, ali naj bo formulacija ohlapna v smislu izvolitve vsaj enega "svetovalca slovenskega jezika”, kot predlagata DSL in SL, ali pa naj bo bolj obvezujoča, kot predlagata LS in SKP, ki govorita o "predstavniku slovenske narodostne manjšine” oziroma o "minimalnem predstavništvu slovenske narodnostne manjšine”. Po mnenju SSk bi moral deželni svet odobriti formulacijo, ki bi dopuščala širok manevrski prostor pri oblikovanju bodočega volilnega zakona, seveda potem ko bo sprememba statuta Deželni svet se bo danes med drugim izrekel o popravku k statutu, ki naj bi zajamčil zastopnika slovenski manjšini prodrla v deželnem svetu in Se predvsem v rimskem parlamentu, ki je v tej zadevi merodajen (sprememba deželnega statuta zahteva ustavni zakon). Zlasti v razmerah večinskega volilnega sistema pa mora imeti manjšina jamstvo, da je v izvoljenih telesih vsaj minimalno Število njenih pristnih predstavnikov, se pravi ljudi, ki jih sama manjšina demokratično določi, in ne zgolj poznavalcev slovenskega jezika. Hudo bi bilo, ko bi zaradi malomarnosti ali zaradi kratkovidnih volilnih ra-čunic ne prodrlo stališče, ki daje manjšini večja jamstva.« »Med včerajšnjim zasedanjem deželnega sveta«, je pozneje dopolnila svoje sporočilo SSk, »so svetovalci Budin (DSL), Gottar-do (PPI) in Fabris (SL) vložili popravek k popravku k 13. členu deželnega statuta Furlanije-Julijske krajine, ki se takole glasi: "Deželni zakon določa norme za zajamčenje izvolitve vsaj enega svetovalca, ki naj bo izraz slovenske jezikovne skupine”. Seja deželnega sveta je bila prekinjena tik pred obravnavo tega popravka, deželni svetovalci pa se bodo ponovno zbrali danes dopoldne. SSk izraža veliko zadovoljstvo, da je bil tak popravek vložen, saj se v dobršni meri krije z njenimi že večkrat izraženimi stališči. Spričo dejstva, da so popravek podpisali predstavniki treh najpomembnejših skupin upravne večine v deželnem svetu FJK, SSk izraža upanje, da bo popravek končno tudi prodrl«. DEŽELA / NAČRT PODJETJA SNAM SKGZ / V KRATKEM POKRAJINSKA OBČNA ZBORA ZA TRST IN ZA GORICO Deželni svet začel razpravo o plinskem terminalu v Tržiču TRST - V deželnem svetu se bo danes popoldne nadaljevala razprava o problemu načrtovanega plinskega terminala v Tržiču, ki se je začela včeraj in ki je takoj pokazala na globoka razhajanja med deželnimi svetovalskimi skupinami. Edini prepričani zagovornik realizacije načrta družbe Snam je Se naprej Severna liga, medtem ko njegovi nasprotniki niso zbrali dovolj glasov, da bi uveljavili svoje odklonilno stališče. Odločno proti izgradnji plinskega terminala se je izrekla vsa opozicija, od Nacionalnega zavezništva, Berlusconijeve Forza Italia, Liste za Trst, demokristjanov Pola svoboščin in Komunistične prenove, medtem ko je stališče Zelenih in Demokratične stranke levice veliko bolj razčlenjeno, če že ne megleno. Na očitke nekaterih svetovalcev, češ da se niti deželna vlada še ni odločila o terminalu, je odgovoril odbornik Mario Puiatti, ki je dejal, da je odbor 7. maja sprejel »nepožitivno mnenje« do sedanjega Sna-movega načrta, vendar je pripravljen to mnenje spremeniti, če bodo pomanjkljivosti odpravljene. Skupščina je nato glasovala o štirih dokumentih (-dva je predložila LpT, po enega pa SKP in Zeleni Ghersina) in jih vse zavrnila. Danes se bo razprava nadaljevala, vendar vse kaže, da bo na Deželi prevladala previdnost in da bo treba na dokončno odločitev o tržiškem terminalu še čakati. Poziv za posege v Rimu in Ljubljani za rešitev manjšinskega vprašanja ČEDAD - Podpis pogodbe o pridruženem članstvu Slovenije k Evropski skupnosti je, kot je razumljivo, odjeknil tudi na ponedeljkovi seji izvršnega odbora SKGZ, ki je potekala na sedežu zveze v Čedadu. Vodstvo SKGZ je pomembni premik ocenilo zelo pozitivno, do njega pa je le moralo priti po zmagi levosredinskega zavezništva v Italiji. Bil bi namreč pravi absurd, če bi se nadaljevala politika nagajanja in zaostrovanja do Slovenije, ki je bila značilna še zlasti za obdobje Berlusconijeve vlade. Tudi bilateralna odprta vprašanja med Italijo in Slovenijo se sedaj lahko rešujejo v drugačnem, vsekakor bolj konstruktivnem vzdu- šju, je ocenil izvršni odbor SKGZ in poudaril, da je čas, da pride tudi manjšinsko vprašanje na dnevni red. V tem smislu se je vodstvo SKGZ zavzelo za intenzivno akcijo do najodgovornejših državnih dejavnikov v Italiji, da se vzpostavi med manjšino in levosredinsko vlado odnos, ki naj v kratkem privede do pozitivnih znakov in rezultatov. Na seji vodstva SKGZ je bilo izrečenih več kritičnih misli ob ugotavjanju, da se prispevki za dejavnosti manjšine izplačujejo z nemogočo zamudo, nikakor pa ni mogoče sprejemati, da padejo že itak nezadostne finančne postavke za manjšino v kolesje splošnih varčevalnih ukrepov. Izvršni odbor je razpravljal tudi o odnosih manjšina-Slovenija in pri tem kritično ocenil vest, da so proračunske postavke slovenske države za manjšino v nevarnosti zreduciranja za kar eno tretjino. To bi bil za našo skupnost nepopravljiv udarec, zato naj tudi v odnosu do matične države drži pravilo, naj se manjšinske dejavnosti izvzamejo iz splošnega klestenja javnih izdatkov. Po oceni SKGZ naj Slovenija, ravno nasprotno, okrepi svojo pozornost do manjšine, naj se v tem smislu dopolni in odobri resolucija Državnega zbora, ki se je obvezal tudi za zakonsko uredi- tev finansiranja manjšinskih dejavnosti. Deželno vodstvo SKGZ je zatem razpravljalo Se o pripravah na tri pokrajinske občne zbore, ki so predvideni še ta mesec, in sicer naslednjo soboto na Tržaškem in Goriškem ter ob koncu junija za videmsko pokrajino v Čedadu. Občni zbori bodo vsekakor dobra priložnost za oceno triletnega obdobja delovanja zveze na pokrajinski ravni, izvolili pa bodo tudi pokrajinske svete in predsednike. Izvršni odbor SKGZ je zatem ocenil kot izjemen, zgodovinsko pomemben korak dejstvo, da sta se srednji šoli v Spetru in Čedadu odločili za eksperimentalni pouk slovenščine. Tako se vendar tudi na nek način dopolnjuje slovensko poučevanje, ki ga je s pionirskim delom uveljavila dvojezična šola v Spetru. Gre za zasluzeno priznanje velikemu delu, ki je bilo opravljeno za uveljavitev slovenskega poučevanja v videmski pokrajini, pri čemer je pomembno tudi dejstvo, da sta omenjeni Soli uvedli pouk po anketi, ki je bila opravljena med starši in je dala pozitiven odgovor. Posebno priznanje je izvršni odbor SKGZ izrekel tudi planinskemu društvu Benečije ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k izrednemu uspehu nedeljskega srečanja planincev sosednjih dežel na Matajurju. MNENJA, RUBRIKE, KOROŠKA 4 Sreda, 12. junija 1996 OGLEDALO ali egoizem Ace Mermoua Ko se je Severna liga pojavila na italijanskem političnem prizorišču, so nekateri videli v njej izraz etničnega protesta. Ko bi tako bilo, bi šlo za nemajhno novost. Pomenilo bi, da se v postindustrijskem svetu uveljavljata dve težnji. Po eni strani, da prihaja do globalizacije ekonomskih procesov, po drugi, da se vzbuja zavest o lastnih koreninah. Dvojnost naj bi na nov način vzpostavila vez med preteklostjo in prihodnostjo, med tradicijo in inovacijo. V trenutku, ko bi ekonomija delovala planetarno, bi etnični trenutek izpostavil kulturne, jezikovne in podobne specifike, ki jih ogroža homogenizacija makro-procesov. V tem okviru bi se korenito spremenila tudi vloga države in same nacije. Obe bi igrale vlogo povezovalca, ne bi pa bili edini dejavnik in upravljalen tako ekonomskih kot kulturnih in jezikovnih procesov. V tem smislu bi Liga odigrala vlogo inovatorja. Njena zahteva po federalizmu pa bi zastavila vprašanja ekonomije, kulture in države v povsem novi luči. Bila bi nemajhen izziv, saj bi kot gibanje »na terenu« postavila pod vrpašaj strategije napredka. Bila bi pomembna za manjšine, za manjše narode, kot je Slovenija, in za etnične enote, s katerimi je posajena vsa Evropa. Ko poslušam izjave Bossija in tovarišev, ko gledam Ligine shode, se mi zdijo, da je bila misel o inovativnem etničnem gibanju preop-timistična, bila je bolj sad domišljije intelektualcev kot pa volja voditeljev in pristašev. Ni dvoma, da je Liga odločilno zastavila vprašanje federalizma in državnega preu-stroja. Danes pa to gibanje dokazuje shizofren položaj, v katerem se je znašel bogati sever, predvsem njegov vzhodni del, kjer je Liga najmočnejša. Liga je lahko pojav, ki presega italijanske okvire, postavlja pa se kot problem z vrsto izrazito negativnimi predznaki. Lahko je le znamenje družbenega egoizma in zahteve po totalnem kapitalizmu, ki je v ZDA bojna zastava najkon-servativnejšega, a tudi najvplivnejšega dela tamkajšnje Republikanske stranke. Ni težko utemeljevati trditev. Shizofrenost severa opažamo v razkoraku med visoko proizvodnjo, podjetništvom in tudi delavnostjo ljudi ter kulturnimi modeli in dvojno moralo, ki zaznamuje pridno severno mravljišče. Na severu in še posebno v Venetu je pognala svoje plastične veje najbolj banalna potrošniška kultura. Tu so se izrazito množili miti hitrih avtomobilov (tu je fer-rari kraljica), noči v disko klubih, Ciccioline in oddaja Colpo grosso, kjer so nastopala prsata in dolgonoga dekleta. Seks, hitrost in uživaške noči govorijo o severnjaškem mačizmu. Ko sem bil pri vojakih, so mi fantje iz Trevisa ponosno kazali »vsebino« svojih omaric. Notranji del pločevinastih vrat je bil navadno polepljen s slikami golih žensk, ki so jih izstrigli iz posebnih revij. Na vidnem mestu pa je bila tudi slika zaročenke z njeno in ženinovo družino. Zanimivo se mi je zdelo, kako so fantje ločevali noči s prošekom, hitrim avtomobilom in diskoklu-bom od resnobnsoti, ki sta jo pomenila zaročenka in družina. Dvojnost je prisotna v vseh potezah Lige. V Rimu miri duhove pobožna Irene Pivetti, v Pontidi buri ljudi hripavi Bossi. Sever je svojo politično kulturo dokazal tako, da je bil zvest Craxiju in njegovemu »modernemu« socializmu ter Krščanski demokraciji, ki ni bila le Tina Anselmi. Ta sever se roga jugu in njegovi korupciji, sam pa se je spretno okoriščal z najbolj zaudar-nimi kašami. Tudi v tem sta njegova plitva kultura in dvojna morala, ki v sobotah poveličuje plesalke v nedeljah pa cerkev in družino. Družbeni egoizem ni v protestu proti finančnim stražnikom, ki resnično šikanirajo ljudi. Nikoli nisem razumel, kako je mogoče, da beležijo na severu ogromne davčne utaje, finančni stražniki pa množično kontrolirajo avtocestne izhode in tudi stranska križišča. Tu z veliko vnemo ustavljajo trgovske potnike in turiste, kot da množično prihajajo iz Kolumbije. V prtljažnikih nosijo nekaj oblek in kako torbo z vzorci drobnih artiklov. Milijarde utaje ubirajo povsem drugačne poti. Družbeni egoizem protestnikov se izkazuje v odobravanju in spoštovanju velikih utajevalcev in v nikakršnem predlogu v korist solidarnosti. Egoizem dokazujejo nergači takrat, ko ben-tijo čez Rim in politiko in popolnoma pozabijo, da je bil De Michelis novi beneški dož, ki so ga z veseljem volili. Družbeni egoizem potrjujejo podatki, ko govorijo o porastku zaslužkov in usihanju delovnih mest. Ljudi nadomesti tehnologija in s tem je rešeno vprašanje izdatkov. Zahteva po totalnem kapitalizmu je očitna pri dveh velikih političnih gibanjih, ki sta izraz severa: pri Severni ligi in Polu svoboščin. Liberizem totalnega kapitalizma zagovarja model države, kjer so njeni posegi v družbi minimalni. Osrednja »oblast« je tržišče. Naj hujši sovražnik modela je socialna država, saj pomeni nepotrebno »potrato«. Decentralizacija je tu implicitna, ker povsem svobodno tržišče ne mara nikakršnih vezi in spon. Denarno uspešni ljudje ubogajo le zakon koristi. Država je koristna, dokler omogoča uspeh, postane nadležna, ko zahteva od državljana povračilo. Problem ni samo italijanski. Omenil sem sen ameriške desnice; zelo podobne mešanice egoizma, partikulariz-ma ter kulturne in moralne brezbrižnosti zasledimo v Evropi in postkomunističnih državah, vključno s Slovenijo. V Ljubljani z dokajšnjo lahkoto srečaš ljudi, ki te presenetijo z ostrim pragmatizmom. Povsem prepričano tu postrežejo z zavzetim narodnjaštvom ter politiko in biznisom, kjer sta vse denar in seks. Nisem moralist, me pa moti, ko mi nekdo meče kopice peska na vsak drobec idealizma in položi na gomilo križ slovenstva, ki se ne ve, kaj je: svetinja ali divji zahod. Negativno lice Lige se ne izkazuje le v rasističnih vicih. Bossijevo zaostrovanje ne govori toliko v prid federalizma in separatizma od države. Najprej izraža željo po svobodnem ozemlju, kjer bodo prebivalci prosti davkov in drugih obvez, ki jih narekuje prisotnost države. Takšnemu gibanju pride politika težko do živega. Protest izraža svojevrsten ekonomski »ethnos«, kjer so korenine najugodnejši zakoni profita. Kultura pomeni svobodno razpolaganje z materialnimi sredstvi. Preteklost in tradicija sta očetova delavnica, ki je postala v sinovih rokah majhna tovarna. Ne delam si iluzij z Ligo. Morda ima v Furlaniji-Julijski krajini drugačen obraz. Vendar si tudi tu ne delam velikih utvar. Pot proti lumpen-meščanski logiki bi bila tista, ki sta jo v Benečiji zarisali italijanski šoli s tem, da sta se odločili za pouk slovenščine. Podobni primeri bi lahko bili dokaz, da je Liga odprla pot globinskemu ethno-su in ne le«etniji« kapitalizma, kjer so korenine strategije zaslužka. BOROVLJE / DEŽELNA RAZSTAVA 1997 Tokrat ob upoštevanju jezikov širše regije V priprave vključeni tudi Koroški Slovenci CELOVEC - Priprave na deželno razstavo prihodnje leto v dvojezični občini Borovlje so v polnem teku; - ne le na področju gradbenih del, tudi znanstvena plat razstave že dobiva svojo končno podobo. Tudi po zaslugi strokovnjakov iz vrst slovenske narodnostne skupnosti, ki je uradno vključena v priprave na razstavo. Te dni so se pod vodstvom pristojnega deželnega referenta za kulturo Michaela Aus-servvinklerja in obeh odgovornih menedžerjev profesorja Hddla in magistra Puckerja na posebni konferenci sestali sodelavci in avtorji znanstvenega katalog, kar je bilo hkrati tudi primerna priložnost za obširnejšo predstavitev priprav na razstavo, ki naj bi nosila izrazit regionalni in prekomejni pečat. Kot je bilo na konferenci poudarjeno, bodo na deželni razstavi ’97 upoštevani jeziki širše regije, slovenščina, nemščina in italijanščina ter angleščina kot lingua franca. Hkrati je bilo tudi izpostavljeno, da razstava ne bo omejena zgolj na Borovlje, ampak naj bi bile vključene tudi ponudbe sosednjih občin, tudi preko državne meje. Med drugim je načrtovana tudi izgradnja posebnega omrežja Borovlje, čigar glavni cilj je ustoličenje mesta pilijev kot lovsko-puškarske sejemske destinacije v sodelovanju s sejemskim mestom Kranj. Boroveljska deželna razstava na temo »lov in puškarstvo« bo imela približno 800 razstavnih eksponatov, skupni stroški za razstavni del, infrastrukturne izboljšoave in logistiko pa bodo znašali nad 80 mihjonov šilingov. (IL) »Pri nas doma« o (ne) enotnosti Slovenski program deželnega sedeža RAI za Furla-nijo-Julijsko krajino pripravlja ob izteku sezone še zadnjo televizijsko oddajo iz niza Pri nas doma, ki bo v celoti posvečena aktualni temi s podnaslovom (ne) enotno v tretje tisočletje? Na javno snemanje, ki bo v goriškem Kulturnem domu v torek, 18. junija, s pričetkom ob 20.30, so vabljeni vsi, ki bi radi sodelovali pri tej debati. Vodstvo oddaje bo poverjeno Jožiju Peterlinu, pomagala mu bosta še Eva Ciuk in pianist Aleksander Vodopivec, ki bo tudi tokrat poskrbel za izvirne glasbene vložke. Za organizacijo je zadolžen Boris Devetak, režija oddaje pa bo zaupana Sergeju Verču. Večer bosta ob tej priliki popestrila in obogatila izjemna gosta, in sicer senator Darko Bratina in Lojze Peterle, predsednik delovne skupine za manjšinska vprašanja pri Odboru za mednarodne odnose DZ RS. Sodelovali pa bodo tudi predstavniki naših zamejskih političnih in civilnih komponent: Martin Brecelj (SSk), Miloš Budin (DSL), Stojan Spetič (SKP), Rudi Pavšič (Demokratski Forum), Viljem Cerno (slov. organizacije videmske pokrajine), Marij Maver (SSO) in Boris Peric (SKGZ). Vsi prisotni bodo imeli možnost, da 'neposredno sodelujejo pri diskusiji, bodisi z vprašanji, bodisi s konkretnimi predlogi. 16 novih maturantov na Dvojezični trgovski akademiji CELOVEC - 16 matmantk in matmantov je v zadnjih dneh uspešno opravilo drugo maturo na Dvojezični trgovski akademiji. Pismeno maturo so kandidati položili iz računovdstva, italijanščine, matematike, slovenščine in nemšči, ustne izpite pa so morali položiti iz gospodarskega poslovanja, angleščine ali italijanščine ter izbirnega predmeta. Z zelo dobrim uspehom sta maturo izdelala Ari Matej in Blanka Cešnik (oba iz Slovenije!), šest pa je zrelostni izpit zaključilo z dobrim uspehom. Maturo so dijaki opravili pod strokovnim nadzorstvom Teodorja Domeja od deželnega šolskega sveta. Ravnateljica leta 1990 ustanovljene višje poklicnoizobraževalne šolske ustanove je Maja Amrusch, ki bo v četrtek v celovškem Domu glasbe v okviru slavnostne proslave ob 125-letnici ustanovitve Zveze slovenskih zadrug - skupaj s predsednikom deželnega šolskega sveta za Koroško Glantschnigom - uradno predala zreslotna spričevala. (IL) Konec tedna Dan Staroavstrijcev v Celovcu CELOVEC - V koroški prestolnici bo 14. in 15. junija v Evropski hiši potekal Dan Staroavstrijcev, ki je namenjen nemško govorečim manjšinam v vzhodni Evropi. Na prireditvi bodo nastopili tudi predstavniki mariborskega društva »Freiheit-sbriicke« (Most svobode) Ludvik Kolnik in kočevskega društva Staroselcev Avgust Gril ter društva Peter Kozlar Erika Kri-scha. Pobudnik srečanja, nekdanji glavni urednik koroškega uredništva dnevnika Kleine Zeitung Heinz Stritzl, pa je že napovedal sprejetje resolucije, v kateri udeleženci srečanja pozivajo avstrijsko zvezno vlado, »naj se bolj zaveda svoje odgovornosti do Staroavstrijcev«. Prireditev bosta uradno odprla koroške deželni glavar Christof Zernatto in celovški župan Leopold Guggenberger. (I.L.) PISMA UREDNIŠTVU 0 volitvah jusarskih odborov Rad bi nekaj pojasnil v zvezi s pismom Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek (Primorski dnevnik 1.6.1996) Ne odgovarja resnici, da sem se na konferenci na Opčinah obregnil ob delovanje zgoraj omenjenega odbora, ker njegov predsednik in proseški kandidati niso podpisali prošnje za dvojezična volilna potrdila in glasovnice. Ne gre tu za analizo narodnostne zavesti predsednika Rupla, temveč za izpolnitev mandata naših volilcev, ki so preko ogromne večine jusarskih odbornikov želeli imeti take dokumente. Proseški odbor je bil mnenja, da to ni tako pomembno, ali kot piše v svojem pismu, da stvar ni bila speljana po njegovih željah. Tu gre omeniti, da način, kako izpeljati to akcijo, je bil določen na skupnem sestanku vseh izvoljenih odborov 26.3.1996. Na tisti seji smo skleniti, da pišemo 6.4.1996 Prefektu in županoma v Trstu in Nabrežini. Temu so sledila še pismo 30.4.1996 in 15.5.1996. Pisma z dne 6.4.1996 in 15.5.1996 so podpisali vsi odbori razen pro-seškega, pismo z dne 30.4.1996 je sprejelo 36 slovenskih in italijanskih kandidatov za odbornike razen, treh na Opčinah in osmih na Proseku. Zakaj proseški odbor vidi v demokratično izpeljani akciji, ki je v korist naši manjšini »strumentalizacijo« podpisanega, mi ni jasno. Kot ni jasno, zakaj vedno po mnenju proseškega odbora nekatere zahteve, ki so jih sprejeli vsi ostali odbori razen omenjenega, ne bi koristile delovanju jusarskih odborov. Tudi statut, ki ga je proseški odbor poslal v Rim ni bil nikoli dogovorjen z ostalimi odbori. Zaradi tega se ni nihče izmed ostalih pritožil javnosti. Ce je proseški odbor vedno izjema v sistemu jusarskih odborov naj se ne pritožuje nad vsemi ostalimi, češ da ne znajo, kako se dela, in da ustvarjajo napetosti in zmedo, ki ne koristi nikomur. Vse ostale trditve in vprašanja so navadna polemika, na katero ne mislim odgovarjati. Potrjujem pa obžalovanje, da se vsi odbori ne utegnejo zediniti okoli bistvenih odločitev. Ocenjevati, tudi z lažnimi podtikanji, druge osebe ne koristi nikomur. Ne razumem, kdo naj bi s »stru-mentaliziranimi argumentil blatil« delovanje proseškega odbora, »ki je in bo v svetlih idealih narodne pripadnosti«. Mnenja sem, da bolj kot fraze koristijo konkretne akcije. Naj proseški dobor ne bo v skrbeh, ker se ne mislim poslužiti postopka zaradi obrekovanja, v upanju, da ne bomo več gledati le iz lastnega zornega kota in da bo vsak »kopitar« res sodil samo le čevlje. Karlo Grgič Spoštovano uredništvo! Oglašamo se v zvezi s pismom odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek, objavljenim v PD dne 1/6/1996. Zavračamo očitek, da so podpisani, skupaj z odborniki drugih srenj oz. jusov, napravili "prenagljeno potezo”, s katero naj bi bile ukinjene volitve za štiri odbore za ločeno upravljanje jusarskega premoženja na Tržaškem. Le-ti upravljajo neko novo, včasih neobstoječe breme, ki ga je italijanska oblast postavila na zemljišča, ki so skupna vaška last domačinov, zato da bi dala "tujo roko” na naše narodnostno ozemlje. Ker v Križu oblast tega ni uspela storiti, se nam je zdelo bolj umestno, da ne sprejmemo omenjenega bremena in raje zahtevamo za priznanje statusa pravne osebe pravih lastnikov preko novega deželnega zakona, ki je temu namenjen. Ce bomo morali zaradi tega malo počakati z uradnim upravljanjem, nič hudega. Med upravljanjem občinskega bremena na zasebni lastnini domačinov in upravljanje skupne lastninske pravice in v korist domačega prebivalstva, smo izbrali slednjo rešitev. Naj odločajo naši vaščani, ati je bilo o prenagljeno ali ne. Odbor za upravljanje jusarskega srenjskega premoženja Knž SKUPŠČINA / SEJA V občinskem svetu spet o slovenščini Resolucija svetovalcev SSk Tržaški občinski svet bo verjetno nocoj spet razpravljal o vprašanju slovenščine. Ce se bo obravnava o predstavljenih amandmajih k skupščinskemu poslovniku nadaljevala tako, kot so "predvideli (na vsaki seji naj bi vzeli v pretres kakih 50 amandmajev), naj bi prišel danes na dnevni red amandma St. 140, ki sta ga predložila svetovalca Nord Libero Tamburinijeva in Mar-chesich. Ta predvideva, da naj bi imeli svetovalci pravico do »rabe materinega jezika«. Včeraj smo poročali o izjavi svetovalca Demokratične stranke levice Igorja Dolenca, ki je opozoril, da bi lahko tisti amandma nevarno razmajal večino in s tem tudi občinsko upravo, ki je doslej vendarle pokazala razumevanje do manjšinskih vprašanj in jih nekaj tudi ugodno rešila (na primer postavitev dvojezičnih tabel pred vasmi tržaškega Krasa). Svetovalca Slovenske skupnosti, ki sta bila izvoljena na listi Zavezništva za Trst, Andrej Berdon in Peter Močnik sta prvotno najavila, da bosta predstavila k amandmaju Nord Libero podamand-ma: besede »raba materi1 nega jezika« naj bi zamenjali s besedilom »izražanje v italijanskem ah slovenskem jeziku z ustreznim prevodom«. Pripravila pa sta tudi drugo varianto: resolucijo, ki naj bi obvezovala Zupana, da bi v zelo kratkem roku posegel pri deželnih in državnih oblasteh z namenom, da bi v Cimk-rajšem Času izglasovale pravičen zakon za slovensko manjšino. Poleg tega naj bi se tudi občinski svet obvezal, da bi ponovno vzel v pretres občinski statut in skupščinski poslovnik, z namenom, da bi bilo slovenskim svetovalcem dovoljena raba slovenskega jezika z ustreznim prevodom. Vse kaže, da je prišlo vCeraj so številnih kontaktov med elani večine, seveda z namenom, da bi dobiti cim večjo podporo za resolucijo. Kaj se bo torej nocoj dogodilo v občinskem svetu, ostaja uganka. Pred začetkom seje se bodo vsekakor sestati predstavniki večine, da bi poiskali (za večino) najbolj ugodno rešitev. ZGONIK / SEJA OBČINSKEGA SVETA Pregled delovanja in finančni obračun 1995 Pozdravili vstop Slovenije v EU Po približno dveh mesecih je predsinoCnjim spet zasedal zgoniški občinski svet. Ravno zaradi daljšega premora je županja Tamara Blazina podala obračun pomembnejših dogodkov zadnjih časov, med katere spada uspešna razstava vin, dodelitev na javnem natečaju občinske zakladnice, ki jo je doslej upravljala CRT Ban-ca, odslej pa Zadružna kraška banka, pa še skorajšnja javna selekcija za dodelitev del za enoteko in za preureditev športno-kultumega centra, dodelitev kulturnega doma v Brišckih v upravljanje domačemu društvu, priprave za občinski poletni center in za letovanje starejših občanov. Županja je tudi izrazila obžalovanje zaradi zaprtja italijanske osnovne šole kljub prizadevanju občinske uprave, da bi se izognili izgubi, ki pomeni kulturno obubožanje vse občinske skupnosti. Ob vzdržanju predstavnikov opozicijskih svetovalcev SSk in Forza Italia so odobriti obračun lanskega finančnega delovanja, ki je s preostanki iz prejšnjih let zabeležil 500 milijonov lir aktivnega preostanka. Ustanovili so oz. spremeniti dve mesti v organiku in uvedli službo knjiznjiCarja, prevajalca in odgovornega za stike z javnostjo kot predvideva zakon. Zgoniški svet se je nadalje soglasno pridružil izvajanju svetovalca SSk Jožka Grudna, ki je pozdravil podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije, odprl pa je tudi vprašanje nastanka obrtne cone na ju-sarskem zemljišču. ŠOLSTVO / ZADNJI DAN POUKA NA OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH Parada šolskih prireditev Na osnovnih in nižjih srednjih šolah bo danes praznično, kot se pac spodobi ob zadnjem dnevu pouka. Na višjih srednjih šolah se bodo morali dijaki še nekaj dni potiti, tja do sobote, ko bo tudi zanje (z izjemo maturantov) napočil čas počitnic. Ob koncu pouka na šolah zavre prireditvena mrzlica. Učenci in učitelji, dijaki in profesorji so v zadnjih tednih v precepu zaključnih izpraševanj in ocenjevanj na eni strani ter - na drugi -priprav na zaključne prireditve, ki so postale na domala vseh šolah stalne spremljevalke prehoda iz šolskega v počitniški Cas. Prireditev tudi letos ne bo manjkalo. V otroških vrtcih in številnih osnovnih šolah pripravljajo razstave ročnih del, da bi si starši in nonoti videli, kaj vse so njihovi malčki izdelali med šolskim letom. Na večini šol bodo stekle pravcate prireditve z igricami, recitacijami in petjem. Ponekod so jih že izvedli včeraj ali v preteklih dneh. Mnogokje so zaključne prireditve povezali s praznikom podeljevanja bralnih značk najbolj vnetim mladim knjižnim moljem (tako je bilo na primer sinoči na šempolajski osnovni šoli Stanka Grudna). SinoCi so se staršem in sorodnikom predstavili tudi dijaki nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, ki se bodo danes podati v dolinsko nižjo srednjo šolo S. Gregorčiča, s katero so že ob začetku šolskega leta stkali prijateljske vezi. Za danes je napovedana pravcata parada prireditev. Na barkovljanski šoli F.S.Finžgarja in rojanski šoli Bazoviških junakov bo prireditev ob 11. uri. V Barko vij ah bodo odprti razstavo roCnih in likovnih izdelkov, v Rojanu bodo podelili bralne značke. Popoldne (ob 17. uri) se bodo od pouka posloviti učenci šole O. Župančiča pri Sv. Ivanu. Prireditev bo v Marijinem domu, na njej bodo podelili bralne značke, ob prreditvi pa bo tudi razstava izdelkov združenja Starši skupaj. Popoldne (ob 14. uri) bodo v šolskih prostorih odprti razstavo likovnih in ročnih del učenčev osnovne šole K. D. Kajuha iz Gropade in malčkov tamkajšnjega otroškega vrtca. Razstava bo na ogled do petka (ob dopoldanskih urah). Drevi (ob 20.uri) bo v Marijinem domu v Rojanu prireditev rojanske nižje srednje šole F. Erjavca s podeljevanjem značk najbolj zvestim bralcem slovenske knjige, glasbenim prizorom in veseloigro Butalci. Na šolah in v vrtcih bo torej še za nekaj dni vse živo. Zatem bo le še Cas za neodložljive obveznosti, kot so zaključni izpiti za ucence petih razredov osnovnih šol, državni zaključni izpit za dijake nižjih srednjih šol in zrelostni izpiti za letošnje maturante. VREME / NADPOPRECNA TEMPERATURA Se danes vročina ne bo popustila Vročina še ne popušča in vremenoslovci napovedujejo olajšanje šele za jutrišnji dan. Tudi vCeraj je bilo nad-poprečno vroče in vlažno: temperatura se je približala 32 stopinjam in tudi morje se je segrelo, saj so zabeležili skoraj 26 stopinj. Razbeljena sivina neba se ni razjasnila in je pripomogla k morečemu občutku pomanjkanja svežega zraka in lepljive vlage na koži. Vročino je bilo občutiti še zlasti na razbeljenem mestnem asfaltu: reševalci zdravstvene službe 118 so posegli v 12 primerih, da so pomagali osebam, večinoma starejšim, ki so se zaradi vročine onesvestili, pa tudi nekaterim delavcem, ki jih je premagala utrujenost. Požar pri avtocesti V popoldanskih urah tudi openski gasilci mo- rali priskočiti na pomoč tržiškim kolegom pri gašenju požara, ki je zajel gozdnato območje na gričih med avtocesto pri MošCenicah in tržiško železniško postajo. Požar je nastal na vsaj petih mestih istočasno, tako da ni izključeno, da so plamene podtaknili. Tržiški gasilci so posegli kmalu po 15. uri, vendar niso bili kos plamenom, ki so se približali nekaterim hišam in železnici: prometa na progi sicer niso prekinili, vlaki pa so vozili počasi skozi dimno zaveso. Z deželnega središča civilne zaščite v Palmanovi so najprej poklicali na pomoč ekipe gasilcev z Opčin in Gorice, potem pa še helikopter, s katerega so dalj Časa zalivali pogorišče. Do večera še niso popolnoma pogasili požara. Pri 22 mesecih zamanvBurio: umri je zaradi napada astme Umrl je pri samih 22 mesecih starosti zaradi napada astme. Mali Luigi iz Tavagnacca pri Vidmu je bil na počitnicah s starši v Gradežu, ko ga je prizadel močan napad astme, zaradi katerega so ga odpeljali najprej v tržiško bolnišnico, ponoči pa v tržaški Burlo Garofolo. Tu so ugotoviti, da je njegovo stanje izredno hudo in so ga v oddelku za oživljanje poskusili obdržati pri življenju z umetnim dihanjem. Vsaka pomoč pa je bila zaman in malček je izdihnil. Astma prizadene na lažji način skoraj 10 odst. vseh otrok, vendar so posledice večinoma postranskega značaja. Le v enem primeru na milijon lahko astma povzroči smrt prizadetega otroka. Nesrečni starši umrlega Luigija zahtevajo, naj sodstvo ugotovi, če so res malčku nudili vso potrebno pomoč, da bi mu rešili življenje. TRG GUTENBERG / O ZALOŽNIŠTVU V SLOVENIJI Pesnik Boris A. Novak v gosteh Gutenbergov trg je sinoči posvetil svojo pozornost tudi založniški dejavnosti v sosednji Sloveniji. Za DZS je bil prisoten pesnik Boris A. Novak, ki je tudi urednik pomembne knjižne zbirke. V italijanščini je spregovoril o svoji poetiki ne samo v delih za mladino, ampak v svojih delih sploh. Ob dokaj pozni uri in nemirnem vrvežu okoli belih šotorov na Trgu Unita po italijanskem uspehu na evropskem nogometnem prvenstvu, je pred predavateljsko mizo stalo le malo poslušalcev, vendar je Novakova poezija o besedah v prevodu Jolke Milič le privabila še nekaj drugih. Nato je Novak spregovoril o pomembnosti knjige na Slovenskem, ki pa sedaj preživlja precejšnjo krizo, saj se je prodaja knjig zelo znižala, čeprav se je povečal obisk v knjižnicah. Med knjigami zbirk za razne starosti, ki jih sam ureja, je predstavil knjigo Polonce KovaC "Zelišča male čarovnice” z ilustracijami Ančke Gošnik-Go-dec, ki je za to delo porabila kar tri leta. Pokazal je tudi Hoffmanovo knjigo o hrestaču z ilustracijami Marije Lucije Stupica. Zanimanje je vzbudila tudi knjiga o živalih, ki živijo ponoči, ”Ko se dela noč” z ilustracijami Danijela Demšarja. Med svojim posegom je Boris A. Novak spregovoril še o sodelovanju s tujimi, zlasti italijanskimi založniki in ilustratorji. Na koncu je gospa med občinstvom sprožila zamisel, da bi izdati italijansko-slovenski in slovensko-italijanski slovarček za otroke. Včerajšnji popoldan je bil posvečen v veliki meri književnosti za otroke in mladino v luči medkul-turnosti, v kateri ima manjšinska ustvarjalnost vsekakor poseben pomen. Tako je romski pisatelj Annibale Njemen predstavil svojo knjigo ”La časa con le mote”, ki je izšla v dvojezični zbirki ”1 map-pamondi” založniške hiše Sinnos. Zanimiva je bila tudi predstavitev raziskave občinske knjižnice iz Luga pri Ravenni o italijanskih prevodih del za mladino. Z iskrenim navdušenjem je o otroški književnosti spregovoril Roberto Denti, knjigarnar in izvedenec na tem področju, poleg tega pa pravi ljubitelj pravljic. Predstavil je knjigo povesti raznih avtorjev "Nuvole a colazione”, katere izkupiček je deloma namenjen sarajevskim otrokom. Nato pa še svojo dvobarvno knjigo ”La moglie antilope e la moglie foca”, v kateri se nigerijska in islandska pravljica prepletata na belih in modro vijoličastih straneh. Delo z lepimi ilustracijami je izdala založniška hiša Africa ’70, ki z mnogimi pobudami pomaga prebivalstvu afriških dežel. -bov- NOVICE Turistična urada v Miljah in Sesljanu odprejo v soboto Podjetje za turistično promocijo iz Trsta bo v soboto, 15. junija, spet odprl svoja urade v Miljah in v Sesljanu. Odprti bodo od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure do 15. septembra. Venier o gradnji bazena Občinski svetovalec SKP Jacopo Venier je včeraj ostro nastopil v zvezi s problemom gradnje novega bazena, ki se ne premakne z mrtve točke. Projekt družbe Tergesteo a m are je označil za Cisto navadno izsiljevanje, ki za namišljeno obljubo, da bo nekaj darovala mestu, skriva špekulativne namene. Venier je tudi mnenja, da ima občinska uprava dovolj sredstev, da sama poskrbi za to infrastrukturo in da ne podleže izsiljevanju. Shoda DSL o referendumu Demokratična stranka levice prireja danes dve javni skupščini o deželnem referendumu o zdravstvu. Ob 18. uri bosta o tej zadevi govorila pri Sv. Jakobu (Ul. della Guardia 44) Sergio Ca-dorini in Sergio Fuccaro, ob 20.30 pa v domu Brdina na Opčinah Franco Panizon in Sergio Cadorini. Sindikalna skupščina v devinsko-nabrežinski občini Devinsko nabrežinska občina sporoča, da bo danes od 8. do 10. ure zaradi sindikalne skupščine uslužbencev lahko prišlo do okrnjenega delovanja občinskih služb in storitev. ZAKLJUČNA PRIREDITEV SREČANJE V MEDVODAH Dijaki Jožefa Stefana z glasbo in besedo Ob himni »Jožef Stefan, prebudi se iz sna« Prejeli smo prispevek dijakov poklicnega zavoda Jožef Stefan in ga z veseljem objavljamo. »Jožef Stefan, prebudi nas iz sna«. Ta naslov je refren himne, ki so jo napisali, uglasbili in izvedli dijaki poklicnega zavoda Jožef Stefan v okviru svoje zaključne akademije oziroma dneva ustvarjalnosti dne 7. junija, ki je povezoval dan kulture z zaključno prireditvijo v en sam praznik. Edinstveno doživetje se je začelo že pred samim vhodom Marijinega doma pri Svetem Ivanu, kjer smo občudovali razstavo umetniških fotografij in pesmi naših dijakov (Jure Kekič, Riccardo Baldassarri, Silva Dougan, Roberto Jakomin). Sledila je pestra paleta glasbenega in dramskega sporeda, ki se je nadaljevala še po prireditvi ob domačem pecivu, domači kapljici in domačih vižah. S presenetljivo naglico so si brez zastojev in zadreg sledile točke z globokim etničnim sporočilom: S. Kosovel »Biti človek z dobrim, dobrim srcem...« Recital je izražal iskanje in bolečino mladega človeka ob srečanju z resničnostjo ter tako z izvirnimi pesmimi Roberta Jakomina, Luke Fonde, Silve Dougan, Jureta Kekiča in Riccarda Bal-dassarrija, ki je obenem tudi avtor diapozitivov med recitalom, dopolnjeval verze znamenitih slovenskih pesnikov. Pevske točke so oblikovale mlade pevke z oddelka za biokemijo I. razreda ter presenetile občinstvo s sproščenostjo in svežino svojega nastopa (Kristina Furlan, Mojca Kovačič, Ilaria Taia-riol, Katerina Presinovič in Barbara Vremec). Glasbenemu sporedu pa so dali svoj pečat tudi fantje z elektronskega oddelka - IV. razreda, ki so z elektronskimi kitarami, orglami in glasom dokazali, da se umetnost in tehnika prepletata. Ustvarjalnost in ubranost je prišla do izraza tako v izvirnih besedilih kot v melodiji (Ansambel Norci v kratkih hlačah: Jure Kekič, Peter Nadlišek, Goran Koren, VValter Sto-ch). Dramski del sporeda je obsegal poleg recitala več krajših prizorov v odlični režiji profesorice Matejke Peterlin, ki se ji na tem mestu posebej zahvaljujemo za kvalitetno in požrtvovalno delo. Tako smo se nasmejali prizoru iz Ionescove Plešaste pevke ter ob humoreski Žarka Petana -Humereska z napako. Sledili pa smo tudi dvema izvirnima prizoroma, ki sta ju napisala dijaka Aleš Antonič (Tragičnost življenja) in Gordan Miralen (V baru). Poleg duhovitosti in globine obeh besedil moramo pohvaliti tudi odlične igralce, ki so oblikovali omenjene dramske prizore ter začetni recital. Recitatorji in igralci: David Agostini, Silva Dougan, Barbara Uršič, Matej Munih, Aleš Antonič, Goran Terzič, Sara Crevatin, Martina Colombin, Kristina Furlan, Mojca Kovačič, Katarina Persino-vic, Ilaria Taiariol, Barbara Vremec, Boris Sossi, Luka Fonda, Riccardo Baldassarri, Jure Kekič in Roberto Jakomin. Scene sta oblikovala Ivana Legovini in Peter Milkovich, za luči pa je poskrbel Alen Kermac. Ob koncu tega nepozabnega doživetja se iskreno zahvaljujemo režiserki prof. Matejki Peterlin in prof. Patriziji Pe-taros ter Cinziji Ostrou-ska za nesebično pomoč pri pripravah na prireditev. Zahvaljujemo se tudi g. ravnatelju za naklonjenost, s katero je spremljal priprave za zaključno prireditev, profesorjem in gospe Rezi Mljač, ki so skrbeli za nadzorstvo med vajami ter staršem za številno udeležbo in bogato zakusko. Zahvala gre tudi članom Marijinega doma, ki so nam omogočili nastop v svojih prostorih. V soboto, 8. junija se je zamejski lovski pevski zbor Doberdob udeležil vsakoletnega srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, ki je bilo tokrat v Medvodah. Ta priljubljena pevska revija, ki omogoča dobre medsebojne stike med pevskimi zbori in rogisti iz različnih krajev, je prišla letos do 23. izvedbe. Prireditev v Medvodah je bila dobro pripravljena in zelo uspešna. V dopoldanskih urah je bila po dobrodošlici vaja združenih pevskih zborov in rogistov za skupne pesmi. Opoldne je bil na vrsti sprejem predsednikov in vodij skupin pri županu občine Medvode, ki je goste prisrčno pozdravil, skupaj pa so nazdravili s penečim šampanjcem. V dvorani društva Partizan so si nato ogledali res lepo lovsko in likovno razstavo. V zgodnjih popoldanskih urah so se začele pripravljati skupine, ki so nastopale v drugih krajih. Udeleženci srečanja so se porazdelili v štiri skupine in napolnili dvorane, Svoboda v Medvodah, Oder treh herojev v Pirnicah, Oton Zupančič v Sori ter dvorano v Utiku, kjer je nastopil tudi lovski pevski zbor Doberdob. Vsaka skupina je zapela tri pesmi. Lovski zbor Doberdob je pod vodstvom Janka Simonete ubrano in uspešno zapel narodno Viktorja Fabianija v Gozdu, Pod noč Antona Svetka ter Vinsko Antona Švaba. Po koncertu je zbor vseh nastopajočih odkorakal v slavnostnem sprevodu s praporščaki in godbo na pihala na čelu po mestu do blagovnega centra, kjer se je odvijala osrednja prireditev. Zbori in rogisti so oblikovali skupni nastop. Sledil je pozdravni govor predsednika organizacijskega odbora Stanislava Žagarja ter slavnostni govor predsednika lovske zveze Slovenije Franca Auberška, nato pa še podelitev priznanj. Ob koncu so združeni pevski zbori zapeli narodno Fantje se zbirajo, skupaj z godbo na pihala pa Lovsko. Družabnost se je nadaljevala v prijetnem vzdušju še pozno v noč ob zvokih ansambla Mihovec in to 23. srečanje bo gotovo ostalo vsem udeležencem prisrčno v spominu. (BIS) Nastopajoči dijaki Jožefa Stefana (foto Balbi/KROMA) SOLA / PRIREDITEV V BOLJUNCU Krona enoletne pestre in bogate dejavnosti S posebno prireditvijo se danes zaključuje šolsko leto dijakov dolinske nižje srednje šole Simon Gregorčič. S profesorji se bodo zbrali v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu in se tako primemo poslovili od letošnjih učnih obveznosti. Prireditev je krona enoletnega skupnega dela v šolskem okolju. Ena izmed podob tega delovanja je šolsko glasilo Mlaj, ki v letošnji, pravkar oblikovani številki, objavlja vrsto likovnih in besedno ustvarjalnih izdelkov dolinskih dijakov. Današnja prireditev, ki se bo začela ob 10.30, bo priložnost za podelitev vrste priznanj. Med šolskim letom so dijaki veliko brali, predvsem za razširitev lastnega znanja, pa tudi zato, da bi nekako »tekmovali«. Zaslužili so si tako bralne značke, ki jih bo kot častni gost srečanja podeljeval Mario Magajna. V znamenju sodelovanja med slovenskimi srednjimi šolami na Tržaškem bo gost današnjega srečanja dramska skupina Ciril-Metodove srednje šole. Poleg bralnih pa bodo na vrsti še priznanja za orientacijski pohod in likovni ex tempore: obe pobudi sta se odvijali v Dolini, prva na pobudo šole same, druga pa v sodelovanju z domačim KD Valentin Vodnik. Likovni ex tempore je sicer pobuda, s katero je društvo že več let navezovalo stike s šolskim svetom. K temu se je v zadnjih časih dodalo še sodelovanje dijakov pri društvenem glasilu Tabor. Po nekajletnem premoru je letos spet prišlo do srečanja z likovno izraznostjo. Pod mentorstvom prof. Jasne Merku so se dijaki podali po Dolini in upodobili več njenih značilnih kotičkov. Med več kot 75 izdelki je ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Boris Zu-lian, Magda Tavčar in Martina Canziani, izbrala 16 najboljših, med temi pa še tri, ki bodo posebej nagrajeni. (dam) KULTURNI VEČER Poezija in sodobni človek Poezija in sodobni človek je bila tema predsinočnjega kulturnega večera v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, ki ga je priredilo Slavistično društvo Trst Gorica Videm z namenom, da bi počastilo dijake, ki so se udeležili letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Najbolj uspešne tekmovalce so nagradili s knjižnimi darili, ki jih je prispevala Goriška Mohorjeva družba. Glavni gost večera je bil literarni zgodovinar Boris Paternu, ki je razmišljal o temi Poezija in sodobni človek. Njegovo predavanje je dopolnjeval glasbeni nastop harmonikarjev Mojce Mihalič in Gorazda Ruzzierja ter pesniški nastop Marka Kravosa in Miroslava Košute. r MAMILA / KARABINJERSKI AKCIJI n Z ukradenimi recepti skušala nabaviti mamila Zadnje dni maja so neznanci vdrli v zasebni zdravniški ambulanti v mestnem središču, od koder so odnesli bloke za recepte in žige za nabavo zdravil. Preiskovalci so takoj zasumili, da so tatvino opravili predvsem z namenom, da se dokopljejo do mamil. In res, te dni je karabinjerjem s poveljstva v Ul. Hermet prišlo na uho, da je v neki lekarni poskusila dokopati do doze mamila s ponarejenim zdravniškim receptom oseba, ki je znana med razpečevalci in uživalci mamil. Slo je za 31-let-no Fabio Materozzo-lijevo iz Ul. Valdirivo 22: med hišno preiskavo so ji v stanovanju odkrili ukradene bloke za recepte in žige. * Pri Matrozzolijevi stanuje »stari znanec« karabinjerjev, 38-letni Angelo Crison, ki je bil pred približno letom dni vpleten v tatvine mamil v treh lekarnah v Miljah, Dolini in pri Zavljah. Dvojico »lekarniških specialistov« so prijavili sodstvu, sicer na prostosti, zaradi posesti ukradenih predmetov in ponarejevanja receptov. Nabrežinski karabinjerji pa so aretirali, kot smo že poročali včeraj, 32-letnega Maurizia Tonellija. Včeraj so posredovali izsledke celotne akcije, ki so jo v zadnjih mesecih izvedli med razpečevalci in uživalci mamil na Krasu: aretirali so 6 oseb, 7 so jih prijavili na prostosti, odkrili so 131 gr. hašiša, 115 gr. marihuane, 1,70 gr. heroina, zasegli 79 milijonov lir, dva avtomobila in motorno kolo, ki so po mnenju preiskovalcev sad razpečevanj am mamil. DSI / PREDSTAVILI KNJIGO Previsna leta Alojza Rebule Gre za dnevniške zapise triletja 74-'76 Nova knjiga domačega avtorja je velik praznik: s to mislijo je Saša Martelanc zaCel precej obširno predstavitev Previsnih let Alojza Rebule. Knjiga, ki je izšla pri Mladiki, prinaša dnevniške zapise iz triletja 74-75-76. Razlago za izbiro omenjenega obdobja je Alojz Rebula podal že v knjigi, saj v uvodu piše: »Gre namreč za obdobje, ko se je ozračje v Titovi Sloveniji (»svinčena sedemdeseta leta«) razvnelo do enega svojih vrelišč, ki so seveda odmevala tudi v zamejstvu. Se več, iskra se je ukresnila prav v Trstu, ko je spomladi 1975 prišla iz tiskarne v Milanski ulici knjiga Edvard Kocbek. Pričevalec našega Časa, zbornik, izdan ob sedemdesetletnici proskri-biremega pisatelja, ki je v njem razgrnil slovenski javnosti dotlej prikrivano resnico slovenskega ho-lokavstva.« Na veCeru, ki je sodil v okvir tradicionalnih ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev, je o založbi Mladika spregovoril Marij Maver. Z zadovoljstvom je poudaril, da lahko založba v zadnjem Času izdaja veC knjig kot prej, več možnosti pa ima tudi, da jih plasira v Sloveniji. Glede na dejstvo, da se založba s svojo dejavnostjo ne žene za dobičkom, temveč skuša v glavnem »pokriti« stroške, ponuja bralcem knjige po dostopni ceni. Zato pa je tudi svobodnejša pri izbiri del, ki gredo v objavo. Po precej izčrpni predstavitvi Saše Martelanca, ki je med drugim povedal, da je bil tudi korektor teksta, je o knjigi spregovoril avtor. Z Martelancem je soglašal, da so bila obravnavana res previsna leta, zato ne gre za pretiravanje. Po njegovi oceni, ki jo je deloma že sam spodbil, predvsem pa so to storili ostali, ki so posegli v razpravo, knjiga prinaša utrinke iz skromnega profesorskega življenja. V njej - z Mar-telanCevo oceno so soglašali vsi - je vse, od osebnih izpovedi in pričevanj, do opisa dogajanja v zvezi s tako imenovano Kocbekovo afero oz. delovanjem Udbe, od literanih spisov uglašenih na temo narave do zapisov o življenju med Slovenci v Italiji ali pa na šoli. Ni pa to dokumentarni prikaz Kocbekove afere, ki jo je izčrpno opisal Boris Pahor v knjigi Ta ocean strašno odprt, zato je po Rebulovem mnenju Pahor soustvaril tudi to knjigo. K besedi se je priglasil tudi Boris Pahor, svoje vtise o knjigi, predvsem pa o takratnem dogajanju, pa so posredovali številni, ki so v Rebulovi knjigi omenjeni in ki so opisane dogodke doživljali v prvi osebi. (bip) VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 12. junija 1996 AJDA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 3.08 in zatone ob 17.21. Jutri, ČETRTEK, 13. junija 1996 TONE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,8 stopinje, zračni tlak 1025,4 mb narašča, veter severozahodnih 12 km na uro, vlaga 53-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sabrina De Simone, Michele Latin, Simone Korte, Gallitelli Roberto, Claudia Basile, Agnese Poiani, Sasa Lupine, Demetra Polacco. UMRLI SO: 94-letna Carla Divo, 87-letni Romeo Favretto, 74-letni Marino Trani, 67-letna Ida Gobat, 77-letni Giuseppe Zeriali, 9l-letna Ivonne Predonza-ni, 84-letni Gennaro Šansone, 80-letni Antonio Merkuza, 69-letni Remo Casanova, 81-letna Zora Albina Tončič, 82-letna Albina Pribassi, 73-letni Sta-nislao Zuzek, 92-letna Laura Vascotto. I I LEKARNE Od PONEDELJKA, 10., do SOBOTE, 15. junija 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVIT A Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.00, 20.10, 22.15 »Terra e li-berta«, r. Ken Loach. EKCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »Difesa ad ol-tranza«, i. Sharon Stone. EKCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.00 »Girl 6 - Sesso in linea«, r. Špike Lee. AMBASCIATORI 17.00, 19.30, 22.00 »Apol-lo 13«, i. Tom Hanks. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Screa-mers - Urla nello spazio«, i. Peter VVeller. NAZIONALE 2 - 18.00, 21.30 »Casino«, i. Sharon Stone. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fargo«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le donne di Man-dingo sono tutte puttane«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »Schegge di paura«, i. Richard Gere. ALCIONE - 20.00, 22.10 »Tre vite e una sola mor-te«, r. Raul Ruiz, i. Marcel-lo in Chiara Mastroianni, Anna Galiena. LUMCERE - 20.15, 22.15 »Le affinita elettive«, r. Paolo in Vittorio Taviani. K PRIREDITVE DIDAKTIČNO ravnateljstvo pri sv. Ivanu sporoča, da se bodo uCenci in učiteljice poslovile od letošnjega Šolskega leta po sledečih urnikih: OS F.S. Finžgar - Barkovlje danes, ob 10.30 v šolskih prostorih s prireditvijo in otvoritvijo ročnih in likovnih izdelkov v sodelovanju z otroškim vrtcem iz Barko- TPPZ ”PINKO TOMAŽIČ” in ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prirejata 14., 15. in 16. junija KULTURNO-ŠPORTNI PRAZNIK NA VRTU GOSPODARSKE ZADRUGE V BAZOVICI Igrali bodo ansambli: KEYDEA, STATUS SVMBOL in ADRIA KVINTET. V nedeljo, 16. junija, ob 18. tiri KONCERT TPPZ 'TINKO TOMAŽIČ” VABLJENI' velj (razstava bo na ogled tudi jutri); OS Bazoviški junaki - Rojan danes, ob 11. uri v Šolskih prostorih s prireditvijo in podeljevanjem bralnih značk in OS O. Zupančič - Sv. Ivan danes, ob 17. uri v Marijinem domu, Ul. Brandesia s prireditvijo, podeljevanjem bralnih značk. Ob tem bo razstava izdelkov združenja Starši skupaj. DIJAKI rojanskega in Šentjakobskega oddelka srednje Sole Ivan Cankar vabijo na skupno zaključno prireditev, ki bo danes, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Na sporedu bo podeljevanje bralnih značk in priznanj, glasbeni prizor in veseloigra Butalci. Med odmori bo bogat sreColov, namenjen združenju Starši skupaj. Vabljeni vsi prijatelji naših Sol, Se posebno starsi in sorodniki dijakov, profesorji in bivši dijaki. A.O. J. STOKA bo jutri, ob 20. uri ponovno uprizoril otroško igro Žarka Petana PET PEPELK. Glasba Aljoša Starc, režija Sara Balde. Vljudno vabljeni! KD LIPA vabi na otvoritev razstave narodnih nos "ODPRLE SMO SK-RINJO”v petek, 14. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu. Sodeluje Gallus kon-sort: Dina Slama, Erika Slama in Miloš Pahor. Urnik razstave; 15., 16., 22. in 23. junija od 18. do 21. ure. Vabljeni! PEVSKI ZBORI Vesela pomlad vabijo na koncert mladinskega zbora, ki bo v petek, 14.t.m., ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Zborovodja Franc PohajaC, pri orglah Martin Vremec.’ SD MLADINA - Baletni odsek obvešča, da bo v soboto, 15.t.m., ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu ponovitev zaključnega baletnega nastopa. Vabljeni. SD PRIMOREC - Trebče prireja 15., 16., 22. in 23. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Keydea. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 1. Trofejo gostilne - pizzerie Veto. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v sodelovanju z dekliškim pevskim zborom Devin in moškim zborom Fantje izpod Grmade v nedeljo, 16. t. m. PROSLAVO OB 200-LETNICI MAVHINJSKEGA ZVONIKA. Program: ob 10.30 maSa, ob 11.30 ex -tempore za otroke in amaterje, ob 20.30 kulturni spored z nastopom pritrkovalcev in recitalom “Zvon sem sliSal pod nebom nocoj". Na ogled bo tudi razstava slik o kraskih jamah (JK Grmada). Vljudno vabljeni! SD BREG priredi 15., 16. in 17. t.m. SAGRO NA JAMI v Boljuncu. V soboto, 15.t.m. ples z ansamblom Happy Day. V nedeljo, 15.t.m., ob 18. uri godba na pihala Breg, Vanka in Tonca ter kvartet Magda, Nadja, Gabrijela in Peter; ob 20. uri ples z ansamblom Long Slunk. V ponedeljek, 17. t.m. ples z ansamblom Status Symbol. Vsak dan bodo delovali dobro založeni kioski. TPPZ 'Tinko Tomažič” in Odbor za ohranitev stadiona 1. Maj prirejata 14., 15. in 16. junija KULTUR- Mnogo sreCe Irene! Veselijo se z Nedo in Fulviom nonota Ude in Mirko, teta Ileana, stric Tomaž ter mali bratranec Elija. NO-SPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Igrali bodo ansambli Keydea, Status Symbol in Adria kvintet; v nedeljo, 16. junija, bo ob 18. uri koncert TPPZ "P.Tomažič”. Vabljeni! ES ČESTITKE V Mackoljah ANUSKA živi in danes svoj 10. rojstni dan slavi. Sestrici KatjuSa in Jasmina se z njo veselita in s poljubčki jo obdarita. ANUSKI za 10. rojstni dan želijo lepo in sreCno življenje nonoti in vsi, ki jo imajo radi. Neda in Fulvio se veselita male IRENE. Srečnima staršema Čestita, mali Irene pa vošči veliko sreCe KD Fran Venturini. Dobrodošla med nami IRENE. Z malo Irene, mamico Nedo in očkom Fulviom se veselita teti Egidia in Ada z družinama. H SOLSKE VESTI UCenci osnovne Sole KD Kajuh in malčki otroškega vrtca iz Gropade vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov. Otvoritev bo danes, ob 14. uri. Razstava bo na ogled tudi 13. in 14: t.m. od 9. do 12. ure. Otroci in učitelji devinske osnovne Sole vabijo na zaključno prireditev, ki bo danes, ob 17.30 v Šolskih prostorih. UCenci in učiteljice osnovne Sole Alojz Gradnik - Repentabor vljudno vabijo na ogled razstave likovnih izdelkov in ročnih de! jutri, 13. in v petek, 14. t.m. ter naslednji teden od 9. do 12. ure. g______________IZLETI DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja izlet v Idrijo v soboto, 15. junija. Ogledali si bomo rudnik in mestni muzej, zgodovinski center in kosili v gostilni, kjer nudijo samo domaCe jedi. V popoldanskem Času bomo obikali bolnico Franjo. Prijave in pojasnila nudi Vesna, tel. st. 271862 v opoldanskem Času. SLOVENSKO zamejsko numizmatično društvo J.V. Valvasorja organizira v nedeljo, 16.t.m., celodnevni izlet na Koroško. Ogledali si bomo karolinški muzej v Možberku in mestni muzej v St. Vidu. Za informacije Stojan Sosič, tel. 213348 in Andrej Stekar, tel. 0481/537145 (v večernih urah). 71 OBVESTILA SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA Tržaška pokrajina sklicuje pokarjinski oheni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze za Tržaško, ki bo v soboto, 15. t.m., ob 15. uri v dvorani športno-kulturnega centra v Zgoniku. Dnevni red: 1. izvolitev delovnega predsedstva, volilne komisije in verifikacijske komisije; 2. poročilo pokrajinskega predsednika; 3. razprava in sklepi; 4. volitve pokrajinskega predsednika in pokrajinskega sveta; 5. izvolitev pokrajinskih delegatov za deželni občni zbor ter kandidatov za glavni odbor in kandidatov za nadzorni odbor deželne SKGZ; 6. razno. FOTOGRAFSKI STUDIJSKI KROŽEK Zarek iz Sežane priredi fotografski ex tempore KRAS '96, v soboto, 15. in v nedeljo, 16.t.m. na prosto temo z območja Krasa. Odprt je vsem ljubiteljem fotografije z obeh strani meje v dveh skupinah. 1. do 16. leta starosti, 2. nad 16. letom. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ dvema dia filma (24 x 36), ki ju prinese s seboj. Obvezni so filmi za postopek razvijanja E-6(dia). Vpisnina znaša 1.000 tolarjev za en film in 1.500 za dva , ob vpisu. Vpisovanje bo oba dneva med 8. in 20. uro ob vhodu v stari del Štanjela. Vračanje posnetih tuljav je nepreklicno do 20. ure v nedeljo 16. t.m.. Za razvijanje in okviritev dia poskrbi prireditelj. Petčlansko žirijo sestavljajo priznani strokovnjaki. Predvajanje in nagrajevanje bo v soboto zvečer 29. t.m. v Štanjelu. UPRAVA OBČINE Zgonik razpisuje javno selekcijo za mesto animatorke/ja poletnega centra, ki bo od 1. do 12. julija. Rok za predložitev prošenj zapade 15.6.1996. SD SOKOL vabi ljubitelje Športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, ki se bo odvijal v soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija nepretrgano 24 ur. Vsa pojasnila glede turnirja, programa in pravil igre ter vpisovanja dobite na tel. St. 208065 ( Tanja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih urah). Pohitite! SKD IGO GRUDEN -Nabrežina obvešča elane, da bo v petek, 14.t.m. izredni občni zbor in sicer v župnijski dvorani v Nabrežini, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SD SOKOL obveSCa elane, da bo v petek, 14. t.m., izredni občni zbor in sicer v župnijski dvorani v Nabrežini, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst bo svoj 26. poletni pevski seminar organizirala letos v Radencih od 11. do 17. avgusta. Vzporedno s pevskim seminarjem bo potekal teCaj za mlade organiste. Vpisovanje sprejemajo odborniki ZCPZ do 20. t.m. MALI OGLASI tel. 040-361888 DAJEMO v najem prostor primeren za urad ali ambulanto v centru Boljunca. Tel. (040)227050 od 14. do 15. ure. UGODNO prodam klimatsko prenosno napravo "Pinguino De Longhi” popolnoma neizkoriščen. Telefonirati od ponedeljka, 16.t.m. dalje na St. 44555 (13. -15. in od 19. dalje). V DOLINSKI občini prodam hišo z vrtom potrebno poravil. Tel. St. 040/226225. LESTVE za nabiranje CeSenj ali za katerokoli drugo potrebo? Dobite jih MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo Od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- Ul. Vddirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 pri Pohištvo KorsiC - Ul. San Cilino 38 - Trst. Tel. St. 040/54390, fax 350150. PRODAJAMO rabljeno kosilnico Goldoni FC 85 po ugodni ceni. Tel. St. 040/632200. HIŠO z vrtom prodajamo v Vižovljah. Tel. st. 369907 (v uradnih urah). PRODAJAM zazidljivo zemljišče na Padricah. Tel St. 040/212736 od 19. do 20. ure. PRODAM gliser 4 m z motorjem Johnson 25 in vozičkom za približno 4.000.000 lir. Tel. št.040/ 229100. VALVAZORJA, 1. izdajo (1689), prodam najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Mag-gio 1- 34170 Gorica, pod šifro “Valvazor". PODJETJE v obrtni coni Dolina isce izkušenega ključavničarja (saldocar-pentiere). Tel. St. 040/228563 (8-12, 13-18). GOSPA srednjih let nudi pomoC v gospodinjstvu trikrat tedensko. Tel. St. 0038667/82551. AVTOMEHANIČNA delavnica in avtokaroserija GuStin, Ul. Carsia 45, iSCe resnega avtokleparja- delavca. Tel. St.040/ 214522. NUDIM pomoč starejši onemogli osebi, nekaj ur dnevno, tudi v večernih urah. Tel. St. 573560. RABITE pomoC in družbo za starejšo osebo med poletnimi počitnicami! Prosta sem 24 ur dnevno. Pisati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod Sifro“ Poletje". POMOC nudim družini kot Čistilka ali otroška varuška v jutranjih urah. Cena po dogovoru. Tel. 828251. V GORICI oddam štirisobno stanovanje za pisarno v bližini mednarodnega mejnega prehoda pri Rdeči hiSi. Tel. St. 0481/33511 med 16. in 18. uro. DAM v najem stanovanje v predmestju z vrtom za nerezidente. Tel. St. 826459 v večernih urah. GORIŠKO podjetje isce mladeniCa/ko (max 25 let) z vozniškim dovoljenjem za poletno sezono. Ponudbe na tel. St. 0481/21065. NUJNO kupim avtomobil v dobrem stanju za primerno ceno. Tel. st. 228390. V NAJEM nudimo prostor v centru mesta primeren za trgovino. Klicati na tel. St. 040/300826 (8-16). OSMICO imajo pri Miskotu na Opčinah, Ul. delle Peonie/ul. Potonik St. 3. OSMICO je odprl Ladi Rebula - Repnic 2. Vabljeni. OSMICA je v Medji vasi St. 1 pri Zupanovih. PRISPEVKI Ob spominu na današnji tatkov rojstni dan (12.6.) daruje hčerka Marina 58.000 lir za kulturno in gospodarsko društvo Skala iz Gropade. Alenka Rener Kocman daruje 50.000 lir za KD Fran Venturini. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 OBČINA / N1COLO FORNASIR SPROŽIL ALARM SOVODNJE / 15-LETNICA BRALNIH ZNAČK Smo že pred zaprtjem mirenskega letališča? Opozicijo obsodilo župonove izjove o Sloveniji v EU Veselo praznovanje knjižnih prijateljev Pesnik Tone Pavček nagradil in zabaval učence štirih šol doberdobskega ravnateljstva Občinski svetovalec Nicolo For-nasir je sinoči v občinskem svetu opozoril na nevarnost, da bo goriski Aeroklub moral že v nekaj dneh prekiniti dejavnost. Danes je na prefekturi predvidena razlastitev občinskih parcel, ki naj bi jih zasedla fian-carska šola.»Po vesteh s katerimi razpolagam«, je povedal Fornasir,»naj bi podjetje, ki ima v zakupu dela, zahtevalo, naj se jim že v Četrtek izroči zemljišče za začetek del.« Zaradi tega je Fomasir tudi v imenu drugih svetovalcev Zelenih, DSL, Severne lige in neodvisnih predložil resolucijo z zahtevo, naj jo predsednik Busolini da cimprej v razpravo. Besedilo se navezuje na obveze, da bo kljub gradnji financarske šole letališče lahko delovalo še naprej. Ker bi vojašnica onemogočila uporabo sedanjih dveh pristajalnih stez, je bistvenega pomena obveza nadzomišt-va za javna dela v Trstu, da pred vsakršnim drugim posegom realizirajo novo pristajalno stezo in druga letališka poslopja. Resolucija obvezuje občinsko upravo naj zahteva spoštovanje teh obljub, zato da se ne prekine delovanje letališča; nadalje obvezuje upravo, naj se upre razlastitvi občinskih parcel, zato da se prepreči zadetek del za vojašnico, Ce ne bo jamstev za investicije v korist letališča; uprava naj, nazadnje, v sodelovanju z Aeroklubom ukrene vse potrebno, da se v vsakem primeru ne bodo prekinile vse športne in rekreativne dejavnosti goriških občanov na letališču. Poleg tega je Fomasir, spet v imenu tudi prej omenjenih skupin, prebral skupno izjavo svetovalcev, ki pozdravljajo podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Izjava podčrtuje, da je to zgodovinski dogodek, ki odpira Gorici izredno zanimive možnosti in jo postavlja pred nove izzive. V nadaljevanju so razčlenjeni razni pozitivni učinki približanja Slovenije Evropi, med drugim tudi prespekti-va učinkovitejše zaščite manjšin. »Ob tem«, ugotavljajo podpisniki, »pa smo zagrenjeni in zaprepaščeni spričo izjav župana Valentija na deželni televiziji«. Na razliko od predsednika Dežele Cecottija, tržaškega župana Illyja in škofa Bel-lomija, ki so pozdravili sporazum, ga je Valenti negativno ocenil. S tem je privilegiral svojo strankarsko pripadnost in podrejenost liniji posl. Martina in Berlusconija, pa tudi svoja ezulska čustva. To je lahko človeško razumljivo, ni pa dopustno za župana, ki mora zastopati interese vsega mesta. Zato podpisniki ugotavljajo, da se kot goriški občani nikakor ne morejo prepoznavati v izjavah župana, v njegovem obrabljenem antikomunizmu in nasploh v njegovem zadržanju, ki je izraz popolne kulturne praznine sedanje mestne uprave in katerega učinek bo lahko samo še večja osamitev Gorice v pokrajinskem, deželnem, državnem in mednarodnem merilu. NOVICE Knjiga Pregnani v Štandrežu KD Oton Zupančič vabi nocoj ob 20. uri v dom Andreja Budala v Štandrežu na predstavitev knjige Pregnani Vilija Prinčiča. V knjigi so zbrani spomini naših ljudi, ki so doživljali težko obdobje prve svetovne vojne in tragedijo begunstva. Knjiga prinaša tudi pričevanja domačinov in bo zato še posebej zanimiva za štandreško občinstvo. Nastop gojencev Centra Komel Gojenci Centra E. Komel bodo imeli nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu nastop Glasbena slikanica. Na njem se bo najprej predstavil otroški zbor Doberdob ob spremljali Orff instrumentov, potem pa gojenci posamično ali v komornih sestavih. Požar na Krasu pri Sabličih Obsežen požar je včeraj po 15. uri zajel kraško gmajno in gozdiče med Sabliči in Stivanom. Začelo je goreti na več mestih - gasilci so ugotovih 7 žarišč - vzdolž železniške proge in tik ob državni cesti. Vzrok bi utegnile biti iskre, ki jih je povzročil kak vlak, sicer pa preverjajo tudi hipotezo požiga. Zaradi gašenja je bil nekaj ur oviran promet, pod večer pa je bilo stanje pod nadzorstvom. ŽUPANA GORICE IN TRŽIČA Obdtimo hranilnico Valenti in Persi proti prodaji večine delnic Zupana Gorice Valenti in Tržiča Persi sta včeraj s skupno izjavo nastopila proti temu, da bi Fundacija goriške hranilnice prodala večinski paket (51%) delnic hranilnice - delniške družbe. Slednja, ki se v bistvu istoveti z banko, je danes v večinski lasti Fundacije. S prodajo večinskega deleža, opozarjata župana, bi tisoči podjetnikov v naši pokrajini izgubili glavnega bančnega sogovornika, zmanjkal pa bi tudi vir dohodka za mnoga podjetja, katerih delokrog je v dobršni meri odvisen tudi od naročil banke. Ko bi nadzorstvo nad hranilnico prevzela kaka večja zunanja banka, bi seveda za tukajšnje gospodarstvenike bilo dosti težje iskati dialog in sodelovanje z vodstvom denarnega zavoda. Zupana zato napovedujeta, da se bosta po svojih močeh zavzela za to, da bi center odločanja o poslovanju hranilnice ostal na Goriškem. Glede Dinijeve direktive, ki narekuje fundacijam diverzifikacijo investicij, pa župana menita, da jo je mogoče spoštovati tudi po drugih poteh in navajata primer Tržaške hranilnice, ki ni odstopila 51% kapitala delniške družbe. Pogled na množico udeležencev pri podeljevanju bralnih značk (foto Bumbaca) V prijetnem zavetju sence vrta ob sovodenj-skem Kulturnem domu je bila v soboto popoldne slovesna prireditev ob 15-letnici podeljevanja bralnih značk učencem na Goriškem. Na prireditvi je nastopilo več kot sto otrok, učencev štirih slovenskih osnovnih šol doberdobskega didaktičnega ravnateljstva in sicer osnovnih šol z Vrha, iz Romjana, Prežihovega Voranca iz Doberdoba in Petra Butkoviča - Domna iz Sovodenj. Učenci vsake šole so se predstavili s kratkim programom, prizorčkom, pesmijo ali recitacijo, na koncu pa so vsi učenci skupaj veselo zapeli Kekčevo pesem in z njo pozdravili prihajajoče počitnice. Na prireditvi je bilo tudi nekaj posebno slo- vesnih trenutkov. Bralne značke je marljivim mladim bralcem podelil častni gost, pesnik Tone Pavček, ki je otroke in odrasle presenetil in zabaval z improvizirano poezijo o sami prireditvi, ki jo je spesnil kar na licu mesta. Dobrodošla gosta sta bila tudi prvi predsednik odbora za podeljevanje bralnih značk za zamejstvo Jože Zupan, ki je prinesel dragocen knjižni dar -zbirko mladinskih del Leopolda Suhadolčana, pred 35 leti pobudnika podeljevanja bralnih značk, in predstavnica Zveze prijateljev mladine iz Nove Gorice Iva Devetak, ki šolam v zamejstvu pomaga pri vzdrževanju stikov z ustanovami v matici. Spomnili so se tudi Vide Blaško, pokojne učiteljice v Mirnu, ki je na tem področju vzpostavila prve stike med matico in slovenskimi šolami na Goriškem. Ravnateljica Nataša Pavlin je v kratkem nagovoru poudarila smisel bralnih značk in zlasti pomen prebiranja knjig v svetu, kjer vedno bolj prevladuje tehnologija. Odnos bralca do knjige je svobodnejši, aktivnejši in kritičnejši kot pasivno sprejemanje televizije, zato gre primerno spodbujati branje in ljubezen do pisane besede. Se posebno je knjiga pomembna za otroke v letih, ko pravljica iz knjige pomaga razvijati domišljijo in z njo še druge sposobnosti. Za primerno vesel zaključek prazničnega srečanja so poskrbeli starše, ki so sodelujoče in goste pogostili na zakuski. GORICA / ODPRLI SO JO 17, JULIJA 1906 Odbor za 9wetnico Bohinjske železnice V programu razstava in druge pobude V Gorici se je osnoval odbor, ki ima namen počastiti 90-letni-co odprtja Bohinjske železnice (Transalpina v italijanščini, Wo-cheinerbahn v nemščini). Odbor je na delu že nekaj mesecev, pred dnevi pa se je tudi uradno konstituiral. Predseduje mu profesor Pio Nodari, docent na tržaški univerzi in koordinator Diplome za gospodarske in turistične vede s sedežem v Gorici. V njem so Alberto Luchitta, Marko VValtritsch, Giuseppe Ra-nieri, Alessandro Puhali in Giuseppe levsig. To so raziskovalci goriške gospodarske zgodovine ter ljubitelji železnic. V načrtih pripravljalnega odbora je primerna proslavitev 90-letnice železniške proge, ki je bila v veliko oporo gospodarskemu razvoju Trsta in je tudi omogočila takratni razvoj Gorice. Progo so o tvorili 17. julija 1906. Z Jesenic je v Gorico in Trst prispel posebni vlak, na katerem je bil nadvojvoda Franc Ferdinand. Nova proga, ki je bila z izgradnjo predora pod Karavankami končana kmalu zatem, je s pristaniščem v Trstu neposredno povezala bogate avstrijske dežele Solnograško, Češko, Moravsko in Spodnjo Avstrijo ter tudi Bavarsko. V goriškem deželnem svetu so že nekaj desetletij prej večkrat razpravljali o potrebi te proge, ki bi Gorico povezala z avstrijskim zaledjem. V vrsto proslav sodi tudi večja razstava, ki jo nameravajo prirediti v Gorici še pred koncem leta. V okviru te razstave naj bi bilo tudi nekaj posvetov, na katere bodo povabili predstavnike italijanskih, slovenskih in avstrijskih železnic. Pokroviteljstvo nad prireditvijo bo prevzela Fundacija goriške hranilnice - Fondazione Cassa di Rispar-mio, predvideno je tudi sodelovanje gospodarskih ustanov in krajevnih uprav. ŠTANDREŽ-ROJCE »Mir ima tisoč barv« V parku Arcobaleno skupaj učenci šol Erjavec in Ferretti V parku skupnosti “Arcobaleno” v Ul. sv. Mihaela 38 se bo danes s srečanjem in zaključno prireditvijo osnovnih šol Fran Erjavec in Standreža in Ferretti z Rojc sklenil niz prireditev “Dajmo otrokom mirno bodočnost”. Pobudniki zanimivega niza, v katerem so se zvrstili nastopi raznih šol (med njimi tudi srednje šole Trinko), so bili prav člani skupnosti in Alberto De Nadai, duhovnik, ki se je z dušo in telesom predal skrbi za najrevnejše in odrinjene. Središče današnjega praznika, ki bo med drugim usmerjen v premagovanje predsodkov in utrjevanje resničnega sožitja med učenci slovenskega Standreža in “ezulskih” Rojc, bo zato “omizje” skupnosti, ki vsak dan sprejema mlade v težavah, ker nimajo dela, hiše, ali ker so izgubili smisel življenja. Tudi zanje bodo učenci uprizorili igrico “Mir ima tisoč barv”. Srečanje se bo začelo ob 9. uri z evharističnim obredom, ki pa v tem okolju gotovo ne bo zgolj obred, se nadaljevalo z igrami in nastopom 130 sodelujočih učencev in se sklenilo s skupnim kosilom v parku. _____________KINO GORICA CORSO 17.30-19.45-22.00 »Assasins«. S. Stallo-ne in A. Banderas. □ OBVESTILA SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE za otroke od 3. do 13. leta starosti bo delovalo v dijaškem domu Simon Gregorčič od ponedeljka, 17. junija, do 19. julija vsak dan razen sobot in nedelj od 7.30 do 14.30. Prijave in informacije v uradu dijaškega doma, tel. c;S3495 KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo od 17. t.m. odprta ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14. do 18. ure. Od 29. julija do 30. avgusta bo zaprta zaradi dopusta. Novinarski družinici Eve in Markota se je pridružil Luka Vse »naj« želijo Mira, Mirko, Fani, Sivko in Irma S_______________IZLETI KD KRAS DOL-POLJA- NE obvešča udeležence izleta v Rezijo v nedeljo, 16. t.m., da bo avtobus odpeljal ob 7. uri izpred spomenika na Palkišču. Priporoča se točnost. SPD GORICA prireja v soboto 15. in nedeljo 16. junija izlet na Koroško z vzponom na Peco. Hoje bo približno dve uri do doma na Peci in dodatni dve uri na vrh. Zaradi pravočasne ureditve prenočišča v domu na Peci, naj interesenti javijo udeležbo na sedežu društva do 13. junija. Izlet bo z lastnimi sredstvi. KD RUP A/PEC bo priredilo tridnevni izlet v Lombardijo in Piemont z ogledom jezer Como, Maggiore in Orta od 30. avgusta do 1. septembra. Podrobnejša pojasnila daje Tanja Kovic tel. 882285. Eva in Marko sta si podarila Luko da bi jima bil vedno v ponos in veselje jima želijo prijatelji s Primorskega dnevnika jj PRIREDITVE GLASBENA MATICA GORICA vabi na zaključne nastope gojencev: jutri ob 18. uri v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Kras v glasbeni sobi v Doberdobu; v ponedeljek, 17. t.m., ob 20. uri v sodelovanju s KD O. Zupančič v domu A. Budal v Štandrežu. KD SKALA GABRJE vabi na Koncert na borjaču v soboto, 15. t.m., ob 21. uri. Nastopajo: moški zbor Skala, dekliški zbor Devin in vokalna skupina Sotočje iz Sela. ^ ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - D-UDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - ROJEC, UL I. Maja 76, tel. 882578. POGREBI Danes: 9.30, Pierina Co-melli iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 11.00, Zorka Pirih iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. Potekala bo postopoma, v dveh fazah - Ostre kritike na sedanji sistem RIM - Znižanje števila davkov, omejitev količnikov za obdavčenje dohodkov fizičnih oseb (Irpef) in uporaba davčnega vzvoda za zaščito okolja so med glavnimi cilji davčnega programa Prodijeve vlade, ki jih je finančni minister Vincen-zo Visco včeraj orisal v komisiji za finance poslanske zbornice. Gre za celovit program, ki želi postopoma, a drastično spremeniti podobo italijanskega davčnega sistema, tudi z njegovo globoko poenostavitvijo. Proces reforme se bo začel z jesenskim javno-bilančnim manevrom, ki bo spremljal finančni zakon za prihodnje leto, vlada pa bo v ta namen zaprosila parlament za specifična pooblastila, kot na primer za znižanje socialnih prispevkov, za ustanovitev novega deželnega davka in za reformo obdavčenja dohodkov od kapitala. Davčna reforma bo po Viscovih besedah potekala v dveh fazah: najprej bodo na vrsti posegi, ki ne bodo vplivali na znižanje davčnega pritiska, v drugi fazi pa bodo prišli na vrsto tisti, ki bodo po zaslugi občutne omejitve javnih izdatkov - do katere bo prišlo s sodelovanjem v Evropski monetarni uniji - povzročili znižanje davčnega priliva in pritiska. Finančni minister je sintetiziral globoko preobrazbo sedanjega sistema davčnega odvzema, do katere bo prišlo na koncu postopnega procesa, v naslednjih okvirih: znižanje socialnih prispevkov v razmerju do skupnega davčnega odvzema; znižanje števila davkov na največ sedem do deset, vključno z lokalnimi; federalistična preureditev sistema, tako da bo vsaka raven javne uprave razpolagala z ustreznimi sredstvi, da bo imela davCno avtonomijo in polno odgovornost pri bilančnih obveznostih; znižanje formalnih količnikov za dohodke fizičnih oseb in podjetij z omejitvijo pojavov skrivanja davkov in njihove erozije; poenostavitev vseh dajatev in znižanje količnikov Irpef in IVA; odprava ali temeljita preobrazba tradicionalnih »davkov iz preteklega stoletja«, kot sta tim. bolo in register; uravnovešenje obdavčenja Široke porabe z obdavčitvijo dohodka in reorganizacija odvzema na premoženjsko osnovo; revizija davčnega obravnavanja nedobičkonosnih ustanov; uporaba davčnega vzvoda za zaščito okolja. Količniki davka na dodano vrednost IVA bodo poenoteni tako, da ne bodo vplivali na prizadevanja za znižanje inflacije. DavCna reforma bo morala biti nujno postopna, ker bo slonela na ponovni vpeljavi načel pravičnosti in enakosti, ki so bila predolgo zanemarjena in pozabljena. Po Viscovih besedah bo lahko postal sistem »veliko bolj progresiven« z redkimi in omejenimi davčnimi količniki na dohodek in s »korektnejšo« opredelitvijo podjetniškega dohodka in odbitnih stroškov, ki naj bi omejili skrivanje davčnih izpostav. Komaj bo javna bilanca to dopuščala, se bo število davčnih količnikov za dohodke družin (Irpef) znižalo na dva ali tri, prišlo bo tudi do dejanskega znižanja teh količnikov in do »radodar-nejših« odbitkov za stroške družin, kot so npr. tisti za šolanje, za stanovanjske najemnine in za prvo stanovanje. S posebnim parlamentarnim pooblastilom namerava vlada delati za omejitev teže socialnih prispevkov, ki tako drastično vplivajo na ceno dela. Z odpravo zdravstvenih prispevkov in davka na zdravje, ki jih bo zamenjal »odvzem v sorazmerju s širšimi obdavčljivimi osnovami«, namerava vlada znižati ceno dela za približno 5 do 6 odstotkov. Na zelo široki obdavčljivi osnovi bo zasnovan tudi bodoči deželni davek, katerega količnik bo nižji od 5 odstotkov in ki bo zamenjal sedanje davke Ilor, Iciap, dajatve na številko IVA in na Cisto premoženje podjetij. Ostal pa bo občinski davek na nepremičnine ICI, ki ga bodo lahko občine prosto določale. Minister Visco je sedanjemu davčnemu sistemu namenil ostre kritike. Govoril je o admnistrativ-ni nemarnosti, o površnih zakonodajnih inovacijah, ki so največkrat nedomišljene in skrajno zapletene, tako da so počasi pokvarile in.pobarbarile ves sistem. O pretiranem številu davkov, ki pogosto sploh niso usklajeni, govori podatek, da je bilo od leta 1980 do danes sprejeto 2.900 ukrepov, davCne urade pa letno preplavi kar 200 milijonov dokumentov. K temu je Visco dodal še ugotovitev, da prihaja kar 97 odstotkov vsega davčnega priliva (ki znaša 470 tisoč milijard lir brez lokalnih davkov) iz odtegljajev od plaC iz odvisnega dela in iz davčne prijave dohodkov. Popravek V včerajšnjem poročilu Anastazije Purič o zborovanju Zveze neposrednih obdelovalcev v Fiuggiju je prišlo zaradi predaje članka po telefonu do napake. Ime predsednika te kmečke stanovske organizacije namreč ni Paolo Nico-lini, ampak Micolini. Viscov program močno zamajal borzo MILAN - Lira še naprej niha okrog na borzo, ki je sredi sestanka strmo- podatka o gibanju cen pri ame-ustaljenega tečaja in niti včeraj ni glavila za skoraj dva odstotka. riških proizvajalcih, doživela večjih premikov, in to kljub Kaže, da je napoved reforme ob- Na koncu borznega sestanka so programskim izjavam finančnega mi- davcenja kapitalskih dohodkov operaterji priznali, da so val prodaj nistra Visca in novemu sestanku v sprožila val spekulativnih prodaj, sprožili emotivni razlogi, vendar so palači Chigi za pripravo korektivnih ki se je polegel šele po podrob- sodili, da govoriti o obdavčenju javnobilancnih ukrepov. V zameno nejših pojasnilih finančnega mini- dohodkov od kapitala v Času, ko so pa so imele Viscove izjave velik vpliv stra in po objavi za trge ugodnega trgi odprti, ni ravno primerno. BTPP/03 BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne obveznice BTP se koristijo od 15. aprila 1996 in zapadejo 15. aprila 1999; petletne obveznice BTP se koristijo od 1. maja 1996 in zapadejo 1. maja 2001. ■ Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 15. oktobra in 15. aprila za triletne ter 1. novembra in 1. maja za petletne za vsako leto trajanja posojila. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 7,36% oziroma 7,66% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Bane a dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. junija. ■ Obveznice BTP se koristijo s 15. aprilom 1996 za triletne in s 1. majem 1996 za petletne; ob vplačilu (18. junija) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. D. JUNIJ 1996 v LIRAH S s valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1528,00 1569,00 1 nemška marka 999,00 1025,00 1 francoski frank 294,00 303,00 P 11 holandski gulden 889,00 916,00 belgijski frank 48,10 50,10 funt Sterling 2339,00 2411,00 irski Sterling 2402,00 2476,00 danska krona 258,00 266,00 f 5 5 s grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1118,00 1152,00 1? japonski jen 13,90 14,50 S? švicarski frank 1206,00 1243,00 11 it avstrjski šiling 141,40 145,70 norveška krona švedska krona 233.00 226.00 240.00 233.00 portugalski escudo 9,60 10,00 ;= španska pezeta 11,70 12,30 § avstralski dolar 1211,00 1248,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 S slovenski tolar 11,00 11,60 S hrvaška kuna 265,00 290,00 11. JUNIJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1533,00 1563,00 nemška marka 1003,00 1021,00 francoski frank 293,00 303,00 holandski gulden 886,00 911,00 belgijski frank 48,22 50,02 funt Sterling 2335,00 2415,00 irski Sterling 2398,00 2493,00 danska krona 257,00 267,00 grška drahma 6,20 6,80 kanadski dolar 1116,00 1151,00 švicarski frank 1210,00 1235,00 avstrijski šiling 141,05 145,55 slovenski tolar ' 11,20 11,50 11. JUNIJ 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1551,560 ECU — 1913,070 * — nemška marka — 1011,780 — francoski frank — - 298,410 — funt Sterling — 2384,590 — holandski gulden — 903,490 — belgijski frank — 49,186 — španska pezeta — 11,983 — danska krona — 262,110 — irski funt — 2448,670 — grška drahma — 6,409 — portugalski escudo — 9,809 — kanadski dolar — 1136,920 japonski jen — 14,179 — Švicarski frank — 1227,690 — avstrijski šiling — 143,770 — norveška krona — 236,680 — švedska krona — 229,660 — finska marka 329,800 12. APRIL 1975 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt Sterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 89.497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29.495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 KULTURA Z 10 Sreda, 12. junija 1996 RAZSTAVA / PLAKATI VACLAVA ŠEVCIKA i- TRST / NASTOPI GOJENCEV | -i Splet uporabne umetnosti in estetike Osnutki za plakate, ki jih Ceski umetnik Vaclav SevCik razstavlja v studiu Tommaseo, predstavljajo živ primer neposredne vsebinske sporočilnosti preko zgovornosti podob. Večinoma gre za fotografske predelave in grafične igre. Lahko rečemo, da jih ima umetnik res v krvi, saj je zrasel ob očetu fotografu, že zelo zgodaj izkazal zanimanje tako za fotografska sredstva kot za eksperimentalno grafiko in tipografijo. Diplomiral je v Pragi iz uporabne umetnosti leta ’59. Tri leta kasneje je ustanovil skupino Plakat, s katero si je prizadeval vsebinsko in oblikovno prenovo Češkega lepaka, ki je v tistem obdobju sledil ideološki usmeritvi oblasti. Razstave, ki so jih s skupino pripravili, so žele velik uspeh v tujini, zlasti v Nemčiji, v Amsterdamu in New Yorku. Zaradi naprednih idej, ki jih takratni režim ni dopuščal, je ostajal Vaclav SevCik na domačih tleh večkrat v zatišju, Ce Ze ne zatrt v svojem Življenjskem poslanstvu. 2e na sami razstavi je razvidno, da so le redki plakati doživeli natis, najlepsi pa ostali kot osnutki, kot umetniški unikati, polni človečnosti, kot dramatično svari- lo, podobe, ki te v hipu prevzamejo. Najprej te plakat privabi preko svojega estetskega naboja, takoj zatem, ali morda kar soCasno, te presune in prisili k razmišljanju zaradi provokativne vsebine, Ce za provokacijo pojmujemo le spoštovanje osnovnih Človekovih pravic. Podobe nastopajo kot simboli, kot živi nosilci sporočilnosti. Če so Grke kdaj prisotne, se'napisi vključujejo v grafični splet s podobo. Vsekakor so kratki, jedrnati, držijo se bistva in dinamično opletajo prostorske kompozicije. SevCikov dom je v sedemdesetih letih predstavljal zbirališče umetniških in intelektualnih sil, ki so si v Pragi prizadevale aktivno doprinesti lasten ustvarjalni pogled. Padec berlinskega zidu je ponudil priložnost za javno širjenje sporočilnosti plakatov. Z omenjeno razstvo so Sevtikovi plakati prvič v Italiji. Čeprav so se rodili v drugem zgodovinskem okolju, ostajajo zaradi_ aktualnosti vsebine in poetičnih grafičnih rešitev edinstveni splet uporabne umetnosti in estetike. Jasna Merku Lep zaključek akademij GM Z godalnim orkestrom in solisti Z nastopom Šolskega godalnega orkestra s solisti se je v četrtek v tržaški Luteransko-evangeličanski cerkvi sklenil niz letošnjih zaključnih akademij tržaške Glasbene matice (foto KROMA). Na četrtkovem, sedmem zaključnem nastopu gojencev se je zbralo lepo število gledalcev, ki so nastopajoče nagradili z zasluženim aplavzom in jim »iztrgali« Se dva dodatka k programu. V akustični tržaški cerkvi so prišle do izraza vse vrline orkestra, ki ga vodi Peter Filipčič: čista intonanC-nost in dobra ritmicnost izvajanja z zglednim muziciranjem. Zasluga seveda gre dirigentu Petru Filipčiču in prizadevnosti elanov. Izkazali pa so se tudi solisti. Martina Ozbič in Tamara Tretjak (flavta), Raffaella Petro- nio (violina) in Maurizio Marchesi-ch (bandoneon) so s Četrtkovim nastopom dokazali, da je raven pouka na Soli GM »Marij Kogoj« zelo kvalitetna. Orkester je uvodoma odigral Bachovo Arijo v D-duru, s flavtistkoma Ozbičevo in Tretjakovo Vivaldijev Koncert za dve flavti in godala v C-duru, z violinistko Raffaello Petro-nio Bachov Koncert za violino in godala v E-duru. Po Griegovi Elegiji St. 1 v c-molu »Strto srce« pa je orkester z Mauriziom Marchesichem izvedel Tango sensation za bandoneon in godala št. 5 Astorja Piazzol-le. Kvaliteten koncert daje upati, da bo orkester (in seveda tudi solisti) uspeSno nadaljeval dobro zastavljeno delo. _______PLOŠČE / GOLDEN HEART_ Prvi Knopflerjev album Mark Knopfler, vodja slavne skupine Dire Straits, je pred nekaj tedni izdal prvi solo album. Pravzaprav je Mark v svoji izredni karieri posnel že kar lepo število albumov brez Dire Straitsov, in to v glavnem plošče s filmsko glasbo. Dire Straits so v 80 letih prodali več kot 85 milijonov plošC, posneli pa so le šest Studijskih in dva live albuma. V vsem tem Času Knopfler ni miroval: sodeloval je s številnimi drugimi glasbeniki, vodil projekt Nothng Hil-Ibillies in napisal glasbo nekaterih filmov. Golden Heart je torej njegov prvi solo album, ki ga je napisal in posnel istočasno s pripravo novega albuna Dire Straitsov, ki bo izšel prihodnje leto. Rezultat tega truda je zelo dober album. Mark sledi osebnim izkušnjam in željam. Dobimo torej irske korenine, ljubezen do temnopolte francosko usmerjene glasbe iz Louisiane, romantične skladbe in prvine country glasbe, ki jih je spoznal v obdobju sodelovanja z ameriškim pevcem Chet Atkinsom. Poleg izrednih sposobnosti v igranju kitare (Knopfler je vendar med najboljšimi živečimi kitaristi in njegov riff iz skladbe Sultans od Swing je menda v vajah najbolj igrana skladba med mladimi kitaristi), nam poslušanje plošče Golden heart odkrije nove pevske'in skladateljske sposobnosti. Precej dolgo ploščo (več kot 70 minut dobre glasbe) otvarja melodična rock balada Darling pretty, ki se zaCne s tipičnimi zvoki irskih pihal, kot je v tradiciji skupine Chieftains. Pri snemanju so Knopflerju priskočili na pomoč nekateri člani (Paul Brady in Sean Keane) te zgodovinske skupine in še nekah drugih irskih glasbenikov, kar lahko slišimo tudi v skladbah A night in summer long ago in Done with Bonaparte. Na skupino Dire Straits nas spominjajo brez dvoma skladbi Imelda (v kateriu govori o obuboženju Filipincev pod Marco-sovo diktaturo) in Golden heart. Na skupino spominja tudi Živahna skladba Cani-bals, pravi biser albuma Golden heart pa je Je suis desole. Gre za pesem cajun, ki jo je Mark posnel v New Orleansu s tamkajšnjimi glasbeniki. Violina in harmonika predstavljata učinkovito glasbeno podlago vokalnim igram Marka in Sonnyja Lan-dretha. Prav Sonny s svojo Steel kitaro in irska glasbila Dradyja in Keanija so, seveda s Knopflerjevo kitaro, nosilni stebri albuma, na katerem dobimo Se country skladbo Are ze in trouble now in počasni baladi Vic and Ray in Rudiger. Poleg že navedenih glasbenikov in klavia-turista Straitsov Guya Fletcherja so pri snemanju novega albuma Marka Knopflerja igrali Se stalna sodelavca Dire Straitsov Danny Cummings in Paul Franklin ter dobra desetina drugih glasbenikov. Aleš VValtritsch ZABAVNA GLASBA / ANSAMBEL KEVDEA Cilj so šogre... pa še kaj zraven Pogovor s članoma ansambla Giorgiom Gustinčičem in Fulviom Jurinčičem Srečala sem se s skupino, ki je vsem kar precej znana. To je ansambel Keydea, doma iz Brega, ki ga sestavljajo Giorgio Gustinčič, Fulvio Ju-rinčic, VValter Bet, Darko Pregare, Marino Besednjak in David Škabar. Zamisel o skupini Keydea je nastala na predlanski reviji slovenske tržaške popevke, na kateri so omenjeni fantje sodelovali kot pevci, oziroma glasbeniki. Tedaj so se namreč razdrle znane skupine kot Pomlad, Lord in Supergroup. In prav iz pepela teh skupin je nastal ansambel Keydea. Obiskala sem skupino na vajah in se nekoliko pogovorila z Giorgiom Gustinčičem o načrtih, ki jih imajo za prihodnost. Kakšna zvrst glasbe vam najbolj leži: popevke, rock ali narodnozabavna gasba? Bolj ali manj kot vsi ansambli, ki so takorekoC skoraj povsem finalizirani za igranje na veselicah, igramo vse plesne zvrsti, latinskoameriške, rock ter pop popevke, narodnozabavno glasbo ter italijanski »liscio«. Tako, vsega malo, da zadovoljimo vse glasbene okuse. Gotovo moramo tudi stalno slediti novim hitom, slovenskim, italijanskim in angleškim ter jih-vključiti v repertoar. ZaCeli smo z vajami oktobra meseca, prav zato, da lahko pripravimo nov spored pesmi do prvih šager. Torej, v dveh letih obstoja, ste nastopali le na veselicah, t.j. šagrah, ali ne? Imate pa mogoče v načrtih tudi kak nastop na festivalih in natečajih? Ansambel Keydea si sedaj nabira izkušnje s tem, da igra na veselicah in doseže tako tudi homogenost skupine. Vsi elani te skupine pa so s prejšnjimi ansambli večkrat nastopili na revijah in festivalih, vsekakor pa si želimo, da bi v bližnji prihodnosti to storila tudi Keydea. Ali izvajate poleg standardnega plesnega repertoarja tudi avtorske pesmi? Gotovo. Nas basist in pevec Fulvio JurinCiC je napisal kar precej skladb, Čakamo le na pravi trenutek, da jih bomo lahko izvedli. Pa vprašanje avtorju samemu, in sicer Fulviu Ju- rinčiču. Glasbo pišeš sam, kdo pa poskrbi za tekst? Tekste nam po navadi pišejo Miran Košuta, Boža Hrvatic, Saša Martelanc in Silva Perčič, pa tudi VValter Bet pravi, da ima nekaj »za bregom«. Teksti so primerni za glasbeno zvrst, ki mi najbolj leži, namreč melodični rock. Nekaj je tudi napisanih v narodnozabavnem slogu, a vedno z rock pridihom. Ah ste že pomislili tudi na kaseto ah ploščo? Da, a imeli smo pri tem nekoliko smole, saj nas je prav takrat iz službenih razlogov zapustil bobnar skupine. Sedaj imamo novega, zato pa moramo čivemč vaditi in si prej pridobiti izkušnje, nato pa stopiti v snemalni studio. (PAN) KULTURA Sreda, 12. junija 1996 TRŽAŠKI LJUDSKI VRT / VČERAJ ODKRILI KOSOVELOV DOPRSNI KIP Izjemen dogodek, ki pa naj bi postal del tržaškega vsakdana Občuteno željo so izrekli uradni govorci - Kip je darilo slovenskega Dijaškega doma v Trstu S pogledom uprtim v bodočnost in podprti z željo, da bi taksni izredni dnevi postali običajni. Tržaški župan Riccardo II-ly je na včerajšnji dopoldanski slovesnosti v tržaškem Ljudskem vrtu povzel občutke številnih zbranih, ki so zahrbtni in za ta letni čas nenavadni vročini navkljub vneto sledili prireditvi ob odkritju doprsnega kipa Srečka Kosovela. Kako globoko zaželen in pričakovan je bil trenutek, ko so s kipa pote-gnili pregrinjalo, s čimer je bila vsaj deloma odstrta slovenska prisotnost v Trstu, je zgovomeje od besed pričala visoka udeležba, uradna in »ljudska«. Uradna beseda na odkritju kipa prvemu slovenskemu ustvarjalcu v tržaškem središču, za kar gre zasluga stopili so zbor osnovne šole Srečka Kosovela iz Sežane, učenci osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare, osnovnošolčki, ki obiskujejo italijansko parificirano Solo Ancelle della carita (to je neposredna soseda slovenskega Dijaškega doma) in pa zbor nižje srednje Sole Ivana Cankarja od Sv. Jakoba, za uvod in zaključek pa je zaigral Pihalni orkester iz Kopra. Velik simbolni pomen dogodka je bil poudarjen tudi z izbiro«parčka«, ki je stal ob kipu, slovenski in italijanski tržaški otrok sta naglasila željo prirediteljev, da bi tovrstne pobude bile odraz skupne želje in prizadevanja za utrditev sožitja v mestu. Pomen strpnosti so s svojo prisotnostjo na včerajšnji slovesnosti naglasili tudi predstavniki raznih veroizpovedi, ob odkritju pa je besedo za blagoslov prevzel škofov vikar Fran Vončina, ki je prebral odlomek iz Knjige modrosti. Praznovanje ob 50-let-nici, ki se je začelo do- poldne s poklonom Srečku Kosovelu ob 70-letnici njegove smrti, se je zvečer nadaljevalo v domskih prostorih. Ce je bil dopoldanski del v Ljudskem vrtu svečanejši, tudi z ozirom na pomen dogodka, je bil večerni presemejši, saj se je v domu zbralo lepo število nekdanjih gojencev in stalnih zvestih sodelavcev in prijateljev te pomembne vzgojne slovenske ustanove. Za uvod v večerno praznovanje je zaigral pihalni orkester tržaških občinskih rikreatorijev Gentilli-Toti, pozdravom pa je sledil kulturni program, ki so ga sooblikovali mladi iz Trsta, Celovca, Kopra, Ljubljane in Sarajeva. V domskih prostorih in parku, v katerem od lani rasteta tudi Illyjev bor in Ruplova lipa, je bilo dolgo živahno in veselo, saj je »polstoletni« Dijaški dom dokazal - in ne samo s pobudo o postavitvi Kosovelovega kipa v Ljudskem domu -, da zna vitalno stopati v korak s časom. Breda Pahor Trak na še pokritem doprsnem kipu je na včerajšnji slovesnosti prerezal tržaški župan Riccardo llly (foto KROMA) Novi Kosovelov doprsni kip slovenskemu Dijaškemu domu v Trstu ob 50-letnici delovanja, je pripadla tržaškemu županu Illyju in (podžupanu) odborniku za kulturo Damianiju in pa slovenskemu ministru za šolstvo in šport Gabru (glavne misli govorcev objavljamo posebej). V kulturnem programu pa so seveda prišli do izraza Kosovelovi verzi, ki jih je v slovenščini in v italijanskem prevodu podala Lidija Kozlovič. Pevski del programa je bil »v zakupu« mladih izvajalcev, na- GOVORI NA SLOVESNOSTI / TRŽAŠKI ŽUPAN ILLY, PODŽUPAN DAMIANI IN SLOVENSKI MINISTER GABER Poklon pesniku in želja po sožitju »Vedel sem, da bo pomemben dogodek z odločnim predznakom novega, vendar nisem pričakoval, da se bo zbralo toliko ljudi, zato se vsem zahvaljujem za prisotnost«. Tržaški župan Riccardo II-ly, ki je na včerajšnji dopoldanski slovesnosti v tržaškem Ljudskem vrstu kot gostitelj prvi prevzel besedo, se je želel po pozdravu številnim uglednim gostom zahvaliti tudi vsem ostalim, ki so se v taksnem številu zgrnili okrog kipa Srečku Kosovelu. Prisrčno zahvalo za »čudovito darilo« pa je župan Illy naslovil tudi na vodstvo slovenskega Dijaškega doma v Trstu, ki je ob svoji 50-letnici in ob 70-letnici pesnikove smrti tržaškim občanom poklonilo kip »pesnika Krasa«. »Vem, da je današnji izreden dan, vendar upam, da bo takšen dan postal povsem običajen. Kras je del našega mesta, naše kulture, nas samih, zato je po moji oceni nekaj povsem normalnega, če slavimo pesnika, ki je opeval Kras. In dejstvo, da gre za slovenskega pesnika s slovenskim imenom, moramo jemati kot nekaj normalnega,« je Se podčrtal Illy. Se veliko drugih stvari, ki so bile ob začetku njegovega mandata nenavadne, npr. obisk tržaškega župana v Ljubljani, Kopru in celo Vidmu, bi moralo po Ik lyjevi oceni postati običajnih. V zadnjih letih se v mestu odnosi med raznimi skupnostmi, predvsem med italijansko in slovensko, zboljšujejo, za utrjevanje sožitja pa so nadvse V Ljudskem vrtu so včeraj zapeli tudi učenci katinarske osnovne šole (foto KROMA) pomembne kulturne prireditve, kot tudi gospodarski interesi. Zato je Illy prepričan, da bo pridruženo članstvo Slovenije EU pripomoglo k boljšim odnosom in tvornejšemu sodelovanju na raznih področjih. »Vem pa tudi,« je rekel Illy, »da je do popolne normalizacije odnosov, kot do celovite zaščite slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji, pot strma. Gre za pot, ki jo je treba prehoditi, tako kot v gorah, ko se vzpenjamo počasi, korak za korakom.« S počasnim, vendar sigurnim in vztrajnim korakom bomo prišli do skupnega cilja, ki je skladno sožitje in zaščita manjšin. Ob tem je pomembno misliti na bodočnost in pametno uporabiti vsako priložnost na raznih ravneh, da pripomoremo k boljSemo sožitju in skupni rasti, je Se rekel Illy. Tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani je uvodoma poudaril, da mora biti Trst ponosen na svojo kulturo, dasi je mlajšega datumu, saj se je najpomembnejše literarno obdobje izoblikovalo na začetku stoletja. Naštel je vrsto pomembnih piscev, domačim je seveda dodal Jamesa Joycea, pripomnil pa je, da je Trst kot »glasnika Krasa« doslej priznaval le Scipia Slata-perja. »Toda sedaj je pričakovati, da bo drugačen, zrelejši in spoštljivejši odnos med avtoktoni-ma skupnostima tega območja sprejelo v skupno, se pravi v bogastvo vseh občanov, tudi Srečka Kosovela, ki je prestižnemu Tržaški odbornik za kulturo Damiani je govoril o pomenu Kosovela (foto KROMA) in plodnemu tržaškemu kulturnemu obdobju dal, v njenem prvem delu, izviren in izredno kakovosten doprinos v svojem jeziku, ki je eden dveh jezikov, ki ga že 14 stoletij govorijo prebivalci med kraško planoto in modrim Jadranom.« Ta odlomek Damia-nijevega govora je izval navdušen aplavz občinstva, ki je z vzkliki podkrepilo izvajanje o »avtokto-nosti in dolgi prisotnosti Slovencev«. Po opisu Kosovelovega opusa je tržaški odbornik za kulturo spomnil Se na izredno pomembno1 razstavo tržaških kon-struktivistov, ki so jo priredili v Ljudskem vrtu jeseni leta ’27, med pobudniki skupine pa je bil tudi slikar Avgust Černigoj. Postavitev Kosovelovega kipa v Ljudski vrt, v katerem so zbrani ugledni predstavniki tržaškega kulturnega življenja, je po Damianije-vi oceni dolžen poklon velikemu ustvarjalcu, istočasno pa tudi dejanje, ki ga narekuje želja po strpnosti in sožitju. V slovenščini (Illyjev in Damianijev govor so na slovesnosti prevajali) je včeraj v Ljudskem vrtu govoril slovenski minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. »Slovenci smo, tako v državi Sloveniji, kot tukaj v Italiji, ponosni, da bo spomin na Srečka Kosovela vztrajal in ogovarjal Tržačanke in Tržačane skupaj z imeni, kot so James Joyce, Umberto Saba, Italo Svevo. Ta imena vsako na poseben način in vsa skupaj pričajo o iskanjih in veličini evropskega duha.« Nato je Ga- ber govoril o Kosovelu, ki je »po mnenju mnogih najpomembnejši slovenski pesnik dvajsetega stoletja«, kot o »enemu gla-.snejših in lucidnejših kritikov Evrope, ki je zabredla v prvo svetovno vojno in po njej nemo zrla v nastopanje prihajajočega fašizma«. Pesnik je v Evropi iskal možnost sobivanja v razlikah, spoštovanja, morda vsaj pripoznavanja posebnosti, je Se poudaril slovenski minister. »Za Evropo, ki bi nam vsem, sirom po Evropi, in še posebej tu ob meji - stiku dveh nacij - dala priložnost živeti svobodno in razumeti drug drugega, je bil Kosovel pripravljen vzklikniti: Naj živi Evropa!« Naj zato z njo in v njej, je ob koncu zaželel Slavko. Gaber, živi tudi Trst. (bip) ČEČENIJA / INCIDENT P O SPORAZUMU Napad na pogajalce Uporniki valijo krivdo na Moskvo MOSKVA, GROZNI (Reuter, M.S.) - Najmanj Sest ljudi je bilo ranjenih v eksplozijah, ki so razdejale konvoj s čečnskhni pogajalci in mednarodnimi posredniki, ki so se vračali s pogovorov z ruskimi predstavniki. Incident je že ogrozil dogovor o umiku umika ruskih sil in razorožitve upornikov, ki sta ga delegaciji sprtih strani sklenili v inguski prestolnici Nazran. Očividci so sporočili, da je do napada na konvoj šestdesetih vozil prišlo v vasi Davidenko, 30 kilometrov od Groznega. Številni avtomobili so ostali brez stekel, iz njih pa so poskakali čečenski uporniki in začeli streljati na ruske helikopterje, ki so spremljali konvoj. Ti si se takoj po tem umaknili, medicinsko osebje pa je ranjencem nudilo prvo pomoč. Konvoj, v katerem so bila tudi vozila Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OV-SE) in terensko vozilo ruske policije, je nato nadaljeval pot proti Groznem. Tik pred čečensko prestolnico so konvoj stresle tri nove eksplozije. Tokrat je razneslo tudi zadnje steklo vozila, v katerem je sedel vodja misije O VSE za Čečenijo Tim Guldimann, ki pa na srečo ni bil ranjen. V konvoju so bil še vrhovni poveljnik čečenske vojske Aslan Maškadov in poveljnika Ahmed Zakajev ter Sirvani Basajev, ki so v Na-zranu podpisali sporazum, po katerem naj bi se do konca avgusta uporniki razorožili, ruske enote pa umaknile iz Čečenije. Sporazum predvideva umik vseh ruskih nadzornih točk in cestnih zapor, pogajalci pa so sestavili tudi dolg spisek prepovedanih orožij. Obe strani bosta izpustili vse vojne ujetnike in sestavili skupne komisije za nadzor nad izpolnjevanjem določil sporazuma. Čečenski uporniki so krivdo za včerajšnji incident zvalili na »sile, ki nasprotujejo miru«. »Obstajajo sile v ruski vojski in marionetnem režimu v Groznem, ki si ne želijo miru,« je sporočil podpredsednik separatistov Abumuslimov. MIROVNI PROCES V BIH Preložen podpis sporazuma o nadzoru orožja OSLO (Reuter, B.2.) -Predstavniki Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Zvezne republike Jugoslavije, Bosan-sko-hercegovske federacije in Republike Srbske so včeraj v norveški prestolnici trikrat preložili podpis sporazuma o nadzoru nad orožjem. Sarajevska vlada namreč še vedno vztraja, da mora biti v preambuli sporazuma jasno zapisano, da imajo samo prve tri podpisnice status države, ostali dve pa sta samo entiteti. »Želimo, da bi bil sporazum sprejemljiv za vse strani,« je dejal namestnik bosan-sko-hercegovskega zunanjega ministra Jandanko Prlič. »Upam, da bomo sposobni najti rešitev, saj bi bila velika škoda, če je ne bi,« je dejal Prlič in dodal, da Sarajevo ne nasprotuje imenu Republika srbska. Želi le, da bi bilo v sporazumu jasno opredeljeno, kdo ima status države in kdo ne. General Michael VValker, poveljnik kopenskih Natovih sil v Bosni, je včeraj dejal, da bodo mednarodne sile v Bosni najverjetneje ostale dlje, kot so načrtovali. To je do sedaj najbolj jasno znamenje, da je Za- hod pripravljen na podaljšanje svojega mirovnega poslanstva. Čeprav naj bi volitve v Bosni izvedli septembra, diplomati trdijo, da bo prisotnost zahodnih sil potrebna tudi naslednje leto. O tem naj bi razpravljali že na srečanju Natovih obrambnih ministrov, do katerega bo prišlo ta teden, in na vrhu Evropske unije v Firencah. Natove oblasti že pripravljajo načrte za podaljšanje mandata svojim silam v Bosni, vendar je zelo malo verjetno, da bodo kakršnokoli odločitev sprejeli pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. Bill Clinton se namreč v Kongresu sooča z zelo močno opozicijo, kateri je lani obljubil, da se bo 20 tisoč ameriških vojakov iz BiH vrnilo do konca letošnjega leta. V Haagu pa bo pred mednarodnim sodiščem proti Dušku Tadiču pričala prva priča, ki naj bi bila navzoča ob Tadičevih zločinih. Sodišče imena priče, ki naj bi pričala za zaprtimi vrati, noče izdati - sodišče jo je poimenovalo le s kratico »Q«. Zapisi pričanja omenjene priče naj bi bili dostopni šele čez nekaj tednov. NOVICE EU priporoča sodelovanje državam nekdanje Jugoslavije LUXEMBOURG (STA) - Evropska unija je državam, nastalim na območju nekdanje Jugoslavije, včeraj sporočila, da morajo med seboj sodelovati, če želijo dobiti pomoč EU. Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je poudaril, da morajo nekdanje jugoslovanske republike spoznati, da ima nesodelovanje svojo človeško, politično in tudi gospodarsko ceno. »Ne moremo nadaljevati s finančno podporo državam, katerih obnašanje bi lahko uničilo vsa naša prizadevanja,« je zunanjim ministrom članic EU pojasnil Santer. Santer in italijanski zunanji minister Dini sta po obisku v BiH, na Hrvaškem, v ZRJ in Makedoniji izjavila, da EU tem državam ponuja ugodne odnose vendar samo pod pogojem, da sodelujejo pri vprašanjih miru in stabilnosti. Albanija bo vključena v isto skupino držav, Slovenija pa je - zlasti po podpisu pridružitvenega sporazuma - na drugačni poti. Negotova prihodnost Cipra ŽENEVA (STA) - Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali se je v poskusu za prekinitev zastoja pri pogajanjih o prihodnji ureditivi Cipra včeraj sestal z voditeljem ciprskih Grkov Glafcosom Cleridesom, vendar srečanje ni prineslo vidnejšega napredka. Gali je pogovore sicer ocenil kot obetavne in dodal, da si bo še naprej prizadeval za dosego neposrednih pogovorov med Glafcosom Cleridesom in vodjem ciprskih Turkov Raufom Den-ktašern- Generalni sekretar ZN je povedal, da bo še ta mesec posebni odposlanec svetovne organizacije obiskal vzhodno sredozemski otok, ki je razdeljen že 22 let. Pogajanja so zastala leta 1993, pokazalo pa se je, da so razlike med grško večino in turško manjšino v tem trenutku večje, kot so bile kdajkoli. Severna Koreja še vedno noče sodelovati DUNAJ (STA) - Severna Koreja skuša znova pridobiti čas in preprečiti Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) preveriti njen jedrski program. Pjongjang že več mesecev vodi za nos omenjeno agencijo in prelaga obiske njenih nadzornikov, ki naj bi preučili radioaktivno gorivo iz eksperimentalnega reaktorja v Jongbjonu sto kilometrov severno od Pjongjanga, da bi ugotovili, ali so v tej državi plutonij uporabljali v vojaške namene. Severna Koreja tako grobo krši sporazum o nadzoru, ki ga je sklenila z IAEA. POGAJANJA O PRIHODNOSTI SEVERNE IRSKE Ameriški senator kot povod za prepir Udeleženci so se več ur prepirali zgolj o tem, ali naj George Mitchell predseduje pogajanjem ali ne BELFAST (Reuter, B.Ž.) - Severnoirska mirovna pogajanja so včeraj že zašla v prvo resnejšo krizo. Pogajalci so se pet ur pogajali samo o dnevnem redu in o tem, ah naj nekdanji ameriški senator George Mitchell predseduje mirovnim pogajanjem ah ne. Mitchehovemu imenovanju na mesto predsedujočega severnoirskim mirovnim pogovorom nasprotuje predvsem Stranka demokratičnih unionistov. »Poglavitno vprašanje je, ah George Mitchell - tujec in proirsko usmerjeni republikanec - lahko vodi pogajanja o nadaljnji usodi Severne Irske,« je dejal predsednik Stranke demokratičnih unionistov (DUP) lan Paisley. Največja protestantska Stranka ulstrskih unionist- tov (UUP), ki jo vodi David Timble, je bila nekoliko popustljivejša. Predlagala je namreč, da naj bi Mitchella podprli, vendar pa bi mu dali manjšo vlogo, kot sta predvidela London in Dublin, ki sta se sporazumela, da bo pogajanja vodil omenjeni nekdanji ameriški se- nator. »Gospod Mitchell je nekdo, ki ga nadvse spoštujem. Menim, da v mirovnem procesu lahko odigra svojo vlogo. Kakšna bo ta vloga, se bomo odločili po sprejemu osnovnih pravil,« je dejal predstavnik UUP za varnost Ken Maginnis. Zmerna Socialdemokratska in laburistična stranka (SDLP), ki zastopa irske nacionaliste, pa je Mitchellovo imenovanje podprla in hkrati izrazila zaskrbljenost zaradi zastoja mirovnih pogajanj. Britanski in irski uradniki so zelo nejevoljni, ker je njihov večletni trud, ki so ga vložili v pripravo mirovnih pogajanj, postal talec razprave o človeku, ki ga imata obe strani za neodvisnega in častnega posrednika. Mitchell je januarja v svojem poročilu izoblikoval šest demokratičnih načel, ki predstavljajo osnovo mirovnih pogovorov in se jih bodo morale držati vse sodelujoče stranke. Britanija je na njegovo imenovanje pristala, ker je menila, da mirovni napori potrebujejo mednarodno dimenzijo, Mitchell pa je zahtevam ustrezal tudi zaradi svojih izkušenj, ki si jih je nabral v bosanskem mirovnem procesu. Unionistične stranke, Id si žehjo, da Severna Irska ostane britanska, in so zato sumnjičavi do Dublinove vloge na pogajanjih, menijo, da bi lahko Mitchell zaradi svojega irskega porekla deloval v korist tistih, ki si žehjo Severno Irsko videti v okvim Republike Irske. Unionisti Mitchellu ne zaupajo tudi zaradi tega, ker je bil »porinjen« v proces, ki bi ga morali voditi zgolj britanska vlada in Severna brska. PARLAMENTARNE VOLITVE V BANGLADEŠU Vojaki varujejo pot v demokracijo DAKA (Reuter, B.2.) - V Bangladešu danes potekajo druge parlamentarne volitve v zadnjih štirih mesecih. Oblasti so, da bi se izognile množičnim nemirom, ki so to revno deželo pretresali po zadnjih volitvah, sprejele izredno ostre varnostne ukrepe. Prebivalci Bangladeša verjamejo, da je njihova prihodnost odvisna prav od današnjih vohtev, ki naj bi vojaško vladavino in kaos za vedno potisniile v zgodovino. Volišča in vo-lilce bo varovalo okoh 400 tisoč pohcistov in vojakov. Mohamad Junus, eden od članov bangladeške začasne vlade, ki nadzira volitve, je dejal, da ni nobenega strahu, da bi prišlo do prevar. Junus je dejal, da so zapolnili vse zakonske luknje in sprejeti vse potre- bne ukrepe, da bodo volitve poštene in častne. Na današnjih parlamentarnih volitvah, ki jih bo nadzorovalo okoli 150 tujih opazovalcev, sodeluje osemdeset političnih strank. Volilna komisija je včeraj napovedala, da bosta najtrši boj za zmago bili Bangladeška nacionalistična stranka (BNP), ki jo vodi nekdanja premierka Begum Kaleda Zia in Liga avami, ki jo vodi Seik Ha-sina. Tretja večja stranka, ki bo vzdrževala ravnovesje moči v bržkone zelo razdeljenem parlamentu, bo stranka Džatija, ki jo vodi nekdanji vojaški voditelj Hosain Mohamad Eršad, ki ga je dala Kaleda Zia - ta je včeraj izrazila dvom o poštenosti vohtev - zaradi vpletenosti v podkupovanje zapreti. Prebivalci Bangladeša upajo na življenje brez vojske diktature (Reuter) DRNOVŠEK ODHAJA H PRODIJU Ljubljano in Rim čaka še precej dela LJUBLJANA - Slovenski premier Janez Drnovšek bo v soboto uradni gost predsednika italijanske vlade Romana Prodija. To bo državniški obisk na najvišji ravni, saj se ga bosta udeležila tudi oba šefa diplomacij, italijanski zunanji minister Lamberto Dini in vršilec dolžnosti slovenskega zunanjega ministra Zoran Thaler, ter njuna pomočnika oziroma državna tajnika Pierro Fassino in Ignac Golob. Obisk so pripravili kolikor je (tehnično) mogoCe hitro, takoj po podpisu slovenskega pridružitve-nega sporazuma, do katerega je prišlo še pod italijanskim predsedstvom Evropski uniji in tudi ob aktivni italijanski pomoči pri premošCanju nepričakovane težave, povezane s fenomenom norih krav, oziroma britansko pohtiko do Bruslja Italijansko-slovenskih obiskov je bilo v preteklih leti na raznih ravneh veC. V Času osamosvojitve in po njej je v Italiji obstajal še stari sistem političnih strank in ob raznih kolebanjih je Italija odločilno podprla slovenski proces osamosvajanja. Navedimo samo dva primera: še med osamosvojitveno vojno je italijanski državni inštitut zavaroval celoten slovenski izvoz, tako da je ta celo julija in avgusta leta 1991 potekal skoraj nemoteno skozi Italijo proti vsem državam Evropske unije. Priznanje Slovenije pa je bilo doseženo kolektivno, soglasno in sinhrono na predlog takratnega italijanskega zunanjega minisha Gi-annija De Michelisa, ki je te probleme reševal s širšim državniškim in evropskim pristopom, ne glede na kasnejše osebne peripetije in težave. Odločilen je bil prav sklep socialistične internacionale - do katerega je prišlo na italijansko pobudo - da se s tanki ne more uveljavljati demokracije, kar je bil uvod v spremembo stališč vseh evropskih držav. Nato je prišlo do zasuka Italije v desno, nesprejemljivih izsiljevanj in poslabšanja odnosov, kar je trajalo debela tri leta. Sedaj se odnosi spet normalizirajo, v Italiji so izvolili novo vladno koalicijo, ki jo sestavljajo sredinske in predvsem vse leve stranke - vse evropsko usmerjene in odločene, da skušajo urediti probleme s pogledom, uprtim v prihodnost. Zato obe diplomaciji sedaj sestavljata platformo dvostranskih pogovorov, na kateri naj se začnejo reševati odprta vprašanja. Nedvomno bodo na prvem mestu gospodarski odnosi, povečanje trgovinske izmenjave, ustvarjanje kreditnih sistemov (v Sloveniji ni niti enega italijanskega finančnega zavoda). Itahja je zelo zainteresirana za cestno in železniško povezavo od Milana prek Slovenije do Madžarske in naprej, vse do Ukrajine in širokega področja Rusije. Za- Pogovori slovenskega in italijanskega premiera bodo potekali v novem ozračju interesirana je za sodelovanje pri gradnji slovenskega cestnega omrežja, hkrati pa imajo italijanska gradbena podjetja vrsto pripomb in kritik v zvezi z nekorektnimi natečaji za gradnjo avtocestnih odsekov, ko so bila favorizirana slovenska podjetja. Čeprav gre za evropsko financiranje ob ugodnih pogojih, ki predvideva izvedbo korektnega mednarodnega javnega natečaja, enakega za vse legitimne udeležence. Posebno poglavje v tem obsežnem sklopu problemov predstavlja manjšinska zaščita. Pierro Fassino je v intervjuju za rimsko La Repubblico, pa tudi ob drugih priložnostih že omenil probleme zaščite italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji. V ponedeljek pa so se v Nabrežini sestali predstavniki vseh pohticnih in organizacij civilne družbe zamejskih Slovencev. Soglasno so sklenili, da prosijo za sprejem pri premiem Janezu Drnovšku pred njegovim potovanjem v Rim. Taki pogovori in sprejemi so že stalna slovenska praksa, tokrat pa je že med podpisom pridružitvenega sporazuma Drnovšek poudaril probleme zaščite Slovencev v Italiji. Sedemčlansko predstavništvo Slovencev v Italiji sestavljajo: predstavniki dveh organizacij civilne družbe -Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij -, enotno zastopstvo Slovencev videmske pokrajine in predstavniki pohticnih organizacij Demokratičnega foruma, Demokratične stranke levice, Slovenske skupnosti in stranke komunistične prenove. Na ponedeljkovem zasedanju so obsežno in včasih tudi polemično govorih o naporih za dosego zajamčenega zastopstva v deželnem parlamentu Furlanije - Julijske krajine, v katerem prav sedaj intenzivno razpravljajo o novem volilnem sistemu, ki naj upošteva tudi slovenske želje in potrebe po primernejšem zastopstvu slovenskih izvoljenih predstavnikov. Ne vemo, Ce bo na sobo- tnem zasedanju v ospredju tudi problem takoimenova-nih ezulov in vračanja nepremičnin v naravi. Zlasti v Trstu so nacionahstiCni krogi zaceli proti Prodijevi vladi pravo hajko, zaostrujejo se kritike, italijansko zastavo so v Trstu obesili na pol droga v znak žalovanja. Do polemik je že prišlo tudi v parlametnu. Toda tam ima Prodijeva vlada trdno večino, ki ji lahko v tem primeru, v primeru odnosa do Slovenije in do slovenske manjšine prištejemo še poslance Severne Lige, ki so do Slovenije kot samostojne države in do slovenske manjšine izredno odprti. Toda desničarski tisk je začel gonjo in problem se zaostruje, tako da bo na tak ah drugačen način prisoten. Ne gre sicer za zaplet, ki bi lahko zavrl italijansko ratifikacijo slovenskega sporazuma z EU -kar je ob podpisu že odločno potrdil italijanski zunanji minister Dini -, toda v Italiji ni vlade, ki bi problem ezulov lahko v celoti izbrisala z dnevnega reda. Bogo Samsa KOMENTAR Voliki križajo tudi zadovoljne vlade Slovenskemu premiem se je končno uresničila velika Zelja, saj je namesto zunanjega ministra sedel med evropske veljake in podpisal sporazum, ki naj bi naši državi omogočil zasluženo blagostanje in jo dokončno ločil od preostanka nekdanje jugoslavije. Zal pa Drnovškova politična enačba: slovenski (moj) podpis asociacijskega sporazuma z EU = moja (koalicijska) zmaga na prihodnjih volitvah, ni aksiom. Volina telesa držav, ki so se letos izrekala o podpori svojim voditeljem, namreč dokazujejo, da se ne ravnajo po pričakovanjih mednarodne skupnosti. Češka republika, Izrael, Indija, Turčija ...so imele do letošnjih volitev vodstva, ki so se lahko pohvalila z izjemnimi dosežki. Češki premier Klaus je svojo državo po mirni poti ločil od obubožanega slovaškega dela in jo iz objema državnoplanskega gospodarstva popeljal v pravo cesarstvo trga. Njegov mandat sta zaznamovali demokratizacija in gospodarska rast. V volilno kampanjo je stopil s trditvijo, da njegova vlada ni zagrešila niti ene napake. Kako mu je uspelo izgubiti parlamenatarno večino, ni jasnu nikomur zunaj Češke. Izraelski premier Peres je skupaj s svojim predhodnikom Rabinom postavil temelje bližnjevzhodne-mu mirovnemu procesu. Nekdanji zloglasni teroristi so kalašnikove zamenjali z oljčnimi vejicami in židovski državi priznali pravico do obstoja. Izraelski volilci so podporo namenili človeku s programom, podobnim vojni napovedi Arabcem. Turška premierka Cillerjeva je kljub vsem težavam v zvezi s kršitvami človekovih pravic iz svoji dižavi uspela z Evropsko unijo skleniti sporazum o carinski uniji, ki predstavlja pravi balzam za turško gospodarstvo. Njeni rojaki so se raje odločili za islamiste, ki so v volilni kampanji napovedoval revizijo tega sporazuma. Predsednik indijske vlade Rao je svojo državo izvlekel iz gospodarske krize in odprl \aata tujim vlagateljem. Mednarodne finančne injekcije in gospodarska rast so Raovo stranko potisnile v najhujši pomz po drugi svetovni vojni. Načelno bi morali slovenski volilci vlado premiera Drnovška na prihodnjih volitvah nagraditi z vnovično podporo, saj je dosegla cilj, ki ji je zagotovil prvi mandat. Vendar pa je bil takrat vstop v Evropo preveč oddaljen, da bi se lahko soočili z resničnimi posledicami tega dejanja. Finančni minister Gaspari je priznal, da bo po podpisu asociacijskega sporazuma v proračunu zazijala 24 milijard tolarjev velika luknja, ki jo bo država zapolnila z višjimi (spremenjenimi) davki. Čeprav naj bi vlada z ukrepi prilagajanja evropskim normam začela šele v letu 1997, torej po parlamentarnih volitvah, bo povprečnega državljana na volišču lahko trla precej temačna podoba o prihodnosti. Ce k temu prištejemo še dejstvo, da tudi veliki zunanjepolitični meti ne prikrijejo velikih notranjepolitičnih napak, se lahko upravičeno vprašamo, ali morda tudi Slovenci ne pripravljamo presenečenja mednarodni skupnosti. Miran Starič Slovenska zaroka z Evropo na prvih straneh Tržaški II Piccolo namenja podpisu sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji kar štiri strani. Na naslovnici objavlja novico iz Luksemburga in analizo odnosov med Slovenijo in Italijo skozi zgodovino po drugi svetovni vojni, na naslednjih treh straneh pa podrobno poročilo iz Luksemburga in komentar o posledicah podpisa sporazuma na slovenske notra-njepoliticne razmere v predvolilnem ozračju. Poleg tega obširno piše o dokumentih, ki predstavljajo ogrodje pridružitvenega sporazuma. Objavlja še odmeve iz slovenskih političnih krogov ter izjavo Mirka Tremaglie, zadolženega za zunanjo politiko v stranki Nacionalnega zavezništva, ki je podpis označila kot »izredno nevarno dejstvo«. Posebno stran Časnik namenja odmevom iz tržaških krogov; objavlja mnenje župana Riccarda Dlyja, ki v sporazumu vidi za Trst veC prednosti kot odrekanj, in tržaškega škofa Lorenza Bellomija, ki opozarja, da sporazum ni rešil vprašanja istrskih beguncev in njihovega premoženja. Paolo Sardos Albertini, predsednik koordinacije Istra-Reka-Dalmacija pri Nacionalni ligi, vidi v sporazumu diskriminacijo optantov, tržaški gospodarski krogi pa v novem statusu Slovenije do EU vidijo novo konkurenco. Mnenje predstavnikov italijanske manjšine in istrskih optantov objavlja Casik pod naslovom Zgodovinsko dejanje, toda manjšina v Istri bo bolj razdeljena. Meja, ki deli polotok, bo globlja, zato se zdaj pričakuje sporazum med Ljubljano in Zagrebom. D Piccolo objavlja še krajšo novico pod naslovom Tišina Zagreba, v katerem poroča o skopem poročanju hr- vaških medijev o dogodku v Luksemburgu. Zagrebški Vecemji list je zapisal, da se je za Ljubljano zdaj zaCel težji del vključevanja v Evropo, in opozoril, da je slovenska javnost še pred podpisom 240 strani dolgega sporazuma začela spoznavati, kaj to pravzaprav pomeni. Vjesnik je objavil le vest agencije Hina, dolgo nekaj vrstic. Nekoliko daljše poročilo je objavil reški Novi list, ki poudarja, da bo sporazum pravnomočen šele po ratifikaciji v vseh parlamentih držav članic, ker bo verjetno trajalo veC kot leto dni. O podpisu pridružitvenega sporazuma je obširno poročala večina srbskih medijev, Večernje novosti pa so edini beograjski dnevnik, ki v včerajšnji številki ne omenja tega dogodka. Naša Borba v poročilu iz Luksemburga, ki ga objavlja na prvi strani, med drugim poudarja, da je premier Drnovšek napravil nov korak, še preden se je posušilo Črnilo na podpisanem sporazumu, saj je ministrskemu svetu EU vročil formalno priglasitev za polnopravno Članstvo. Dopisnik iz Ljubljane pa opozarja, da so prepustnico za EU v slovenski prestolnici dočakali z veliko zaskrbljenostjo, saj se je Ljubljana zavezala, da bo s prihodnjim letom znižala carine za 45 odstotkov. Dopisnik Politike poudarja, da Čaka slovenske pogajalce zdaj najtežji del pogajanj tako z EU kot tudi z Italijo. Nemški Časnik Frankfurter Rudndschau pa v zvezi s sporazumom poudarja, da je zmagal razum. Slovenija že sedaj s Članicami EU opravi 70 odstotkov svojega trgovinskega prometa, navaja Časnik in dodaja, da je nemški zunanji minister Kinkel že vedel, zakaj je Slovencem še pred podpisom pridružitvenega sporazuma pripisoval vlogo favoritov med državami kandidatkami za Članstvo v EU. »Državi med Alpami in Jadranskim morjem se z gospodarskimi kazalci nikakor ni treba skrivati pred Poljsko, Češko, Slovaško ali Madžarsko,« poudarja omenjeni Časnik in dodaja, da vladi v Ljubljani povzroča težave samo visoka brezposelnost. Da je kljub temu minilo toliko Časa, je kriva Italija, ki je skušala »v rimskem prostem slogu« razmere, nastale ob osamosvojitvi Slovenije, izrabiti v svojo korist, pojasnjuje Frankfurter Rundschau. Francoski dnevnik La Tribune je poročal, da je Slovenija napravila pomemben korak pri uresničevanju svojega cilja - priključitve Evropi. »Od neodvisnosti leta 1991 je ta država z dvema milijonoma prebivalcev, ki je najuspešnejša v Srednji Evropi z letnim dohodkom 7000 dolarjev na prebivalca, vse stavila na zbližanje z Zahodom. Njeni gospodarski dosežki so ji marca omogočili vlogo za članstvo v OECD, s sporazumom s komercialnimi bankami v okviru Londonskega kluba pa bo dokončno uredila vprašanje dolgov nekdanje Jugoslavije.« Časnik nato piše o slovenskih gospodarskih dosežkih in ugotavlja, da se je slovenska industrija vrnila na raven pred osamosvojitvijo, da pa bi lahko šla naprej, je bilo treba lastniniti večje število podjetij, ki so bila v izgubah. Ambiciozni program lastninjenja iz leta 1993 pa poteka precej počasi, meni francoski dnevnik, ki dodaja, da je to v Sloveniji glavno področje, kjer strukturne reforme niso končane. SrajŽfcž&fcnr ****»»«■>« nOJIHTHO VJESlVli Večemjf lisi NOVICE iiii Odbor Sveta Evrope zaseda v Ljubljani LJUBLJANA (STA) - Od danes do petka bo na povabilo državnega zbora v Ljubljani zasedal odbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za parlamentarne odnose in odnose z javnostjo. Glavna naloga tega odbora je sodelovanje s parlamenti držav Članic SE mednarodnimi organizacijami, predstavniki civilne družbe in množičnih medijev ter seznanjanje teh ustanov z dejavnostmi SE in njegovo vlogo v evropski strukturi. Med obiskom v Ljubljani se bodo elani odbora sestali s predsednikom DZ Jožefom Školčem in predstavniki strank. Pogovarjali se bodo o odnosu med pozicijo in opozicijo v parlamentu in možnosti dostopa strank do medijev. Avstrijskemu gospodarskemu ministru je dovolj politike DUNAJ (STA) - Avstrijski minister za gospodarstvo Jo-hannes Ditz je včeraj na skupni novinarski konferenci s predsednikom ljudske stranke VVolfgangom Schusslom razglasil svoj odstop in umik iz politike. Schiissel je Dit-zov odstop označil kot zelo boleč in dodal, da osebno obžaluje njegovo odločitev, čeprav povsem razume razloge, ki so Ditza pripeljali do takšnega slepa. Tudi sam Ditz je zatrdil, da odločitev ni bila lahka, vendar pa po 18 letih v politiki »nastopi cas izčrpanosti«. Zato je dobro znova »globoko vdihniti in poiskati nove izzive«. Klausova stranka v vladi ne bo imela večine PRAGA (STA) - Češki Časniki poročajo, da Državljanska demokratska stranka (ODS) premiera Vaclava Klausa v novi vladi ne bo več imela večine. Koalicijske stranke naj bi se menda sporazumele, da bo imela ODS le osem ministrov, koalicijski partnerici Državljanska demokratska aliansa in krščansko demokratska Ljudska stranka pa vsaka po štiri. Vladne stranke so že imenovale svoje kandidate za ministrske položaje in kaže da do večjih sprememb ne bo prišlo. Premier bi naj bil se naprej Klaus, zunanji minister Josef Zieleniec (ODS), finančni minister Ivan Kocar-nik (ODS), notranji minister pa Jan Ruml (ODS). GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996 V torek, 18. t. m., ob 20.30 premierska predstava operete »Sissi« z glasbo Fritza Krei-slerja - ponovitve 19., 20., 22. in 25. t. m; od 23. t. m. do 13.7. bo na programu »Cantando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb Brovro; od 14.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Trg Zedinjenja Italije »Trg Gutenberg« Danes, 12. t. m.: Srečanje z avtorjem: ob 12. uri Melita Richter Malabotta; ob 17.30 Giuseppe Assirelli in Marina Bressan; ob 16. uri predstavitev revije Arte Ragazzi; ob 16.45 predstavitev in razstava »Pulcinoelefante«; ob 18.15 albun beneškega umetnika Giovan-nija Bernardino Bison; ob 19. uri Trieste. Realta, immagine e immaginazione. Laboratorij: ob 9. in ob 11. uri poezija s Pie-trom Formentinijem in ilustracije z Vesno benedetic. Jutri, 13. t. m.: ob 16. uri Nord-Est - Poezija 90. let: srečanja in branje; ob 16.45 Poklon Rimbaudu; 17.15 »Papirnata potovanja« srečanje z Rosellino Archinto; ob 18.15 »Literatura in grafologija; ob 19. uri srečanje z avtorjem: Gian Luigi Falabrino. Laboratorij: od 9. do 11. ure ilustracije z Jasno Merku; od 9. do 11. ure poezije s Francom Facchinijem. V petek, 14. t. m., Srečanja z avtorjem: ob 12. uri Ronald Kaltenegger; ob 16.45 Oscar Mattel; ob 17.45 Roberto Morelli; ob 18.45 Gioia Calussi; ob 11. uri predstavitev študentske revije »II 18«; ob 16. uri »La Piccola bibliote-ca delTOrrore«. Laboratorij: od 9. do 12. ure Anna Grillo bo predstavila didaktične vaje za jasli in vrtce; od 9. do 13. ure predstavitev didaktičnih iger. KOROŠKA ŠENTJAKOB V POfll: v »loto, 15 t m., ob 19. uri prireditev »Narod hoCe preživeti«; nastopata kurdski plesni skupini Koma Etrus in Koma Sores ter MePZ Rož. TINJE: Dom prosvete Sodalitas: danes, 12. t. m., ob 20. uri razstava slovenskih umetnikov iz Avstralije; v soboto, 15. t. m., ob 20. uri klavirski recital Tonija Kernjaka. PLIBERK: V Posojilnici: jutri, 13. t. m., ob 19. uri nastop uCencev Glasbene šole. CELOVEC: V Ljudski Soli Mohorjeve: v petek, 14. t. m., ob 16. uri nastop uCencev Glasbene šole. Modestov dom: v petek, 14. t. m., ob 19. uri klavirski veCer. VRBA: Casineum: v soboto, 15. t. m., ob 19. uri koncert s harfo in prečno flavto (Eli-sabeth Fabian in Christian Filipič). ŠENTPRIMOŽ: Pri Voglu - Ribiški klub Podjuna: v soboto, 15. t. m., ob 20. uri ribiški ples - igra duo Peugeot. SUHA: Suški grad: v soboto, 15. t. m., ob 20.30 15 let okteta Suha. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA PROSEK Kulturni dom: jutri, 13. t. m., ob 20.30 bo na sporedu otroška igra Žarka Petana »Pet pe-pelk«. Glasba Aljoša Starc, režija Sara Balde. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): V torek, 18. t. m., ob 20.30 javno snemanjeTV oddaje »Pri nas doma« z naslovom »(Ne)enotno v tretje tisočletje?«. Sodelovali bodo Darko Bratina in Lojze Peterle ter predstavniki političnih strank. Prisotni bodo imeli možnost neposredno sodelovati pri diskusiji. GLASBA TRST Gledališče Rossetti V petek, 14. t. m., ob 20.30 prirejata gledališče Verdi in Združenje Punto Musicale koncert Harvard-Ratcliffe Orchestra pod vodstvom Jamesa Vannatosa. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti in v galeriji Protti. V soboto, 22. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastop Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. Gledališče Miela - Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996 Koncertna sezona se bo jutri, 13. t. m., ob 20.30 s koncertom Kvarteta iz Veneta ter me-zosopranistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arni. Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti gledališča Verdi v ponedeljek, 17. t. m. klavirski recital An-drea Trovato; 24. t. m. klavirski recital Roberta Poli ter 1. julija klavirski recital Lorenza Di Bella in Roberta Prosseda. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Dvorana Tripcovich V petek, 28. t. m., ob 20.30 koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Ko-vatcheva Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). GOETHE INSTITUT - (Ul. Coroneo 5) Trieste Prima: jutri, 13. t. m. Chromas En-samble. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 16-19) in na dan koncerta od 19.30 dalje v Goethe Institutu. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 30.6. je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju. Trg Gutenberg: na ogled je razstava ilustracij Vesne Benedetic. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: na ogled je razstava »Trieste. Realta, immagine, immaginazione«. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Nicold): do 18. t. m. razstavlja Sabrina Matucci. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 5.7. je na ogled razstava beneškega slikarja Silvana Rubino z naslovom »Silence...! don’t speak about silence» BOLJUNEG - Pivnica III. generazione: razstavlja Giusy Grisafy. BAZOVICA - Bazovski dom: v petek, 14. t. m., ob 20.30 otvoritev razstave narodnih noš Odprle smo skrinjo«. Na otvoritvi sodeluje Gallus consort (Dina Slama, Erika Slama in Miloš Pahor). GORICA Kulturni dom: v petek, 14. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Dimitrija Kodriča. Katoliška knjigarna - Travnik: Do 21.6. razstavlja kipar Zmago Posega. Ogled po urniku knjigarne. OPČINE V domu na Brdini prireja Kulturno društvo La Rupe-Ob Pečini razstavo fotografskih po- snetkov udeležencev prvega fotografskega tečaja; na razpolago bo kotiček s fotografsko opremo za vse obiskovalce, ki se želijo preizkusiti v portretiranju. Razstava bo odprta do ponedeljka 17. junija od 17.00 do 20.00 ure. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 23. t. m. razstavlja Me-litta Moschik. Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): do 14. t. m. je na ogled razstava »Kreativno izražanje prizadetih otrok in mladostnikov«. BELJAK Muzej Mesta Beljak: Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 13.7. je na ogled Fotorazstava »Asservate-Auschwitz, Buchemvald, Yad Vashem« - Naomi Teresa Samon. TINJE Galerija Tinje: še danes, 12. t. m. razstavlja Fric MoCnik. BILČOVS Kulturna delavnica Gasser: na ogled je razstava »Glineno pohištvo za raj» Corneliusa Colige. ŠPITAL OB DRAVI Galerija Cafe Moser: do 29. t. m. je na ogled skupinska razstava E.Marchesini, C.Madey-ski, S. Fior, L. Pangher, R. Mosetti - motivi iz Trsta, Trevisa, Gradeža in Benetk. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM Na fotografiji Gašper Tič kot NEKDO, KI JE KOT MLAD ČLOVEK AKCIJE. Danes, 12. junija, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN. Jutri, 13. junija, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Petek, 14. junija, ob 19.30: A. Hieng: LAŽNA IVANA, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 12. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Jutri, 13. junija, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Petek, 14. junija, ob 20. uri, za abonma RED V in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962 Veliki oder Z. Kriliti: JAJCE Petek, 14. junija, ob 18. uri, delno IZVEN. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 F. Sehoviti: KURBE Jutri, 13. junija, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. P. T. Afričan: EVNUH Petek, 14. junija, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12 M. Pograjc: MESTO KJER NISEM BIL Nedelja, 16. junija, ob 21. uri. Glasba: DEMOLITION GROUP v živo! PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Nataša Kos: ALBRECHT, plesna predstava. Sobota, 15. junija, ob 21. uri. PREMIERA. CANKARJEV DOM Glasba Jutri, 13. in petek, 14. junija, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Saša Vederni-kov. Solist Till Fellner, klavir. Program: M. Mihevc, L. van Beethoven, D. Šostakovič. Gledališče Jutri, 13. junija, ob 20.30: B. Slade: OB LETU OSOREJ Ples Ponedeljek, 17. junija, ob 20. uri: Nai. Koreogragija in ples: Herve Diasnas. Film Danes, 12. junija, ob 17. uri in 20.30, od petka, 14. do torka, 18. junija, ob 20.30: UNDERGROUND (PODZEMLJE). Režiser Emir Kusturica. Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Danes, 12. junija, ob 21. uri: nastop skupine GAS HUFFER. Punk'n'roll koncert. DRUGA GODBA '96 Danes, 12. junija: SIMENTERA (Kapverdski otoki). Križanke, Ljubljana, ob 21. uri. Jutri, 13. junija: SIERRA MAESTRA (Kuba). Križanke, Ljubljana, ob 21. uri. Petek, 14. junija: FUN-DA-MENTAL (Anglija), Diskoteka DC 3 Dakota, Ljubljana, ob 21. uri. SIERRA MAESTRA. Barfly, Celje, ob 21. uri. Sobota, 15. junija: SALIF KEITA (Mali). Križanke, Ljubljana, ob 21. uri. DOLENJA TREBUŠA 22. junija, ob 17. uri: FUNKV OPEN AIR FESTIVAL '96. Nastopajo: HEAVY LES VVANTED (Ljubljana), SOUL FINGERS (Zagreb), BIG CAKE (Budimpešta), LINK DER VVASSER & XENIA (Deskle), POSITIVE ENERGY -MONFALCONE (I), THE COP & FRIENDS (Nova Gorica). KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7. Liubliana Torek, 18. junija, ob 21. uri: PARNI VALJAK. HALA TIVOLI Celovžka 25. Liubliana Sobota, 15. junija, ob 19.30: MoTORHEAD. Zasedba: Lemmy, volal, bas; Phil Campbell, kitara; Mekkey Dee, bobni. Rock koncert. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Ponedeljek, 17. junija, ob 19.30: Till Fellner, klavir. Spored: W. A. Mozart, J. S. Bach, A. Webern. RAZSTAVE GALERIJA S.O.U. KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana Danes, 12. junija bo v Galeriji S.O.U. Kapelica gostoval svetovno znani umetnik STELARC, ki s svojim 6 urnim interaktivnim performansom SPLIT BODY, VOLTAGE IN/VOLTAGE OUT, napoveduje estetiko prihodnosti. Začetak performansa bo ob 18. uri. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Ljubljana Marijan Tršar Retrospektivna razstava. Otvoritav bo danes, 12. junija, ob 20. uri. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana Koloman Novak Slike/Iluzija 3D Razstava bo na ogled do 23. junija. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana James Brown Slike Razstava bo na ogled do 20. junija. POSLOVNI CENTER MERCATOR Dunajska 107. Liubliana V galeriji je do 27. junija na ogled razstava del akademskega slikarja Bogdana Borčiča. GALERIJA COMMERCE Einspielerjeva 6. Liubliana Veljko Toman Slike Razstava bo na ogled do 21. junija. GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni trg 24. Slovenj Gradec Anton Herman EKOPROJEKT Razstava bo na ogled do 7. julija. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK Elizza C. Wong in Aqua Aqua Fotografije, olja in akvareli. Razstava bo na ogled do 30. junija. POKRAJINSKI ARHIV Glavni trg 7. Maribor Anton Martin Slomšek Dokumentarna razstava bo na ogled do 15. junija. GALERIJA IVANA GROHARJA Mestni trg 27. Škofja Loka Franc Novinc NajnovejSe slike Razstava bo na ogled do 21. junija. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK EVROPSKO UPORABNO STEKLO Pregledna razstava, 600 predmetov devetdeset oblikovalcev iz dvanajstih evropskih dežel od Skandinavije do Sredozemlja. (Do 29. septembra) # "5 e* ^in •j! & g* TOM pri ZPMS BMZP1AČEN mic - VSAK DAN OO 12' DO 20‘ Pomagajte TOM-u in TOM bo pomagal vašemu otroku! Vaš prostovoljni denarni prispevek bomo namenili plačilu računa telefonskih klicev, saj nas mesečno pokliče kar blizu 900 otrok in mladostnikov iz vseh krajev Slovenije. Žiro račun Zveze prijateljev mladine Slovenije: 50101-678-45223 (pripis „Sklad ZPMS -za TOM", sklic na št.: 00 080-1234. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. NOGOMET / V SVOJEM PRVEM NASTOPU NA EP »Azzuni« zanesljivo premagali Rusijo Zmaga Italije je povsem zaslužena, čeprav igra še zdaleč ni bila najboljša - Casiraghi dvakrat strelec Italija - Rusija 2:1 (1:1) Strelca: v 5. in 52. Casiraghi. v 21. min. Cimalar Italija: Peruzzi, Mussi, Maldini, Dl Matteo, Costacmta, Apol-loni, Di Livio (od 61. min. Fuser), Albertini, Del Piero (od 46. min. Donadoni), Zola, Casiraghi (od 79. min. Ravanellij Rusija: Cercesov, Tetradze. BuSmanov (od 46. min. Janovski), Onopko, Kovtun, KanCelskis, Karpin (od 63. min. Kirjakov), Mostovoj, Cimbalar (od 71. min. Dobrovolski) , Kolivanov, Radimov. Sodnik Mottram (Škotska); 35.000 gledalcev LIVERPOOL - Ce ne bo neverjetnih presenečenj, potem se bosta iz C skupine v Četrtfinale evropskega nogometnega prvenstva uvrstili reprezentanci Nemčije in Italije, medtem ko se bosta Rusija in Češka potegovali le za tretje mesto v skupini. Po nedeljski zanesljivi zmagi Nemcev nad Cehi so včeraj še Italijani premagah Ruse in tako napravih najbrž odločilen korak proti uvrstitvi med najboljšo osmerico. Resnici na ljubo je treba povedati, da »azzurri« niso pokazali velike igre, toda proti včerajšnji Rusiji to tudi ni bilo potrebno. Vrzeli v ekipi je še veliko, nekateri igralci pa so daleč od optimalne forme. Odločilen za zmago je bil Gi-gi Casiraghi, kateremu je selektor Arrigo Sacchi dal prednost pred Fabriziom Ra-vanellijem. Napadalec Lazia je zaupanje v celoti izpolnil, bil skupaj z Zolo najboljši med »azzurri«, najvažnejše pa je to, da je bil strelec obeh golov za Italijane, ki so imeli ob tem - še posebej v drugem polčasu - še nekaj izvrstnih priložnosti za bolj prepričljivo zmago. Rusi so samo v prvem polčasi pokazali nekaj veC odločnosti in tudi nekajkrat nevarno napadli, Čeprav prav izrazitih priložnosti niso imeli. V nadaljevanju pa so se kljub vodstvu nasprotnika izgubili in dejansko igrali tako, kot da bi sami vodili, ali pa bi bil rezuultat vsaj neodločen. Srečanje se je že v 5. minuti obrnilo v korist Italije. Takrat je namreč ruski vratar Cercesov z nogo odbil žogo iz svojega kazenskega prostora do Di Livia, ki jo je takoj podal do Casiraghija, ta pa je s približno dvajsetih metrov streljal po tleh in zadel desni kot Cercesovovih vrat. Italijani tudi po zadetku niso popustili, Čeprav pravih organiziranih akcij ni bilo. Na drugi strani je Rusija poCasi prevzela pobudo in po številnih neuspešnih poskusov se je Cimalar v 21. minuti po dolgi akciji celega napada znašel sam pred Peruzzijem in z osmih metrov z leve strani zatresel mrežo Italije. Do konca polčasa razburljivejših akcij ni bilo ne na eni ne na drugi strani, zato pa so »azzurri« takoj po odmoru, ko sta Donadoni in Fuser zamenjala Del Piera ter Veselje »azzurrov« po prvem zadetku Casiraghija (Telefoto AP) Di Livia, okrepili pritisk in na drugi gol ni bilo treba dolgo Čakati. Ponovno je bil strelec Casiraghi, ki je po podaji Zole iz obrata mojstrsko premagal CerCesova. Takrat je bilo pričakovati reakcijo Rusov, ki pa je ni bilo. Italija je imela še naprej igro povsem v svojih nogah, Casiraghi, Zola, Albertini in na koncu še Ravanelli, ki je dobrih deset minut pred koncem zamenjal rahlo poškodovanega Casiraghija, pa so zapravili najugodnejše priložnosti. »Sem utrujen in sreCen,« je po tekmi povedal Arrigo Sacchi, ki je tudi mimo priznal, da je Italija v prvem polčasu igrala slabo in bi s tako igro lahko tudi izgubila. »Na sreCo sem lahko med odmorom pojasnil igralcem, kaj ne gre in igra v drugem delu je bila veliko boljša. Imeli smo igro in tudi priložnosti, tako da je naša zmaga proti Rusiji povsem zaslužena,« je še dejal Sacchi in iz- rekel tudi vrsto komplimentov na račun Rusije. Njegov ruski kolega Oleg Romancev pa je težko prebolel poraz, zaradi katerega bodo Rusi vse svoje adute morali izigrati proti Nemcem. Izrekel pa je tudi precej kritik na račun svojih nogometašev. »V lahkih položajih smo delali nerazumljive napake, najbolj absurdno pa je to, da so te napake delali naši najboljši igralci,« je povedal Romancev. Trenutno stanje DOSEDANJA IZIDA Nemčija - Češka Italija - Rusija LESTVICA v Skupini C 2:0 2:1 : 1. Nemčija 1 1 0 0 2:0 3 2. Italija 1 1 0 0 2:1 3 ; 3. Rusija 1 0 0 1 1:2 0 4. Češka 1 PRIHODNJE KOLO 0 0 1 0:2 0 Češka - Italija (14. jur lija v Liverpoolu ob 20.30) Trenutno stanje v Skupini D DOSEDANJA IZIDA Danska - Portugalska 1:1 Hrvaška - Turčija 1:0 LESTVICA 1. Hrvaška 10 0 0 1:0 3 2. Danska 10 10 1:1 1 3. Portugalska 10 10 1:1 1 4. Škotska 10 0 0 0:1 0 PRIHODNJE KOLO Portugalska - Turčija (14.6. v Nottinghamu ob 17.30) r NOGOMET / KLJUB TEMU DA SE JE PRIMORJU IZMUZNILO NAPREDOVANJE V PROMOCIJSKO LIGO n Dano Kante: »Sezona v vseh ozirih uspešna* Devetdeset minut pred koncem prvenstva še v promocijski ligi, v teku zadnje tekme pa najprej na dodatni tekmi in slednjič niti tam. Kot se v takih primerih rado reCe, si je celo sezono Primorje letos zapravilo na tisti »prekleti« zadnji tekmi v Forgarii, ko je s porazom dovolilo Ba-saldelli, da ga je prehitela na lestvici. V resnici je storilnost Miclaucicha in tovarišev (predvsem pa prav glavnega strelca) padala od vključno povratnega derbija z Vesno naprej. V zadnjih sedmih kolih so ProseCani namreč le enkrat prepričljivo slavili, dvakrat mukoma zmagali in kar trikrat položili orožje (polovica letošnjih porazov), obenem pa dvakrat niso uspeli zatresti mreže, ker jim je prej, razen v Bazovici, vsaj enkrat na vsaki tekmi vselej uspevalo. Tako je prišlo do tega, da je Primorje zapravilo kar osem točk prednosti pred tretjeuvršCenim. Pa- dec je bil očitno bolj psihične kot fizične narave, saj so rdeCerumeni na dodatnih tekmah spet zaigrali izredno dobro in obračunali z obema tretjeuvršCenima ostalih dveh skupin prve AL. Usoda Primorja je sedaj vezana na iztek dodatnih tekem Pordenona: če bo po Mezzocoroni premagal še Rovigo, bo napredoval v meddeželno ligo in s tem sprostil mesto v elitni in posledično tudi v promocijski ligi. In tu pridejo v poštev ProseCani. Vse bo dokončno znano šele 10. julija, ko zapade rok za vpis v prvenstva. »Ostaja seveda grenkoba zaradi zadnjega poraza, toda s sezono smo zadovoljni, razen tega pa z optimizmom čakamo na izid dodatnih tekem Pordenona,« pravi predsednik Primorja Dario Kante (na sliki) . »Lahko tudi povem, da ne glede na to, kje bomo igrali prihodnje leto, večjih sprememb v moštvu ne bo. Cilj bo torej ali napredovanje ali miren obstanek.« Ker je jasno, da pri Članskih ekipah do združevanja ne bo prišlo tako kmalu, je pa aktualnejše razpravljanje o mladinskih ekipah. Kakšno je pri tem stališče Primorja? »Mladinci so ekipa, ki jo pri Primorju imamo že veliko let. Ker je za nas vedno predstavljala dober rezervoar za elane in si tudi vnaprej želimo, da bi naši igralci imeli bodočnost, se tej kategoriji nočemo odpovedati. Ne samo, Ce bomo igrali v promocijski ligi, bomo v naslednji sezoni mladince vpisali v deželno prvenstvo, kar bi za fante predstavljalo lep izziv. Glede sodelovanja na mladinskem sektorju mislim, da bi bilo dobro preveriti, Ce ne bi bilo prav, da bi katero izmed društev prevzelo dve ekipi. Zelo važno bi bilo tudi, da bi opravili količinski skok pri cicibanih, s tem, da bi namesto dveh, ime- \ 1 ir: li tri centre.« Statistični obraCun: 52 točk, 14 zmag, 10 remijev, 6 porazov, 48 danih in 34 prejetih golov. Dodatni tekmi: Virtus Rove-redo - Primorje 0:1, Primorje -Lignano 3:2. Strelci: Pescatori 17, Mi-claucich 16, Štolfa 5, Leghissa 4, Sardoč in avtogol 2, Zucci, Stoka, Massai, Škabar, Mislej in Krevatin 1. Dimitrij Križman NOGOMET / EP - SKUPINA D Hrvati so kljub slabi ign le strli odpor Turčije Edini zadetek je v 85. minuti dosegel Goran Vlaovič Hrvaška - Turčija 1:0 (0:0) Strelec : Vlaovič v 85. minuti. Hrvaška: Ladič, Jarni, Stimac, Bilič, Jerkan, Asa-novič, Prosinečki. Boban (od 57. min. Soldo), Suker (od 90. min. Pavličič), Bokšič (od 72. min. Vlaovič) Turčija: Rustu, Vedat, Alpay, Tugay, Ogun, Rahim, Sergen, Abdullah, Arif (od 81. min. Hami), Tolunay (od 88. Saffet), Hakan. Sodnik: Muhmenthaler (Švica) NOTllNGHAM-Hrvati so upravičili vlogo favorita in premagali reprezentanco Turčije, toda do zmage so prišli z velikanskimi težavami in še to Sele tik pred koncem srečanja. Do takrat so pokazali malo, Trnki pa so se hrabro borili in dolgo držali ravnotežje, nekajkrat pa so vratarja Hrvaške Ladiča spravili v resne težave. Reprezentanca Hrvaške je zaigrala preveč prepričana. da je za zmago dovolj že, če se pojavijo na igrišču. To podcenjevanje se jim je skoraj maščevalo, saj je že vse kazalo, da se bo srečanje končalo brez golov, ko so Hrvati v drugem polčasu zapravili nekaj izredno ugodnih priložnosti (Suker in Vlaovič). Toda Goran Vlaovič, ki je zaigral šele od 72. minute dalje, ko je zamenjal slabega Bokšiča, je v 85. minuti po petdesetmetr-skem Sprintu pustil za seboj vse turske nogometaše, preigral še vratarja in žogo poslal v prazna vrata. NOVICE Vialli bi držal za Anglijo LONDON - Če bo na EP prišlo do tekme med Anglijo in Italijo, bo Gianluca Vialli navijal za Anglijo. To piše Daily Spori, ki pa je kljub imenu bolj specializiran za slike golih žensk kot za šport. Angleški časopis trdi, da Vialli ni prebolel izključitve iz reprezentance in naj bi bil »na smrt« skregan s Sacchijem. Angleži v pivu iskali tolažbo za remi s Švico LONDON - Angleški reprezentanti Teddy She gham, Jamie Redknapp in Sol Campbell so s ph in žganimi pijačami hladili razočaranje po neodl lerin-: pivom in žganimi pijačami hladili razočaranje po neodločenem izidu s Švico na otvoritveni tekmi evropskega nogometnega prvenstva. O tem je obširno poročal angleški škandalistiCni tisk, ki ni pozabil navesti, da so omenjene nogometaše videli v zgodnjih jutranjih urah v nekem nočnem lokalu.Toda vodstvo angleške reprezentance ne namerava ničesar ukreniti. »Nogometaši so imeli dvodnevni dopust in njihova stvar je, kaj poCnejo v prostem Času,« je povedel elan reprezentančnega vodstva Steve Double. Da ne bi bilo podobnih razočaranj, pa bo morda poskrbel znani izraelski Čarodej Uri Geller, ki samo z močjo misli krivi najrazličnejše kovinske predmete. Geller je zdaj svojo »psihično moč« ponudil Angležem in zagotovil, da bi na ta naCin prav gotovo premagali Škotsko, s katero bodo igrali v soboto. Selektor Terry Venables je najprej z naklonjenostjo sprejel to ponudbo, nato pa jo je zavrnil, najbrž tudi v strahu, da ne bi bilo polemik in posmehovanja. Za Aldairja sta Francija in Italija glavna favorita LONDON - Brazilec Aldair, branilec Rome, za glavna favorita prvenstva postavlja Italijo in Francijo, vendar se pritoCuje nad prikazano igro. »Splošna taktična tendenca je v tem, da se igra z okrepljeno sredino in z enim samim napadalcem. To je filozofija rezultata, prav gotovo pa ne filozofija lepe igre.« Pri Scotland Yardu so si oddahnili LONDON - Pri Scotland Yardu so si oddahnili. Vsi so namreč bali srečanja med Nizozemsko in Škotsko, toda vse se je končalo »le« z osmimi aretacijami, od tega so bile tri zaradi prekomerne pijanosti. Namesto spopadov med vročekrvnimi navijači obeh ekip se je vse skupaj po tekmi spremenilo v bratsko veseljačenje po barih in pivnicah v Birminghamu. Bernardi še tri leta v Trevisu TREVISO - Po Paolu Tofoliju je tudi Lorenzo Bernardi za tri leta podaljšal pogodbo z državnim odbojkarskim prvakom Sisleyem iz Trevisa. 27-letni tolkac je pri Sisleyu že od leta 1990. Maradona skrbi za svoj videz BUENOS AIRES - Potem ko si je lani kirurško odstranil podbradek, naj bi se Diego zdaj podvrgel novemu »liftmgu«. O tem piše argentinski dnevnik Ole, ki objavlja tudi dve Maradonovi fotografiji. Na prvi, ki je stara nekaj tednov, ima Diego precej veC gub kot na drugi, pa tudi podočnjakov nima več. V skladu z novim »lookom«, ki naj bi ga »pomladil« za več let, si je Maradona tudi obril lase na sencah, in si napravil špiCašte zafizce. NAMIZNI TENIS / DRŽAVNO PRVENSTVO Mladi priborili Krasu 7 kolajn Vse igralke ob pravem času v formi Vanja Milič srebra med drugokategornicami Fliura Bulatova in Massimiliano Mondello sta absolutna namiznoteniška prvaka sezone 1995/96. Naslov sta osvojila po finalni tekmi na članskem državnem prvenstvu v Neaplju: prva proti Alessi ArRisi, drugi proti Valentinu Piacentiniju. Tudi zgoniško društvo Kras se je dobro odrezalo na državnem prvenstvu, kjer je od 5. do 9. junija nastopilo z enajstimi svojimi predstavniki, ki so si preko kvalifikacijskih turnirjev zagotovili udeležbo na velikem finalu. Po besedah Krasove trenerke Sonje Milic so vse igralke pridobile pravo formo v pravem Času. Kot smo sproti na kratko poročali je Kras osvojil državni naslov v mešanih dvojicah tretje kategorije s parom An-drea Bertolotti/Ivana Stubelj, dvakrat srebro z Vanjo Milic v individualnih tekmovanjih in z dvojico Ivana Stu-belj/DaSa Bresciani v tretji kategoriji ter štirikrat bron v mešanih dvojicah v postavi Ana Bersan/Igor Milič, ki sedaj nastopa za Tramin. Ta par je osvojil najprej tretje mesto v drugi kategoriji, zatem pa še v absolutni. Ivana Stubelj je bila bronasta med tretjekategornicami. Presenečenje z osvojitvijo tretjega mesta pa je pripravila tudi dvojica Nina Milic/Irena Rustja v isti kategoriji. Med tretjekategornicami, kjer je slavila Aliče Bisaccioni iz Arezza, je tretje mesto Ivani Stubelj in uvrstitev med prvo osmerico Daši Bresciani in Martini Milic prinesla dodatno možnost za nastop med drugokategornicami. Tu se je Daša prebila med prvih šestnajst. Premagala je nekdanjo reprezentantko Deluganovo (16, 15, 15), potem pa izgubila s polfinalistko Daniele. Ivana je zelo dobro igrala proti Mesinki Alini Parietti (-19, 14, -17, -19) in je dosegla uvrstitev med 32 v drugi kategoriji. Martina je imela tu težjo kvalifikacijsko skupino. Algeri 1:2, Corbeto 0:2 in Ros-so 1:2. Med dvaintride-seterico v tretji kategoriji se je prebila tudi Nina Milic. Izgubila je z 2:1 v nizih s klubsko soigralko Dašo. Zal so bila srečanja na tem državnem prvenstvu med kolegicami zelo pogosta. Vse zastonj, da se je glavni sodnik izgovarjal na kompjuter. Dalo bi se pripraviti tudi drugaCe, saj se stremi prav po odpravi tega neljubega fenomena. V Četrtini finala po zmagi nad Gambinijevo je Ivana Stubelj na svoji poti k bronu premagala Martino Milic. V polifinalu pa po ogorčeni borbi s Tino Santini predala orožje na 27. in 22. točki. Posamično so še nastopali Andrea Berto-lotti, edini Krasov moški predstavnik, Irena Rustja in Jasmin Kralj, a se niso prebili iz skupin. Krasove drugokate-gornice Ana Bersan, Vanja Milic in Katja Milič so bile zmagovalke v svojih skupinah. Potem pa je kompjuterski žreb določil, da se sreCajo med sabo. Po tesni zmagi nad Tiao Yi se je Ana v osmini finala srečala s Katjo (22, 23, -13, 15). Vanja je v prvem krogu premagala Stefanovo in Lazzerijevo s 3:0 in se v četrtini finala srečala z Ano Bersan, lansko državno prvakinjo v tej kategoriji. Tekmovanje je nadaljevala Vanja, ki se je v polfinalu spopadla z Manuelo Daniele (20, 20, 13) in v borbi za naslov tesno izgubila s Kitajko Ding Van (-18, -19, -20). Med šestnajsterico parov v drugi kategoriji so prišle Krasove dvojice Ana Bersan/Vanj a Milic in Katja Milic/Sonja Milic ter mešani par Vanja Milic/Mirko Ghetta (Tramin). Vrata v absolutni kategoriji so se za Ano in Vanjo odprle le za prvi krog tekmovanja. Ber-sanova se je srečala z Michelo Merenda (-17, -14, -12), Miličeva z lansko prvakinjo Arisijevo (-22, -11, -12). Sedem osvojenih medalj, ki so si jih zasluženo priborile mlajše igralke, je zelo soliden izid nastopa Krasove šole na Članskem prvenstvu. Preboj nekaterih med osmerico oziroma šestnajsterico pod vrhom daje slutiti njiho- ve rezerve tudi v bodočnosti. Državno prvenstvo veteranov Državna prvenstva bodo zaključili nastopi veteranov od 13. do 16. junija v Terniju. Posamično in v dvojicah bodo igrali Edi Bole, Sonja in Roberto Milic ter moška ekipa veteranov Bole, Fabiani, Milič. Sonja Milic bo branila lanski dvakratni naslov - posamezno in v dvojicah z Miriam Rosso ( A4 Verzuolo), z Boletom pa sta v parih osvojila bron. OJ.} KOŠARKA / TURNIR SPRINT AUTO V PRIREDBI SZ DOM Investirati v rod igralcev letnika 1982 Perspektivna združena ekipa Jadrana boljša od novogoriške Iskre in selekcije Gorice Športno združenje Dom je ob zaključku sezone organiziralo turnir za kategorijo dečkov pod pokroviteljstvom podjetja Sprint Au-to. V enem popoldnevu so se tri nastopajoče ekipe dvakrat srečale in vsaka je po enkrat zmagala. Ob ekipi Jadrana, v kateri so nastopili najboljši igralci Kontovela, Bora in Doma, sta na turnirju sodelovali še Iskra iz Nove Gorice in pa selekcija najboljših goriških dečkov, ki so se zbrali pod okriljem Ardi-te. V prvi tekmi so jadranovci, ki jih je treniral Iztok Čehovin, visoko premagali goriško selekcijo in pokazali, da so predvsem iz tehničnega vidika znatno boljši. V drugem nastopu je Iskra s težavo premagala že utrujene jadranov-ce, ki so sicer sklenili prvi polčas v vodstvu in le ob koncu tekme prepustili zmago Novogoričanom. V zadnjem srečanju pa so izčrpani igralci Iskre klonili pred Ardito in tako zasedli le drugo mesto na lestvici zaradi slabše koš razlike. Turnir je bil tudi priložnost, da igralci zares perspektivnega letnika 1982 igrajo skupaj pod okriljem Jadrana in tako dokažejo, da sestavljajo zares kakovostno skupino, v katero bi bilo vredno CimveC investirati v vidiku članske Jadranove vrste. Izidi: Ardita - Jadran 40:65 (20:37) JADRAN: Gravner 2, Tolentino, Šušteršič 19, Stokelj 14, Kocjančič 4, Kafol 2, Radikon 6, Cuzzuccoli 2, Gregori 6, Figel 10. Jadran - Nova Gorica 46:51 (24:18) JADRAN: Gravner 4, Tolentino, Šušteršič 2, Stokelj 16, KocjanCiC 6, Kafol, Radikon 2, Cuzzuccoli 2, Gregori 14, Figel. NOVA GORICA: RedžiC 8, Kompara 7, Novak, Leban 1, Trampuž 17, Bednarik 18. Ardita - Nova Gorica 59:49 (39:20) NOVA GORICA: RedžiC 8. Kompara 7, Novak, Leban 2, Trampuž 4, Bednarik 28. ARDITA: Chiarion, Garra 6, Mihič, Rosso 2, Felleppa 4, Balbi 16, Stakul 21, Ferrarini 2, Busoli-ni, Stecchina 4, Bensa 4. KonCni vrstni red: 1. Jadran, 2. Iskra Nova Gorica, 3. Ardita Gorica. (Semolič Livio) NOGOMET / TRST PRISTANIŠČE EVROPE Gaja samo v prvem delu kljubovala Sacileseju Gaja - Sacilese 0:5 (0:1) GAJA: Jaš Gregori, Guštin, Longo, Strajn, Škabar, Batti, Martini, Cernjava, Spazzapan, KomnenoviC (Berce), Kapun (Mase). Gajevci so z porazom proti solidnemu Sacileseju, ki sodi nedvomno med kvalitetnejše ekipe v naši deželi, končali z nastopi na mednarodnem turnirju »Trst pristanišče Evope« na Ervattiju v BrišCikih. Zelo pestro nogometno sezono pa bodo uradno končali v Velenju 22. t.m., ko bo naša združena ekipa nastopila še na mednarodnem turnirju v tem slovenskem mestu, kjer bo srečanje športnikov slovenskih manjšin. Sacilese je bil za razred boljši, naši fantje pa so se srCno borili samo v prvem polčasu, ko so uspešno zaustavljali napade Furlanov. Spazzapan je imel tudi lepo priložnost, da bi gajevce popeljal v vodstvo. Poglavje zase je bila druga polovica srečanja, ko so po drugem zadetku Sacileseja naši fantje popolnoma popustili in Sacilese je napolnil Grego-rijevo mrežo. Kljub temu, pa je bil naš vratar najboljši igralec tekme, pohvalo pa zasluži tudi mladi Andrej Stranj, (d.gr.) ROLKANJE / TEKMA ZA ITALIJANSKI POKAr> Ekipno 2. mesto za Mladino Prva mesta Ane Košute med najmlajšimi - Uspešna veterana Tudi na tretji rolkar-ski preizkušnji za italijanski pokal, ki je bila v Bassanu, so se Mladinini predstavniki dobro odrezali. Na precej trdi progi in ob peklenski vročini je kriško društvo doseglo tri prva mesta in vrsto dobrih uvrstitev, kar mu je navrglo odlično drugo mesto na ekipni lestvici. REZULTATI MLADININIH ZASTOPNIKOV Najmlajše (1100 m, 95 m viš. razlike): 1. Ana Košuta. Najmlajši: 6. Marko Sedmak. Začetniki: 4. Ivo Košuta, 6. Aleksander Tretjak, 8. Eros Sullini, 9. Lorenzo Schirra. ZaCetnice: 2. Mateja Paulina. Kadetinje (2.500 m, 220 m viš. razlike): 3. Mateja Bogateč. Naraščajniki (5.000 m, 440 viš. razlike): 5. Jara Košuta, 8. Ivo Lachi. Mladinci (7.500 m, 660 m viš. razhke): 6. Aljoša Paulina, 7. David Bogateč. Člani: 7. Lorenzo Poz-zer. Mast er 1:1. Guido Masiero. Master 2: 1. Enzo Cossero. Ekipno: 1. Bassano 972; 2. Mladina 527; 3. Unicars Trento 424. V nedeljo bo 4. preizkušnja za ta pokal na Nevegalu (Belluno), na kateri bodo spet nastopali Mladinini rolkarji. Obvestila ZSSDI obvešCa, da bo v Četrtek 13. junija ob 20.30 v domu Brdina na Opčinah seja smučarske komisije. FC PRIMORJE sklicuje 33. redni volilni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih na Proseku danes, 12. junija 1996 ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, razprava, pozdravi gostov, volitve. NOGOMETNA SEKCIJA SD ZARJA prireja nogometni tabor za otroke rojene v letih 1985, 86, 87 88 in 89. TeCaj bo od 19. do 28. junija od 9. do 16. ure na travnatem igriSCu v Bazovici. Cena teCaja je 50.000, v ceni pa je vključeno tudi kosilo. Vpis in podrobnejše informacije po tel. 226483 od 18. do 20. ure. TPK SIRENA bo kot vsako leto priredila dva jadralna tečaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija. Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in Četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarski drevored, St. 32. JK CUPA prireja za letnike od ’81 do ’89 en popoldanski in tri celodnevne jadralne tečaje - razred optimist in sicer: 1) od 17. do 28.6; 2) od 1. do 12.7; 3) od 15. do 26.7 ter popoldanski od 24.6. do 5.7. V razredu srfa pa dva tečaja in sicer 1) od 8. do 12.7 ter 2) od 15. do 19.7. Informacije in vpisovanja vsako soboto od 16. do 18. ure na sedežu, tel. 299858. SK KRAS - Odsek za rekreacijo organizira tečaj tenisa za otroke in odrasle. Za vpis in informacije pokličite v tajništvo društva tel. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 10. do 12. ure. SD POLET organizira od 17. do 28. t.m. začetniški tečaj kotalkanja vsak dan od 16.00 do 17.00. Vabljeni vsi otroci od 4. leta dalje. Fantki imajo možnost nadaljevati tudi s hokejem. Cena 35.000 lir. Podrobnejše informacije in prijave v večernih urah na tel. 213931 ali 314412. SD SOKOL vabi ljubitelje Športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, ki se bo vršil v soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija nepretrgano 24 ur. Vsa pojasnila glede turnirja, programa in pravil igre ter vpisovanja dobite na tel. St. 208065 (Lanja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih urah). Pohitite! SZ SLOGA prireja od 17. do 28. junija Odbojkarske igre ’96 namenjene vsem otrokom letnikom ’83 in mlajšim. TeCaj bo potekal dva tedna od ponedeljka do petka od 9. do 16.30 v telovadnici nižje srednje šole na Opčinah in v občinski telovadnici v Repnu. Tečajniki bodo kosili v restavraciji Rino, poleg odbojke pa bo v prostem Času poskrbljeno tudi za didaktične in razvedrilne dejavnosti. Prijave zbira urad ZSSDI od 8. do 16. ure, tel. St. 635627. SD KONTO VEL - sekcija minibasketa prireja 13., 14., 18., 19. in 20. t. m. košarkarski tečaj za začetnike in minikošarkarje na odprtem igriSCu na Kontovelu: Urnik: od 16.30 do 17.30 letniki 1990, 1989 in 1988. Od 17.30 do 19.00 letniki 1987, 1986, 1985. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obveSCa, da je redni občni zbor iz tehničnih raz- logovo prenesen na kasnejši datum. SK DEVIN prireja ob zaključku sezone družabni večer, ki bo na sedežu v Cerovljah v soboto, 15. t.m. ob 20. uri. Nagrajevanju najboljših atletov bo sledila družabnost in predstavitev diapozitivov s Snežnika in okolice ob priliki raznih srečanj. Zaželjena je čimbolj številna prisotnost. Potrditev sprejema tajništvo na tel. St. 2916004 ob večernih urah do vključno jutri, 13. t.m. SK DEVIN obveSCa elane in prijatelje, da bo društveni športni praznik 27. in 28. julija v Praprotu. V kratkem bo seja prostovoljnih sodelavcev. KOŠARKARSKI KAMP 96 NA OPČINAH Košarkarska sekcija ZSSDI prireja v Prosvetnem domu na Opčinah, od ponedeljka, 24. do sobote, 29. t. m. košarkarski kamp 96 za let-- nike 1982 in mlajše. Informacije pri ZSSDI (tel. 635627), na sedežu SZ Jadran, Ul. Ricrea-torio 1 (tel. 213403) in pri Andreju Vremcu (tel. 211878). ŠPORT, ODBOJKA Sreda, 12. junija 1996 MOŠKA C2 LIGA / OLVMPIA CDR 7., BOR FORTRADE 9. h Končni rezultat bi bil lahko boljši, a konkurenca je bila letos precej močnejša Programov za bodočnost še niso določili 01ympia CDR je v letošnjem prvenstvu dosegla 28 točk in tako pristala na končnem sedmem mestu. Nekaj časa je tudi upala v napredovanje, toda samemu vrhu se ni nikoli resnično približala. Trener ekipe Rinaldo Dorni meni, da je ekipa svoj cilj dosegla: »Pred prvenstvom smo namreč računali na uvrstitev v zgornji polovici lestvice. Dejstvo je, da je bilo letošnje prvenstvo težje, kot sem pričakoval. Nekatere ekipe so se namreč okrepile z igralci, ki so prišli iz višjih lig in zato je bil nivoj lige precej višji,« meni Dorni. 01ympia je imela tudi precej smole: »Imeli smo preveč fizičnih problemov, ne zaradi slabe priprave, ampak prav zaradi smole. Prepričan sem, da bi brez tolikih poškodb dosegli precej več in bi se tudi približali prvim na lestvici. Mislim, da smo bili potencialno med boljšimi v ligi. Le dve ekipi sta bili morda boljši, niti ti pa nista bili nepremagljivi. Zaradi teh poškodb in potem slabših rezultatov pa sem lahko zadovoljen le na pol,« je še komentiral Dorni. Glede svojih igralcev je prepričan, da so vsi precej napredovali, predvsem pa Grau-nar, Maraž in Pintar, ki je letos igral precej, kar je seveda za mladega podajača zelo pomembno. Predsednik društva Simon Komjanc je tudi na kratko ocenil prvenstvo: »Mislim, da bi fantje lahko dosegli kaj več. Malo smo razočarani, ker bi lahko v določenih trenutkih več stisnili zobe.« Glede prihodnje sezone pa je dejal: »Vsi letošnji igralci bi morali ostati pri ekipi tudi v naslednji sezoni. Videti moramo še, kako bo s Ferfoglio, ki se je letos težje poškodoval. Imeli smo že sestanke z Valom in Sočo, tudi glede mladinskih ekip. Se vedno smo pripravljeni sodelovati, toda moramo dobiti kaj več tudi mi. Ko se bomo dogovorili, bo verjetno tudi znana končna podoba ekipe za naslednjo sezono. Verjetno bo prišlo tudi do zamenjave trenerja ekipe, toda trenutno še iščemo možnega kandidata.« Bor Fortrade je končal svoje prvenstvo na devetem mestu, zbral pa je 22 točk. To je nekoliko manj od pričakovanega. Borovci si sicer niso postavili visokoletečih ciljev, želeli pa so ponoviti lanski rezultat, ko so osvojili končno peto mesto. Po mnenju trenerja Stefana Celle pa je vrsto objektivnih razlogov, da je bil letošnji uspeh nekoliko slabši. »Prva stvar je bila v tem, da je bilo letošnje prvenstvo nekoliko težje. Srednji nivoj v ligi je bil letos precej višji. Lani so bile zelo močne ekipe, kot denimo Soča, toda letos je bilo dosti več enakovrednih ekip. Samo Maniago je bil resnično slabši nasprotnik,« je razložil Cella. Druga težava je bila v tem, da so borovci štartali z določeno ekipo, potem pa so imeli vrsto težav: »Zmanjkalo nam je nekaj igralcev, ki so v lanskem prvenstvu odigrali zelo važne vloge. Tako nisem mogel računati na Bresicha, Gombač je bil zaradi študija bolj malo na razpolago, Danieli je zaradi službe moral v Reggio Calabrio, Koren je šel k vojakom, na koncu pa se je še poškodoval Del Turco, ki ni mogel igrati zadnjih pet tekem. Zaradi vsega tega mislim, da je bilo naše prvenstvo še kar uspešno. Z lansko postavo bi gotovo ponovili lansko uvrstitev in jo mogoče še izboljšali,« je dejal Borov trener. Cella je vsekakor zadovoljen z napredkom, ki so ga pokazali nekateri igralci: »Največ je v letošnji sezoni napredoval Ta-berni, ki je bil dosti bolj konstanten kot v lanski sezoni. Tudi Furlanič je zadovoljil, saj je moral igrati v vlogi tolkača, na katero ni bil navajen, bil pa je gotov tudi v sprejemu. Pohvaliti pa moram tudi Marego, ki je pravi steber ekipe, igralec višje kategorije,« je zaključil Cella. Glede naslednje sezone ni še nič gotovega. Odbornik Dario Pavlica je dejal, da se morajo z igralci in trenerjem še pogovoriti. »Društvo si Zeli, da bi Cella še naprej vodil ekipo, vendar se o tem moramo še pogovoriti z njim. Glede igralcev pa bo skoraj gotovo zapustil ekipo Del Turco, ki letos diplomira in se bo verjetno vrnil v Videm. Sli bomo naprej s svojimi igralci, mislim pa, da se bomo s Slogo dogovorili, da bo k nam prišel kdo od igralcev, ki so letos nastopali z združeno ekipo v D ligi,« je razložil Pavlica. ŽENSKA C2 IIGA / OLVMPIA K2 SPORI 3, SOKOL 8. Prvenstvo je pokazalo, da lahko Olympia K2 šport resno razmišlja o napredovanju Glede no težave so z uvrstitvijo zadovoljni tudi pri Sokolu, toda nekatere igralke mislijo obesiti copate no klin 01ympia K2 šport je končala svoje prvenstvo na odličnem tretjem mestu. Rezultat je še toliko bolj odmeven, če pomislimo, da je ta ekipa prvič nastopila v C2 ligi in da je prišla do tega prvenstva v dveh letih iz 1. divizije. Za drugouvrščeno Torriano je na koncu zaostala 10 točk, dolgo časa pa se je potegovala za samo napredovanje. Izgubljeno napredovanje pa ni pustilo nobene grenkobe trenerki ekipe Mirandi Kristančič, ki je nasprotno zelo zadovoljna z rezultatom: »Zame je tretje mesto velik uspeh. Ze na začetku nisem razmišljala o prestopu in sem dejala, da bo uspeh uvrstitev med prve pet. Mislim, da sta bila Martignacco in Torriano resnično močni ekipi, predvsem pa bolj izkušeni. Je pa škoda, da smo izgubili nekaj tekem po nepotrebnem. Od osmih tie-breakov, smo zmagali le dva. Trikrat pa smo po tie-breaku zgubili proti Torriani oziroma Martignaccu. Bili smo jim torej čisto blizu in če bi se ti tie-breaki obrnili drugače, bi morda bili na samem vrhu lestvice. Ali pa ne...,« je razmišljala Kristančičeva. Letošnje prvenstvo pa je še enkrat dokazalo, da je ta skupina igralk izredno dobra in da se lahko v naslednjih sezonah poteguje tudi za napredovanje. »V ekipi je samo sedem igralk, kar je premalo za tako dolgo prvenstvo. Manjka nam torej še kakšna igralka, obenem pa pri nekaterih manjka nekaj resnosti.« Predsednik društva Simon Komjanc tudi ocenjuje letošnje prvenstvo kot uspešno: »Tretje mesto je seveda velik uspeh. Nekoliko pa nam je žal, saj bi lahko z okrepitvijo, ki smo jo lani načrtovali, danes imeli v rokah Cl ligo. V naslednji sezoni bi morala ostati Kristančičeva na svojem mestu. Glede sodelovanja z Valom pa smo se z njimi Ze začeli pogovarjati. Mi smo seveda pripravljeni na sodelovanje, toda Val mora pristati na to, da imajo oni prvo moško ekipo, mi pa Zensko. Nočemo namreč, da bi imelo eno društvo monopol nad goriško odbojko,« je še dejal Komjanc. Sokol je v letošnjem prvenstvu zbral 24 točk, kar je zadoščalo za osmo mesto. Rezultat sicer ni izreden, vendar zadovoljiv glede na težave, ki so jih imele sokolovke skozi celo sezono, kot je dejala treneka ekipe Silva Meulja: »Mislim, da je bila letošnja sezona za nas resnično trda in da število točk, ki smo jih dosegli in naša uvrstitev na lestvici ne kažejo prave vrednosti ekipe. Prva težava je bila že v tem, da smo začeli delati šele septembra, kar je prepozno, saj se prej nismo niti poznale. Potem sem morala sama v bolnico za dva meseca, tako da so morale igralke same voditi treninge in tekme. To pa smo na koncu plačale. Normalno smo zače- le delati namreč Sele januarja, kar je bilo seveda prepozno. Da vidiš sadove nekega dela je gotovo potrebno več mesecev. Skozi celo sezono sem imela v bistvu tudi štete igralke, tako da verjetno si ni mogel nihče čakati kaj več,« je dejala Meuljeva. Prvi Sokolov cilj je bil letos doseči obstanek v ligi, ki so si ga sokolovke v bistvu zagotovile že v prvem delu prvenstva. Vseeno pa Meuljeva še ni popolnoma zadovoljna z doseženim: »Manjka nam še vsaj osem točk, ki smo jih zapravile povsem po neumnem. Žal mi je predvsem za punce, ki so si gotovo zaslužile kaj več. Jaz jih lahko za delo in prizadevnost, ki so ju pokazali med letom, samo pohvalim,« je dejala Meuljeva. Za naslednjo sezono pa bo moralo društvo rešiti kar nekaj problemov, tako da niti letos ne bo imel predsednik Niko Pertot glede tega mirnega poletja. »Imeli smo sestanek z igralkami in kot kaže, jih za naslednjo sezono ne bo ostalo veliko. Kot društvo si vseeno želimo imeti ekipo v C2 ligi, toda ekipo moramo šele sestaviti. Verjetno bomo vključili nekaj igralk, ki so letos igrale v prvenstvu 2. divizije, poskusili pa bomo dobiti tudi kakšno okrepitev od zunaj. Tudi vprašanja trenerja nismo še dokončno rešili,« je izjavil Pertot. Meuljeva bi namreč bila na razpolago društva, toda najprej hoče stanje podrobno analizirati in videti, kaj ji društvo lahko nudi za naslednjo sezono. ŽENSKA D LIGA MOŠKA D LIGA Slogašice presegle napovedi Do obstanka tudi brez reforme - Koimpex nekoliko razočaral Redni del prvenstva ženske D lige se je končal že aprila. V play-off za napredovanje se je kot znano uvrstil samo Val, medtem ko sta Sloga in Koimpex tedaj zaključila svoje letošnje prvenstvo. Sloga je končala na petem mestu s šestnajstimi točkami, medtem ko je Koimpex zbral 8 točk in se uvrstil na osmo mesto. Glede na pričakovanja pred prvenstvom so torej slogašice zadovoljile, medtem ko so brežanke nekoliko razočarale. Trener Slogine ekipe Ivan Peterlin je s prvenstvom zelo zadovoljen: »Punce so rasle iz tekme v tekmo in na koncu smo premagali tudi nekaj ekip z vrha lestvice. Tako smo v gosteh premagali tudi Gonars, ki je trenutno prvi na lestvici v play-offu. Ekipo so sestavljale v glavnem mladinke, vidnejšo vlogo pa je odigrala Jana Miot, ki se je po enoletnem premoru vrnila na igrišče, s svojo izkušenostjo pa je dajala ton ekipi. Pred prvenstvom nisem niti upal v tako dober rezultat, saj bi dosegli miren obstanek tudi, če ne bi prišlo do reforme prvenstev,« je dejal Peterlin. Glede naslednje sezone je še vse odpr- to, saj ni še jasno, kako bo sestavljena prva ekipa v prihodnji sezoni. Štiri mladinke že sedaj sodelujejo s prvo ekipo, programi pa še niso dokončno izdelani, saj se sezona za prvo člansko ekipo ni še niti končala. Na drugi strani so sestavljale Koim-pex bolj izkušene igralke in je bilo zato pričakovati od njih kaj več. Po spodbudnem začetku pa so brežanke zašle v krizo in zabeležile serijo šestih zaporednih porazov. Bregov predsednik Boris Žerjal je na kratko ocenil prvenstvo: »Cilj je bil obstanek v ligi in to smo dosegli. Osebno pa sem od tega prvenstva pričakoval kaj več in sem nad določenimi rezultati razočaran. Kako bo v naslednji sezoni, še ni jasno. Kmalu bomo imeli sestanek z igralkami ekipe, ki je nastopala v 1. diviziji in potem bomo videli,« je zaključil Žerjal. O obračunu in napredovanju valovk v C2 ligo bomo poročali posebej. Besedilo pripravil Andrej Maver Združeni ekipi sta v glavnem izpolnili pričakovanja in potrdili koristnost poti sodelovanja med društvi Prvenstvo moške D lige se je končalo že pred več kot mesecem dni. Naša dva predstavnika, Espego in Korting, sta se takole odrezala: Goričani so zbrali 16 točk in končali prvenstvo na tretjem mestu, medtem ko so Tržačani zaključili prvenstvo na zadnjem mestu z dvema točkama. Obe ekipi sta združeni ekipi, ki ju sestavljajo pretežno mladinci, tako da sta bili prav ti dve ekipi najmlajši v ligi. Prav zato ocenjujejo pri obeh ekipah to prvenstvo kot pozitivno, zadovoljni pa so seveda tudi s sodelovanjem med društvi, s katerim mislijo nadaljevati tudi v prihodnji sezoni. »Obračun prvenstva je zelo pozitiven, saj smo nastopili z mladimi igralci iz naših vrst in dosegli tretje mesto ter za las zgrešili uvrstitev v play off. Delo trenerja Marchesinija je bilo zelo uspešno, vsi igralci so redno trenirali in vsak je s svojim doprinosom zadovoljil,« je komentiral predsednik Vala Sandro Cor-va. Morda je ostalo nekaj grenkobe, ker si je Espego zapravil play off prav s porazoma proti šibkejšima Adiju iz Ronk in tržaškemu San Sergiu. »Kot vsaka mlada ekipa je tudi naša precej nihala. Tako smo premagali tudi močnejše in bolj izkušene ekipe, potem pa smo nepričakovano izgubili nekatere lažje tekme. Glavni razlog pa je prav v mladosti igralcev,« meni Corva. Za naslednjo sezono je bil že potrjen trener Marchesini. Ekipa pa bo tako kot letos sestavljena v glavnem iz igralcev, ki bodo nastopali v prvenstvu mladincev in dečkov. Igralci, ki niso več mladinci, pa bodo verjetno okrepili članske ekipe goriških društev: Vala, 01ympie in Soče. »Vse to bomo lahko izvedli seveda z nadaljevanjem sodelovanja med slovenskimi goriškimi društvi,« je Se povedal predsednik Corva. Tudi trener Kortinga Franko Dra-sič meni, da je njegova ekipa letošnji cilj dosegla: »V D ligi smo nastopali predvsem z namenom, da valoriziramo mlade igralce, tako da ti igrajo še eno težje prvenstvo poleg mladinskega. Za nas je bilo zato nastopanje v D ligi precej zahtevno, saj so bile druge ekipe višje in tudi bolj izkušene. Gotovo bi lahko tudi zmagali kakšno tekmo več, vendar mislim, da je končna uvrstitev za nas realna. Pozitivno dejstvo pa je v tem, da so nekateri mladi igralci odigrali celo prvenstvo in s tem tudi veliko pridobili, kar je bil sicer tudi naš prvi cilj. Nekoliko smo se ušteli, ker je nastopalo v D ligi malo ekip in je bilo prvenstvo nekoliko prekratko,« je dejal Drasič. Za naslednjo sezono je gotovo samo to, da bosta Sloga in Bor spet sestavili skupaj ekipo mladincev, ki bo nastopala tudi v prvenstvu 1. divizije. Trenutno pa ni še jasno, kakšna je usoda igralcev letošnje ekipe. Nekateri igralci bodo verjetno okrepili članske ekipe Sloge in Bora v B2 oziroma C2 ligi, ostali bodo morda sestavili skupino posebej. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Sreda, 12. junija 1996 Z" Horoskop zapisal B. R. K. A OVEN 21. 3. - 20. 4: Dan, poln Čudovitih priložnosti. kvijte se torej iz oklepa starih bojazni in pričakovanj, pa se vam bo zlahka zgodilo, da vas bo oplazila prav tista, Id jo potrebujete. BIK 21.4-20.5.: Vas zep se zlepa ne bo posušil, zato nikar ne brzdajte svojih porabniških apetitov. Potrudite se, da od trgovine do trgovine ne prezrete tistih, M jih odznotraj se niti videti niso. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: V trenutku, ko bodo že vsi dvomili o vaših voditeljskih sposobnostih, se boste izkazali s potezo, M bo iz nadrejenih naredila vaše vajence, iz podrejenih pa vnete oboževalce. RAK 22.6. - 22. 7.: Notranji vražiček vas bo znova preplavil s svojimi zahtevami. Ugodite mu v vsem, kajti bolj ga boste prikrajsevali, večji bo njegov apetit in prej vam bo izpil življenjsko energijo. LEV 23.7.-23.8.: Ne bo vam do sprememb, zlasti ne takih, ki jih bodo predlagati drugi. Pravilno; skrajni Cas je že, da nehate igrati vlogo vagona, Id ga zbezljana lokomotiva vleče v smer pogube. DEVICA 24.8.-22.9.: Mimi boste, čeprav se vam bo zgodilo tudi kaj takega, kar bi vas sicer vrglo s tira. Kljub temu pozorno spremljajte notranje odzive, kajti vaša maska ne vara le drugih, ampak tudi vas. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav se boste vseskozi počutili samozadostni in vam še zdaleč ne bo dolgčas, boste vendarle iskati družbo, zlasti takih, M bodo pripravljeni prilivati na ogenj vaše domišljavosti. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Nekdo vam bo odkrito povedal, kar vam gre. Ne boste kuhali zamere, kajti zavedali se boste, da ima še kako prav. Ponosni kot ste, boste akt samospremembe izvedli na samem. STRELEC 23.11. - 21. 12.: Trezno boste pogledali na dejstva življenja, tudi taka, pred katerimi ste si doslej vztrajno zapirali od. Čudovita priložnost za premik, kakršnega nekateri ne doživijo nikdar. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ne bo vam jasno, v kolikšni meri se lahko zanesete na svoje misli in odlod-tve. zato se boste prepustili glasu intuidje in mu dopustili, da vodi vaša dejanja. Zadeli boste v polno. VODNAR 21.1. -19. 2.: Nekomu bo vaša umirjenost šla na živce, zato vas bo začel grdo zbadati. Ne bo trajalo dolgo, ko boste v sebi zaznali val prihajajoče nevihte. Tokrat ne odpirajte dežnika! RIBI 20. 2. - 20. 3,: Povečal se vam bo apetit - pa ne po hrani, ampak po ljubezenskih pustolovščinah. Mar v vašem srcu res vlada tolikšna praznina, da jo morate zapotojevati z votlimi iluzijami? BENJAMIN Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev "Rebus 8" Zahvaljujem se ti za odgovor na moje prvo pismo. Presenetil si me, kajti pisala sem ti iz gole radovednosti, a moram priznati, da je me tvoj odgovor prijetno vznemiril, saj si me popolnoma »razkril«. Zato sem se ponovno odločila, da ti pisem, tokrat v zvezi z mojima prijateljema. Prvi Živi v nenehnem boju s seboj; po negativni ljubezenski izkušnji ga njegova bivša Se zmeraj zanima in hkmti bremeni. Ona ga je že docela »izbrisala«, tudi kot prijatelja. Kako naj mu pomagam? Drugi je prav tako nesrečen v ljubezni, vendar o tem nikdar ne govori, ampak svoja Čustva vztrajno zapira vase. Bojim se, da mu bo slej-koprej »podlo«. Zelo redko sem ga videla sproščenega, rde ga vidno ne gane in ne razveseli, vselej nadzira svoja Čustva. Hudo je, ko ne veš, kaj naj mu reCeS, da ne bo prizadet. Sama imam nekaj težav v službi in me zanima, kako se bodo rešile. Benjamin: Radosti me, da si moj odgovor sprejela z odprtostjo. Sprejetje odgovornosti za svoje težave je lep znak osebnostne zrelosti, vendar je žal šele začetek; začetek dolge, vCasih naporne, vendar hkrati prijetne in osvobajajoče samorazvojne poti. Prepričan sem, da si se že odločila zanjo in da boš na njej tudi uspešna. Upam le, da ne boš nasedla kateri od številnih zank, s katerimi je ta pot posuta. Med take zanke spada tudi tvoja težnja po pomoči prijateljema. Njune težave, kakor jih opisuješ in jim želiš narediti konec, namreč niso njune, Čeprav ne zanikam, da jih imata. »Imata« jih, vendar o njih sklepaš izključno skozi prizmo svojih težav; prav z njimi se namreč vživljaš v njune tegobe, in sicer s trpljenjem, ki je odmev tvojih osebnih preteklih izkušenj. Pomagati jima želiš izključno zato, da bi znižala napetost svojega trpljenja. Morda ti z ustreznim »prijemom« zares uspe, vendar tvoje trpljenje zaradi tega ne bo prav nič manjše, saj se ga pravzaprav sploh ne boš dotaknila. Morda se boš nekaj časa počutila olajšano (in ponosno), vendar boš slejkoprej naletela na novega sotrpina, ki bo pokazal znake trpljenja, se vživela vanj ter se zaCela obremenjevati s težnjo po pomoči - ki se bo znova izrazila zgolj v obliki odprave znakov, ki obujajo tvoje lastno trpljenje, medtem ko ti bo njegovo notranje stanje se naprej ostajalo neznanka, tvoje trpljenje pa nerešeno, pripravljeno na novo »projekcijo«. So ljudje, ki si prizadevajo pomagati izključno preko pomoti drugim. Tak pristop je značilen zlasti za duše, ki so jim starši v ranih letih vcepili močan občutek odgovornosti do mlajšega brata ah sestre. In ko se je zgodilo, da so v zaukazani skrbi zatajili in je njihov »varovanec« doživel ka- ko bolečo nezgodo, se je v njihovi duši oblikoval močan občutek krivde, potenciran z bojaznijo pred kaznijo s strani staršev. Odtlej so še tenkoCu-tneje »spremljali« počutje drugih ter jim bili vseskozi na uslugo; kadarkoli so bližnji pokazali znake trpljenja, so se čutili krivi in odgovorni, sebe in svoje trpljenje (ki so ga odtlej Čutili zgolj »v koži drugih«) pa so v vlogi prisilnega dobrotnika vztrajno zanemarjali. Zdi se mi, da podoben »kompleks« daje tudi tebe. Razmisli o tem in skušaj v težnji po pomoti drugim razpoznati težnjo po pomoti sebi. Drugim pomagaj takrat, kadar te bodo sami prosili za pomoč, ti pa medtem pospešeno delaj na sebi. Dlje boš prišla, vec modrosti boš nabrala, spretnejša boš pri pomoti sebi, in uspešneje boš lahko pomagala drugim, ko te bodo za to prosili in ko bodo na notranje spremembe resnično pripravljeni. Tudi težave v službi so v prvi vrsti tvoje notranje težave in se bodo takore-koC same od sebe rešile tedaj, ko boš razpletla zanko, s katero se nanje odzivaš s skrbmi, bojaznijo in trpljenjem. Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vaSo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Vojkova 78, 1000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in čimhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. Vtem primem ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. Tom Cruise je zelo ubogljiv soprog Junak mnogih ameriških filmov in nekdanji idol najstnic Tom Cruise je zasebno zelo ubogljiv soprog igralke Nicoie Kidman. Poznavalci zatrjujejo, da ga ima posesivna Nicoie povsem v oblasti. Podgane in kače bodo črtali z jedilnika HANOI (staj - Vietnamski jedilniki bodo kmalu izgubili pridih eksotično ti, s katerim so se ponašali doslej. Tamkajšnji tisk namreč piše, da je ministrski predsednik Vo Van Kiet v vseh restavracijah prepovedal streči jedi, pripravljene iz divjačine. Premier skuša tako zaščititi divje živali, ki pogosto končajo v loncih in na krožnikih tujih petičnežev. Vlada odslej vsem gostilnam in hotelom odločno prepoveduje, da bi svojim gostom postregli z divjačino, kar bo močno osiromašilo vietnamske jedilnike. Na ulicah Hanoja so vas doslej namreč povsod spremljali jedilniki, na katerih pod imenom »Jedi iz džungle« ponujajo jedi iz sambarskega jelena, medveda, divje svinje, ježevca, bambuške podgane, mesa kitajskega psa in pomladne kačje svitke. Pa dober tek! SKANDINAVSKA KRIŽANKA / SLOVENSKI FILMSKI REŽISER (J02EI PREHODNA NEZAVEST PRIPRAVA ZA MERJENJE RADIACIJE LISTJE ZA PRIPRAVO LE2I5CA ZA ŽIVALI KENNETH REKA NA SLOVAŠKEM MESTO V BANATU KAR JE NA SLIKI ZADAJ KRALJ ŽIVALI STARA MAMA / NIŽINSKI GRM Z BELO DLAKAVIMILI LISTI OSEBNI ZAIMEK ČLANI NARODNE STRANKE / NASPROTNICA ROMAN PISATEUA GONCAROVA KRAJ OB ISTOIMEN. JEZERU V ČRNI GORI NORDIJSKA BOGINJA MORU REKA V GANI (IZCRKIOT) PONIKALNICA NAGACKEM POLJU JEZERO V KAZAHSTANl BICIKELZA VOŽNJO PO BREZPOTJIH VREDNOSTNI PAPIR ZENA LJUBITELJ- STVO GLAVNI STEVNIK KDOR PECE OBLATE OSVEŽILEN NAPITEK RIM. HIŠNI BOG RUSKI KUHALNIK ORGAN V TREBUŠNI VOTLINI SVIC. SLIKAR URADNIK V STAREM RIMU EDEN OD ČUTOV AMERIŠKI ASTRONAVT (EDWIN) SALERNO OHIŠJE FR. IGRA S KARTAMI KAVLENZ ZORA (LJUBKOV.) ZAČETEK AZBUKE NAVADA, OBIČAJ ŽIVALSKA MAŠČOBA NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA PEVKA PRODNIK BANTU LJUDSTVO X SLOVENSKI SMUČARSKI TEKAČ (BOŠTJANI POMOŽNI IZREK V MATEMATIKI ORIENTAL ŽGANJE KDOR NOČE DELATI NEKD. FRANC. NOG.VRATAR SRBSKO M. IME JANEZ (LATINSKO) MERA ZA RITEM LJUDSTVO OB GVINEJSKEM ZALIVU, EWE MESTO V NIGERUI OCE DROBOVJE EGIPČAN. BOG,PTAH JAPONSKI DENAR SLOV. ARHITEKT (SASA) OZEMLJE POD KANOVO OBLASTJO KATRAN BRENKALO NAVADA SLOVENSKA IGRALKA (IDA KRAVANJA) SKOPJE SOL OCETNE KISLINE PREMETENKA POSEBNEŽ, ČUDAK SLOVENSKI ORGLAR (FRANC) MESTO V IRANU POMOČNIK SKOPA VZHOD (ANGLEŠKO) TV SPORED Sreda, 12. junija 1996 RAI 3 slovenski program © RAI 1 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giuiato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II settimovelo (dram., VB '45, i. J. Ma-son, A. Todd, H. Lom) Dnevnik Nan.: ENG - V živo Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Ciak, se ubija (i. A. Lan-sbury, T. Balsam) Dnevnik, 13.55 rubrika Cover, gospodarstvo Film: Johnny, 1’ Indiano bianco (pust, ZDA '59, i. F. Parker, J. Dru) Mladinski Variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Risani film Vremenska napoved, dnevnik in Šport Variete v dobrodelne namene: Farfalle fra le stel-le (vodi Paola Perego) Dnevnik Aktualna odd. o politiki: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma $0 Film: Peccato d’ amore (dram., VB '72, r. R. Bolt, i. S. Miles, J. Finch, Richard Chamberlain) Variete: II cappello sulle ventitre I RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Jr Slovenija 1 Koper 7.00 8.55 10.00 11.30 12.05 13.00 14.25 14.40 16.00 16.05 18.00 18.20 18.45 19.35 19.50 Variete za najmlajse Nan.: Un pezzo di cielo Film: II corsaro della mezzaluna (pust, It. ’57) Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, 13.30 Navade in družba, rubrika o branju Bravo chi legge Ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Variete: E1’ Italia raccon-ra - Italija pripoveduje, vmes (17.15) dnevnik Sereno variabile Šport in dnevnik flash Nan.: Ispettore Tibbs Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart, risanke 20.30 20.50 22.30 23.30 0.10 0.20 0.30 1.40 Večerni dnevnik Aktualna odd.: Milano capitale (vodi G. Funari) Aktualna odd.: L’ errore -Napaka Dnevnik, Neon o knjigah Danes v parlamentu Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte Nan.: Soko 5113i RAI 3 Jutranji dnevnik. Drobci Film: La cittšt nuda (krim., ZDA ’46) Videosapere: Vstop prost, Filozofija, Media/Mente, Zdravje, Faust, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, Cestni pistelji Dnevnik Aktualno :Teles ogni, 13.00 Kljub vsemu, mojaltalija.VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Šport: nogomet, 15.55 EP v nogometu, atletika Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Soup. Blob Film: II cavaliere della valle solitaria (vestern, ZDA ’53, i. A. Ladd, Jean Arthur, Van Heflin) Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Rimljani Variete: Hollywood Party Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Šport: bezbol, judo Gospodarstvo Otroški variete Nan.: Avvocati a Los Aktualno: Secondo noi Angeles, 9.00 nad. Un Nan.: Super Vicky, 9.45 volto, due donne, 10.00 Genitori in blue jeans, Zingara, 10.30 Renzo in 10.20 MacGyver Lucia, 11.45 La forza Variete: Planet deli’ amore, vmes (11.30) Nan.: T.J. Hooker dnevnik Odprti studio, Fatti e mi- Nan.: Hiša v preriji sfatti, 12.50 Šport studio Dnevnik Otroški variete Ciao Ciao Rubrika o lepoti Parade in risanke, 14.25 Nad.: Sentieri Ciao Ciao News Aktualna od.: Giomo per Variete: Colpo di fulmine giorno - Dan za dnem Varieteja: Generazione x, Film: Interludio (dram., 16.05 Planet ZDA ’57), vmes (19.25) Nan.: Bayside School, dnevnik in vreme 16.45 Beverly Hills, Variete: Game Boat 17.45 Primi baci Dok.: Amici animali Odprti studio in vreme, Film: L’ ultima Africa 18.45 Secondo noi, 18.50 (pust, ZDA ’90, i. John Šport studio Lithgow), vmes (23.30) Nan.: Baywatch - Oblju- dnevnik bljena dežela (i. David Pregled tiska Hasselhoff), 20.00 Gli Rubrika o lepoti amici di papš (i. Bob Sa- Film: Ladri di futuro get) Glasba: Festivalbar ’96 Film: Un mercoledi da Is) CANALE 5 leoni (dram., ZDA ’78, i. G. Busey, J.M. Vincent), vmes (0.00) aktualna odd. Fatti e misfatti Na prvi strani, vremen- Italija 1 šport ska napoved Nan.: Petek, 13. , 3.10 Maurizio Costanzo Shovv Baywatch Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) S TELE 4 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani HI Nad.: Beautiful (i. Ro n 19.30, 22.15, 00.20 Do- Moss, J. McCook, Keshia UIT; godki in odmevi Knight Pullia,) Iikk Oddaja o živalih Nan.: Robinsonovi (i. Bill Nan.: The Cat Cosby, Lisa Bonet, S. Le- Nad.: Fiori d’ arancio beuf) iro Nan.: Chicago Story Variete: Časa Gastagna Glasba: Slot Machine Otroški variete Bim Bran Nanizanka Bam in risanke Nan.: Chicago Story Nan.: Perry Nasaon Gospodarstvo Risanke: Milly Odprti prostor Kviza: OK, il prezzo 6 giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) ($) MONTECARLO Dnevnik Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena, 20.00, 22.30, 1.30 Dnev- Enzo lacchetti) nik, 13.30 Šport TV film: Addio e ritorno Film: 11 miracolo della (dram., It. ’96, i. D. Ca- 34.a strada (kom., ’47) prioglio, E. Gorgi) Nan.: Charlie’s Angels Dnevnik Film: L’uomo di Alcatraz Variete: Maurizio Costan- Film: A letto con Madon- zo Shovv, vmes (0.00) na (glas., ZDA ’90) nočni dnevnik Film: La časa dei giochi Sgarbi quotidiani (dram., ZDA ’87) Videostrani Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 6. del Hov!, 6. del Roka Rocka National Georaphic, 4. del ameriške dok. oddaje 16. srečanje tamburašev Slovenije, 1. del Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Pogovor s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom Ljudje in zemlja, pon. TV Dnevnik 1 Pod klobukom Fallerjevi, 31. del Kolo sreče, tv igrica Risanka' TV Dnevnik 2 Erikini cilji, 2. del Otrok vode, kanad. film Režija: Robert Menard. Igrajo: David la Haye, Marie France-Morete in drugi. TV Dnevnik 3 Severna obzorja, 17. del Srečni ljudje, 3. del Poročila Jr Slovenija 2 IH Euronevvs Ul Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini V žarišču jfiktfl (Ne)znani oder Rjjfi] Žabe ali Prilika o ubogem in bogatem Lazarju, po- snetek diplomske pred- ’ stave AGRFT Zgodba o Betty Ford, ameriški film Erikini cilji, 1. del angleške nanizanke Severna obzorja, 16. del ameriške nanizanke Pesek časa, 4. del Po Sloveniji Iz deževnega tropskega gozda, 5. del slovenske dokumentarne serije V vrtincu V žarišču Lizbona: 8. evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov, prenos Euronevvs Košarka NBA, prenos Euronevvs Dialogi, oddajo vodi Ezio Giuricin List in cvet, 1. del dokumentarne oddaje Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste Primorska kronika Vsedanes List in cvet, 1. del dokumentarne oddaje Euronevvs Nočni sodnik, nanizanka FolkEst '95 Vsedanes Objestnezi, italijanski film, 1958 Režija: Mario Amendola DtO Hrvaška 1 7.15 7.30 8.15 10.00 10.10 10.30 11.00 11.30 12.00 12.20 12.45 14.35 14.50 15.05 15.10 15.40 16.15 16.50 17.50 18.25 18.55 19.30 20.10 21.45 22.15 22.35 23.05 23.55 TV koledar Santa Barbara, 1276. del Dobro jutro Poročila Literarno vprašanje: Josip Kozarac Orgelske zgodbe iz davnine Umetnost ilustriranja Prvič, 3. del hrvaške dokumentarne serije Poročila Ljubezen, 264. del Jenky na Oxfordu, pon. ameriškega filma Otroški program Ljubim svoje mesto Poročila Portreti hrvaških skladateljev Hrvaški likovni ustvarjalci Otroški program: Prvič, 3. del hrvaške dokumentarne serije Dotik smrti, 3. del nadaljevanke Kolo sreče Virus I Hugo, tv igrica Dnevnik ! Poslovni klub Jaz sem pesem, glasbena oddaja I Dnevnik Slika na sliko Z namenom Poročila Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18,00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Zborovska glasba po želji; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6,30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Radio Most; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9,45 Kje vas čevelj žuli; 11,35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti; 17.00 Računalniški val; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer z J. Webrom, rock, blues, folk & country; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13,05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17,00 Posnetki festivalov; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Iz manj znanih oper; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.47 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo;, 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivost; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12,20 20 modrih; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zabavno glasb. odd. A...O...A..; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Villa Ut; 19.15 Siigla singel. Radio Trst A 8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.10 Koroški obzornik, 9.15 Odprta knjiga: Zgodbe iz filmskega življenja (P. Zobec, prip. V. Jurc, 3.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 13.40 Smeh ni greh; 13.50 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na go-riškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, popoldnevi stare in sodobne glasbe; 18.00 Literarne podobe: Miirabilia poetica; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan, Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21,04-22.00 Primorski obzornik. Primorski dnemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061 -345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. infax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 2 Sreda, 12. junija 1996 Z . SREDISCE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- JASNO niti Arun OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 0 6 66 666 SS S3H lil 8 6 ~5 :'-#A > ^1 C A VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji zadržuje topel zrak. 1010- 6 6 1020 S OSLO STOCKHOUV '16/23 ° 17/25 o 1030 R0BENHAVt} r ■ /i