GEOLOGIJA 49/1, 133–140, Ljubljana 2006 Izotopske zna~ilnosti lupin {koljke Mytilus galloprovincialis z vzhodne Jadranske obale Isotopic characteristics of shells Mytilus galloprovincialis from eastern coastal area of Adriatic Sea Tja{a KANDU^1, Davorin MEDAKOVI]2 & Tadej DOLENEC3 1Institut Jo‘ef Stefan, Jamova 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, tjasa.kanduc@ijs.si 2Institut Ru|er Bo{kovi}, Center za raziskave morskega okolja, Giordano Paliaga 5, 52210 Rovinj, Hrva{ka, medakovic@cim.irb.hr 3Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana, tadej.dolenec@ntfgeo.uni-lj.si Klju~ne besede: Mytilus galloprovincialis, izotopska sestava ogljika, izotopska sestava kisika, Jadransko morje (Hrva{ka) Key words: Mytilus galloprovincialis, isotopic composition of carbon, isotopic composition of oxygen, Adriatic Sea (Croatia) Kratka vsebina Vzorce lupin Mytilus galloprovincialis smo zbrali vzdol‘ celotne vzhodne Jadranske obale. Analizirali smo izotopsko sestavo ogljika in kisika v kalcitnem in aragonitnem delu skeleta {koljke M. galloprovincialis. S pomo~jo stabilnih izotopov ogljika in kisika smo preverili ali so lupine {koljke M. galloprovincialis dober indikator pogojev v okolju (temperature in slanosti). S pomo~jo izmerjene izotopske sestave kisika v {kolj~nih lupinah in privzete izotopske sestave kisika v vodi smo izra~unali temperature izlo~anja kalcitnega in aragonitnega skeleta {koljke M. galloprovincialis, ki se dobro ujemajo z izmerjenimi temperaturami morske vode. Glede na rezultate izotopske sestave ogljika in kisika v lupinah lahko raziskana obmo~ja razdelimo v tri skupine: z ve~jim vplivom sladke vode, z manj{im vplivom sladke vode in morska okolja, kjer ni vpliva sladke vode. Abstract Samples of Mytilus galloprovincialis were collected from entire Eastern Adriatic coast to determine ?18O and ?13C performed on calcite and aragonite shell layers. The aim of this work was to check whether shells of M. galloprovincialis are good environmental indicators (water temperature, salinity). Based on measured isotopic composition of oxygen in shell layers and assumed isotopic composition in water temperatures of calcite and aragonite of shell layers were calculated. The calculated temperatures for M. galloprovin-cialis shell growth of calcite and aragonite shell layer are in good agreement with measured temperatures of sea water. According to our results of ?18O and ?13C in shell layers we can separate the locations of the investigated area into three groups: those with more influence of fresh water, those with less influence of fresh water and those of marine environments. Uvod de. [koljka se prehranjuje z me{anico mor- skega planktona in naseljuje obmo~ja bli‘i-Lupino {koljke Mytilus galloprovincialis ne sladke vode nizko energijskih okolij, kjer sestavljata aragonit in kalcit. [koljka izlo~a ni ve~jega vpliva valov. Najve~ lupine izlo~i dnevno prirastnice, zato vsebujejo le–te za- v poletnem ~asu od junija do septembra pri pis fizikalno–kemijskih pogojev morske vo- temperaturah morske vode od 22–23 °C, kar 134 Tja{a Kandu~, Davorin Medakovi} & Tadej Dolenec pomeni, da ve~ji dele‘ lupine vsebuje zapis pogojev v okolju med poletnimi meseci (M i -l i { i } , 1991). Izotopska sestava (? vrednost) v karbonatih je definirana kot relativna razlika razmerij (R) koncentracij te‘jega proti la‘jemu izotopu ogljika (kisika) raziskovanega vzorca (vz.) glede na dolo~en referen~ni material (RM) in jo izra‘amo v ‰. Izotopsko sestavo ogljika (?13C) in kisika (?18O) v karbonatnih vzorcih podajamo s slede~o ena~bo (O ’Nei l , 1979): ö C vz= Rv RRM RRM 1000 |%o] (i) kjer je: Rvz - razmerje 13C/12C v vzorcu oziroma (18O/ 16O za ?18O v vzorcu) RRM - razmerje 13C/12C v referen~nem materialu oziroma (18O/16O za ?18O v vzorcu) Za ogljik je privzet karbonatni standard V-PDB – Vienna Pee Dee Belemnite (bele-mnit iz Amerike), kateremu so pripisali ?13C = 0 ‰. IAEA (Mednarodna agencija za jedrsko energijo) je dolo~ila referen~ni material NBS 19 karbonat s to~no dolo~eno ?13C = + 1,95 ‰ in ?18O = -2,2 ‰ relativno na VPDB (Coplen , 1996). Za merjenje izotopske sestave kisika v vodi uporabljamo mednarodni standard V-SMOW (Vienna Standard Mean Ocean Water – pripravljen iz destilirane vode, na tak na~in da odra‘a povpre~-no izotopsko sestavo globokih vod iz oceanov po svetu), ki ga je definirala IAEA. Morske {koljke izlo~ajo lupino blizu izo-topskega ravnote‘ja z morsko vodo (Mook & Vogel, 1968). Razmerje 18O/16O v karbonatih je dolo~eno z razmerjem 18O/16O v vodi, v kateri pride do izlo~anja karbonatnega skeleta (Anderson & Arthur , 1983). Naj-vi{je vrednosti ?18O imajo karbonatni skeleti vrst, ki ‘ivijo v hladnem arkti~nem oceanu in v velikih globinah, kjer so temperature zelo nizke. Ve~ina morskih karbonatov odra-‘a ?13C celotnega raztopljenega ogljika vode, iz katere izlo~ajo organizmi skelet. Moluski odra‘ajo t. i. minimalni metaboli~ni efekt, ki vpliva na ?13C v karbonatnem skeletu, zato njihove izotopske vrednosti predstavljajo reprezentativne rezultate pogojev v okolju (Jones, 1995). Namen naloge je preveriti ali so {kolj~ne lupine dober indikator pogojev v okolju (temperature vode, dotoka sladke vode oz. slanosti) obalnih morskih vod vzhodnega Jadrana. Metode dela Vzor~enje lupin {koljke Mytilus gallopro-vincialis so izvedli v plitvem obalnem pro- Slika 1. Karta vzor~nih to~k {kolj~nih lupin Mytilus galloprovincilis vzdol‘ vzhodne Jadranske obale Izotopske zna~ilnosti lupin {koljke Mytilus galloprovincialis z vzhodne Jadranske obale 135 storu raziskovalci Centra za raziskovanje morskega okolja Instituta Ru|er Bo{kovi} z 22 lokacij vzdol‘ celotne vzhodne Jadranske obale oktobra 1998 (sl. 1). Lokacije predstavljajo goji{~a {koljk kot tudi naravna ob-mo~ja, kjer se pojavljajo tovrstne {koljke v ve~jem {tevilu. Z vsake lokacije smo odvzeli 5 {kolj~nih lupin, katerim smo izmerili dol‘ino lupine (tabela 1). Organske ostanke {kolj~nih lupin smo odstranili s plasti~nim no‘em. Za izotopske analize smo aragonitne in kalcitne lupine {koljke M. galloprovincialis lo~ili s polira-njem z uporabo smirkovega papirja in jih homogenizirali. Pred meritvami stabilnih izotopov smo organsko snov odstranili iz lupin z dvournim ‘ganjem karbonatnega prahu na 190 eC. Nato smo pribli‘no 40 mg vzorca prelili z 2 cm3 100 % H3PO4 v vakuumu. Reakcija poteka 2 uri pri konstantni temperature 55 °C (vodna kopel). Nato smo s teko~im du{ikom zamrznili CO2 v posebne ampule (McCrea, 1950). Izotopsko sestavo smo izmerili z masnim spektrometrom Vari-an Mat 250 z dvojnim uvajalnim sistemom za referen~ni material in za vzorce na Institutu Jo‘ef Stefan. Pri meritvah smo uporabljali referen~ni material NBS 19. Natan~nost meritve za ?13C in ?18O v karbonatih je ±0,1 ‰. Podatke izotopskih analiz {kolj~nih lupin smo obdelali tudi s clustersko analizo, ki se uporablja za dolo~evanje skupin podatkov s podobnimi lastnostmi, t.i. grupiranje podatkov (Zupan , 1992). Rezultati in razprava Temperature izlo~anje karbonatnega skeleta {koljke Mytilus galloprovincialis Neenakomerno izlo~anje skeleta {koljke M. galloprovincialis v posameznih letnih ~a-sih povzro~i tudi neenakomerno izotopsko sestavo, ki je pogojena s temperaturo vode. Ugotovili so, da nekatere {koljke prenehajo Tabela 1. Izmerjene vrednosti ?18O in ?13C za kalcitni in aragonitni del {kolj~nih lupin Mytilus galloprovincialis ter izra~unane temperature izlo~anja skeleta. ?18Ovode so privzete po podatkih H e r l e c a (1994). 136 z rastjo lupine, ko temperatura pade pod dolo~eno mejno temperaturo (Dettmann & Lohmann, 1994). Ker rast {koljke M. galloprovincialis preneha v zimskem ~asu, najvi{je vrednosti ?18O v karbonatnem skeletu niso zapisane. Ugotovljeno je (Romanek & Grossman , 1992), da je anorgansko izlo~en ara-gonit v povpre~ju obogaten za 0,6 ‰ s te‘jim kisikovim izotopom (18O) pri temperaturi 25 °C napram kalcitu. Razlika v izotopski sestavi v ogljikovih izotopih med kalcitnim in aragonitnim delom lupin mehku‘cev pa je 1.7 ‰ ± 0,4 ‰ in ni odvisna od temperature izlo~anja skeleta. V tabeli 1 so podane izmerjene vrednosti ?18O in ?13C za kalcitne in aragonitne dele {kolj~nega skeleta. Razpon vrednosti ?18O za aragonit je od -2,4 do 1,3 ‰ in za kalcit od - 2.8 do 0,8 ‰ (tabela 1). Aragonit je v po-vpre~ju obogaten za 0,2 ‰ s te‘jim kisiko-vim izotopom v primerjavi s kalcitom. Razpon vrednosti ?13C za aragonit je od -5,4 do 0,1 ‰ in za kalcit od -6,3 do -0,8 ‰ (tabela 1). Aragonit je v povpre~ju obogaten za 1,1 ‰ s te‘jim ogljikovim izotopom. Ara-gonitni del skeleta je na vseh lokacijah obogaten s te‘jim ogljikovim izotopom. Temperaturo izlo~anja kalcitnega skeleta {koljke M. galloprovincialis izra~unamo po splo{ni ena~bi za izlo~anje karbonatov (Craig, 1965): T°C = 16,9 – 4,2×(?18Oc - ?18Ow) + + 0,13×(?18Oc - ?18Ow)2 (2) kjer je : ?18Oc - izotopska sestava kisika v kalcitnem delu skeleta, relativno na VPDB ?18Ow - izotopska sestava kisika vode, iz katere se je izlo~il kalcit, relativno na VSMOW Za aragonitni del skeleta pa se uporablja slede~a ena~ba (G rossman & Ku, 1986): T°C =21,8– 4,96×(?18Oa - ?18Ow) (3) kjer je: ?18Oa - izotopska sestava aragonita, relativno na VPDB ?18Ow - izotopska sestava kisika vode, iz katere se je izlo~il aragonit, relativno na VSMOW Ker s posameznih lokacij nismo dobili vzorcev vode za analizo ?18Ow smo privzeli podatke iz literature (Herlec, 1994; 2005), ki so podane v tabeli 1 skupaj z izra~unani-mi vrednostmi temperatur izlo~anja arago-nitnega in kalcitnega dela skeleta M. gallo-provincialis. Tja{a Kandu~, Davorin Medakovi} & Tadej Dolenec V Jadranskem morju v splo{nem nihajo temperature od 8°C v zimskih mesecih do 28°C v poletnih mesecih (Mili{i}, 1991). [koljke M. galloprovincialis izlo~ajo kalcit-ni del lupine v temperaturnem razponu od 17,7 do 24,7°C, aragonitni del lupine pa izlo-~ajo v temperaturnem razponu od 20,5 do 28,3°C (tabela 1). Aragonitni del skeleta se izlo~a pri vi{ji temperaturi kot kalcitni del skeleta. Glede na podatke izmerjenih temperatur morske vode v mesecu oktobru leta 1998 (Institut Ru|er Bo{kovi}), ki smo jih dobili s posameznih lokacij v splo{nem velja, da so temperature v Srednjem Jadranu najvi{je, v Severnem Jadranu pa najni‘je, kar se ujema z na{imi izra~unanimi temperaturami po ena~bah (2) in (3), v kateri so {koljke izlo~ale karbonatni skelet (tabela 1). Vpliv slanosti na izotopsko sestavo karbonatov {koljke M. galloprovincialis Za {koljke, ki ‘ivijo na ustjih rek in izlo-~ajo lupine velja, da imajo ni‘je vrednosti ?18O kot morske {koljke. Njihova ?18O v skeletu je pod -2 ‰, v nasprotju z morskimi {kolj~nimi lupinami, ki imajo vrednost ?18O nad -2 ‰. Morske karbonate z vrednostmi ?13C manj od 0 ‰ najdemo na obalnih ob-mo~jih in estuarijih, kjer povr{inske vode prena{ajo organski ogljik in raztopljen ogljik kopenskega izvora (Mook & Vogel, 1968). Iz na{ih rezultatov ?18O in ?13C za arago-nitni in kalcitni del lupine M. galloprovinci-alis med posameznimi lokacijami lahko sklepamo, da je najve~ji vpliv sladke vode na lokacijah z najni‘jimi vrednostmi ?18O in ?13C, minimalen vpliv sladke vode pa na ob-mo~jih z vi{jimi ?18O in ?13C (sliki 2 in 3). Za razvrstitev vzorcev {kolj~nih lupin glede na vpliv sladke vode smo s pomo~jo podatkov ?18O in ?13C za karbonatni (slika 2a) in ara-gonitni del (slika 3a) lupin {koljke M. gallo-privncialis uporabili clustersko analizo, ki se uporablja za grupiranje podatkov (Zu -p a n , 1992). Velik vpliv sladke vode je na lokaciji Sv. Ivan (Ju‘ni Jadran) ob izlivu reke Neretve v Jadransko morje, proti Plo-~am se vpliv Neretve manj{a, ker le‘i v ve~ji oddaljenosti od njenega izliva, in sicer severno od Sv. Ivana (slika 1). Vpliv Neretve proti jugu, na lokaciji Duba, se na izotopski Izotopske zna~ilnosti lupin {koljke Mytilus galloprovincialis z vzhodne Jadranske obale 137 Slika 2. ?18O v odvisnosti od ?13C v kalcitnem delu lupine M. galloprovincialis; grupiranje {kolj~nih lupin v razli~ne skupine je posledica razli~nega vpliva sladke vode (vzor~ne to~ke ozna~ene kot na sliki 1) Slika 2a. Dendrogram clusterske analize glede na spremenljivki ?13C in ?18O. Vzorce {kolj~nih lupin lahko razdelimo v 3 skupine: ve~ji vpliv sladke vode, manj{i vpliv sladke vode in morsko okolje (“Distance” - oddaljenost gledanja podobnosti med vzorci) sestavi kisika in ogljika ne odra‘a, saj morski tok ob izlivu Neretve te~e proti severu (protiurna regionalna smer morskega toka). Nadalje imamo velik vpliv sladke vode na lokacijah Martinska ob izlivu reke Krke v [ibeni{kem zalivu, njen vpliv se proti izlivu v morje manj{a, saj dobimo na lokacijah Sri-ma in Jadrija ni‘je vrednosti ?18O in ?13C. Velik vpliv sladke vode imamo {e na lokacijah Bakar, zaradi podmorskih sladkovodnih izlivov in Rijeke Dubrova~ke, kjer so podmorski kra{ki izviri ter Limskega kanala znotraj, ki je bolj sladkovoden, zaradi omejene cirkulacije z morjem. Manj{i vpliv sladke vode imamo na lokacijah Omi{ (vpliv reke Cetine), Gru‘, Srima, Jadrija, Zabla~e, Rijeka, Inavinil, Vranjic, Duba (Slika 1). Na lokacijah Brestova, Bajla, Pula Kostrena, Fa- ‘ana, Borik, Ba~vice pa vpliva sladke vode ni oz. je okolje morsko. Iz slik 2 in 3 je razvidno, da sladka voda zni‘uje ?18O in ?13C, saj vsebuje ve~ “prepe-rinskega” ogljika, ki nastane z razgradnjo organske snovi na kopnem in je obogaten z la‘jim ogljikovim izotopom in zato zni‘a ?13C v karbonatnem (aragonitnem in kalcitnem) skeletu M. galloprovincialis. Na obmo~jih, kjer ni vpliva sladke vode (Pula, Brestova, Bajla, Kostrena, Fa‘ana, Borik, Ba~vice) dobimo vi{jo izotopsko sestavo ogljika in kisika v karbonatnem skeletu. Iz tega lahko sklepamo, da na izotopsko sestavo kisika v karbonatnem skeletu M. galloprovincialis najbolj vpliva dotok sladke vode (sprememba slanosti) in posledi~no na izotopsko sestavo ogljika, saj nosi organski ogljik, ki je 138 Tja{a Kandu~, Davorin Medakovi} & Tadej Dolenec Slika 3. ?18O v odvisnosti od ?13C v aragonitnem delu lupine M. galloprovincialis; grupiranje {kolj~nih lupin v razli~ne skupine je posledica razli~nega vpliva sladke vode (vzor~ne to~ke ozna~ene kot na sliki 1) Slika 3a. Dendrogram clusterske analize glede na spremenljivki ?13C in ?18O. Vzorce {kolj~nih lupin lahko razdelimo v 3 skupine: ve~ji vpliv sladke vode, manj{i vpliv sladke vode in morsko okolje (“Distance” - oddaljenost gledanja podobnosti med vzorci) izotopsko la‘ji. Manj{i vpliv na ?13C ima organski ogljik, ki je posledica razpada organske snovi v morju in prav tako zni‘uje ?13C v karbonatnem skeletu. Sklepi Kljub temu, da s smirkovim papirjem nismo uspeli popolnoma lo~iti aragonitnega in kalcitnega skeleta, smo dobili razlike v izo-topski sestavi ogljika in kisika med arago-nitnim in kalcitnim delom lupine M. gallo-provincialis. Ugotovili smo, da je aragonit v povpre~ju obogaten za 1,1 ‰ s te‘jim ogljikovim izotopom in za 0,2 ‰ s te‘jim kisiko-vim izotopom na vseh raziskanih lokacijah. Za izra~un temperaturnih vrednosti izlo-~anja skeleta M. galloprovincialis smo privzeli podatke iz literature o izotopski sestavi vode, ki bi jo morali odvzeti in izmeriti na vsaki vzor~ni lokaciji hkrati z vzor~enjem {kolj~nih lupin. Izra~unali smo, da {koljka M. galloprovincialis izlo~a skelet v temperaturnem razponu od 17,7 do 28,3°C, kar se dobro ujema z izmerjenimi temperaturami v Jadranskem morju na vzor~nih mestih. Razpon izotopske sestave kisika izmerjene v skeletu ka‘e tako na morska okolja kot tudi na morska okolja z dotokom sladke vode. Sladka voda prav tako zni‘uje izotopsko sestavo ogljika v karbonatnem skeletu M. galloprovincialis, saj dovaja izotopsko la‘ji anorganski ogljik s kopnega. Izotopske zna~ilnosti lupin {koljke Mytilus galloprovincialis z vzhodne Jadranske obale 139 Za podrobnej{e prou~evanje izlo~anja skeleta posameznih primerkov mehku‘cev je potrebno vzor~iti posamezne prirastnice, ki rastejo tekom leta s starostjo organizma. Metoda to~kovnega laserskega odvzema mi-krovzorca, ki je tudi v najsodobnej{ih laboratorijih razmeroma redka, omogo~a tudi analizo prirastnic debeline pod 10 µm, ki so bile izlo~ene v zelo kratkih ~asovnih intervalih (Vander Putten et. al., 2000). Isotopic characteristics of shells Mytilus galloprovincialis from eastern coastal area of Adriatic Sea M. galloprovincialis uses aragonite and cal-cite to build its shell. Because it deposits daily accretion growth bands, the shell contains a continuous record of seawater physical and chemical conditions. Bivalve M. galloprovin-cialis forms most of its shell in summer season, which means it reflects isotopic and geoche-mical composition conditions in seawater primarily during the summer. Molluscs, in general are believed to exert only a minimal vital (metabolic) effects over their isotopic composition and thus their iso-topic values are representative of environmental water conditions (Jones, 1985). The 18O/16O ratio of carbonate is determined by the ratio in the water at which the deposition occurs. Most marine carbonates reflect the ?13C of total dissolved carbon of the water in which they form their shell (Anderson & Arthur , 1983). Samples of M. galloprovincialis were taken at 22 sampling locations along the E Adriatic coast. At each site, 5 samples ranging from 2.5 to 5.9 cm in length were collected. Remnant parts of the tissue were removed by plastic knife. For isotopic analysis, the aragonite and calcite layers of the shells were separated by careful grinding with emery paper. ?18O and ?13C of both layers were determined using a dual inlet Varian Mat 250 mass spectrometer. The carbonate was transformed into CO2 by reacting with anhydrous H3PO4 at 55°C under vacuum. NBS 18 and NBS 19 reference materials were used to report all isotopic signatures in ‰ relative to the V – PDB (Coplen, 1996). We found out, on average, aragonite is enriched by 1.1 ‰ in 13C and by 0.2 ‰ in 18O. The calculated temperatures for M. gallo- provincialis shell growth from the investigated area range from 17.7 to 24.7°C for calcite and from 20.5 to 28.3°C for aragoni-te, which is in good agreement with observed temperatures. According to our results of ?18O and ?13C in shell layers of M. gallo-provincialis we can separate the locations of the investigated area into three groups: those of more influence of fresh water, those with less influence of fresh water and those of marine environments. Influx of freshwater into marine environment causes enrichment with light stable isotopes (12C and 16O), which is also reflected in carbonate shells of M. galloprovincialis. The results of preliminary monitoring showed that shells are good biomonitors for environmental conditions in water. Literatura Anderson, TF. & Arthu r , MA. 1983: Stable isotopes of oxygen and carbon and their application to sedimentologic and paleoenvironmental problems. - V: Arthur MA Anderson TF, Kaplan IR, Veizer J, Land LS (Eds.) Stable isotopes in sedimentary geology. - SEPM short course, 10, 1–151. C o p l e n , T. B. 1996: Reporting of stable hydrogen, carbon and oxygen isotopic abundances.- V: Reference and intercomparison materials for stable isotopes of light elements. IAEA – TECDOC – 825, International Atomic Energy Agency, Vienna. Craig, H. 1965: The measurment of oxygen isotope paleotemperature. - V: Tongiorgi, E. (Ed.), Stable isotopes in oceanographic studies and pa-leotemperatures. Spoleto 1965, 3, Nazionale della Ricerche, Laboratorio do Geologia Nucleare, 1– 24, Pisa. Dettman, D. L. & Lohmann, K. C. 1994: Seasonal change in Paleogene surface water ?18O: Fresh – water bivalves of western North America. - V: Swart, P. K., et. al., (Eds.), Climate change in continental isotopic records: Geophysical Monograph, 78, 153-163. Grossman, E. L. & Ku T.L. 1986: Oxygen and carbon isotope fractionation in biogenic ara-gonite: temperature effects. - Chemical Geology, 59, 59–74. H e r l e c , U. 1994: Stabilni izotopi kisika in ogljika karbonatov v ekolo{kih in paleontolo{kih raziskavah. - Magistrsko delo, Arhiv NTF, 290 str., Ljubljana. H e r l e c , U. 2005: Izotopska sestava kisika in ogljika v jadranskih moluskih, igloko‘cih, serpu-lah, otolitih, rde~ih algah, briozojih, ciripednih rakih in brahiopodih. - Doktorska disertacija, Arhiv NTF, 290 str., Ljubljana. Jones, D.S. 1985: Growth increments and geo-chemical variations in the molluscan shell. V: Bro-adhead, T.W., (Ed.), Mollusks. - Univ. of Tennesee, Knoxville, Tenn. Stud. Geol., 13, 72–87. McCrea, J. M. 1950: On the Isotopic Chemistry of Carbonates and a Paleotemperature Scale, J. - Chemical Physics, 18, 849–857. 140 Tja{a Kandu~, Davorin Medakovi} & Tadej Dolenec M i l i { i } , M. 1991: [koljke i pu‘evi Jadrana. - Logos, 302 pp., Split Mook, W. G. & Vogel, J. C. 1968: Isotopic Equilibrium between Shells and Their Environment. - Science, 159, 874 – 875. O’N e i l , J.R. 1979: Stable Isotope Geochemistry of Rocks and Minerals. - V: Lectures in Isotope Geology, Jager, E., Hunzinger, J. C., (Eds). -Springer Verlag, 235–263, Berlin. V a n d e r P u t t e n , E., D e h a i r s , F., K e p -p e n s , E. & B a e y e n s , W., 2000: High resolution of trace elements in the calcite shell layer of modern Mytilus edulis: Environmental and biological controls. - Geochimica Cosmochimica Acta, 64, 997–1011. Romanek, C.S., Grossman, E.L. & M or-s e , J.W. 1992: Carbon isotopic fractionation in synthetic aragonite and calcite: effects temperature and precipitation rate. - Geochimica Cosmoc-himica Acta, 46, 419-430. Zupan, J. 1992: Uporaba ra~unalni{kih metod v kemiji. - Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, 277 pp., Ljubljana.