3Q*p9 ,ML

A. Kleibel - Ivan Vole

Trgovska

Knjiga je z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk
z dne 30. aprila 1913, št. 8003 obče dopuščena za pouk na
trgovskih učnih zavodih s slovenskim učnim jezikom.

Izdalo in založilo Slovensko trgovsko društvo „Merkur“ v Ljubljani.

* 1913 .

Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.

0Z0o2Y'&*l

I. Uvod

Trgovsko korespondenco tvorijo vsa tista pisma, ki jih
pišemo v trgovskem poslovanju. Trgovska korespondenca je zelo
važna, ker damo ustno dogovorjenim kupčijam s tem, da jih
zapišemo, večjo veljavo; vrhu tega tvorijo trgovska pisma podlago
knjigovodstvu ter imajo dokazilno moč za pravilnost trgovskih
knjig.

Trgovska pisma je spričo njihove velike važnosti treba pisati
posebno natančno in vestno, v njih je rabiti jasne in pravilne
besede, vsako nepotrebno ponavljanje naj se opušča, sploh se
trgovsko pismo odlikuj po čistem, jasnem in kratkem slogu. Ob
sebi je umevno, da morajo trgovska pisma tudi po svoji zunanji
obliki biti primerno in dostojno sestavljena, ker je gotovo, da
se v zunanji obliki trgovskega pisma več ali manj zrcali, kolika
natančnost in kakšen red vladata v trgovini.

A)  Zunanja oblika trgovskega pisma.

Za trgovska pisma se običajno rabi papir v obliki četvorke,
za manj važna poročila lahko tudi rabimo papir v obliki osmerke.
Zgoraj na levi ali pa zgoraj v sredi je navadno že natisnjeno
ime in bivališče tvrdke, ki piše; često se semkaj tudi pristavi
številka poštno-hranilničnega računa, številka telefona, okrajšani
naslov za brzojavke itd.

Trgovsko pismo delimo v pet glavnih delov, ki so: 1. kraj
in datum; 2. nadpis ali naslov; 3. vsebina; 4. zaključni ogovor in
5. podpis.

Kraj in datum  pišemo na desni zgoraj približno 1 'h cm
niže od zgornjega roba, za kake 4 cm  niže pišemo nadpis ali

l

2

naslov in sicer v primerni oddaljenosti od levega roba začenši
v eno vrsto ime, za 1 V 2  cm  niže na desni pa bivališče tvrdke, ki
ji pišemo. V pismih s prav kratko vsebino pišemo vse to v pri¬
merno še večji razdalji. V trgovskih pismih ne rabimo pridevkov,
kakoršni so v zasebnih pismih običajni, npr. ,,velecenjeni", bla¬
gorodni" itd., temveč rabimo edino le pridevek „gospod“.

Npr.:

3rst, dne 18. julija 1910.

Sospod Zvonimir ^Koprivnik,

Gelje.

ali:

Praga, dne 20. oktobra 1910.

JCran ilno in posojilno društvo,

SfCaribov.

Za kake 3 cm  niže od naslova in za kakih 6 cm  od levega
roba pričnimo z vsebino.  V tej razdalji od levega roba je pisati
vsako prvo besedo vsakega novega odstavka, pri vseh drugih
vrstah pa znašaj nepopisani prostor na levi kake 4 cm.  Ob
desnem robu je puščati le 1 cm  praznega prostora, da se s tem
onemogočijo poznejši dostavki od nepoklicane strani. Za vsak
nov predmet pisma je pričeti novo vrsto. Važnejše podatke v
pismu, zlasti takšne, ki zahtevajo vknjižbe v trgovskih knjigah
(npr. v knjigi tekočih računov), je označiti s tem, da se jih zapiše

3

v novo vrsto ter podčrta. Na naslednjih pismovih straneh nada¬
ljujemo vsebino v višini nadpisa ali naslova na prvi strani,
obenem gledamo na to, da puščamo tudi na njih prav tak nepo¬
pisan prostor kakor na prvi strani.

V uvodu  trgovskega pisma potrjujemo prejem zadnjega
pisma ali pa se sklicujemo (če npr. še nismo prejeli nikakega
odgovora) na svoje zadnje pismo o tem predmetu; če pa si sploh
še nismo dopisovali, označimo v uvodu povod ali namen svo¬
jega pisma. Npr.:

„Potrjujem prejem cenjenega Vašega pisma z dne . ... in

„Sklicevaje se na svoje pismo z dne ."

,,Po prijateljski tvrdki na Vaše izdelke opozorjen . “

Vsebini sledi zaključni ogovor,  ki odgovarja predidoči
vsebini. Npr.: „ Blagovolite mi prejem tega zneska potrditi",

„Pričakujem točno izvršitev in ." „Prosim obnovitve

cenjenih naročil“  itd. Često se zaključni ogovor nadomešča z za¬
ključnim pozdravom  npr.: „Z odličnim spoštovanjem",  ki se
zapiše v prvo vrsto pod vsebino nekoliko bolj na desno.

Takoj pod zaključni pozdrav se zapiše podpis  tvrdke, ki
mora vedno enak biti pri trgovskem sodišču protokoliranemu
tvrdkinemu podpisu. Pogosto se za podpis tudi vporablja štam-
pilja (pečatnik), vendar pa je vedno tudi še dostaviti lastnoročni
podpis trgovca ali njegovega prokurista; za delniške družbe pra¬
viloma sopodpisujeta dve v to pooblaščeni osebi.

Pismu pridejane priloge označujemo s tem, da v tisti vrsti,
kjer prilogo omenjamo prvokrat, na levi v nepopisanem prostoru
napravimo ravno prečno črto z dvema pikama ('/.); lahko pa
tudi ob koncu pisma v spodnjem levem robu navedemo število
in vrsto pismu pridejanih prilog.

1 *

4

Oblika trgovskega pisma:

Kraj in datum.

Tvrdka.

Bivališče.

Zaključni pozdrav.
Podpis.

Priloge.

5

B)  Zavitek in naslov.

Velikost zavitka mora biti primerna obliki pismenega papirja.
Največkrat se pismo pregane na štiri enake dele. Na zavitku je po
navadi na naslovni strani zgoraj natisnjeno ime in bivališče dopis¬
nikovo. Na zavitek se napiše naslov tistega, ki mu pišemo, enak
onemu v pismu. Če je več krajev enakega imena ali če je pismo
namenjeno v večje mesto, je označbi naslovljenčevega bivališča
pridejati vsa potrebna natančnejša določila.

Obrazec:

Novejša oblika:

6

C) Kolkovanje.

Glede visokosti kolkovnih pristojbin bodi omenjeno, da so
računi (konti, note, izkazi itd.) do vštetih K 20 kolka prosti;
račune nad K 20 do vštetih K 100 je kolkovati z 2 h, račune
nad K 100 pa z 10 h vsako računovo polo.

Če je račun v besedilu pisma, je pismo kolkovati kakor da
je račun.

D)  Došla in odposlana trgovska pisma.

Z ozirom na dokazilno moč, ki jo imajo trgovska pisma,
določa trgovski zakon, da mora trgovec došla  trgovska pisma
hraniti, od odposlanih  pisem pa mora imeti prepise ali odtise
in sicer mora oboje hraniti najmanj deset let.

Na zunanjo stran vsakega došlega trgovskega pisma obi¬
čajno napišemo te-le beležke: 1. letnico; 2. ime dopisnikovo;
3. bivališče dopisnikovo in datum pisma; 4. datum prejema; —
če se je in ko se je na pismo odgovorilo, pripišemo še: 5. datum
odgovora in 6. list odtisne knjige, na katerem je odtisnjen od¬
govor na to pismo:

Obrazec:

1910 .

Cavrič Skiaks,

Cjubno, k./10. 1910,
j prejel 6./10. 1310,
odg. 8./10. 1910.

Odt. knj. fol. 18.

Pisma se hranijo v posebnih (po abecednem redu urejenih)
predalih; pisma istega dopisnika se zlagajo tako, da tvori zadnje
vloženo pismo nekako ovojno polo čez vso prejšnjo korespon¬
denco s tem dopisnikom.

7

Trgovska pisma, ki jih pišemo mi, odtisnemo pred odpravo
v odtisno knjigo (ali pa na posamezne liste, ki se pozneje vežejo
v knjigo). Vsaki odtisni knjigi je pridejano kazalo (indeks).
Odtisne knjige so praviloma kolka proste, hraniti pa se morajo
najmanj za dobo desetih let.

II. Plačevanje.

Povod, da plačamo  kak znesek, je različen. Denarne vsote
plačujemo, da poravnamo enako visok dolg; plačujemo jih v
tekočem računu kot doplačila ali odplačila; končno plačujemo
tudi po naročilu in za račun tretje osebe.

Način plačevanja je dvojen: ali se plačevanje vrši osobno
(iz rok v roke, osobno plačevanje),  ali s tem, da gotovino
vpošljemo s posredovanjem poštne uprave (plačevanje po
pošti),  zato je treba poštne predpise natanko poznati.

A)  Osobno plačevanje.

Ako sta odjemalec in njegov dodajalec na istem mestu, se
povodom plačevanja v gotovini ne pišejo nikaka pisma; prejem
zneska se enostavno potrdi na dotični listini (npr. saldirana
faktura).

Če pa dodajalec želi, da naj odjemalec fakturni znesek tretji
osebi plača za dodajalčev račun, se piše četvero pisem in sicer:

1. dodajalčevo naročilo odjemalcu;

2. dodajalčevo obvestilo prejemniku (tretji osebi);

3. obvestilo o izvršenem plačilu kot odgovor na pismo št. 1;

4. prejemnikovo obvestilo o dobropisu sprejetega zneska kot
odgovor na št. 2.

V tem slučaju izgotovi prejemnik dvojno, toda samo enkrat
veljavno pobotnico; eno si pridrži plačnik, drugo pa odpošlje s
pismom št. 3.

Pismo št. 1 obsegaj tele beležke:

1. Plačilni dan. Če ta ni omenjen, je plačati takoj.

2. Ime in bivališče prejemnikovo.

3. Za čigav račun se plača.

8

4. Znesek, ki ga je plačati.

5. Prošnjo, naj se izgotovi pobotnica.

6. Morebitni način povračila.

Ostala tri pisma morajo imeti približno enake podatke.

1. Prošnja, naj se fakturni znesek tretji osebi plača za doda-
jalčev račun:

Jrst, dne 8. januarija 1910.

gospod cMiroslav Slokar,

Cjubljana.

Dovoljujem si v prigibu priposlati Vam fakturo za
10 zavojev kave Ceylon,

ki sem jih po Vašem naročilu z dne 6. t. m. danes po Južni
železnici odposlal na Vaš cenjeni naslov.

Želeč, da prejmete blago v najlepšem redu, Vas vljudno
prosim, da znesek priložene fakture

K 1181-29 za moj račun vplačate pri tamošnji Trgovski
banki.

Pričakujem dotično pobotnico in se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

f aktnm -  -  c TC. Jlntončič.

2. Obvestilo prejemniku:

Jrst, dne 8. januarija 1910.

c Trgovska banka,

Ljubljana.

Sklicevaje se na svoje pismo z dne 6. t. m. Vam vljudno
javljam, da sem zajedno naročil gospodu Miroslavu Slokarju,
tam, naj pri Vaši blagajni vplača znesek

K 118T29, ki mi jih blagovolite vknjižiti v korist.

Z odličnim spoštovanjem

J{. Antončič.

9

3. Odgovor na pismo št. 1 :

Eju&ljana, dne 13. januarija 1910.

Sospod J{.  c /tritoneič,

Z Vašim cenjenim pismom z dne 8. t. m. naznanjenih mi
10 zavojev kave Ceylon sem včeraj prejel. Znesek fakture

K 1181-29 sem po Vašem naročilu danes vplačal pri
tukajšnji Trgovski banki. V prigibu Vam tozadevno pobotnico
pošiljam v blagovoljno vporabo.

Podpisana blagajna si daje čast, Vam dvojnato, a le enkrat
veljavno potrditi, da je gospod Miroslav Slokar, tu, danes za
Vaš cenjeni račun vplačal

entisočenstoosemdeseteno krono 29 h, kateri znesek smo
Vam vknjižili v korist.

Z odličnim spoštovanjem
c -Miroslav Slokar.

Pobotnica.

4. Pobotnica v obliki pisma:

Ejubljana, dne 13. januarija 1910.

Sospod SK.  t -Antončič,

cTrst.

N.  c K

10

5. Odgovor na pismo št. 2.

Cjubljana, dne 13. januarija 1910.

■8o sp o d. J{. Jlntončič,

cTrst.

Prejemši cenjeno Vaše pismo z dne 8. t. m. naznanjamo, da
smo Vam po gospodu Miroslavu Slokarju, tu, danes za Vaš
račun vplačani znesek

K 1181-29 za dan 13. t.m. vknjižili v korist.

Z odličnim spoštovanjem

Jrgovska banka,

Uf. Ji. jv.

B)  Plačevanje po pošti.

a)  Pošiljanje denarja po pošti.

Po obstoječih predpisih se morejo denarne svote pošiljati
ali 1. v denarnem pismu ali 2. v denarnem zavoju ali 3. po
poštni nakaznici ali 4. po brzojavni nakaznici. V vseh slučajih
je pisati pismo, ki spremlja, odnosno naznanja denarno pošiljatev.

1. Če se denar odpošlje v denarnem pismu,  je v
spremnem pismu navesti 1. namen pošiljatve, 2. denarno svoto
in 3. prošnjo, naj se potrdi prejem. Ako se denar pošilja po
naročilu in za račun tretje osebe, je poleg tega še navesti ime
in bivališče dotične osebe.

Najčešče se denar pošilja v zavitkih,  ki se v ta namen
dobe pri poštnih uradih in ki imajo na naslovni strani že natis¬
njena imena raznih vrst denarja. Mesto kovanega denarja se obi¬
čajno pošiljajo poštne znamke. Uradni denarni zavitki morajo
biti zapečateni z dvema, drugi denarni zavitki s petimi pečati.
Spremno pismo, ki se piše povodom pošiljanja denarja v de¬
narnih zavojih,  mora obsegati vse tiste točke, ki smo jih

11

navedli pri spremnih pismih denarnih pisem, poleg tega pa
je v njih še'omeniti, kedaj in kako se je denarni zavoj
odposlal.

2. Mesto denarnih pisem se tudi splošno rabijo poštne
nakaznice,  pri katerih odrezek nadomešča spremno pismo.

Uradni denarni zavitek:


*

8-

O

%

o

o

§

O

»O

C
<L>

>N . .

O

> *

k s 5 s 5

o O O O O

O rH lO LQ T-H

o

u

o

C/D

T3
C
a j

<L>

3  O
Ci,

2§
5 3

. <N

O

k

So

12

Poštna spremnica  (naslovna stran ):

Poštna spremnica  (druga stran ):

13

05

OJ

C

>

it±- C/5

oj O


e  p Bin uS3U}sod
ESaufBppO }B39d[
gajiuojJajfc

;3l P0gj6 $aq pctuta?©

Q

5 -,-a
■o'-o
=30

fio o
_ P,

P- p,

r* >

^ p

■JZ)  l_
P Ph


£3  03

SJQ

3 UII

m

14

Poštna nakaznica (naslovna stran):

Poštna nakaznica (druga stran):

15

oi o

3  '43

E S

E >2

i s.
1 S
■5 t

« c

</) "3
a>

ai •

JZ*/)

■p.i;rp-V£■'>.!>/<A  In •''V :


gag '&'tfyžl&'<

?>,/>/,•/v;-.'-^

£&>s - --

^5

II

Y/\^i

M

t+H ^

o.*5?

bc 1

O)

03

i Q>
a) n
CQ n

|1
I s

C/) v*

" B

£z

a)

b«

c

<

v '■> ' ; , '/,'/ . A /

žMmmm

-v-Svr-v^v;-.;

"'Si-

& _ ... '>«»'-

vV^-- 3#3 r ; :
&?%£&£&:■
AArA/A^Cj

I

v

■> SftSM

x :-v-/

!,^3mwM$s

/// \x\rss??v-> ^(-vc-z, šr^vf-v/ A'>

AssmsAm. .i*r .ft&m
šsva  ASAmAMmi  :;

•••• -

m$§$m

«S


_

<U H-*
d. 03

E >C/

<u

<u a.
to_

J5 c

U

i= °

c 0

O O O O
'— 1  CN “T CD

^ ^ ^ ^ ^

o o o O O

(M O O O O

i—i CO CD O

c O
EC

16

3. Denarne pošiljatve, ki so posebno nujne, se nakažejo
brzojavno. V tem slučaju dostavi pošta naslovljencu poleg brzo¬
javke tudi brzojavno nakazani znesek. Za brzojavke je uporab¬
ljati uradno tiskovino, na katero je napisati prejemnikov naslov,
sporočilo in odpošiljateljev podpis. Kot naslov je napisati vsaj
prejemnikovo rodbinsko ime in brzojavno postajo, do katere je
brzojavko odposlati. Ako naslovljenec želi, da se mu brzojavke
pošiljajo pod izmišljenim (šifriranim) naslovom, mora ta svoj
naslov javiti brzojavni upravi in plačati letno pristojbino K 40 1 —.
Za vsako brzojavko v notranjem prometu Avstro-Ogrske, dalje v
prometu z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je plačati po 6 h od
vsake besede; vendar znaša najmanjša pristojbina 60 h. Za eno
besedo šteje 15 črk ali 5 številk. Vsako brzojavko mora odpoši-
ljatelj takoj v posebnem spremnem pismu ponoviti in potrditi.

6. Gotovino pošljemo v denarnem pismu ali denarnem zavoju:

<Monakovo, dne 15. julija 1910.

Sospod jZnton Jktančič,

cTrst.

Zajedno s svojim pismom Vam v denarnem pismu.  ( denar¬
nem zavoju ) pošiljam

M 916 60 v gotovini, ki mi jih blagovolite vknjižiti v korist.

Z odličnim spoštovanjem,

tKarol Jfralj.

7. Sprejemno potrdilo:

Jr st, dne 17. julija 1910.

Sospod Jttarol Jiralj,

cMonakovo.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 15. t. m. sem prejel

M 91&60 v gotovini, ki sem Vam jih za današnji dan
vknjižil v korist.

Priporočam se Vam ....  . ,,

^ z odličnim spoštovanjem,

(-Anton JClančič.

17

8. Denar pošljemo po poštni nakaznici:

Jnomost, dne 17. julija 1910.

Sospod c/lnton JClančio,

Jrst.

Sklicevaje se na svoje pismo z dne 15. t. m. Vam danes
po poštni nakaznici pošiljam

K 600 '— v dobropis ter Vas prosim., da mi blagovolite
potrditi prejem.

Z odličnim spoštovanjem
JCarol SCralj.

9. Sprejemno potrdilo:

Jrst, dne 19. julija 1910.
Sospod J{arot JCralj,

Jnomost.

Oziraje se na Vaš cenjeni dopis z dne 17. t. m. Vam javljam,
da sem danes po poštni nakaznici prejel

K 600'—, ki sem Vam jih za današnji dan vknjižil v korist.

Z odličnim spoštovanjem
c/lnfon JClančič.

b ) Plačevanje potom poštne hranilnice.

Čekovni promet c. kr. poštne hranilnice obstoji v tem, da
se morejo pri blagajnici c. kr. poštne hranilnice in pri vsakem
poštnem uradu v državnem zboru zastopanih dežel na račun
udeležnikov vlagati denarni zneski, ki se vpisujejo v korist računo-
imetniku. Imetnik vloge more potem poljubno razpolagati z
naraslo gotovino bodisi v svojo korist ali v korist tretji osebi.
Udeležbo dovoljuje poštna hranilnica vsaki stranki proti plačilu
osnovne vloge. Vplačila in izplačila potrjuje poštna hranilnica
s tem, da udeležnikom tisti dan, ko se je na njihovem računu
izvršila kaka izprememba, pošlje izpisek računa.  Visokost
posameznih vlog in celokupne imovine je neomejena.

2

18

Prijava k čekovnemu in kliringovemu prometu
se izvrši takole:

Kdor se hoče udeležiti čekovnega prometa, mora podati
pismeno izjavo na tiskovini, ki jo brezplačno prejme pri poštnem
uradu. V tej izjavi prosi, naj se mu dodeli poseben račun in naj
se mu dopošlje čekovna knjižica ter primerno število položnic.
Zajedno z izjavo mora poslati K 3’— za čekovno knjižico in
2 h za vsako položnico.

Takoj, ko se mu je udeležba dovolila, mora na položnico
plačati osnovno vlogo K 100’—, ki ostane toliko časa nedotak¬
njena pri poštno - hranilničnem uradu, dokler stranka ne odpove
udeležbe.

Vloge v čekovnem prometu  se lahko vrše na različne
načine in sicer: 1. s položnicami; 2. s poštnimi nakaznicami;
3. z dobropisi v kliringovem prometu in 4. z dobropisi zneskov,
izvirajočih iz kupčije, ki jo je poštna hranilnica opravila za računo-
imetnika.

Vloge s položnicami.

Položnice s pripadajočimi prejemnicami, vpisnicami in
kuponi izdaja poštna hranilnica v zvezkih z 10, 20, 50 in
100 komadi. Pred izdajo jih opremi s številko čekovnega računa
ter z udeležnikovim imenom in bivališčem. Kdor želi plačati vlogo,
mora tiskovino s črnilom izpolniti v vseh treh njenih delih (pre¬
jemnico, položnico in vpisnico) ter jo z določeno vsoto oddati
poštnemu uradu. Kot datum je vselej navesti oni dan, na kate¬
rega se vloga v resnici plača. Poštni uradnik potrdi prejemnico
z uradnim pečatom in s svojim podpisom ter jo stranki vrne
kot potrdilo o vplačani vlogi. Položnica in vpisnica se z dnev¬
nim računom odpošljeta c. kr. poštni hranilnici na Dunaju. Ta
vknjiži vlogo v korist imetniku dotičnega računa ter ga o tem
dobropisu obvesti z izpiskom računa, kateremu priloži položnico.
Vpisnica ostane pri uradu za reklamacijsko dobo treh let.

Močno poškodovanih položnic, kakor tudi takih, ki so ali
v besedilu ali v številkah prečrtane ali popravljene, pošta ne
sprejema.

Položnica  (naslovna stran)-.

19


iO

(M

co

05

Si'

f

O TO

05

:)Bjad TU}S0(J

: prtmajjjlojt

2 *

Diefc ^djciite ftiib burri) bctt jJoftbcamtcu nbjtitmtuen uub mit bet* tEagesrerijutiur) ait i>ns
h. It. #oftf:parkiiTen-.Xtnt einjufenben.

Te listke naj poštni uradnik oddeli in pošlje z dnevnim računom c. kr. poštno -hra-
nilničnemu uradu.

20

Co

■>s

53

/

Izpisek iz poštno-hranilničnega računa:

21

■+2 cd

E

^ c

G

CD 5
C«

c 3  * c *
J*

h g

S c

C/3 >C/5

■k  a

o ““

CL, .
. <-

tsj C_j

O

-+-J

c

o

JC

za

o

<u

jz

u

cn

a

c

3

>U

3

3

be

a>

C

>

o

JZ

<v

>CJ

22

10. Prošnja za plačilo potom poštne hranilnice:

J~rsf, dne 18. februarija 1910.

Sospod Janko Vernik,

Ljubljana.

Izvršujoč Vaše cenjeno naročilo z dne 12. t. m. sem naro¬
čeno blago danes po pošti poslal na Vaš naslov.

V prigibu Vam pošiljam fakturo, glasečo se na znesek

K 816 80 ter Vas prosim, da ta znesek na priloženo polož¬
nico vplačate pri c. kr. poštni hranilnici.

Z odličnim spoštovanjem

Faktura. Josip Žjunič.

Položnica.

Za obvestilo o izvršenem vplačilu potom poštne hranilnice
so v rabi tiskovine v obliki dopisnice:

<9cspod .: .:.

c 'Potom poštne hranilnice sem Vam danes poslal:

JC. ., kateri znesek blagovolite prištevši

„ . , kot .% popust

„.,  . torej

cX porabiti v poravnavo svoje fakture

z dne  ..

Z odličnim spoštovanjem

Janko Vernik.

Cjubljana. dne .

23

11. Odgovor na pismo št. 10:

Cjubljana , dne 21. februarija 1910.

gospod Josip Jjunie,

Vrst.

Naznanjam Vam, da sem ravnaje se po Vašem cenjenem
pismu z dne 18. t. m. danes pri poštni hranilnici vplačal znesek
K 816-80, katere blagovolite porabiti v poravnavo svoje
fakture z dne 18. t. m.

Z odličnim spoštovanjem

Janko Vernik.

12. Sprejemno potrdilo:

drst, dne 24. februarija 1910.

gospod Janko Vernik,

Cjubljana.

Oziraje se na Vaše cenjeno pismo z dne 21. t. m. Vam
naznanjam, da sem pri poštni hranilnici vplačani znesek

K 816-80 porabil v poravnavo svoje fakture z dne 18. t. m.

t

Z odličnim spoštovanjem

Josip %unič.

24

Sprejemno potrdilo kot tiskovina v obliki dopisnice:

Sospod .

c 'Potom poštne hranilnice sem danes prejel:

J{ ., katere sem prišfevši

?? . >  .

„..  . torej

J{  .-. porabil v poravnavo svoje fakture

z dne  ..

Z odličnim spoštovanjem

JV. JV

Cjubtjana, dne .-..

Poštno-hranilniške vloge potom poštnih nakaznic.

Vsak imetnik računa v čekovnem prometu, ki biva v deželah,
zastopanih v državnem zboru, sme zahtevati, da mu oddajni poštni
urad njegovega bivališča vse po poštnih nakaznicah zanj došle
zneske (izvzemši brzojavne nakazke), pri poštni hranilnici vpi¬
suje v korist njegovemu računu.

Če to želi, mora imetnik računa oddajnemu poštnemu uradu
izročiti po predpisih izgotovljeno pooblastilo in primerno število
položnic. Potem vplačuje poštni urad po poštnih nakaznicah došle
zneske na dotični poštno-hranilnični račun, naslovljencu pa pošilja
odrezke poštnih nakaznic in prejemnice. Sicer pa morejo imet¬
niki računov na svojih poštnih nakaznicah za svoj naslov upo¬
rabljati to-le besedilo:

O. kr. poštni hranilnici,

[za gosp. Ul. Ul. v dl.]

Dunaj.

25

Ob takem plačevanju seveda ni treba nikakšnih pooblastil.
Prav tako se dado tudi potom poštnih plačilnih nalogov (s pri¬
merno opazko na tiskovini) ali potom povzetja vnovčeni zneski
s tem, da se na povzetno-poštno nakaznico napiše naslov poštne
hranilnice, pri poštni hranilnici vknjižiti v korist imetniku računa.

Poštni urad, ki je oskrbel vnovčenje poštnega plačilnega
naloga, pošlje denar po poštni nakaznici poštni hranilnici na
Dunaj ter na odrezek napiše ime tistega, ki je poštni plačilni
nalog sprejel kakor tudi ime tistega, ki ga je odposlal, n. pr.:

Ivan Slejko, Maribor  — v dobropis na računu št. ■ ■ ■ ■

gospoda Antona Žitnika v Ljubljani.

Tudi pri povzetno-poštnih nakaznicah je na odrezek treba
napisati ime in bivališče tistega, ki plača kot povzetje določeni
znesek kakor tudi svoje ime in bivališče.

Vloge v klirlngovem prometu.

Če je imetnik poštno-hranilničnega računa udeležen tudi pri
kliringovem prometu, vpisuje poštna hranilnica vse v njegovo
korist izdane čeke brez posebnega vprašanja v korist njegovemu
računu. V izplačilo se nakazujejo le oni zneski, pri katerih se je
izrecno pripomnilo ,,izven kliringovega prometa."

Splošni predpisi glede izdaje čekov.

Z naraslo imovino razpolaga imetnik računa na ta način,
da izdaja čeke. Ti se za K 3'— dobe pri poštni hranilnici v
zvezkih s 50 komadi.-Sleherni ček se pred prodajo opremi s šte¬
vilko čekovnega računa ter z imetnikovim imenom in bivališčem.

Ček ne sme nakazovati večjega zneska nego znaša imovina
po odbitku osnovne vloge. Čeki, s katerimi se denarni zneski
v dobropis nakazujejo udeležnikom kliringovega prometa, se
lahko glase na poljubne zneske, drugi pa se smejo glasiti k
večjemu na K 20.000.

26

Obrazec čeka:

11 . 460 *—

Čeke je rabiti v aritmetični vrsti drugega za drugim ter jih
po predpisih popolniti. Pri tem je paziti na tole:

Prvo črko nakazanega zneska je vselej pisati z veliko začetno
črko in sicer tako, da v črtanem (kastriranem) prostoru pred njo
ne ostane nikak prazen prostor. Ko se je znesek zapisal, je pre¬
ostali prazni prostor uničiti s krepko črto.

Zneske v kronah je v neprekinjenem besedilu s črkami napisati
tako, da se najprvo navedejo tisočice, potem stotice, desetice in
ednice. (Torej n. pr. takole: Dvatisočsedemstoštiridesettri, ne pa:
Dvatisoč sedemsto tri in štirideset.)

Da se čeki ne morejo zlorabiti, se vsakega čeka drži tiskan
oddelek s peterimi razpredeli, ki zapored pomenjajo tisočake, sto¬
take, desetake in krone.

27  —

28

Kedar ček izdam, odrežem od desne strani od vsake vrste vse
tiste številke, ki so višje nego je število nakazanih desettisočakov,
tisočakov, stotakov, desetakov in kron, tako da ostanek zrezanega
čeka prav natančno kaže, koliko svoto sem nakazal. Če bi ga torej
kdo hotel kaj prenarediti, bi mogel le kaj odstriči, tako da bi svota,
ki bi jo nakazoval tako ,,popravljeni ček“, bila le še manjša, nikdar
pa ne večja.

Pokvarjene čeke je križema prečrtati ter jih kot pokvarjene
označene poslati poštni hranilnici.

Ko se ček izda, ostane v čekovni knjižici kupon, na čigar podlagi
je ob vsakem času mogoče dognati visokost preostale imovine.

Vnovčenje čekov.

Čeke je najkasneje v 14 dneh, računši od dneva izdaje,
predložiti poštni hranilnici. Če je ta doba prekoračena, poštna
hranilnica lahko vnovčenje odreče. Ček je plačljiv ob predložitvi.
Če je na čeku označen plačilni rok, je neveljaven.

Vrste čekov.

Čeki se izgotavljajo v obliki blagajniških ali pa v obliki
imenskih čekov. Na blagajniških čekih  prejemnik po čeku
nakazanega zneska sploh ni označen. Za naslov prejemnika dolo¬
čeni prostor je torej v tem slučaju uničiti. Blagajniške čeke more
poštni hranilnici vsakdo predložiti v vnovčenje.

Lastnik čekovnega računa si more znesek blagajniškega čeka
tudi na svojem računu dati zapisati v korist. Ta želja se označi
na drugi strani čeka n. pr. s pripomnjo:

„V dobropis na računu št. . . . N. N. v N.“

Na imenskih čekih  je izdatnik čeka kot prejemnika
označil določeno osebo. Izdatnik imenskega čeka lahko tudi samega
sebe označi za prejemnika. Prejemnikovo ime se zapiše v prostor
med nakazanim zneskom in izdatnikovim podpisom. Prejemnikov
naslov se mora navesti povsem natančno.

Imenske čeke plačuje poštna hranilnica:

a)  z dobropisi na kakem drugem računu (kliringov promet);

b)  s plačilnimi nakaznicami na poštni urad tistega kraja, kjer

biva lastnik imenskega čeka;

c)  s poštnimi nakaznicami ali z denarnimi pismi.

29

Ako ima prejemnik pri poštni hranilnici svoj račun, se naka¬
zani znesek od izdatnikovega računa prenese na prejemnikov
račun, če ček nima pripomnje: „Izven kliringovega prometa 11
ali: ,,V izplačilo N. N. v N.“ ali če ni prejemnik enkrat za vselej
določil, da se imajo v njegovo korist izdani čeki plačevati v
gotovini. Ta izjava je podana, če se prijavimo samo za čekovni,
ne pa tudi za kliringov promet.

Ako prejemnik pri poštni hranilnici nima svojega računa
ali če se je izrecno zahtevalo plačilo v gotovini, izgotovi poštna
hranilnica plačilno nakaznico, da poštni urad v okrožju prejem¬
nikovega bivališča na njeni podlagi izplača nakazani znesek.

Če biva prejemnik v ogrskih deželah ali v inozemstvu, se
more plačilo (če ni mogoč dobropis v kliringovem prometu) izvršiti
le po poštni nakaznici ali z denarnim pismom. V tem primeru je
ček opremiti z besedilom:

,,Odposlati po poštni nakaznici (v denarnem pismu) N. N.

v N.“

13. Plačilo s čekom poštne hianilnice:

Cj ubij a na, dne 8. oktobra 1910.

Sospod Vekoslav Jankovič,

Vunaj.

V poravnavo Vaše jutri plačljive fakture v znesku
K 950'80 Vam v prigibu pošiljam na enaki znesek glaseči
se ček poštne hranilnice.

Proseč sprejemnega potrdila, se Vam priporočam

Ček.

Priporočeno.

z odličnim spoštovanjem

Slavko Vesel.

30

14. Odgovor:

Dunaj, dne 10. oktobra 1910.

Sospod Slavko Vese!,

Cjubljana.

Po poštni hranilnici sem prejel znesek

K 950 80, ki sem. ga porabil v poravnavo svoje na enaki
znesek glaseče se fakture z dne 9. julija t. L

Priporočam se Vam za nadaljna naročila

z odličnim spoštovanjem
Vekoslav Jankovič.

V primeru, da sta Vekoslav Jankovič in Slavko Vesel udelež-
nika kliringovega prometa, bi se plačilo izvršilo tako, da bi poštna
hranilnica račun Slavka Vesela za nakazani znesek obremenila,
račun Vekoslava Jankoviča pa za enaki znesek pripoznala; o
prenosu bi obe stranki obvestila s tem, da bi jima poslala izpisek
računa.

Pismi bi se potem glasili tako-le:

15. Plačilo v kliringovem prometu:

Cjubljana, dne 8. oktobra 1910.
<9ospod Vekoclav Jankovič,

S) unaj.

Pri poštni hranilnici sem Vam danes nakazal
K 950 80, ki jih blagovolite porabiti v poravnavo svoje
jutri plačljive fakture. Prosim, da me o izvršitvi obvestite.

Z odličnim spoštovanjem

Slavko Vesel.

31

16. Odgovor:

Dunaj, dne 10. oktobra 1910.

<9ospod Slavko Vesel,

Cjubljana.

Odgovarjajoč na Vaše cenjeno pismo z dne 8. t. m. Vam
naznanjam, da sem pri poštni hranilnici nakazani mi znesek
K 950 80 porabil v poravnavo svoje na enaki znesek glaseče
se fakture z dne 9. julija t. I.

Z odličnim spoštovanjem

Vekoslav Jankovič.

c)  Poravnava faktur s povzetjem in s poštnimi
plačilnimi nalogi.

Fakturni zneski se poravnajo tudi na ta način, da se naročeno
blago pošlje po povzetju.  Poštna uprava izroči došlo blago
naslovljencu le tedaj, če poravna kot povzetje določeni znesek,
ki ga potem pošta po poštni nakaznici pošlje odpošiljatelju blaga.
Za pošiljatve te vrste je poleg običajne poštnine plačati tudi še
pristojbino za povzetje, ki znaša 2 h za vsake K 4, najmanj pa
12 h. Kot povzetje ižplačljivi znesek ne sme presegati K 1000.

Blago, ki se pošlje po povzetju, je na pošto oddajati s po-
vzetno-poštno spremnico, v kateri je razpredelnice pravilno popol-
niti. Znesek povzetja more odpošiljatelj blaga v izplačilo nakazati
samemu sebi, poštno-hranilničnemu uradu ali pa kakemu javnemu
kreditnemu zavodu. Znesek povzetja nakazovati na druge osebe
ni dopustno.

32

17. Naročeno blago se pošlje po povzetju:

Cj ubij cina, dne 10. junija 1910.

Sospod Stanko Jkoren,

Bitij a.

Zahvaljujoč se Vam za cenjeno Vaše naročilo z dne 8. t. m.
Vam naznanjam, da sem danes po poštnem povzetju odposlal
naročeno tkanino.

Priložena faktura v znesku
K 88-90 je poravnana s povzetjem.

V nadi, da bodete s priposlanim blagom povsem zadovoljni,
se Vam priporočam za nadaljna naročila.

Faktura.

Z odličnim spoštovanjem
Eovro ePetek.

Obrazec povzetno-poštne spremnice  (naslovna stran)-.


- '

- 5  <

- u

SS Oh G.

: “ S So .S STvo o C
« == o- S^-0- c S? <r:Q C

< 4 )c /3

<=J

E

<l>

i_

o_

</)

s? J

f 4 -*  M/)

O o
CO- c±

*

.C 3

Ci

SC'

S

Co

<3
CO !

I

jji

Q

03

&?.  S

^ JZ

JZ)  o)
Si m
3  >
co c



SO

SS g

=g e g -a
S"S N 9

w <U «0


* 3 i

.

TO 'T-'

gZ >  «

« O

a,

o.

&

c3

gS M

> ($) c£~£ Ih

> c

> T3
- O

J >

o

PL

'5  rt

s'S

$f-

iU

^ 2 I

- E

l  . 22 .

3 O

•cpujn eSaujsod
BSauiuafaid jeaad

£3  •- a>

W 0J( J3 --^
JO  CJ „ r«

S JZ> n>  ■>

- 5 E  O

S .S,


O

<3

«3

X» <L>

O N
sQ >

o o

£ Oh


a

ob

ut

°3

°3

s

Ime

34


©tempel bež 2(&gabe=
sjSoftamtež
Pečat oddajnega
poštnega urada

Obrazec povzetno-poštne spremnice  (druga stran)-.

35

<u 12

Sg !l

S|t5

v- CL. g

S2

2

^3

53

£

,0

<0

33

53

,<o

5

53

NO

>00

O

O

s:

No

M

b>

O

M

S

<5

O

® 'S


jeoad -DV\dz[

iadinojgs : j(I&»8 n lfs

>JOLUBUZBZ TUJSO^

j.aaiuaoa?Jo^


(T3 c

ra

ero

n E
,r±. m
rJ-T ra
_2C

P' ra

o

Q_

sPT' 1

>

O

: cp

N

33

^T>

2

C  >N

»■S
■2 c

> ®D »a,

J

3 *

£nna$mc*!Rr. ©injaljlunflžtflfl 83e,iirlž -Steni pel Uuterfdjrift bež ^oft*

Prejemne knjige št. Dan vplačila Okrajni pečal Oeamten

^oftuornierf Podpis poštnega uradnika

Poštni zaznamek

36

Obrazec povzetno-poštne nakaznice  (druga stran):

37

Vnovčenje denarnih zneskov do K 1000 se tudi lahko oskrbi
s poštnimi plačilnimi nalogi, ki jim je priložiti vse dotične listine
(zadolžnice, menice, pobotnice, račune itd.) Na en sam plačilni
nalog se smejo napisati terjatve, naslovljene tudi na pet raznih
dolžnikov, če biva vseh pet v okrožju oddajnega poštnega urada
in če skupni znesek ne presega zneska K 1000. — Tiskovine za
poštne plačilne naloge se po 2 h dobivajo pri poštnih uradih. Na
tiskovini je natančno navesti naslov tistega, ki naj plača, znesek, ki
ga je vnovčiti, kakor tudi ime in bivališče odpošiljateljevo. Skupni
znesek je napisati na listinah z besedo in s številkami. Poštni pla¬
čilni nalog s potrebnimi prilogami je v zalepljenem pismu pri¬
poročeno poslati tistemu poštnemu uradu, ki naj preskrbi vnov¬
čenje. Uradni zavitki za poštne plačilne naloge se za 1 h dobe
pri poštnih uradih. Naslovljencu je na voljo, ali plača več listin ali
eno samo, delna odplačila na eno samo listino pa niso dopustna.

Vnovčene zneske odpošilja poštni urad odpošiljatelju po
poštni nakaznici po odbitku običajne poštnine in pristojbine 10 h
za vsako vnovčeno listino. Natančen obračun dobi stranka na
drugi strani odrezka. Po poštnem plačilnem nalogu vnovčene
zneske lahko damo vpisati v korist svojemu poštno-hranilničnemu
računu ali pa pri kakem javnem kreditnem zavodu.

18. Obvestilo o izdaji poštnega plačilnega naloga:

Cjubljana, dne 10. aprila 1910.
Sospod Zvonimir tPrevec,

dCranj.

Dovoljujem si Vam vljudno naznaniti, da sem v svrho
poravnave svoje že dne 8. februarija 1.1. zapadle fakture v znesku
K 226'50 prištevši poštnino in pristojbino
,,  — '5 0 torej v znesku

K 227 -— na Vas izdal poštni plačilni nalog.

S prošnjo, da ga zanesljivo blagovolite sprejeti v navedeni
namen, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

cliajko (Mlakar.

38

39

40

19. Sprejemno potrdilo:

Cjubljana , dne 17. aprila 1910.

gospod Zvonimir ePrevec,

cKranj.

Oziraje se na svoje obvestilo z dne 10. t. m. Vam nazna¬
njam , da sem znesek

K 227 -— odbivši troske
,,  —'50 torej ostanek

K 226 50, ki ste jih vplačali prejemši poštni plačilni nalog,
porabil v poravnavo svoje fakture z dne 8. januarija t. I.

Z odličnim spošlovanjem

t 'Hajko (Mlakar.

Vzorec uradnega zavitka za poštni plačilni nalog:

JI a//to J ((.a far,

1 h

Slbgejenbet bon |

Poslal

Envoye par M. I

vootintiaft tn 1 C/?. //•

stanujoč v .-■. VLjMQ.lj.CUlL..

demeurant a J

J)o|huftr<i 0 simef — Poštno-naročilni list — Valeurs a recouvrer

an bnž

spoftamt in ] rrr

Poštnemu uradu v tiranju.

Bureau de poste de j

Sanb 1

Dežela .

Pays j

$rct>inj ober Sepavtement 1
Okraj ali oddelek
Province ou Departement de j

9?cfoiiniiant>icrt — Priporočeno — Recommandč.

41

III. Pisma o menicah.

A)  Pisma o tratah za lastni in za tuji račun.

Beseda trata  (potežka) znači menico, s katero tras  ant
(izdatelj, pozvalec) drugo osebo trasata  (pozvanca) pozove, naj
tretji osebi (r e m i t e n t u) ali po naročilu tretje osebe določeno svoto
plača ob določenem času. Če da trasant to naročilo za svoj  račun,
obračunata trasant in trasat med seboj; ako pa se menica izda po
naročilu in za račun  trgovskega prijatelja (n a r o čni k a, ko¬
mitenta),  obračunata trasat in komitent med seboj. Te vrste trata
se imenuje komisijska (opravniška) trata.  V obeh primerih
mora trasant o izdani trati nemudoma obvestiti trasata. To obve¬
stilo mora obsegati te-le točke: 1. dan izdaje; 2. menični znesek;
3. dan plačljivosti; 4. ime remitentovo in 5. pripomnjo, s kom
naj trasat glede izplačanega meničnega zneska obračuna. Trasat
ponovi v svojem odgovoru vse te točke.

Povod, da se izda trata za lastni  račun, je lahko dvojen:
izda se namreč lahko v tekoči kupčijski zvezi med trasantom
in trasatom ali pa povodom kakega posameznega kupčijskega
dogodka (n. pr. dodaje blaga). V prvem primeru prosi trasant,
naj se menica plača (honorira),  za izplačani menični znesek pa
obremeni njegov tekoči račun, v drugem primeru pa se izrecno
navede vzrok, zakaj se je trata izdala.

20. Obvestilo o izdani trati v tekoči kupčijski zvezi:

Ljubljana, dne 12. oktobra 1910.

<9o sp o d Vinko šKovač,

<9orica.

Dajem si čast Vam naznaniti , da sem si danes dovolil na
Vas izdati trato za

K 1000 ■-— za 3 mesece dato, po naredbi A. Mihelčiča,
ter Vas prosim, da blagovolite menico ob predložitvi plačati za
moj račun.

Z odličnim spoštovanjem
t Anten Jlode.

42

21. Odgovor:

Sorica, dne 14. oktobra 1910.

Sospod o/lnton cRocle,

Ljubljana.

S svojim cenjenim pismom z dne 12. t. m. me obveščate ,
da ste izdali name trato za

K 1000 •— za dan 12. jamiarija, po naredbi A. Mihelčiča.
Zagotavljam Vas , da bodem menični znesek svojedobno
plačal za Vaš račun.

Z odličnim spoštovanjem

Vinko JCovač.

22. Obvestilo o trati, izdani vsled posameznega kupčijskega
dogodka:

Dunaj, dne 31. januarija 1910.

Sospod Ceopolcl Valenčič,

Cjubljana.

V nadi, da ste z mojim pismom z dne 15. t. m. naznanjeno
Vam blago prejeli v najlepšem redil, sem si danes v poravnavo
svoje fakture dovolil na Vas izdati trato za

K 1647 ■— za 15. dan aprila, po naredbi J. Verbiča,
ter Vas prosim, da jo svojedobno plačate.

Z odličnim spoštovanjem

cAnton JCosec.

43

23. Odgovor:

Cjubtjanci, dne 2.februarija'J910.

Sospod Jlnton Jkosec,

'Dunaj.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 31. pr. m. naznanjeno mi
trato za

K 1647 ' — za 15. dan aprila,

bodem v poravnavo Vaše fakture z dne 15. pr. m. pravočasno
plačal.

Z odličnim spoštovanjem
Ceopold Valenčič.

24. Obvestilo o večjem številu izdanih trat:

« Praga, dne 15. junija 1910.

Sospod Janko kKuhar,

Dunaj.

Dovoljujem si Vas vljudno obvestiti, da sem danes na Vas
izdal te-le trate:

K 416 ■ — za dva meseca dato, po naredbi C. Golarja,

,, 300 ■ — „ „ „ „ ,, „ R- Vičiča,

,, 236 -- „ dan 15. julija, „ „ L. Rekarja,

K 952 —

Prosim Vas, da te trate svojedobno plačate za moj račun.

Z odličnim spoštovanjem

cRudolf Vasič.

44

25. Odgovor:

Dunaj, dne 17. junija 1910.

Sospod Jluclolf Vasic,

tPraga.

V posesti Vašega cenjenega pisma z dne 15. t. m. Vas ob¬
veščam, da sem name izdane trate za
K 952 — po naredbi raznih,
v breme Vašega računa vzel v znanje.

Z odličnim spoštovanjem

Janko JCuhar.

26. Obvestilo o trati, izdani v poravnavo večjega števila
računov:

Dunaj, dne 31. marca 1910.

gospod dBogomir Vvančič,

VJno m o st.

Sklicevaje se na svoji pismi z dne 3. in 17. t. m. Vam
naznanjam, da sem danes v poravnavo spodaj navedenih računov
na Vas izdal trato za

K 589 07 za dan 15. julija, po naredbi lastni,
katero blagovolite plačati ob predložitvi.

Z odličnim spoštovanjem

Cuka (Mandič.

Faktura .z dne 3. marca t. I. K 216-84
„ „  „ 17. „ „ „ „ 372-23

K 589-07.

45

27. Odgovor:

Snomost, dne 2. aprila 1910.

S o sp o d Cuka Skianclič,

'Dunaj.

Iz Vašega cenjenega pisma z dne 31. pr. m. posnemam, da
ste name izdali trato za

K 589-07 za 15. dan julija, po naredbi lastni,
katere točno plačilo Vam zagotavljam.

Z odličnim spoštovanjem
<J3ogomir Vrančič.

•msouiou

46

rT

PC

Vzorec trate k pisma št. 26 in 27:

47

28. Izjava, da se trata ne bo plačala:

Cjubljanct, dne 5. aprila 1910.

<9ospod Jionrad Vehovar,

cPraga.

S cenjenim svojim pismom z dne 3. t. m. ste me obvestili,
da ste name izdali trato za

K 619 ■ — a vlsta, po naredbi L. Frančiča,
in sicer v svrho izravnave svojega pri meni naraslega imetja.
Ker pa glasom mojih knjig Vaše imetje znaša le
K 602 82 za 25. dan aprila, sem primoran izjaviti, da Vaše
trate ne morem priznati.

Z odličnim spoštovanjem

■ Dragotin cBregar.

Komisijske (opravniške) trate.

Trata, ki jo trasant izda po naročilu in za račun naročni¬
kov, se imenuje komisijska (opravniška) trata.  Pri teh
tratah obteži trasat za menični znesek naročnikov račun. Tukaj
je neobhodno potrebno, da tudi naročnik obvesti trasata o izdaji
trate. To obveščanje imenujemo akreditiran  j e. Povodom izdaje
komisijske trate je pisati šestero pisem in sicer:

1. naročnikovo naročilo trasantu;

2. akreditiranje trasanta po naročniku pri trasatu;

3. trasant naznanja trasatu, da je izdal trato;

4. enako obvesti trasant naročnika;

5. odgovor na pismo št. 3 in

6. „ „ „ „ 2 združen z obvestilom, da je tra¬

sant izdal trato.

48

29. Naročnikovo naročilo trasantu:

Cjubljana, dne 16. marca 1910.

gospod Sluclolf Jankovič,

Jrst.

V posesti z Vašim cenjenim pismom z dne 15. t. m. pripo-
slane mi fakture Vas prosim, da v njeno delno poravnavo na
gospoda Petra Drenika v Gorici izdaste za moj račun trato za
K 500 •— za dan 15. julija,
ter me o tem obvestite.

Zajedno Vas za ta znesek pri omenjenem gospodu akredi¬
tiram.

Z odličnim spoštovanjem
Vinko JBračič.

30. Akreditiranje:

Cjubljana, dne 16. marca 1910.

gospod S st er Dreni k,

Sorica.

Sklicevaje se na Vaše cenjeno pismo z dne 28. pr. m. Vam
naznanjam , da sem gospodu Rudolfu Jankoviču v Trstu naročil,
naj za moj račun na Vas izda trato za znesek
K 500 '— za dan 15. julija.

Prosim Vas torej, da blagovolite njegovo trato do omenjene
vsote sprejeti ter moj račun za menični znesek obtežiti.

Z odličnim spoštovanjem

Vinko J3račič.

49

31. Trasant naznanja trasatu, da je izdal trato:

Jr st, dne 17. marca 1910.

Sospod tPeter 'Drenih,

Sorica.

Dajem si čast Vam naznaniti, da sem danes po naročilu
in za račun gospoda Vinka Bračiča v Ljubljani na Vas izdal
trato za

K 500 — za dan 15. julija, po naredbi lastni,
katero blagovolite plačati za račun omenjene tvrdke.

Z odličnim spoštovanjem
čRudolf Jankovič.

32. Enako obvestilo naročniku:

Jrst. dne 17. marca 1!)10.

Sospod Vinko cBrcičič,

Gjubljana.

Na podlagi cenjenega Vašega včerajšnjega naročila sem
danes na gospoda Petra Drenika v Gorici izdal trato za
K 500 '— za dan 15. julija t. L,

ter sem Vaš račun za menični znesek pripoznal z običajnim
pridržkom.

Z odličnim spoštovanjem
cJiudolf Jankovič.

4

50

33. Odgovor na pismo št. 31 :

Sorica, dne 19. marca 1910.

Sospod Jhiclolf Jankovič,

cTrst.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 17. t. m. naznanjeno mi
trato za

K 500 •— za dan 15. julija, po naredbi lastni,
bodem ob predložitvi točno plačal za račun gospoda Vinka Bračiča
v Ljubljani, po katerega naročilu je bila izdana.

Z odličnim spoštovanjem

cPeter Drenih.

34. Trasatovo obvestilo naročniku kot odgovor na pismo
št. 30:

Sorica, dne 19. marca 1910.

Sospod Vinko  o "Bračič,

Cjubljanci.

V posesti Vašega cenjenega pisma z dne 16. t. m. Vam.
naznanjam, da sem Vas za trato gosp. R. Jankoviča, Trst, v
znesku

K 500 •— za da n 15. julija,
v tekočem računu obtežil.

Z odličnim spoštovanjem

čPeter Drenih.

Vzorec komisijske trate k predstoječim pismom:

51

r;

S

o

-X

,J3

■N»

P5




Q

i

<u

c


i

52

B)  Pisma o rimesah.

Z ozirom na knjigovodstvo se rimesa  imenuje tista menica,
s katero lahko razpolagamo, ker jo imamo v svoji posesti. V vseh
pismih, ki se nanašajo na rimese, je zlasti paziti: 1. na menični
znesek, 2. na trasatovo ime, 3. na kraj plačljivosti, 4. na dan
plačljivosti in 5. na dobropis zneska. Vsak lastnik menice more
(če to izrecno ni bilo zabranjeno) svojo lastninsko pravico do
menice s posebno izjavo, ki se običajno napiše na hrbet menice,
prenesti na drugo osebo. Ta izjava se imenuje žiro ali indo-
sament;  oseba, ki svojo pravico do menice odstopa, se zove
žirant ali indosant,  oseba pa, kateri se odstopi menica, se ime¬
nuje žiratar ali indosatar.  Indosatar izroča indosantu za me¬
nico kako protivrednost ali pa mu menični znesek vknjiži v korist.
Dobropis s polnim meničnim zneskom se izvrši v vrednosti za za¬
padli dan. Mogoč pa je tudi dobropis z bolj zgodnjim dospetkom;
v tem primeru odtegne indosatar od meničnega zneska za to dobo
odpadle obresti (diskont,  d i s k o n t i ra  n j e). Če pošiljamo
menico samo zaradi vnovčenja, zadostuje takozvani pooblastilni
(prokura-) indosament.

35. Pošiljanje menice v dobropis za zapadli dan:

Jr st, dne 10. aprila 1910.

Sospod Stanko c/Lrhar,

Ejubljana.

Prejemši Vaše cenjeno pismo z dne 14. pr. m. Vam danes
v prigibu pošiljam

K 410 ■— za dan 31. maja, na J. Verbiča, tam,
s prošnjo, da mi znesek vknjižite v korist.

Menica.

Priporočeno.

Z odličnim spoštovanjem
JConrad Jflurnik.

36. Odgovor:

53

Cjubljana, dne 12. aprila 1910.

aospod (Konrad SVCurnik,

drst.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 10. t. m. sem prejel
K 410 '— za dan 31. maja, na J. Verbiča, tu.

Znesek sem Vam za zapadli dan vknjižil v korist.

Z odličnim spoštovanjem

Stanko  t Arhar.

37. Pošiljanje večjega števila menic v dobropis:

Maribor, dne 3. decembra 1910.

Sospod Čudovite Sršen,

drst.

Oziraje se, na Vaše cenjeno pismo z dne 1. t. m. Vam v
prigibu pošiljam

K 52015 za dan 13 decembra, na I. Gregorčiča,

„ 143230 „ „ 31. „ „ R. Vodnika,

„ 1000 — „ 10. januarija, „ A. Hudnika,

K 2952 65 za tam,

s prošnjo, da mi ta znesek blagovolite vknjižiti v korist.

Z odličnim spoštovanjem
cProstoslav Z,unič.

Tri priloge.

Priporočeno.

54

38. Odgovor:

c Trst, dne 5. decembra 1910.

Sospod tPro sto slav J^unič,

Sit ar ib or.

S cenjenim Vašim pismom z dne 3. t. m. sem prejel
K 52015 za dan 15. decembra.

„ 1432 50 „ „ 31. _„_

„ 1000 — „ „ 10. januarija,

K 295265 v treh prilogah za tukaj,
ki sem Vam jih v vrednosti za zapadli dan vknjižil v korist.

Z odličnim spoštovanjem
Hudo vik Sršen.

39. Pripošiljanje menice v diskontiranje:

c Urno, dne 9. oktobra 1910.

Sospod Svan SO a cini k,

<Jrst.

Dovoljujem si v prigibu priposlati Vam
K 4500 ■ — za dan 31. decembra, na I. Lokarja, tam,
ki mi jih proti naznanilu diskonta blagovolite vknjižiti v korist.

Z odličnim spoštovanjem

Menica. Jgnacij Slutar.

Priporočeno.

55

40. Odgovor:

drst, dne 11. oktobra 1910.

gospod Jgnacij zRutar,

<33mo.

m Vašim pismom z dne 9. t. m. sem prejel
za dan 31. decembra, ki sem Vam jih po odbitka
kot  6'°/o diskonta, torej v znesku
K M40-— v vrednosti za danes
vknjižil v korist.

Z odličnim spoštovanjem

Jvan JCladnik.

cenjeni

S

K 4500'-
.. 60'

41. Pripošiljanje večjega števila menic v diskontiranje:

gradeč, dne 5. julija 1910.

Gospod <3/tilcin <3Cersnik,

cTrsf.

V prigibu Vam v diskontiranje in dobropis pošiljam

K 300 '— za dan 25. julija, na K■ Sušnika,

„ 250 '— „ „ „ 31. „ „ R. Korena ,

„ 475'— „ „ 31. avgusta, „ L. Vodnika,

K 1025 '— za tam.

Pričakujoč Vaše obvestilo, se Vam priporočam

Tri priloge.
Priporočeno.

z odličnim spoštovanjem
Stanko <?oljanec.

56

42. Odgovor z diskontnim računom v pismovem besedilu:

Jr st, dne 7. julija 1910.

Gospod Stanko {Poljanec,

<9raclec.

cenjenim pismom z dne 5. t. m. sem prejel
K 300 '— za dan 25. julija, dni 18 št. 51

„ 250'  - „ „ 31. „ , „ 24 „ 60

„ 475'— „ „ 31. avgusta, „ 55 „ 261

K 1025'— za tukaj, št. 375

za katere Vas po odbitku
„ 5/21 kot 5°/o diskonta, torej za

K 1019-79 v vrednosti za današnji dan  v tekočem računu

pripoznavam.

Z odličnim spoštovanjem

JYlilan JCersnik.

43. Odgovor s priloženim diskontnim računom:

c Trsi, dne 7. julija 1910.

gospod Stanko  c "Poljanec,

Gradec.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 5. t. m. priposlanih mi
K 1025 '— v treh prilogah, za tukaj, sem po Vašem naročilu
diskontiral ter Vas glasom priloženega računa za znesek

K 1019'79 za današnji dan pripoznal v tekočem računu.

Račun.

Z odličnim spoštovanjem
c !Milan (Kersnik.

57

44. Diskontni račun:

c Trsf, dne 7. julija 1910.

cJlačun.

Sospod Stanko ePoljanec, Gradec.

Kolek

za dan 25. julija, dni 18 št. 54

„ „ 31.  „ „ 24  „ 60

„ „ 31. avg.,  „ 55  „ 261

za tukaj št. 375

kot  5°/o diskont,
vrednost za danes.

Dal.

Sfiilan JCersnik.

45. Menica se v diskontiranje pošlje s prošnjo, naj se diskon-
tirani znesek pošlje v gotovini:

Solnograd, dne 22. marca l!)lo.

gospod SLnton Smrekar,

Snom o st.

Oziraje se na svoje pismo z dne 14. t. m. Vam danes pri-
pošiljam

K 479' 15 za dan 10. junija, na C. Mandiča, tam,
s prošnjo, da mi znesek po odbitku najcenejega diskonta blago¬
volite priposlati gotovini.

Z odličnim spoštovanjem

Menica. Jllojzij VKončar.

Priporočeno.

58

46. Odgovor:

Jnomost, dne 24. marca 1910.

S o spod Jllojzij JCončar,

Solnograd.

cenjenim pismom z dne 22. t. m. sem prejel
K 479-15 za dan 10. junija, ki sem jih po odbitku
K 4-67 kot  472 °/o diskonta,

,, ■—-60 kot  78% provizije in
,, 5'87  „ —-60 za poštnino in kolek na

K 473-28 diskontiral.

Ravnaje po Vašem naročilu, sem navedeni znesek danes
po poštni nakaznici poslal na Vaš cenjeni naslov ter Vas prosim
sprejemnega potrdila.

Z odličnim spoštovanjem

iAnton Smrekar.

Z

Vašim

47. Sprejemno potrdilo:

Solnograd, dne 25. marca 1910.

Sospod cAnton Smrekar,

c7 nemost.

Zajedno z Vašim cenjenim včerajšnjim pismom sem po
poštni nakaznici prejel

K 473-28 kot protivrednost za mojo rimeso z dne 22. t. m.

Z odličnim spoštovanjem
c Alojzij JCončar.

59

48. Menica se v vnovčenje pošlje trgovskemu prijatelju, s
katerim imamo tekoči račun:

€? 'raga, dne 20. oktobra 1910.

Sospod Viljem Cozar,

Dunaj.

Dovoljujem si v prigibu priposlati Vam
K 274-80 za dan 25. t. m., na J. Grudna,

„ 350 '— „ „ 25. „ ,, ,, K. Koruna,

K 624-80 za tam.

Z vljudno prošnjo, da oskrbite vnovčenje ter mi vnovčeni
znesek proti obvestilu vknjižite v korist, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

2 menici. Vekoslav JLrhar.

Priporočeno.

49. Odgovor:

Dunaj, dne 25. oktobra 1910.

gospod Vekoslav Vlrhar,

cPraga.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 20. t. m. priposlani mi
rimesi za

K 624-80 v dveh prilogah, za tukaj,
sem prejel ter sem Vas za menični znesek za današnji dan v
tekočem računu pripoznal.

Z odličnim spoštovanjem

Viljem Cozar.

60

50. Menica se v vnovčenje pošlje trgovskemu prijatelju, s
katerim nimamo tekočega računa:

' Dunaj, dne 26. novembra 1910.

Sospod Jiajko Jioren,

Gelovec.

V prigibu. Vam pošiljam
K 240 •— za dan 30. t. m., za tam,
z vljudno prošnjo, da blagovolite oskrbeti vnovčenje in mi vnovčeni
znesek po odbitku lastnih troskov potom poštne hranilnice poslati.

Z odličnim spoštovanjem

Menica. cAnton <Mrak.

Položnica.

Priporočeno.

51. Odgovor:

Celovec, dne 1. decembra 1910.

Sospod Jlnton Sfirak,

Thinaj.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 26. pr. m. sem prejel
K 240 ■— za včerajšnji dan, ki sem jih vnovčil.

Odbivši lastne stroške
„ 2'—, sem znesek

K 238 '— danes vplačal na Vaš poštno-hranilnični račun.

Z odličnim spoštovanjem
cRajko JCoren.

Vzorec menice k pismom St. 50 in 51:

61

<D

O

62

D rasa stran menice:

o

C. Pisma o akceptaciji (sprejetju) menic.

Imetnik še ne akceptirane menice bo gledal na-to, da si
čimpreje preskrbi sprejem ali akceptacijo menice, ker se trasat
stoprav z akceptom  (s podpisom na menici) menično-pravno
zaveže, da bode menični znesek plačal.

Ako sta imetnik menice (izdatnik, remitent ali žiratar) in
trasat v trgovski zvezi, se prvi zaradi akceptacije neposredno obrne
do drugega (n. pr. če se trata pošlje zajedno s fakturo o dodanem
blagu); ako pa imetnik menice in trasat nista v nikaki zvezi, si
prvi sprejem menice preskrbi s posredovanjem trgovskega prijatelja,
ki biva tam, kjer je trasat. V tem poslednjem slučaju je žiro
nepotreben in nedopusten.

52. Trata se v akceptacijo pošlje s posredovanjem tretje osebe:

Jrst. dne 8. novembra 1910.

clrgovski banki,

Cjuhljana.

V posesti Vašega cenjenega pisma z dne 6. t. m. Vam danes
v prigibu pošiljam

K 1269 20 za 15. dan januarija,  na E. Kodra, tam,
s prošnjo, da oskrbite akceptacijo menice ter mi akceptirano
trato nemudoma vrnete.

Zahvaljujem se Vam že danes na Vaši prijaznosti

Menica. 2  odličnim spoštovanjem

Priporočeno. Cudovik VKoren.

63

53. Odgovor:

Cjubtjana, dne 12. novembra 1910.

& o sp o d Cudovik tKoren,

c Trst.

Oziraje se na Vaše cenjeno pismo z dne. 8. t. m. Vam danes
xi prigibu vračamo menico za

K 1269'20 za dan 15. januarija, na E. Kodra, tu,
ko smo ji oskrbeli akceptacijo.

Z odličnim spoštovanjem

(Trgovska banka

Menica. Tf. čhf. ČN. ČN.

Priporočeno.

54. Trata se v akceptacijo pošlje neposredno trasatu:

Jrst, dne 14. oktobra 1910.

Sospod Covro Končar,

Ejubljana.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 11. t. m. naročenih 10 sod¬
čkov strojnega olja sem danes odposlal ter Vam v prigibu
pošiljam račun.

Zajedno si Vam dovoljujem vljudno naznaniti, da sem
danes v poravnavo tega računa na Vas izdal priloženo trato za

K 1572-65 za dan 14. februarija, po navedbi lastni.

Prosim Vas, da mi akceptirano trato blagovolite čimpreje
vrniti.

Priporočam se Vam za nadaljna naročila

Račun.

Trata.

Priporočeno.

z odličnim spoštovanjem

c Tajko JCoren.

64

55. Trata se vrne akceptirana:

Cjubljana, dne 20. oktobra 1910.

<9o sp o d 3lajko sKoren,

\

cTrsf.

Oziraje se na Vaše cenjeno pismo z dne 14. t. m. Vam v
prigibu vračam akceptirano trato za
K 157,2' (ib za dan 14. februarija,

ki ste jo name izdali v svrho poravnave svoje fakture z dne
14. t. m.

Z odličnim spoštovanjem

Trata. Covro JCončar.

Priporočeno.

56. Sprejemno potrdilo:

t Trst, dne 22. oktobra 1910.

Sospod Covro  c TConcar,

Cjubljana.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 20. t. m. priposlano mi
akceptirano trato za

K 1572'65 za dan 14. februarija,

sem prejel. Porabim jo v poravnavo svoje na enaki znesek glaseče
se fakture z' dne 14. t. m.

Z odličnim spoštovanjem
PRajko JCoren.

65

D) Komisijske (opravniške) rimese.

Ako rimeso pošiljamo po naročilu in za račun tretje osebe, jo
imenujemo komisijsko rimeso.  Dotično naročilo mora obse¬
gati : menični znesek, plačilni dan ter ime in bivališče prejemnikovo.
O danem naročilu moramo obvestiti tudi prejemnika. Pisati bode
torej ta-le pisma: 1. naročnikovo pismo, naj se tretji osebi pošljejo
rimese; 2. obvestilo prejemniku; 3. pošiljanje rimese prejemniku;
4. obvestilo naročniku o izvršenem naročilu; 5. odgovor na pismo
št. 3 in 6. pismo, v katerem prejemnik naročniku naznanja prejem
in dobropis zneska.

57. Naročilo, naj se pošljejo rimese:

Praga, dne 15. aprila 1910.
Sospod Vekoslav Cavrič,

cBrno.

Sklicevaje se na svoje pismo z dne 10. t. m. Vas naprošam,
da takoj za moj račun gospodu Josipa Vernika na Dunaju pošljete

K 500 •— za dan 15. julija,
ter za menični znesek obtežite moj tekoči račun.

Pričakujem Vašega obvestila

z odličnim spoštovanjem

Ciril CCoren.

58. Naročnikovo obvestilo prejemniku:

Praga, dne 15. aprila 1910.

<9o sp o d Josip Vernik,

Vunaj.

Odgovarjajoč na Vaše cenjeno pismo z dne 8. t. m. Vam
naznanjam, da sem danes gospodu Vekoslavu Lavriču v Brnu
naročil, naj Vam za moj račun pripošlje
K 500 •— za d an 15. julija.

Prosim Vas, da jih vknjižite mojemu računu v korist.

Z odličnim spoštovanjem

Ciril CCoren.

5

66

59. Rimesa se pošlje prejemniku:

<firno, dne 17. aprila 1910.

gospod Josip Vernik,

Vunaj.

Po naročila in za račan gospoda Cirila Korena v Pragi
Vam danes pripošiljam

K 500 '— za dan 15. julija, na A. Kolenca, tam,
ki jih blagovolite porabiti v njegovo korist.

Prosim sprejemnega potrdila.

Z odličnim spoštovanjem

Pimesa. Vekoslav Cavrič.

Priporočeno.

60. Obvestilo naročniku o izvršenem naročilu :

(tirno, d,ne 17. aprila 1910.

gospod Ciril CCoren,

tPraga.

Da ustrežem Vašemu cenjenemu naročilu z dne 15. t. m.,
sem danes gospodu Josipu Verniku na Dunaju za Vaš račun
poslal

K 500 . — za dan 15. julija,

in sem jih Vašemu računu za plačilni dan vknjižil v dolg.

Z odličnim spoštovanjem

Vekoslav Cavrič.

67

61. Odgovor na pismo št. 59:

'Dunaj, dne 19. aprila 1910.

Scspod Vekoslav Vavrič,

J3rno.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 17. t. m. priposlanih mi
K 500 ■— za dan 15. julija, na J. Kolenca, tu,
sem prejel ter jih v korist gospodu Cirilu Korenu v Pragi v
tekočem računu vknjižil.

Z odličnim spoštovanjem

Josip Vernik.

62. Prejemnikovo obvestilo naročniku o dobropisu:

Dunaj, dne 19. aprila 1910.

Sospod Oiril JCoren,

cPraga.

V posesti Vašega cenjenega pisma z dne 15. t. m. Vam
naznanjam, da mi je gospod Vekoslav Lavrič v Brnu za Vaš
račun priposial

K 500 '—■ za dan 15. julija,

za kateri znesek sem Vas v tekočem računu pripoznal.

Prosim soglasne vknjižbe.

Z odličnim spoštovanjem

Josip Vernik.

E)  Pisma o domiciliranju (udomovljenju) menic.

Vsak izdatelj menice gleda na to, da izda tako menico, da jo
vsakdo rad prevzame, to so menice, ki so plačljive na kakem glavnem
tržnem mestu. Vsled tega uredi izdatelj stvar često tako, da po
njem izdane trate niso plačljive na trasatovem, temveč na kakem
večjem tržnem mestu. Te vrste menice imenujemo domicilirane
menice. Novo plačilno mesto imenujemo domicil  (menično

5 *

68

domovje), novega plačnika domicil  j ata  (udomovljenca), trasata
pa domicil j anta  (udomovitelja).

Domiciliranje menice se izvrši tako, da izdatelj k imenu in
bivališču trasata pristavi pripomnjo »plačljivo v N.“ Povodom
akceptacije popolni trasat to pripomnjo z imenom tiste osebe, ki
bo na tem mestu plačala npr. „pri gospodu A. B.“ Domiciliranje
se seveda izvrši na podlagi predidočih dogovorov med trasatom
in domiciljatom.

Potemtakem se povodom domicdiranja menice pišejo ta-le
pisma:

1. menica se pošlje v akceptacijo in domiciliranje;

2. vprašamo, ali se domiciliranje dovoljuje;

3. damo pritrjevalni odgovor;

4. vračamo akceptirano in domicilirano menico;

5. obveščamo domiciljata in pošiljamo potrebno pokritje;

6. potrjujemo sprejem in pošiljamo vnovčeno trato.

Pokritje za domicilirano menico se ne pošlje, če imata

domiciljat in domiciljant med seboj tekoči račun; v tem primeru
obteži prvi račun drugega za izplačani menični znesek.

63. Menica se pošlje v akceptacijo in domiciliranje:

Jrsf,  dne 12. febmarija 1910.

gospod Vilko Sila j c en,

Vjubljana.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 26. pr. m. naročeno blago
sem danes po Južni železnici kot tovorno blago odposlal na Vaš
naslov. V prigibu Vam pošiljam fakturo, glasečo se na

K 1825 '— za dva meseca dato.

V smislu svoječasnega dogovora sem v poravnavo fakture
na Vas izdal danes priloženo trato za

K 1825 ■— za dva meseca dato, po naredbi lastni.

Prosim Vas, da mi menico akceptirano in domicilirano za
tukaj čimpreje vrnete.

Z odličnim spoštovanjem

Faktura. JCarol Senekovič.

Menica.

69

64. Prošnja, naj se dovoli domiciliranje:

[ljubljena, dne 14. febniarija 1910.

gospod Josip Vošnjak,

Vrst.

Dovoljujem si Vas vljudno povprašati, ali bi mi dovolili,
da v primeril potrebe svoje akcepte, ki se ne bi glasili na znatne
zneske, nakazujem v izplačilo pri Vas. Ob sebi je umevno, da
bi pravočasno oskrbet potrebno pokritje.

Prosim Vas, da mi čimpreje naznanite svoje pogoje in se
Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Vilko (Majcen.

65. Pritrjevalni odgovor:

Jrsf, dne 16. februarija 1910.

gospod Vilko Sila j c en,

Ljubljana.

Prejemši cenjeno Vaše pismo z dne 14. t. m. Vam nazna¬
njam, da sem drage volje pripravljen plačevati Vaše pri meni
domicilirane menice'1 seveda pod pogojem, da me pravočasno o
njih izdaji obveščate ter mi pošiljate potrebno gotovino ali
kratkoroke rimese za tukaj.

Kot provizijo zaračunavam običajno bančno provizijo, to
je  78%. Upam, da bodete s tem popolnoma zadovoljni.

Z odličnim spoštovanjem

Josip Vošnjak.

70

66. Akceptirana in domicilirana menica se vrne:

Cjubljana, dne 18. febriiarija 1910.

Sospod JCarol Senekovič,

c Trst.

Z ozirom na Vaše cenjeno pismo z dne 12. t. m. Vam
naznanjam, da sem fakturirano mi blago prejel v najlepšem redil.
Zajedno Vam vračam priposlano mi trato za
K 1825 •— za dan 12. aprila,

opremljeno s svojim akceptom in domicilirano pri gospodu Josipu
Vošnjaku, tam.

Z odličnim spoštovanjem

Menica. Vitko Majcen.

Priporočeno.

67. Obvestilo domiciljatu:

Cjubljana, dne 8. aprila 1910.

Sospod Josip V očnjak,

cTrst.

Z ozirom na Vaš cenjeni dopis z dne 16. februarija t. I.
Vas obveščam, da sem Vam potom poštne hranilnice nakazal

K 1840 —, za kateri znesek blagovolite pripoznati moj račun.

Sočasno sem si v smislu Vašega pritrdila dovolil domici-
lirati pri Vas name izdano trato gospoda Karola Senekoviča,
tam, in sicer za

K 1825■— za dan 12. aprila, po naredbi lastni.

Prosim Vas torej, da svoječasno plačate menični znesek za
moj račun in mi čimpreje pripošljete vnovčeno trato.

Z odličnim spoštovanjem

Vilko Majcen.

71

68. Sprejemno potrdilo in pošiljanje vnovčene trate:

Jr st, dne 12. aprila 1910.

Jo sp o d Vilko Sila j cen,

Cjubljana.

Odgovarjajoč na Vaše cenjeno pismo z dne 8. t. m. Vam
naznanjam, da sem potom poštne hranilnice nakazani mi znesek
K 1840 ■— za dan 10. t. m.
vknjižil Vašemu, računu v korist.

Zajedno Vam v prigibu pošiljam pri meni domicilirano
menico za

K 1825 '— za danes, ki sem jo plačal.

Za izplačani menični znesek sem obtežil Vaš račun.

Menica.

Z odličnim spoštovanjem

Josip Vošnjak.

Vzorec akceptirane in domicilirane menice:

72

pri gosp. Jos. Vošnjaku.

73

F)  Pisma o zasilnih naslovih in protestih (izpričbah).

Ako je izdatelj odnosno indosant menice mnenja, da bi
trasat iz kateregakoli vzroka akceptacijo menice zavrnil, napiše
na njeno sprednjo stran ime tvrdke, bivajoče na mestu plačlji¬
vosti, ki v primeru, da trasat ne sprejme menice, posreduje t. j.
menico sprejme in plača, seveda za račun tistega, ki je napisal
njen naslov. Ta naslov se imenuje zasilni ali pomožni
naslov. Tisti,  ki naslov napiše, se zove adresant (zasilni
našlovitelj),  oni pa, čigar ime se je napisalo, adresat (za¬
silni naslovljenec).  Ako je adresat primoran posredovati,
se zove intervenijent (posredovalec) ali honorant
(častni plačnik),  dočim se adresant vtem  slučaju imenuje
honorat (čaščenec).  Besedilo zasilnega naslova je običajno
takšno-le: „V primeru potrebe pri gospodu  N. N.“

Ob sebi je umevno, da adresant napiše ime adresatovo le
na podlagi njegovega dovoljenja. Če se je napisal zasilni naslov,
je o tem takoj obvestiti adresata, opisati menico, prositi za posre¬
dovanje v primeru potrebe in omeni i, kako se bodo poravnali
posredovalni troški.

Ako predloži imetnik nesprejeto menico trasatu v akcepta¬
cijo, ta pa akceptacijo odkloni, bode imetnik po v to pooblaščeni
osebi dvignil protest (izpričbo):  dal si bo namreč izgotoviti
potrdilo, da je svojim dolžnostim zadostil in da se zavaruje proti
/sem posledicam, izvirajočim iz odklonjene akceptacije. Ta protest
se imenuje akceptni protest (sprejemna izpričba).  Ako
je imetnik menice imel nalogo, da samo preskrbi  akceptacijo me¬
nice, vrne menico s protestom vred odpošiljatelju ali pa mu samo
naznani, da je dvignil protest. V vsakem primeru pa obteži njegov
račun za troške protesta. Ako pa je imetnik menico imel v svoji
posesti kot pošiljateljevo rimeso,  odpošlje samo protest zaradi
odklonjene akceptacije, menico pa si pridrži, da more na plačilni
dan dvigniti tudi še plačilni protest.

Če pa ima zaradi odklonjene akceptacije protestirana menica
zasilni naslov, predloži imetnik menico s protestom vred adresatu
s prošnjo za častno akceptacijo. Adresat se sedaj imenuje častni
akceptant (častni sprejemnik) ali honorant (častni
plačnik).  On povrne imetniku menice proti izročitvi protesta

74

narasle troske protesta. S častnim akceptom opremljeno menico
si imetnik pridrži še nadalje, akceptant pa obvesti adresanta o
izvršenem posredovanju in mu pripošilja akceptni protest in
račun o naraslih troskih. Tudi če menica nima zasilnega naslova,
se lahko vrši posredovanje, ki se v tem primeru imenuje pro¬
stovoljno posredovanje.

69. Prošnja, da se dovoli zasilni naslov:

'Dunaj, dne 5. novembra 1910.

Sospod Stanko pornič,

cPraga.

Dovoljujem si Vas vljudno povprašati, ali bi mi dovolili,
da po potrebi Vašo cenjeno tvrdko navedem kot zasilni naslov.

Umevno je ob sebi, da bi, če bi bili pripravljeni zame
posredovati, skrbel za potrebno pokritje, kakoršno bi si želeli.
Nadejam se ugodnega odgovora in se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Josip Sutnar.

70. Pritrjevalni odgovor:

iPraga, dne 8. novembra 1910.

<9ospod Josip Sutnar,

'Dunaj'.

V posesti Vašega cenjenega pisma z dne 5. t. m. Vam spo¬
ročam, da sem drage volje pripravljen, posredovati v čast Vaši
tvrdki, vendar Vas prosim, da mi redno in pravočasno nazna¬
njate tiste menice, ki jih bodete opremljali z zasilnim naslovom
na mojo tvrdko.

Z odličnim spoštovanjem
Stanko zbornic.

75

71. Obvestilo, da se je zasilni naslov uporabil:

Dunaj, dne 16. novembra 1910.

Sospod Stanko zbornic,

cPraga.

Opirajoč se na Vaše pismeno dovoljenje z dne 8. t. m. si
dajem čast, Vam vljudno naznaniti, da sem danes

K 3000 '— za dan 15. januarija, na J. Vodnika, tam,
opremil z zasilnim naslovom na Vašo cenjeno tvrdko.

Prosim Vas torej blagovoljnega posredovanja, če bi nanesla
potreba.

Z odličnim spoštovanjem

Josip Sutnar.

72. Odgovor:

Praga, dne 18. novembra 1910.

Sospod Josip Sutnar,

'Dunaj.

Vaše cenjeno pismo z dne 16. t. m , v katerem mi nazna¬
njate, da ste

K 3000 '— za dan 15. januarija, na  ./. Vodnika, tu,
opremili z zasilnim naslovom na mojo tvrdko, sem prejel. Zago¬
tavljam Vam potrebno posredovanje v vsakem primeru.

Z odličnim spoštovanjem
Stanko pornič.

76

73. Obvestilo, da se je posredovalo:

grcigct, dne 26. novembra 1910.

gospod Josip Suhar,

Dunaj.

Oziraje se na svoje pismo z dne 18. t. m. Vam naznanjam,
da se mi je menica za

K 3000 ■— za dan 15. januarija, na J. Vodnika, tu,
odp/as opremljena z zasilnim naslovom na mojo tvrdko, danes
predložila v akceptacijo.

Menico sem akceptiral v čast Vašemu podpisu ter sem za
protestne troske v znesku

K 5 •— za danes obtežil Vaš tekoči račun.

Prilagam akceptni protest in se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Akceptni protest. Stanko zbornic.

74. Odgovor:

Dunaj, dne 28. novembra 1910.

gospod Stanko zjornič,

tPraga.

Iz Vašega cenjenega pisma z dne 26. t. m. sem posnel,
da ste

K 3000 •— za dan 15. januarija, na J. Vodnika, tam,
akceptirali v čast mojemu podpisu.

Ko Vam izrekam svojo najvdanejšo zahvalo, potrjujem
prejem priposlanega mi protesta. Za protestne troske

K  5' — za dan 26. t. m. Vas pripoznavam v tekočem računu.

Z odličnim spoštovanjem

Josip Sutnar.

77

75. Menica se vrača s priloženim akceptnim protestom:

Dunaj, dne 30. novembra 1910.

S o sp o d. c/lnton cKitak,

Gel/e.

S svojim cenjenim pismom z dne 28. t. m. ste mi
K 1000 •— za tukaj,

priposlali s prošnjo , naj preskrbim akceptacijo.

Menico Vam danes s priloženim akceptnim protestom vračam
ter Vas prosim, da blagovolite za narasle protestne troške
K 6'45 za  danes pripoznati moj račun.

Z odličnim spoštovanjem

Jvan 'Dolinar.

Menica.

Protest.

Priporočeno.

76. Akceptni protest:

Zap. št.

Akceptni protest.

V sredo, dne 30. novembra entispčdevets todesetega sem
podpisani c. kr. notar Ferdinand Rajar na Dunaju na prošnjo
gospoda Ivana Dolinarja, trgovca na Dunaju, z 80 h kolkovano
menico te-le vsebine:

78

Praga, dne 16. novembra 1910  - za K 1000  -

Dva meseca dato plačajte za to prvo menico po naredbi
gospoda Josipa Ribnikarja svoto -

- entisoč kron -

vrednost v blagu in jo postavite na račun po poročilu.

Gospodu Ivanu Močniku,  - Vekoslav Tratnik.

- Dunaj I. ■ -

- na hrbtu:  -——-——-

Zame po naredbi gospoda Antona Kitak. Vrednost poračunjena.
Budejevice, dne 25. novembra 1910. Josip Ribnikar mp., gospodu
Ivanu Močniku kot naslovljencu v njegovi pisarni na Dunaju L,
predložil v akceptacijo, on pa je izjavil:

,,Ker nisem z gospodom Vekoslavom Tratnikom v nikaki
kupčijski zvezi, menice ne sprejmem.“ Zato sem dvignil ta ak¬
ceptni protest.

cJerdinand cJiajar mp.
c. kr. notar.

Pristojbina K 4 '— P ežat

kolek „ 2 '—

skupaj _ K 6 1 —

Ako trasat na plačilni dan menice ne plača, dvigne imetnik
menice plačilni protest, to se pravi, da imetnik zahteva plačilo
s povratnim računom od svojih prednikov. Dopustno je zahte¬
vati : menični znesek, 6°/o zamudne obresti, protestne in druge
troske ter '/ 3 °/o provizije od meničnega zneska. O zavrnjenem
plačilu mora vsakdo v dveh dneh, računši od dneva, ko je dvignil
protest, neposredno obvestiti svojega prednika (n o ti fi kači  j a). Če
pa je menica, glede katere se je dvignil plačilni protest, oprem¬
ljena s častnim sprejemom, se lastnik menice seveda obrne do
posredovalca ter od njega zahteva menični znesek in povračilo
naraslih troskov.

79

77. Pošlje se menica s plačilnim protestom in povratnim

računom:

Jnomosf, dne 16. septembra 1910.

gospod Janko Vernik,

Sklicevaje se na svoje pismo z dne 15. pr. m. Vam v pri-
gibu vračam Vašo rimeso za

K 1020 — za dan 15. septembra, na J. Sokliča,
zajedno s plačilnim protestom. Za znesek priloženega povrat¬
nega računa

K 1030 70 sem Vaš račun obtežil za včerajšnji dan.

Z odličnim spoštovanjem

Menica.

Protest.

Povratni račun.
Priporočeno.

cRajko Vesel.

Povratni račun.

Menični zne.sek

K 1020-~

troški protesta .
73°/o provizije .
poštnina in kolki

.n 1

skupaj ... K 1030-70

6 -—

3-40

1-30

Jnomosf, dne 16. septembra 1910.

cRajko Vesel.

80

78. Častni sprejemnik sporoča, da je menico vnovčil:

Dunaj, dne 28. februarija 1910.

<9ospod Božidar Oblak,

Oltar ib or.

Sklicevaje se na svoje pismo z dne 31. pr. m. Vam v pri-
gibu Vašo trato za

K 1800 — za zadnji dan februarija, na M. Levca,
pošiljam s pripomnjo, da sem jo glasom priloženega protesta
plačal v čast Vašemu podpisu.

Prosim Vas torej, da mi znesek priloženega povratnega
računa

K 1804'30 za današnji dan
vknjižite v korist.

Z odličnim spoštovanjem

Menica. (Anton <3Ylrak.

Protest.

Povratni račun.

Priporočeno.

IV. Pisma o kupčiji z blagom.

A)  Naročila.

a)  Naročila sploh.

Kupčija z blagom obstoji v nakupovanju in prodajanju raz¬
nega blaga. Ta se zopet lahko vrši za lastni ali pa za tuji
račun. Kupčija z blagom nastane na ta način, da dodajalec po¬
nudi blago odjemalcu v nakrtp ali pa da odjemalec prosi, naj
se mu blago dopošlje. Take ponudbe morejo biti obojestransko
povsem splošnega  značaja, nanašajo se lahko na blago kakega

81

podjetja sploh,  na izrecno določeno  blago ali pa celo na
določeno množino  določene vrste  blaga.

Splošne ponudbe si stavita dodajalec in odjemalec v ta
namen, da otvorita kupčijsko zvezo ali pa da že obstoječo kup-
čijsko zvezo oživita. Dodajalec stavi ponudbo, da razširi krog
svojih odjemalcev, odjemalec pa zato, da najde novih virov za
dobivanje blaga.

Pismo, s katerim blago naročamo, imenujemo naročilo.
Naročilo napravimo na podlagi predidoče ponudbe ali pa ga
napravimo iz lastnega nagiba. Slednja naročila najdemo najčešče
pri mnogoletni kupčijski zvezi dveh trgovskih prijateljev, ki imata
splošne pogoje glede kupčije že naprej določene. Taki pogoji so
zlasti: čas in pogoji dobave, skadenca fakturnega zneska, način
poravnave in morebitni popusti pri ceni itd.

Čas plačljivosti  fakturnega zneska je določen na gotovo
dobo, računši od datuma fakture ali pa je fakturni znesek porav¬
nati takoj po prejemu blaga. V prvem primeru gre za časovno
ali kreditno  kupčijo, v drugem pa za kupčijo proti goto¬
vini (per konta nt). Cene  se v fakturah navedejo najčešče
one, ki so veljavne za časovno kupčijo (rok 3, 4, 6 mesecev).
Če se pa te cene uporabljajo pri kupčiji proti gotovini, dovo¬
ljuje se na fakturni znesek vsled takojšnjega plačila v odstotkih
izražen popust (skonto, diskont).  Pri cenah za 3, 4,
6 mesečni rok znaša skonto 1 72%, 2%, 3%, kar odgovarja letni
obrestni meri 6%.

Fakture se poravnavajo s plačilom v gotovini, z akcepti,
z rimesami ali pa se fakturni znesek stavi v račun.

Popusti  pri cenah se dovoljujejo onim odjemalcem, ki naro¬
čeno blago zopet prodajajo ali ga pa naročajo pogosto in v večjih
množinah. Višina tega popusta se določa navadno na ta način, da
se od fakturnega zneska odtegne v odstotkih dogovorjeni rabat.
Visokost tega rabata je različna ter je odvisna od množine naro¬
čenega blaga in od več ali manj živahne kupčije.

Vsako naročilno pismo mora obsegati določila glede mno¬
žine in cene naročenega blaga, kako in kedaj naj se naročilo izvrši
in kako se bode poravnal fakturni znesek. Ob sklepu naročilnega

6

82

lista izražamo želje oziroma zahteve, ki naj bi se vpoštevale ob
izvršitvi naročila.

Pri naročilil) med dvema trgovskima prijateljema na istem
mestu (krajevna kupčija)  se ponavadi ne pišejo posebni
naročilni listi, marveč se dodajalcu le izročajo nakaznice,  ki
obsegajo najvažnejše podatke glede naročenega blaga. Z naro¬
čenim blagom se pošlje dobavni list.

Vzorec nakaznice in dobavnega lista:

s

R~

< 5 ;

R

S

a

R.

§>

g

p

$

to

<?

o

O

&

Sr

« 5 .

Ta

o

Co

E*

j*.

R

(Zo

O

“8

<0

Co

s?

sv

sr

<\l

o

sr

«i

co

5 s

to

< 5 .

a*

o

$

^ o

Ccq RR.
R
a

o R

5

Co

Co

Oi

5 S

S

*t 3

O

?S

2

N

°§

to

'S.

R

£

R

a

r

R

&

jt.

'O

oo

(3

o

rr

5 R

RS

Oo

83

Za naročila v manjšem obsegu se tudi lahko uporabljajo
dopisnice ali papir male oblike z napisom .Memorandum*.

*

*

*

&

ti

g

pf

*

*

*

*

*

Vzorec dopisnice; naslovna stran:
Gavrič (Andrej, Jfranj.

*

čdospod

Jčajko ^Poljanec,  $

\ Gjubljana.

E ŠŠ

E Jlimska cesta 10.  $|

E 3£

Z  ^

druga stran:

Sospod PRajko PPoljanec,

Gjubljana.

^Blagovolite mi takoj poslati 10 kg lisfnatozelene
oljnate barve po običajni ceni.

JCranj, dne k. julija 1910 .

c Andrej Gavrič.

6 *


84

Vzorec memoranduma:

85

Cene  naročenemu blagu se v naročilnih listih natanko pred¬
pišejo odnosno omejujejo (limit ujej  o) ali pa se izreka prošnja,
naj se blago zaračuna po najnižji ceni. Pri mnogoletni kupčijski
zvezi dveh trgovskih prijateljev pa se cene naročenemu blagu
običajno sploh ne omenjajo. Če se je množina naročenega blaga
omenila le približno,  mora dodajalec paziti, da pošlje množino
blaga, ki se od množine, v naročilnem listu navedene, preveč ne
razlikuje. Množino, kakovost in ceno naročenega blaga je v naro¬
čilnem listu zapisati v posebno vrsto in podčrtati. Pri obsežnejših
naročilih se naročeno blago napiše koncem pisma ali pa na
poseben list.

Glede dobe  odpošiljatve treba omeniti, ali naj se blago
odpošlje takoj ali po preteku določenega časa. Glede načina
odpošiljatve pa, ali naj se odpošlje po vozniku, po pošti, po
železnici kot tovorno ali brzovozno blago itd.

Kako se bode poravnal fakturni znesek,  se pri trajni
kupčijski zvezi sploh ne omenja. Če pa se naroča le redkokedaj
ali celo prvokrat, je vsekako omeniti tudi način poravnave.

79. Naročilo:

Cjubljana , dne 17. septembra 1910.

Sospod Jlnton  c “Rožič,

cTrst.

Prosim Vas, da mi tekom tega meseca
50 zavojev riža Rangoon d K 46-50 za 100 kg
dopošljete po Južni železnici kot tovorno blago.

Pričakujem točne izvršitve in se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem
cBožidar Solob.

86

80. Naročilo, navedeno koncem pisma :

Ejubljana, dne 21. junija 1910.

Gospod <Robert JCoren,

cTrst.

Prosim Vas, da mi takoj po prejemu tega pisma blagovolite
doposlati spodaj označeno blago v najboljši kakovosti po Južni
železnici kot brzovozno blago.

Pričakujem, da naročilo najvestneje izvršite in se Vam pri¬
poročam

z odličnim spoštovanjem

Vekoslav (Arhar.

Sledi naročilo.
b)  Brzojavno naročilo.

Ako potrebuje naročnik blago posebno nujno, ga naroči z
brzojavnim naročilom.  Za brzojavko je rabiti uradno tisko¬
vino. Če se brzojavni upravi plača pristojbina letnih K 40 —,
dovoli za brzojavke okrajšan (šifriran)  naslov. Besedilo brzo¬
javke bodi vedno kratko, vendar le v toliko, da ni dvoumno.

Vzorec brzojavke:

87

o a.

^ o.

C .N

^ 57  • •

■S«3S«-

-r -s: za  ^ -o
^ ^ ~ ^ is

s| g .g s

hv

S:

g . , -EflAEISBU

J= c C. 0U3UBJUU l[jf J3} UIOIJUJJ S
2^ 9?0§0UI 93 Uj OUJOjZBJ 9>jMjf

‘tj to  Cu| -OZjq 3SI(i up ‘nS9J9JUl Ul3II
<j= n C --JSU[ A 355 OfjAlZOd OAJSU13C10
E .g ^ w  •u 3 i 3 jSS 3 Jpu nz nuuoS puri usq

nM  -!3iM3SnZJ3 P 3!U ^UjJJjlU IjDjjl

g ^ g«, -SOUIOM ‘qDjjJ3S3j 3UlUlUJ^3j '
5-0 £■“ ‘31 3!P ‘)J3pJ0J3jtfjnB 3SS3J3JUJ

£  Li3U3S|3 uij pjjM um>jiiqn ( jsu(j

I ®

S ž

TO TO

t.  S 4

V- 1U

Mr
a> £

g ^

^ £

88

81. Potrdilo brzojavke:

Cjubljana, dne 26. oktobra 1910.

gospod Vekoslav cKrižnar,

c Trsi .

Pravkar sem Vam brzojavil:

„Pošljite takoj včeraj naročeno blago po pošti", kar s tem
potrjujem.

Pričakujem, da ustrežete moji želji brez odloga in se Vam
priporočam

z odličnim spoštovanjem
Jlnton PRibnikar.

B)  Izvršitev naročila.

Kadar dodajalec sprejeto naročilo izvrši, obvesti o tem svo¬
jega odjemalca. Pismo te vrste, ki se imenuje fakturno pismo,
obsegaj te-le točke:

1. sklicevanje na sprejeto naročilo;

2. obvestilo, kedaj in kako se je naročeno blago odposlalo;

3. sklicevanje na znesek priložene fakture in na plačilni dan;

4. prošnjo, naj se fakturni znesek poravna na dogovorjeni

način.

Vsako fakturno pismo naj poda račun o dodanem blagu
ali v svojem besedilu ali ob svojem koncu ali na svoji tretji
strani ali pa na posebnem priloženem listu, ki se imenuje
faktura.

V pismu j'e zlasti povdarjati skupni fakturni znesek in njegov
plačilni dan;  zato se te dve točki pišeta v novo vrsto ter pod¬
črtata.

89

Fakture se lahko poravnajo na različne načine: 1. odje-
malčev račun se obremeni za fakturni znesek; 2. odjemalec plača
ali pošlje fakturni znesek v gotovini; 3. odjemalec pošlje nakaz¬
nico ali ček, ki se glasi na znesek fakture; 4. fakturni znesek
se plača potom poštne hranilnice; 5. blago se pošlje proti
povzetju; 6. fakturni znesek se poravna s trato.

82. Izvršitev naročila:

sem danes po Južni železnici kot tovorno blago odposlal na Vaš
cenjeni naslov.

V prigibu pošiljam fakturo, koje znesek

K 59891  sem za dan 19. decem bra t. L Vašemu računu
vknjižil v dolg.

Prosim Vas, da me prav kmalu zopet počastite s svojimi
naročili ter se  t  Vam priporočam

čTrsf, dne 19. septembra 1910.

Sospod JBožidar <9olob,

Z Vašim cenjenim pismom z dne 16. t. m. naročenih
5 sodov strojnega olja

z odličnim spoštovanjem
<Anton Ji o žič.

Faktura.

Vzorec semkaj pripadajoče fakture:

91

00

§

CN

C\)

■st-


°0

Ol

HO


po

'o

OjO

I

Oo

po'

00

S

CQ

<3

§■

•S

s

o

s<>

g

=»,

<o

ti

Oi

S!

•§

N

isunpvj ‘lup ijuuso woys} 3) ofvciajsoda ,>s tioaoGn iufiqajojfj^

92

83. Obvestilo o prejemu blaga:

Cjubljana, dne 26. septembra 1910.

Gospod Jlnton (Rožič,

cFrst.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 19. t. m. sem prejel
fakturo o

petih sodih strojnega olja.

Blago je došlo v najlepšem redu. Zato Vam danes fakturni
znesek

K 598'91 odbivši  /'/ 2 % popusta

,, 898, torej

K 589 93 v posebnem denarnem pismu pošiljam proti spre¬
jemnemu potrdilu.

Ker sem z doposlanim blagom povsem zadovoljen, Vas
zagotavljam, da bodem svoja naročila prav kmalu obnovil.

Z odličnim spoštovanjem

33'ozidar S'olob.

84. Faktura se zaradi nepravilnosti vrne:

Cjubljana, dne 26. septembra 1910.

Sospod Jlnton Rožič,

drst.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 19. t. m. priposlano mi
fakturo Vam v prigibu vračam, ker mi dodanega blaga niste
zaračunali po oni enotni ceni, ki je za tekoče leto med nama
dogovorjena.

Prosim Vas torej, da blagovolite fakturo primerno popraviti.

Faktura.

Z odličnim spoštovanjem

33ožidar dolob.

93

85. Pošlje se popravljena faktura:

c Trst, dne 29. septembra 1910.

gospod Božidar Solob,

Ljubljana.

Odgovarjajoč na Vaše cenjeno pismo z dne 26. t. m. Vas v
prvi vrsti prosim, da mi neljubo pomoto, ki se je pripetila ob
sestavljanju fakture, blagovoljno oprostite.

V prigibu Vam pošiljam popravljeno fakturo, ki se glasi na
K 572-49 za dati 19. decembra t. L, za kateri znesek bla¬
govolite pripoznati moj račun.

Faktura.

Z odličnim spoštovanjem

jbnton  c "Rožič.

86. Obvestilo, da se naročilo ne more izvršiti.

c 'Praga, dne 28. avgusta 1910.

gospod Vinko Sornik,

Vjubljana.

Hvaležen za Vaše cenjeno naročilo z dne 25. t. m. Vam
naznanjam., da ga žal ne morem izvršiti, ker bodo moji najno¬
vejši izdelki še-le tekom meseca oktobra t. L gotovi.

Ako Vam je mogoče do tega časa potrpeti, Vam bodem s
posebnim veseljem vstregel.

Z odličnim spoštovanjem
Anton cTrtnik.

94

87. Obvestilo o delni izvršitvi naročila:

'Dunaj, dne 26. aprila 1910.

Sospod. <Jvan  c Rupnik,

cMariSor.

4

Potrjujem prejem Vašega cenjenega pisma z dne 23. t. m.
in Vam naznanjam, da sem danes odposlal naročeno terpentinovo
olje št. 3, da mi pa št. 17 žal nikakor ni mogoče poslati, ker ga
sedaj prav nič nimam v zalogi.

Tekom meseca maja t. L bi mi bilo mogoče, izvršiti tudi ta
del Vašega cenjenega naročila. Zato Vas prosim primernega
obvestila.

Za znesek priložene fakture

K 638  — za današnji dan
blagovolite pripoznati moj račun.

Z odličnim spoštovanjem

Vekoslav Ogrinec.

Faktura.

88. Obvestilo o izvršitvi ostalega naročila:

Dunaj, dne 10. maja 1910.

Sospod Jvan kRupnik,

Sitar ib or.

Danes sem na Vaš cenjeni naslov odposlal
5 sodčkov terpentinov ega olja št. 17,
s čimer je Vaše naročilo z dne 23. aprila t. I. popolnoma izvršeno.
Znesek priložene fakture

K 980 ' — mi blagovolite za današnji dan vknjižiti v korist.
V nadi, da mi oprostite zakasnelo izvršitev naročila, se Vam

priporočam

z odličnim spoštovanjem

Vekoslav Ogrinec.

Faktura.

95

C)  Naročila po trgovskih potnikih.

Trgovski potniki so osebe, katerih naloga je, da potujoč od
kraja clo kraja osebno iščejo in zbirajo naročila na blago gotove
vrste za ono trgovsko hišo, ki jo zastopajo. Navada je, da po
enkrat ali dvakrat na leto obiščejo trgovce in obrtnike ter skušajo
na podlagi vzorcev, ki jih imajo seboj, dobiti naročil. Trgovski
potniki morejo biti uslužbenci posameznega podjetja, kot taki so
dolžni ravnati v okviru pooblastila, ki ga imajo od svojega službo-
dajalca. Trgovski potniki pa so lahko tudi samostojni trgovci in
morajo v takem primeru zglasiti samostojno svojo obrt po dolo¬
čilih obrtnega reda. V tem primeru navadno zastopajo po več
trgovskih hiš ter je njihovo razmerje do teh določeno po posebnih
pogodbah.

Za trgovsko potovanje veljajo določila zakona z dne 25. febru-
arija 1902, drž. zak. št. 49 ter ministrska ukaza z dne 27. dec. 1902,
drž. zak. št. 242 in z dne 27. julija 1903, drž. zak. št. 144. Po
teh postavnih predpisih smejo trgovski potniki iskati naročila le
pri takih strankah, ki potrebujejo blago ponujane vrste v svojem
opravilnem obratu. Trgovski potniki ne smejo imeti seboj blaga
samega, temveč le vzorce  blaga. Pri zasebnih strankah je brez¬
pogojno prepovedano iskati naročil na kolonijalno, špecerijsko in
materijalno blago. Glede vseh drugih vrst blaga je dovoljeno
iskati naročila pri zasebnih strankah le tedaj, če dojde lastniku
podjetja izrecen pismen in na določeno blago se glaseč poziv
stranke.

Glede iskanja naročil pri zasebnih strankah veljajo izjeme
le za sledeče vrste blaga:

1. Stroji in motorji ter njih sestavine

2. Stavbne potrebščine, vštevši umetno kamenje vsake vrste,
plutove plošče, strešno lepenko in umetno gradivo za tlako¬
vanje cest.

3. Tehnične potrebščine za kurjavo, razsvetljavo in vodo¬
vodne naprave.

4. Lesena zastirala, žaluzije.

5. Šivalni stroji, pisalni stroji, kolesa.

Nadalje: motorna vozila, stampilije in perilo za luksus.

96

Za trgovce z zlatnino, srebrnino in dragimi kamni veljajo
posebna določila.

Za trgovske potnike, ki zastopajo inozemska industrijalna,
obrtna in trgovska podjetja, veljajo, v kolikor so po vsakokratnih
trgovinskih pogodbah pripuščeni h kupčijskemu obratovanju v
tuzemstvu, zgoraj navedena določila. Za promet s tiskovinami
in za nabiranje predplačnikov in subskribentov ni navajati pred-
stoječih določil, zanje veljajo predpisi tiskovnega zakona. Za
avstrijske potnike, ki potujejo po Ogrskem in Hrvaškem, in za
ogrske ter hrvaške potnike, ki potujejo po Avstrijskem, veljajo
določila člena XV. zakona z dne 30. decembra 1907, drž. zak.
št. 278.

Trgovski potniki ene države imajo pravico za svoj opravilni
obrat v drugem državnem ozemlju prav tako kakor domači trgovski
potniki po predpisih, veljavnih za to v dotični državi.

Legitimacije, ki jih izda za trgovske potnike ene države njih
pristojno oblastvo, veljajo tudi za drugo državno ozemlje.

Inozemske države imajo za trgovske potnike svoja posebna
določila, zato je za vsakega potnika potrebno, predno se nameni
v kako tujo državo, da se o določilih te države natančno pouči.

Trgovski potniki so ob današnjih gospodarskih in posebno
trgovskih razmerah naravnost nepogrešni. Veletržec in velepro-
ducent si morata, dasi morda zbog velikih stroškov često težko
in nerada, najeti oseb, ki obiščejo semtertja njiju stalne kupčijske
prijatelje ter jima ob tej priliki skušajo pritegniti novih. Stare
kupčijske zveze se na ta način utrde, pa pridobe nove. Trgovec
detajlist, ki mora imeti v zalogi toliko in toliko predmetov, kakor
tudi obrtnik v manjših krajih, ne more tako slediti novostim v
vseh strokah kakor oni, ki v eni stroki dela zdržema. Na potniku
je, da informira trgovca o novostih, na trgovcu pa, ki je v dotiki
s konzumenti neposredno, da presodi, ali bo novo blago mogoče
razpečavati z zadostnim uspehom v njegovem ožjem okraju.

Pisma, ki jih piše trgovski potnik svoji trgovski hiši, obse¬
gajo v prvi vrsti poročila o njegovem poslovanju. Pisma te vrste
bodo toraj obsegala sledeče bistvene točke:

1. številko, kraj in datum poročila,

2. obvestilo, katere kraje in stranke je trgovski potnik obiskal,

97

3. poročilo, katere denarne zneske je trgovski potnik prejel,

4. reklamacije, odtegljeje itd.,

5. poročilo o strankah, ki s svojimi plačili zaostajajo, o
delnih odplačilih, o prošnjah za dovolitev roka itd.,

6. informacije o novih, kakor tudi dosedanjih strartkah glede
kredita,

7. splošne informacije.

Naročilo, ki ga prejme trgovski potnik, je nekaka kupčijska
pogodba. Vsled tega se vsako naročilo, da se preprečijo tožbe
in reklamacije, napiše s pomočjo kopije v dveh, treh ali še več
izvodih. Dotični obrazec bi bil npr. sledeči:

iročilni list št.

, dne . IS.

Gospod . . v . ... naroča s tem

pri tvrdki Verbič & Vesel v Hamburga po njenem potniku,
gospodu O. Levcu, sledeče blago:

množina: število kosov: vrsta blaga: kakovost: cena:

Dan in način plačila:  .

Dodaj ni rok in špedicija:
Posebne pripomnje:

Da se bode naročeno blago dodalo
v polnem redu, jamči v imenu tvrdke
Verbič & Vesel:

Podpisani s tem izjavlja, da bode
naročeno blago, če bode v polnem
redu, točno prevzel in plačal:

(podpis potnikov)

(podpis naročnikov )

Na drugi strani tega lista lahko napravi potnik svoje opazke
glede naročnika itd.

• a!

7

98

89. Obvestilo o izvršitvi trgovskemu potniku danega naročila:

Dunaj, dne 15. julija 1910.

Sosjpod Viljem Selak,

Vilar ib or.

Dajem si čast v prigibu priposlati Vam fakturo o manu-
fakturnem blagu, ki ste ga naročili po mojem potniku, gospodu
Josipu Vičiča, in Vas obenem prosim, da mi znesek

K 620 '— za dan 15. oktobra t. L vknjižite v korist.

Z odličnim spoštovanjem

Faktura. Janko Voglar.

D)  Naročilo po zastopnikih.

Kakor po trgovskih potnikih, se blago lahko tudi naroča po
zastopnikih (agentih),  ki jih imajo znamenitejše tvrdke na
vsakem večjem tržnem mestu. Obvestilo o izvršenem naročilu, pri
katerem je posredoval zastopnik, se pošlje neposredno naročniku;
treba pa je, da se v njem navede ime posredujočega zastopnika.

90. Obvestilo o izvršitvi zastopniku danega naročila:

Dunaj, dne 7. decembra 1910.

Sospod. Vragotin Cevec,

Cjubljana.

Dajem si čast v prigibu priposlati Vam fakturo o
4 kosih sukna 222 m,

ki ste jih naročili po mojem tamošnjem zastopniku, gospodu
Ivanu Požarju, ter Vas prosim, da znesek

K 840 '— za da n 7. januarija prih. L
za moj račun vplačate pri tamošnji Trgovski banki.

V nadi,' da bodete s priposlanim blagom povsem zadovoljni,
se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Faktura. Vovro <J3regar.

99

E)  Preklic naročila.

Naročnik je včasih iz raznih vzrokov primoran, svoje naro¬
čilo preklicati. Preklic ponudbe, bodisi dodajalčeva ali odjemalčeva,
pa je le tedaj veljaven, če v naslovljenčeve roke dospe pred
ponudbo ali vsaj zajedno s ponudbo. Zato se ponudba često
prekliče brzojavno. V pismu, ki sledi brzojavki, je navesti vzroke,
ki so bili za preklic ponudbe merodajni. Trgovci, ki so med
seboj v živahni kupčijski zvezi, pa smatrajo preklic ponudbe tudi
tedaj za veljaven, če ga prejmejo pozneje nego ponudbo; izvzet
je seveda slučaj, da so naročilo že izvršili ali pa da so zaradi
naročila že imeli troske.

91. Brzojavni preklic:

Traven, Praga.

Preklicujem včerajšnje naročilo slad¬
korja. Pismo sledi.

Levec.

92. Potrdilo preklicujoče brzojavke:

Dunaj, dne 27. septembra 191Q.

Sospod dkerclo cTraven,

cPrciga.

S svojim včerajšnjim pismom sem Vas naprosil, da mi
dopošljete okrog

5000 kg sladkorja Melis.

Spričo silnega padanja sladkorjeve cene sem bil danes neljubo
primoran, svoje naročilo preklicati. Zato sem Vam brzojavil:

„Preklicujem včerajšnje naročilo sladkorja. Pismo sledi",
kar s tem potrjujem.

V veri, da mi bode v najkrajšem času dana prilika za
novo naročilo, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem
Jvan Oevec.

7 *

100

F)  Ponudbe.

■ c) Ponudba dodajalčeva.

Ponudbe (dodajalca ali pa odjemalca) so cesto povsem
splošnega značaja in se nanašajo na vse vrste blaga, s katerimi
dotičnik trži; vendar se tudi pišejo ponudbe, ki se nanašajo samo
na posamezne vrste blaga.

Trgovec napravi splošno ponudbo,  če si hoče kako
osebo pridobiti za svojega trgovskega prijatelja: Ponudbi priloži
svoj cenik ter v pismu povdarja ugodnosti, ki jih more nuditi.

Na splošno ponudbo odgovarja trgovec, da blaga npr. ne
potrebuje, ker je z njim zadostno preskrbljen, ali pa zagotavlja, da
ga bode v doglednem času naročil.

Posebne ponudbe  pošlje trgovec praviloma le znanim
trgovskim prijateljem, da oživi že obstoječo kupčijsko zvezo ali
da mu izpriča svojo pozornost.

S posebno ponudbo se običajno pošlje vzorec ponudenega
blaga. Omeniti je tudi dobo, do katere se ponudba vzdržuje.

Na posebne ponudbe se mora odgovoriti, bodisi da trgovec
blago naroči ali pa ponudbo odkloni. Često vpošlje odjemalec
svojo protiponudbo, ako je namreč mnenja, da utegne doseči
ugodnejše pogoje.

93. Ponudba s priloženim cenikom:

Jr sl, dne 2. junija 1010.

<9ospod (Ferdo Fraven,

'Dunaj.

V prigibu Vam pošiljam svoj najnovejši cenik in Vas prosim,
da ga blagovolite pregledati.

Jako bi me veselilo, če bi se odločili, počastiti me s svojimi
cenjenimi naročili. Zagotavljam Vas, da jim bodem ob vsakem,
času posvečal svojo posebno pozornost.

Cenik.

Z odličnim spoštovanjem

Josip Jiadič.

101

94. Ponudba, ker so naročila izostala :

c Trst, dne 29. aprila 1910.

& o sp o d cNtirko <9olob,

Ejubljana.

Na svoje obžalovanje pogrešam že dalj časa Vaših cenjenih
naročil, ne da bi vedel, kje naj iščem vzroka. Če sem morda
kljub temu, da izvršujem vsako naročilo z največjo pozornostjo,
pri izvrševanju Vaših cenjenih naročil nehote kaj zagrešil, Vas
tem potom vljudno prosim, da mi kmalu daste priliko, da popravim
svojo napako.

Prilagam svoj cenik ter izrekam vdano prošnjo, da me
čimpreje zopet razveselite s kakim naročilom.

Z odličnim spoštovanjem

Cenik. Slavko Stanič.

95. Ponudba s priloženim vzorcem:

c Trst, dne 22. julija 1910.

Sospod SNČirko <9olob,

Ljubljana.

Pravkar sem na svoje začudenje opazil, da me s svojimi
cenjenimi naročili že dalj časa niste počastili.

Dovoljujem si Vam torej zajedno po pošti doposlati vzorec

50 zavojev kave Ceylon,
ki Vam jih ponujam po K 240 *— za 100 kg.

Fakturni znesek bi bil plačljiv v trimesečnem roku, svojo
ponudbo pa vzdržujem do konca tega meseca.

Jako bi me veselilo, če bi ponudbo sprejeli ter s tem najuno
kupčijsko zvezo obnovili.

Z odličnim spoštovanjem
JCarol  c Antončič.

102

96. Odklanjajoči odgovor:

Cjubljana, dne 24. julija 1910.

gospod SCarol Jlniončič,

cTrst.

Zahvaljujem, se Vam za Vašo cenjeno ponudbo z dne
22. t. m ., moram Vam pa z obžalovanjem sporočiti , da ponudenih
mi 50 zavojev kave Ceylon ne morem sprejeti, ker sem z blagom
te vrste zadostno preskrbljen.

Z odličnim spoštovanjem
(-Mirko Solob.

b)  Ponudba (vprašanje) odjemalca.

Tudi odjemalec more napraviti ponudbo bodisi glede posa¬
meznih vrst blaga ali pa glede blaga sploh, s katerim trži doda-
jalec. izvečine ponudnik in dodajalec doslej še nista bila v kup-
čijski zvezi, zato se odjemalec začetkoma svoje ponudbe sklicuje
na ugledne tvrdke, ki morejo o njegovih razmerah dati nepri¬
stranske podatke ter prosi za cenik.

Ako si dodajalec z vprašujočim odjemalcem obeta živahno
kupčijo, mu naznani svoje pogoje ter izjavi, da ž njim rad prične
kupčijsko zvezo. Če pa je od zanesljivih tvrdk glede vprašujočega
odjemalca prejel neugodna poročila, navede v svojih pogojih, da
prodaja le proti takojšnjemu plačilu, oziroma da razpošilja blago
le proti povzetju. More pa kupčijsko zvezo tudi popolnoma odklo¬
niti; seveda navede v tem primeru take vzroke, ki odjemalca ne
bodo žalili.

97. Splošno vprašanje odjemalčevo:

Dunaj, dne 15. oktobra 1910.

gospod Orostav Stanič,

c Srno.

Ker nameravam zalogo svoje nedavno otvorjene trgovine
vsestransko popolniti s platnenim blagom in ker poznam Vaše
izdelke še izza svojega službovanja pri tvrdki Anton Vanič, tukaj,

103

se do Vas obračam z vljudno prošnjo, da mi blagovolite pripo-
slati svoj cenik.

Jako bi mi ustregli, če bi z menoj pričeli kupčijsko zvezo
ter mi blago dodajali proti poravnavi fakture v trimesečnem roku.

Moj zgoraj imenovani bivši principal in pa tvrdka Alojzij
Stare v Pragi Vam bodeta o mojih razmerah drage volje dala
vse potrebne podatke.

Z odličnim spoštovanjem

Josip Slokar.

98. Ugodni odgovor.-

J3rno, dne 28. oktobra 1910.

Sospod Josip Slokar,

Dunaj.

Vaše cenjeno pismo z dne 15. t. m. sem prejel ter Vam odgo¬
varjam, da sem z veseljem pripravljen, pričeti z Vami kup¬
čijsko zvezo.

Za vsako Vaše naročilo Vam brez pomisleka dovoljujem
zaželjeni trimesečni kredit.

Prilagam svoj najnovejši cenik in pripominjam, da dovo¬
ljujem pri naročilih proti takojšnjemu plačilu 2 °/o popust.

Z odličnim spoštovanjem

Cenik. Oroslav Stanič.

99. Izvršitev naročila se odloni:

•Trst, d,ne S. maja 1910.

Sospod SYlirko Dolenec,

Sjubljana.

V posesti Vašega cenjenega naročila z dne 1. t. m. Vam
moram naznaniti, da Vaši želji žal ne morem ustreči. Kakor sem
sicer ob vsakem času drage volje pripravljen, izvrševati Vaša
naročila, ga sedaj ne morem, ako mi brez odloga ne pošljete
kratkorokih rimes za tukaj.

104

Upam, da mi oprostite mojo odkrito izjavo, ki sem jo moral
podati spričo opetovanih kupčijskih težkoč, ki so se med nama
pripetile.

Z odličnim spoštovanjem

Covro Sr žen.

100. Naročilo se odkloni zaradi prenizke cene:

drst, dne 8. novembra 1910.

S o spod SFranc SKolšek,

Ljubljana.

S svojim cenjenim pismom z dne 31. pr. m. ste blagovolili
pri meni naročiti 30 zavojev kave Santos a K 138 •—. Obžalujem,
da mi ni mogoče, Vam blago dodajati po tako nizki enotni ceni,
ker bi se s tem preobčutno oškodoval. Vaše naročilo bi mogel
izvršiti le tedaj, če pripoznate ceno K 142 •—, kar mi blagovolite
nemudoma sporočiti.

Prilagam svoj najnovejši cenik ter se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Cenik. (Anton JCribar.

G)  Ugovori (reklamacije) in opravičevalna pisma.

Če je odjemalec z došlim blagom bodisi glede cene ali
kakovosti itd. upravičeno nezadovoljen, mora svojega dodajalca
o tem obvestiti brez odloga. Pisma te vrste, ki se imenujejo
ugovori (reklamacije),  je pisati mirno in dostojno. Prositi
je v njih primernega povračila, odškodnine ali popusta. Če se ta
ne dovoli v polni meri, odjemalcu ne preostaja drugega, nego
da dodajalca obvesti, da mu je blago na razpolaganje. Izvečine
se ugovorom ustreza s popustom pri enotni ceni.

Če se je dodajalec prepričal, da je ugovor povsem utemeljen,
se mora primerno opravičiti ter zahtevani popust, če se mu ne
zdi pretiran, dovoliti.

105

101. Ugovor zaradi slabe kakovosti blaga:

Dunaj, dne 9. septembra 1910.

Sospod Josip cBregar,

Jiambuvg.

Z ozirom na Vaš cenjeni dopis z dne 26. pr. m. Vam
naznanjam, da sem naročenih 25 zavojev bombaževine danes
prejel. Vendar sem s priposlanim blagom zelo nezadovoljen, ker
glede kakovosti daleko ne dosega vzorca, ki ste mi ga svoj čas
poslali. Marsikateri mojih odjemalcev ga sploh ne bode mogel rabiti.

Zato sem primoran, Vas naprositi, da mi od skupnega
zneska popustite vsaj

M. 250 ■— , ako z blagom ne nameravate razpolagati drugače.

Sicer pa Vas prosim, da v bodoče blagovolite moja nikakor
ne neznatna naročila izvrševati skrbneje.

Z odličnim spoštovanjem

Janko cJlupnik.

102 Odgovor, v katerem se popust dovoljuje:

čKamburg, dne 12. septembra 1910.

Gospod Janko Jlupnik,

'Dunaj.

Zelo sem bil presenečen, ko sem iz Vašega cenjenega pisma
z dne 9. t. m. posnel, da s priposlano bombaževim niste zadovoljni.
Neka druga tvrdka na tamošnjem mestu je večjo množino enakega
blaga sprejela, ne da bi ugovarjala. Blagovolite torej presoditi,
ali je Vaša zahteva po popustu povsem utemeljena.

Da Vam dokažem, koliko mi je na tem, da ostanem z Vami
v prijateljskih odnošajih, Vam dovoljujem

M. 150 •— popusta; več ne morem storiti.

V nadi, da bodete s tem popolnoma zadovoljni, se Vam
priporočam

z odličnim spoštovanjem
Josip J3regar.

106

103. Odgovor:

Dunaj, dne 15. septembra 1910.

gospod Josip Bregar,

JCamburg.

S svojim pismom z dne 12. t. m. ste mi naznanili, da mi
na priposlano bombaževino dovoljujete

M. 150 '— popusta.

Čeprav ta popust s škodo, ki ste mi jo povzročili, nikakor
ni sorazmeren, se izjemoma vendar zadovoljim z njim ter sem
Vaš račun za

M. 150'— za dan 26. novembra t. I. obtežil.

Pričakujem, da se slični dogodki več ne bodo ponavljali
ter se Vam v tem smislu priporočam

z odličnim spoštovanjem

Janko čJlupnik.

104. Ponudeni popust se odklanja:

Cjubljana, dne 26. marca 1910.

gospod c/lndrej JPavlin,

cTrst.

Odgovarjajoč na Vaše cenjeno pismo z dne 22. t. m. Vam
naznanjam, da priposlanega blaga tudi proti popustu ne sprejmem.
Prosim Vas vnovič, da razpolagate z blagom.

Za slučaj, da mi blago prepustite v komisijsko prodajo,
jo izvršim za Vaš račun.

Z odličnim spoštovanjem
Jlnton čRekar.

107

105. Razpolaganje z blagom:

drst, dne 31. marca 1910.

Gospod Jlnton  c Tlekar,

Cjubljana.

Ker glasom svojega pisma z dne 26. t. m. priposlanega
blaga kljub visokemu popustu niste voljni sprejeti, Vas naprošam,
da blago proti povračila lastnih troskov oddaste gospodu Ivanu
Vodniku, tam.

V nadi, da ta primer ne bode imel slabih posledic za najuno
bodočo kupčijsko zvezo, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

c Andrej tPavlin.

106. Opravičevalno pismo:

"Dunaj, dne 28. decembra 1910.

Sospod (Jludolf JCorun,

drst.

V posesti Vašega cenjenega včerajšnjega pisma Vas vljudno
prosim, da mi blagovolite skrajno neljubo pomoto oprostiti.
Poslal sem namreč na Vaš naslov blago, ki je bilo namenjeno
nekemu drugemu odjemalcu, kar pa sem opazil še-le, ko sem
prejel Vaš ugovor.

Kakor sem Vam brzojavno sporočil, sem Vam danes takoj
poslal

3 zavoje sukna

kot brzovozno blago ter upam, da sem Vas popolnoma zadovoljil.

Z odličnim spoštovanjem
Jvan <Mlakar.

108

f > Nakup in prodaja blaga za tuji račun.

a)  Ponudba ko misijonarjeva (o pravnikov a).

Trgovec, ki sklepa kupčije sicer v svojem imenu, toda ne
za lastni račun, temveč po naročilu in za račun tretje osebe, se
imenuje komisijonar (o pravni  k). Komisijonarjev dobiček ni
razlika med nakupno in prodajno ceno, kakor pri kupčiji za lastni
račun, temveč odškodnina, ki jo za svoj trud pri izvrševanju
naročil zaračunava komitentu (naročniku).  Ta odškodnina
se imenuje provizija (opravnina).

Pri komisijski prodaji si komisijonar često zaračunava še
pristojbino, ki se imenuje „delkredere“  in sicer takrat, kadar
svojemu komitentu jamči, da bode ta kupnino za prodano blago
v redu prejel.

Da je komitent o uspehu nameravane komisijske kupčije
primerno poučen, pošilja komisijonar svojim komitentom ,,izmiš¬
ljene račune“ (Konti finti).

107. Komisijonarjeva ponudba za nakup blaga:

Jrsf, dne 24. avgusta 1910.

<9ospod Stanko Večerin,

'Dunaj.

Po gospodu Ivanu Vrančiču, tam, na Vašo cenjeno tvrdko
opozorjen, si Vam dovoljujem v prigibu priposlati seznamek blaga
in sestavo pogojev, pod katerimi bi za Vas na tukajšnjem mestu
preskrbel nakup blaga.

Od čistega nakupnega zneska zaračunavam 2 °/o provizije
ter povračilo lastnih troškov. Če želite troškov prosto odpravo,
zaračunavam 3 °/o provizije in povračilo kakih posebnih troškov
za zavojnino.. Cene veljajo za štirimesečni rok od dneva fakture.
Želel bi, da se poravnavajo z Vašimi štirimesečnimi akcepti.

Zgoraj navedena tvrdka Ivan Vrančič, tam, in pa tvrdka
Josip Stegnar, tu, Vam bodeta drage volje dali zaželjenih podatkov

109

o mojih razmerah in o natančnosti, s katero izvršujem naročila
svojih gg. komitentov.

Pričakujem, da se ob prvi priliki poslažite mojega posre¬
dovanja ter se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Seznamek. Jlnton Setrin.

108. Odgovor:

"Dunaj, dne 30. avgusta 1910.
Scspod. c/lnton tPetrin,

cTrsf.

S svojim cenjenim pismom z dne 24. t. m. ste mi sporočili ,
da ste voljni prevzeti komisijski nakup blaga na tamošnjem.
mestu. S pogoji, ki ste mi jih stavili, namreč: 2 °/o provizije in
povračilo lastnih troškov, ali ob troskov prosti odpravi:

3 °!o provizije in povračilo kakih posebnih troškov za zavoj-
nino ter pokritje s štirimesečnimi akcepti, se zadovoljujem ter
Vam bodem, ker se mi je Vaša tvrdka opetovano priporočila,
v najkrajšem času poslal svoja naročila.

V nadi, da bodete naročila izvrševali v mojo popolno
zadovoljnost, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Stanko Vecerin.

109. Komisijonarjeva ponudba za prodajo blaga:

Sv st, dne 24. avgusta 1910.

Sospod Stanko Vecerin,

Vilna/'.

Dovoljujem si ponuditi se Vam za prodajo Vaših izdelkov
na tukajšnjem tržnem mestu.

Ker sem v vsestranski zvezi s prvimi tukajšnjimi tvrdkami,
morem oskrbovati redno prodajo blaga svojih komitentov po
ugodnih cenah.

110

Pogoji, ki jih stavljam, so:

2°/o provizije,  72 % de Ikre dere ter povračilo lastnih troškov
za voznino, skladnim, zavarovalnino itd. V poravnavo prodajnih
računov bi pošiljal rimese za tam.

Blagovolite torej na podlagi te moje ponudbe poizkusiti.
Preverjen sem, da Vas bode točna izvršitev gotovo napotila, da
pričnete z menoj trajno kupčijsko zvezo.

Z odličnim spoštovanjem

c/Lnton tPefrin.

110. Odgovor:

'Dunaj, dne HO. avgusta 1910.

Sospod Jlnton cPetrin,

d~rst.

S svojim cenjenim pismom z dne 24. t. m. ste se mi ponu¬
dili za komisijsko prodajo mojega blaga na tamošnjem tržnem
mestu proti 2°/o proviziji,  72 % delkredere in povračilu lastnih
troškov.

Akoprav si od te kupčije ne obetam posebnega uspeha,
hočem vendarle Vašo ponudbo sprejeti. Poslal Vam bodem v
najkrajšem času nekaj blaga v komisijsko prodajo. Ako dosežete
ugodne uspehe, Vam bodem blago pošiljal tudi še nadalje.

Glede poravnave prodajnih računov se zadovoljujem s
predlaganimi rimesami za tukaj.

S pripomnjo, da Vas bodem v nekaterih dneh obvestil o
odpošiljatvi blaga, želim najuni kupčijski zvezi najboljšega
uspeha.

Z odličnim spoštovanjem

Stanko Večerin.

111

b)  Komisijonarju se naroča nakup. Izvršitev nakupa.

Naročila za komisijski nakup se v splošnem glase kakor
naročilni listi, le da se v njih izrecno pove ,.blago je nakupiti".
Če komitent cene ni natanko predpisal, mora pozneje pripoznati
vsako ceno, ki mu jo koinisijonar stavi v račun; zato se nelimi-
tirana naročila pošiljajo le komisijonarjem, ki uživajo neomejeno
zaupanje.

111. Naroča se komisijski nakup:

Cjubljana, dne 5. maja 1910.

Sos-pod (Jvam JCladnik,

Budimpešta.

Zahvaljujem se Vam za poročila, ki ste mi jih v zadnjem
času poslali o razmerah na tamošnjem žitnem trgu in Vas
prosim , da nakupite

500 vreč pšenice za moj račun po najnižji ceni ter jo čim-
preje dopošljete na moj naslov.

Vzorec nakupljenega blaga mi takoj ob nakupu izvolite
poslati po pošti.

S prošnjo, da mojemu naročilu posvetite vso svojo pozor¬
nost, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Dragotin ZFrančič.

112. Obvestilo o izvršenem naročilu s priloženo fakturo:

Budimpešta, dne 8. maja 1910.

Sospod dragotin Branete,

Ejubtjana.

Z ozirom na Vaše cenjeno pismo z dne 5. t. m. se Vam
zahvaljujem za poverjeno mi naročilo ter Vam naznanjam, da
sem danes na Vaš cenjeni naslov odposlal

112

500 vreč pšenice, za katero mi glasom priložene fakture
blagovolite vknjižiti v korist

K 10.657-50 za današnji dan.

Zahtevani vzorec sem zajedno poslal po pošti.

V nadi, da bodete z ozirom na izborno kakovost blaga z
nakupno ceno povsem zadovoljni, se Vam priporočam

Nakupni račun.

z odličnim spoštovanjem

Jvan cKladnik.

113. Nakupni račun.

Sospod  2 ) ragotin

JFrančič, Ljubljana.

Debet

Za pšenico, nakupljeno po naročilu z dne 5.t. m., in sicer:

BU 50500 kg
T a  500 „
N‘M 50000 kg
a K 10-50 K 10-500 -—

/% provizije „ 105 -—

V 2 °/o posredovalnin e ,, 52-50

za danes K 10.657.50

Jhidimpešfa, dne 8. maja 1910.

Jvan JCladnik.

113

c)  Komisijska prodaja.

Blago, ki ga lastnik  (konsignant) svojemu komisijonarju
(konsignatu)  pošlje v komisijsko prodajo, se imenuje kon-
signirano  blago ter ostane, dokler ni prodano, last pošiljatelja.

Konsignacija blaga se izvrši na podlagi dogovora s komi-
sijonarjem. Komisijonar navaja v svojem odgovoru pogoje (pro¬
vizijo, delkredere, povračilo lastnih troškov) ter tržne razmere, od
katerih je uspeh nameravane kupčije odvisen.

Obvestilu o odposlanem blagu prilaga naročnik izkaz (kon¬
signacijsko fakturo),  ki obsega natančne navedbe glede mno¬
žine odposlanega blaga, glede prodajne cene, zavojnine itd. Le
poredkoma se določitev prodajne cene popolnoma prepusti komi¬
sijonarju. Ko je komisijonar blago razprodal, sestavi in odpošlje
prodajni račun.  Če je bilo blago prodano ob različnem času,
se plačilni dan prodajnega računa preračuna po povprečku. Izda¬
jajo pa se lahko tudi v času, ko se prodaja vrši, na komisijo-
narja trate, ki se glase na delne zneske prodajnega računa.

114. Obvestilo o odposlanem konsigniranem blagu:

Budimpešta, dne 14. marca 1910.

Sospod Josip Vernik,

Vun a j.

V smisla dogovora’z dne 20. pr. m. sem glasom priložene
konsignacijske fakture danes po Donavski parobrodni družbi na
Vaš cenjeni naslov odposlal
1500 vreč pšenice.

Prosim Vas torej, da blago za moj račun kar najugodneje
prodaste ter pripominjam, da so vreče, računši od dneva pro¬
daje , 14 dni brezplačno na razpolaganje, da pa odtlej zahtevam
na dan po 2 h h odškodnine za vsako vrečo.

8

— 114

Spričo izborne kakovosti blaga smem pričakovati, da se
Vam kmalu posreči dobiti odjemalca in doseči ugodne cene,
zlasti ker je določena cena K 10 25 jako nizka.

Sporazumno z Vami sem si tudi dovolil, danes na Vas
izdati trato za približno polovico prodajnega lačuna

K 13.000 '— za tri mesece dato, po naredbi J. Božiča,
ki jo blagovolite ob predložitvi plačati za moj račun.

Konsignacijska faktura.

Z odličnim spoštovanjem

Jlnton  o Bučar.

115. Konsignacijska faktura:

Jhidimpesta, dne 14. marca 1910.

Konsignacijska faktura

za 1500 vreč pšenice, ki sem jih danes za svoj račun in na
svojo odgovornost po Donavski parobrodni družbi gospodu
Josipu Verniku na Dunaju poslal v komisijsko prodajo.

115

116. Odgovor:

'Dunaj, dne 16. marca 1910.

<9ospod Jlnton  c 'Bučar,

c Budimpešta.

S svojim cenjenim pismom z dne 14. t. m. ste me obvestili,
da ste na moj naslov v komisijsko prodajo na tukajšnjem mestu
odposlali

1500 vreč pšenice.

Sprejmite najvdanejšo zahvalo za zaupanje, ki ste mi ga
izkazali, ter bodite uverjeni, da se bodem po vseh svojih močeh
potrudil, da blago razpečam po najboljših cenah.

Kakor razvidite iz priloženega tržnega poročila, se je v
zadnjih dneh zanimanje za blago povečalo, dovoz pa je bolj
neznaten. Upam torej, da Vam bodem že v naslednjih dneh
mogel poročati najugodneje.

Name izdano trato za

K 13.000 ■ — za 3 mesece dato, po naredbi  ./. Božiča,  sem
vzel v znanje ter jo bodem točno plačal.

Z odličnim spoštovanjem

Tržno poročilo. J osi P Vernik.

117. Obvestilo o izvršeni prodaji:

Dunaj, dne 23. marca 1910.

S o sp d d Jlnton cBučar,

r 'Budimpešta.

Sklicujoč se na svoje zadnje pismo z dne 16. t. m. Vam
naznanjam, da sem konsigniranih mi 1500 vreč pšenice prodal
po K 10'40 ter pričakujem, da bodete z dokaj ugodnim uspehom
povsem zadovoljni.

8 *

Različna znamenja in številke.

116

sem

nimi

V prigibu Vam pošiljam prodajni račun, čigar čisti donos
K 25433-83 za dan 23. junija t. L
vknjižil Vašemu računu v korist.

S prošnjo, da me tudi v bodoče počastite s svojimi cenje-
naročili, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Prodajni račun. Josip Vernik.

118. Prodajni račun:

Dunaj, dne 23. marca 1910.

So

spod cJn ton  c 'Bučar, Budimpešta.

JCredit.

117

119. Odgovor:

Budimpešta, dne 25. marca 1910.

Sospod Josip Vernik,

Vunaj.

V posesti Vašega cenjenega pisma z dne 23. t. m. in temu
priložene prodajne fakture Vam naznanjam, da sem Vaš račun
obtežil za njen čisti donos v znesku
K 25433-83 za dan 23. junija t. I.

Za Vaš v resnici dobro uspeli trud Vam izrekam svojo
zahvalo. V bodoče se bodem ob vsaki priliki prav rad posluževal
Vašega posredovanja.

Končno Vas prosim, da mi za ostali znesek mojega imetja
blagovolite poslati rimese za tukaj.

Z odličnim spoštovanjem
cAnton Jdučar.

V. Pisma v spedicijskem (odpravniškem)

poslovanju.

Špediter (odpravnik)  je podjetnik, ki blago sprejema,
hrani in odpošilja sicer V svojem imenu,  toda za tuj račun.
Špediter je torej nekak posredovalec med oapošiljateljem (ali tudi
prejemnikom) blaga in prevozništvom.

Blago se prevaža po suhem, po večjih rekah in jezerih in po
morju. Pa najsi mu je pot ta ali ona, v vsakem primeru skle¬
neta odpošiljatelj in prevoznik pogodbo, v kateri prevozništvo
izjavlja, da bode sprejeto blago oddalo na določenem mestu.

Za prevoz blaga v bližnji kraj izgotavljamo tovorne liste,
za prevoz po železnici pa železniške vozne liste. Če se

i

H

Wagen — Voz

Nummer und Serie 1 )
Številka in serija 1 )

Eigentums-
merkmal 1 )
Znak lastnine 1 )

Ladegev/icht (/egj
Ladeflache (m-)
Nakladna
teža (/?£•)
Nakladna
1  površina {m-)

Fraclitbrief Nr.

Voz ni li st š t. ' _|_|_

Karte Nr.

Listek št.

‘) Einzuiragen vorn Absender, wenn derselbe das Gut
bei der Aufgabe verladen hat.

: ) Naj vpiše pošiljatelj, ako je ob oddaji naložil blago.

Frachtbrief — Vozni list

(Fiir den Frachtvertrag gelten das Betriebsreglement und die in
Betracht kommenden Tarife)

(Za vozno pogodbo veljajo obratni pravilnik in tarife, ki pridejo
v poštev)

An  \ Sosvod Jlnton Jšucar,

Prejmi t

in {

v  <

(Wohnung) ).

(Stanovanje) (
Bestiin mungsstation
Namembna postaja
Bestimmungsort 2 ) i
Namenišče 2 ) *

Ljubljani

. Stari, trg 10. .

V Cjubljana. južni kolodvor.

Etwa beantragter
Beforderungsweg.

Pot prevoza, ki bi se

morda predlagala. .

Anzuwendende Tarife.

Tarife, ki jih je .

uporabljati.

-’) Anzugeben, wenn der Bestimmungsort von der Bestimmungsstaiion ahweicht.
•) Je treba navesti, ako je namenišče drug kraj, nego namembna postaja.

Interesse an der Lieferung \  in Buchstaben
Interes na dostavi ( s črkami

Beantrage Duplikat. Aufnahmeschein,
Quittungsbuch 3 )

Predlagam duplikat, vzprejemnico, knjigo
pobotnico 3 )

3 ) Das nicht Beantragte ist durchzustreichen. |
3 ) Kar se ne predlaga, je prečrtati.

Stempel iiber Erteilung einer Aufnahms-
bescheinigung.

Pečat o podelitvi vzprejemnega potrdila.

Erklarung wegen der etwaigen zoll- und steueramtl.
oder polizeil. Behandlung; Bezeichnung der betreffenden
Dokumente und Beilagen einschliefilich Bleiverschliisse.
Sonstige gesetzlich oder reglementarisch vorgeschriebene oder
zulassige Erklarungen.

Izjava zaradi eventualnega carinskega in davčnourad-
nega ali policijskega ravnanja; oznarnenilo dotičnih listin
in prilog vštevši svinčene zapore. Druge po zakonu ali
pravilniku predpisane ali dopustne izjave.

Stempel der Versand-Station.
Pečat pošiljalne postaje.

Wage-Stempel.
Pečat o tehtanju.

Stempel der Bestimmungs-Station.
Pečat namembne postaje.

I Abgabsnummer

(der Bestimniungsstation)

Oddajna številka

(namembne postaje)

Einzelnachweis
Posamezen dokaz

a>

£

ra

Gesamtbetrag
in Buchstaben

Freivermerk des
Absenders

Svobodni zaznamek
pošiljalčev

franko.

Barvorsčhufi
Predplačilo v gotovini

ra

Skupni znesek
s črkami

nach Eingang
po prihodu

Allgemeine Bemerkungen :

c Trst,  /Jeni 10 . junija  19 10.

. I dne(

Unterschrift und Wohnunf; des Absenders:
Podpis in stanovanje pošiljatelja:

Cctvoslav <Majcen.

Die stark umrahmten Teile des Frachtbriefes sind durch die Eisenbahn,
die ubrigen vom Absender auszufUllen. (Siehe jedach Anmerkung t.)
Die Ubergangsstempel sind der Reihenfolge nach auf der Riickseite
dieser Halfte des Frachtbrtefes aufzudriicken.

Obče priponnje:

Debele obrobljene dele voznega lista naj izpolni železnica, ostale pa
pošiljatelj. (Toda glej opomnjo 1.) Prehodne pečate je udarjati po vrsti
na drugi strani te polovice voznega lista.

Fiir Transporte auf Entfernungen iiber 38 Kilometer. Preis im Einzelverschleisse (einschliefilich der Stempelgebiihr) 11 Heiler.
Za prevoze na daljavo čez 38 kilometrov. Cena, če se prodaja posamez, (vštevši kolkovno pristojbino) 1 vinarjev.

120

blago prevaža po reki, uporabljamo naložilni list,  za prevoz
čez morje pa pomorski vozni list.

Tovorni list, ki ga izgotovi odpošiljatelj blaga, se naslovi
na prejemnika ter se prevozniku izroča zajedno z blagom. Glasi
se približno takole:

Po vozniku Antonu Ribiču, tukaj,
prejmete voznine prosto

L. M. št. 7, zaboj s špecerijskim blagom
m g 70 kg.

Blago se je danes oddalo vozniku, ki jamči, da bode nepo¬
kvarjeno oddal dne 1. aprila t. L

Rjuh tj cina, dne 30. marca 1910.

Cavoslav AMajcen.

Za železniške vozne liste se rabijo uradne tiskovine. Tiskane
so na belem papirju za tovorno blago, na belem papirju z rdečim
robom pa za brzovozno blago.

Naložilni list (za prevoz blaga po rekah) dostavi prevoznik
odpošiljatelju blaga, ta pa ga pošlje naslovljencu. Blago se
naslovljencu izroči le tedaj, če izroči naložilni list, opremljen s
sprejemnim potrdilom. Pomorski vozni list velja za pošiljatve
blaga v prekmorske kraje. Ponavadi se izgotavlja v treh izvodih:
enega si pridrži lastnik ladje, drugi se vroči odpošiljatelju, tretji
izvod pa dobi prejemnik blaga.

Če bivata odpošiljatelj blaga in špediter na istem mestu,
naroča odpošiljatelj špediterju na posebnih tiskovinah, naj blago
prevzame in odpošlje naslovljencu. Npr.:

Gospod . i anko .

121

S

tl

a

*3

*S

Sft

.'a

03

o

§P

so

O

•se

-2  .»

2 «<*>

=^6

0
5>

1

<3

?T

So

CO

O

O

O

£>

Q

v,

■§■

O

?3

ss

So

>Co

CQ

Podpis pošiljatelja:

Cjubljana. dne  1. septembra  . 19  10, Mn  J {amn[kar

122

Vzorec dobavnega in sprejemnega lista:

123

Ako želi naslovljenec, da se mu došlo blago dostavi ali
dostavlja s postaje, carinskega urada ali iz pristanišča na dom,
mora to špediterju posebej sporočiti. Špediter pošlje potem došlo
blago z dobavnim in sprejemnim listom vred na dom. Prejemnik
podpiše sprejemno potrdilo ter ga vrne špediterju.

Troške, ki jih ima špediter pri pošiljanju blaga za tuj račun,
sestavlja v svojem troškovniku,  kjer si tudi priračuna provi¬
zijo. Troškovnik običajno poravna prejemnik, redkeje odpošiljatelj
blaga. Najenostavnejši način poravnave troškovnika je troškovno
povzetje.  Blago se izroči le, če naslovljenec sočasno poravna
troškovnik. Ako utrpi spedicijske troške odpošiljatelj, pravimo, da
se je blago poslalo voznine prosto.

Izvršitev sprejetih naročil naznanja špediter s spedicijskimi
obvestili, katerim obenem prilaga troškovnik. Vsako obvestilo
mora obsegati: sklicevanje na sprejeto naročilo, ime odpošiljate-
ljevo odnosno naslovljenčevo, znamenje, številko, težo, zavojnino
in vrsto blaga ter pripomnjo glede poravnave troškovnika.

120. Špediterjeva ponudba:

Jleka, dne 1. avgusta 1910.

<9ospod Zmagoslav Mlekar,

Spl jel.

Po gospodu Petru Vrančiču , tam, na Vašo cenjeno tvrdko
opozorjen, si Vam dovoljujem ponuditi svoje spedicijsko poslo¬
vanje na tukajšnjem mestu ter Vam zajedno pošiljam seznamek
svojih pogojev.

Bodite zagotovljeni, da bodem vsaki Vaši pošiljatvi posvetil
svojo največjo skrb ter se potrudil, da ohranim Vašo popolno
zadovoljnost.

Z odličnim spoštovanjem

(Anton Volarič.

Seznamek.

124

121. SpedHer polaga račun:

Dunaj, dne SO. novembra 1910.

Gospod c/Znfon Jkukovič,

V smisla Vašega cenjenega naročila sem danes za Vaš
račun na tukajšnji postaji Severne železnice prevzel

A. K. 1 zavoj usnja ter ga dostavil v Vaše skladišče.

V prigibu Vam pošiljam svoj troškovnik, čigar znesek
K 12-30 blagovolite vplačati potom poštne hranilnice.

Z odličnim spoštovanjem

Troškovnik. Jtajko JCorun.

Položnica.

122. Špediterjevo obvestilo naslovljencu, ki biva na istem
mestu:

Dunaj, dne 5. avgusta 1910.

Sospod Vinko Ogorelec,

tukaj.

Pri tukajšnjem glavnem carinskem uradu je za Vas poši-
Ijatev gospoda Ivana Mandiča v Trstu in sicer:

1  ( 551

J. M. št. 50 zavojev kave Java,

obteženih s povzetjem in s troški v skupnem znesku

K 143-85. Vljudno Vas prosim, da ta znesek blagovolite
vplačati v mojo spedicijsko blagajno, nakar prejmete proti oddaji
tega obvestila izročilno listino.

Ako želite, da se Vam blago dostavi na dom, me blago¬
volite obvestiti.

Z odličnim spoštovanjem

Jiajko JCorun.

125

123. Naročilo špediterju:

Cjubljana, dne 17. junija 1910.

gospod c/lnton Volarič,

Vleka.

Tvrdka Jurij Nežič v Senju mi je pravkar sporočila, da v
prihodnjih dneh na Vaš naslov za moj račun odpošlje

2 soda olivnega olja. Prosim Vas torej, da blagovolite blago
prevzeti ter mi ga kot tovorno blago doposlati proti povzetju
lastnih troškov.

Pričakujem Vaših poročil

z odličnim spoštovanjem

Janko Volinar.

124. Špediterjevo obvestilo s priloženim troškovnikom:

Jleka, dne 20. junija 1910.

gospod Janko 'Dolinar,

Djubljana.

Od tvrdke Jurij Nežič v Senju sem danes prejel in v smislu
Vašega naročila z dne 17. t. m. po železnici kot tovorno blago
na Vaš cenjeni naslov odposlal:

2 soda olivnega olja, B ft ° 146 k g. Pričakujem, da prejmete
blago v naj lep šem redu.

Moji lastni troški, ki so glasom priloženega troškovnika
narastli na

K 3 22,  so poravnani s povzetjem.

Troškovnik.

Z odličnim spoštovanjem
c Anton Volarič.

126

Jroškovnik

o 2 sodih olivnega olja,

ki sem jih danes od tvrdke Jurij Nežic v Senju  prejel ter po
železnici kot tovorno blago odposlal gospodu Ivanu Dolinarju

v Ljubljani.

125. Naročilo, naj se blago odpošlje voznine prosto:

Spljef, dne 3. decembra 1910.

Sospod. cAnton Volarič,

Vleka.

Po parniku Neptun, ki danes tukaj nalaga blago, bodete
prihodnje dni prejeli
141

R. P. št. 150 10 košar južnega sadja , ki jih blagovolite
po železnici kot brzovozno blago in sicer voznine prosto poslati
gospodu Ivanu Dolinarju v Ljubljani.

Znesek svojega troškovnika blagovolite za sedaj postaviti
v račun.

Z odličnim spoštovanjem

LRajko LPretnar.

127

126. Obvestilo prejemniku:

Jleka, dne 10. decembra 1010.

gospod c/van Dolinar,

Cjubljana.

Po naročila gospoda Rajka Pretnarja v Spijeta sem danes
po železnici voznine prosto kot brzovozno blago na Vaš cenjeni
naslov odposlal

141

R. P. št. 150 10 košar južnega sadja.

Prilagam izkaz o teži ter Vas prosim, da z blagom raz¬
polagate po navodilih imenovane tvrdke.

Z odličnim spoštovanjem

Izkaz o teži. Jlnton Volarič.

127. Odgovor odpošiljatelju s priloženim troškovnikonr:

Jleka, dne 10. decembra 1910.

gospod JI a j ko JPretnar,

Spl j el.

S svojim cenjenim pismom z dne 3. t. m. ste me obvestili,
da dospe na moj naslov pošiljatev južnega sadja, ter mi naročili,
naj jo voznine prosto kot brzovozno blago odpošljem gospodu
Ivanu Dolinarju v Ljubljani.

Dajem si čast Vam naznaniti, da sem označeno blago
včeraj prejel ter danes v smislu Vaše odredbe dalje odpravil.

Za izdatke, ki so glasom priloženega troškovnika narastli
v znesek

K 49'44 za danes, sem Vas obtežil v tekočem računu.

S prošnjo, da me čimpreje zopet počastite s svojimi cenje¬
nimi naročili, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Troškovnik. Jlnlon Volarič.

128

J^roškovnik

za gospod

Po parniku Neptun sem prejel in kot brzovozno blago
voznine prosto odposlal gospodu Ivanu Dolinarju v Ljubljani:

a <3lcijk

a tPretnarja v Spljefu.

VI. Pisma o tekočih računih.

Komisijonar izroča svojemu komitentu navadno dvakrat na
leto, to je 30. junija in 31. decembra, obračun o izvršenih naro¬
čilih, ki obsega poleg naraslih medsebojnih dolgov in terjatev
tudi narastle obresti, provizijo itd. ter iz teh postavk izvirajoči
saldo. Tak obračun se imenuje tekoči račun (kontokorent)
ah izpisek tekočega računa.

Tekoče račune pošiljamo v pismih, ki navajajo zaključni
dan in visokost salda. Nadalje prosimo v njih komitenta, naj
tekoči račun pregleda in nam o izidu pregledovanja poroča. Komi¬
tent ponavlja v odgovoru podatke glede tekočega računa ter se
izjavlja o pravilnosti salda. Če je v tekočem računu opazil pomoto,
mora račun vrniti s prošnjo, naj se popravi.

129

Pismo o tekočem računu pišemo tudi tedaj, če preneha
dotlej veljavna kupčijska pogodba ali če se izpremeni, n. pr. če
se izpremeni obrestna mera, provizija itd.

Tekoči računi so za pravilno sestavo bilance neobhodno
potrebni. Zato prosimo trgovske prijatelje ob letnem zaključku,
naj nam jih pošljejo, če jih še niso.

128. Pošilja se tekoči račun:

Jrst, dne 3. januarija 1911.

Sospod ekrane SKoncar,

Ljubljana.

V prigiba Vam pošiljam prepis Vašega cenjenega računa,
ki konča s saldom

K 1416 50 za dan 31. pr. m. v mojo korist.

Prosim Vas, da blagovolite tekoči račun pregledati ter me
obvestiti, ali soglašava.

Ako tekom štirih tednov, računši od današnjega dne, ne
prejmem odgovora, bodem smatral, da pripoznavate pravilnost
izkazanega salda.

Z odličnim spoštovanjem

Stanko Večerin.

Tekoči račun.

9

130

Vzorec tekočega računa.

j Debet _ So sp od Jerane JCončar, Cjnbljana. JCredtf.

131

129. Odgovor, da je tekoči račun pravilen:

Cjubljana, dne 8. januarija 1911.

Sospod Stanko Večer In,

c Trst.

V posesti Vašega cenjenega pisma z dne 3. t. m. Vam
naznanjam, da je priposlani mi tekoči račun popolnoma pra¬
vilen. Zato sem izkazani saldo

K 1416'50 za dan 31. pr. m. v Vašo korist
prenesel na nov račun.

Z odličnim spoštovanjem
cFranc Jkončar.

130. Odgovor, da je tekoči račun nepravilen:

Praga, dne 5. januarija 1911.

Sospod Veopolcl Jaklič,

Cjubtjana.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 2. t. m. priposlani mi
tekoči račun, ki Vam ga v prigibu vračam, se ne ujema popol¬
noma z mojimi knjigami. Postavka z dne 15. decembra pr. I.
se ima namreč, kakor je razvidno iz priloženega prepisa Vaše
fakture, glasiti

K 450 ' —

Zato se saldo izpremeni in znaša

K /326-50 za dan 31. pr. m. v Vašo korist.

Ko bova edina, ga bom prenesel na nov račun.

Tekoči račun.
Prepis fakture.

Z odličnim spoštovanjem

Jvan Vesel.

9 *

132

131. Odgovor s priloženim popravljenim tekočim računom:

Cjubljanci, dne 8. januarija 1911.

gospod clvan Vesel,

cPraga.

Odgovarjajoč na Vaše cenjeno pismo z dne 5. t. m. Vam v
prigibu pošiljam popravljeni tekoči račun, ki izkazuje saldo
K 1326 50 za dan 31. pr. m. v mojo korist.

Proseč Vas, da mi neljubo pomoto oprostite, se Vam pri¬
poročam

z odličnim spoštovanjem

Tekoči račun. Ceopold Jaklič.

132. Obvestilo o izpremembi obrestne mere:

Cjubljanci, dne 1. julija 1910.

gospod jjvonimir Sokol,

Sirsko.

Dajemo si čast Vam vljudno naznaniti, da smo spričo
splošnega povišanja obrestne mere pri bančnih zavodih primo¬
rani, Vam od danes do preklica zaračunavati 4°/o v imetju in
6 °/o v dolgu.

Prosimo Vas, da vzamete to obvestilo v prijazno znanje
ter se priporočamo

z odličnim spoštovanjem

<Trgovska banka.

JV. JV. JV. JV.

133

133. Prošnja, naj se pošlje tekoči račun:

Cjubljana, dne 20. januarija 1910.

JCranilnemu in posojilnemu društvu,

Sil'ar ib or.

Dovoljujemo si Vas vljudno prositi, da nam čimpreje blago¬
volite doposlati prepis našega tekočega računa, ker ga pri
zaključku svojih knjig nujno potrebujemo.

Z odličnim spoštovanjem

trgovska banka.

N. N. di. ČN.

VII. Opomini.

Dolžnike, ki zapadlih računov ne poravnajo pravočasno, je
treba opozoriti. Prvi opomin je pisati posebno vljudno, ker je
mogoče, da dolžnik zneska le pomotoma ni poravnal ali pa da
je v hipnih denarnih zadregah. Za prvi opomin se navadno upo¬
rabljajo tiskovine.

Dolžnikova dolžnost je, da na opomin nemudoma odgovori.
Če zneska ni plačal pomotoma, ga mora takoj poslati ter pro¬
siti oproščenja; če pa je v denarnih zadregah, mora prositi, naj
se mu dovoli rok, do katerega bode svoj dolg z obrestmi vred
zanesljivo poravnal.

Če ostane prvi opomin brezuspešen, se piše drugo pismo,
ki dolžnika že nekoliko odločneje pozivlje, naj svoji dolžnosti
zadosti. Če je tudi ta opomin brezuspešen, se dolžniku v tretjem
pismu zagrozi z odvetnikom oziroma s sodnijo.

134

134. Opomin:

Cjubljana, dne 3. julija 1910.

gospod (Rajko Senčar,

Gel je.

Ob pregledovanju svojih knjig sem opazil, da že davno
zapadlega računa v znesku

K 1160— do danes še niste poravnali.

Ker ste stvar gotovo prezrti, si Vas danes dovoljujem na
to opozoriti.

Z odličnim spoštovanjem

(Alojzij Sušnik.

135. Odgovor:

Celje, dne o. julija 1910.

gospod (Alojzij Sušnik,

C juhi jan a.

Na svoje presenečenje sem iz Vašega cenjenega pisma z
dne 3. t. m. posnel, da sem Vašo že dne 1. maja t. I. plačljivo
postavko prezrl.

Proseč Vas prijaznega oproščenja, Vam danes potom poštne
hranilnice pošiljam znesek

K 1160 • — proti prejemnemu potrdilu.

Z odličnim spoštovanjem
Ačajko Senčar.

135

136. Prošnja, naj se dovoli rok:

Gelje, dne 5. julija 1910.

<9ospod Jllojzij Sušnik,

Cjubljana.

Z ozirom na Vaše cenjeno pismo z dne 3. t. m. Vam moram
sporočiti, da mi spričo skrajno neugodnih kupčijskih razmer
doslej žal ni bilo mogoče poravnati Vašega računa, ter Vas . naj¬
vljudneje prosim blagovoljnega oproščenja.

Ker mi ga tudi danes še ni mogoče poravnati, Vas nadalje
prosim, da mi za poravnavo omenjenega dolga dovolite rok do
1. septembra t. L

Dotlej bodem gotovo poravnal ves svoj dolg z naraslimi
obrestmi vred.

Ker na svoje pismo z dne 3. t. m. do danes nisem prejel
odgovora, sem primoran, Vas vnovič opozoriti, da je moj račun
v znesku

K 1/60 ■ —  še vedno neporavnan.

Pričakujem, da nemudoma zadostite svoji dolžnosti in se
Vam priporočam

Z odličnim spoštovanjem

cRajko Senčar.

137. Drugi opomin:

Cjubljana, dne 21. julija 1910.

Senčar,

Gelje.

z odličnim spoštovanjem
t Alojzij Sušnik.

136

138. Tretji opomin, v katerem se zagrozi s tožbo:

Cjubljana, dne 5. avgusta 1910.

Sospod JI ctj ko Senčar,

Gelje.

Na svoje začudenje niti na svoje drugo pismo z dne
21. pr. m. ne dobim odgovora.

Ker nimam povoda, Vam brezuspešno dopisovati, Vas prosim,
da mi znesek

K 1160 •— vsaj do 10. t. m. dopošljete, ker bi bil sicer neljubo
primoran, stvar izročiti svojemu pravnemu zastopniku.

Z odličnim spoštovanjem

Priporočeno. tAlojzij Sušnik.

Dolžnik, ki ve že vnaprej, da na določeni dan svojega dolga
ne bo mogel poravnati, mora svojega upnika obvestiti še pred
plačilnim dnem ter ga naprositi, naj mu dovoli primeren rok.
Pismo konča s tem, da že vnaprej izreka zahvalo za izkazano
prijaznost.

Upnik običajno ugodi dolžnikovi prošnji; izvzet je seveda
primer, če se slične prošnje večkrat ponavljajo.

139. Prošnja za odlog:

Celje, dne 21. julija 1910.
Sospod Juan Jlavnik,

Gjubljana.

Spričo skrajno neugodnih tržnih razmer in nerednega pla¬
čevanja odjemalcev sem neljubo primoran, naprositi Vas, da mi
za poravnavo mojega dolga dovolite tri mesece odloga.

137

Zagotavljam Vas, da se bodem v bodoče varoval sličnega
nadlegovanja, in Vas prosim, da že danes sprejmete mojo zahvalo
za izkazano mi prijaznost.

Z odličnim spoštovanjem
JCarol Globočnik.

140. Odgovor:

Bjubljana, dne 23. julija 1910.

gospod GCarol <9lobočnik,

Gelje.

V posesti Vašega cenjenega pisma z dne 21. t. m. Vam
naznanjam, da sem z ozirom na dolgotrajno in živahno kupčijsko
zvezo z Vami pripravljen, dovoliti Vam v poravnavo dolga
zaprošeni odlog treh mesecev.

Pričakujem., da v tej dobi gotovo zadostite svoji dolžnosti
in se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem
Jvan glavnik.

VIII. Priporočilna pisma.

Trgovci morajo pogostoma drugim osebam izgotoviti pri¬
poročilna pisma  do ^zunanjih tvrdk, ki jih te osebe namera¬
vajo posetiti. Pisma te vrste se ne izdajajo samo trgovcem, ki
potujejo po kupčiji, temveč tudi zasebnikom. Vročajo se pripo¬
ročenemu, in sicer odprta, ne zalepljena. Umevno je, da izdaja
trgovec priporočilna pisma edinole osebam, ki jih dobro pozna.
Pripeti se pa tudi, da je primoran priporočilno pismo napisati
za osebo, ki je ne pozna dosti natanko. V tem primeru mora
tistemu, na katerega je odprto priporočilno pismo naslovljeno,
poleg tega še v posebnem pismu zaupno poročati.

138

141. Priporočilno pismo za trgovskega potnika :

c 'Praga, dne 15. maja 1910.

Scspod  c Terclo Covec,

Magreb.

Dovoljujem si Vam tem potom predstaviti svojega potnika,
gospoda Antona Vičiča, ter ga priporočiti Vaši posebni naklo¬
njenosti.

Ker poseti Vaše mesto danes prvokrat z namenom, da mi
pridobi novih odjemalcev, Vas vljudno prosim, da ga s svojim
dobrim svetom blagohotno podpirate. Zlasti Vas prosim, da ga
blagovolite opozoriti na take ugledne tvrdke, pri katerih bi njegov
poset ne bil brezuspešen.

V nadi, da bodete priporočencu izkazali vso svojo naklo¬
njenost, se že danes zahvaljujem za Vašo prijaznost ter se Vam
priporočam

z odličnim spoštovanjem

Slavko Vesel.

142. Obvestilo, da se je moralo izdati priporočilno pismo
ne povsem znani osebi:

Praga, dne 15. maja 1.910.

Sospod SRudolf SCovačič,

cTrst.

Danes sem bil neljubo primoran, izdati priporočilno pismo
do Vas gospodu Antonu Mejaču, tukajšnjemu trgovcu s petrolejem,
ki namerava posetiti Vaše mesto, da razširi svoje kupčijske zveze.
Omenjeni gospod je sicer jako prikupljiv v svojem občevanju in
si zna hipoma pridobiti zaupanje, vendar pa Vam moram spričo
nekaterih njegovih lastnosti vsako kupčijsko zvezo resno odsve¬
tovati.

Proseč Vas, 'da ohranite to poročilo tajno, se priporočam

z odličnim spoštovanjem

Slavko Vesel.

139

IX. Kreditna pisma.

Ako trgovec svojega trgovskega prijatelja v odprtem pismu
naproša, naj v tem pismu navedeni osebi izplača denarne vsote
do določene visokosti, se to pismo imenuje kreditno pismo
in je često tudi spojeno s priporočilom. Kreditna pisma, ki so
naslovljena na dvoje ali več tvrdk, imenujemo krožeča kre¬
ditna pisma.  Naslovljenca je o izdanem kreditnem pismu obvestiti
ter v posebnem pismu omeniti, na kakšen način se bodo izplačani
zneski povrnili. Zaradi varnosti se temu obvestilu često prilaga
lastnoročni podpis akreditirane osebe.

143. Priporočilno in kreditno pismo:

Praga, dne 15. novembra 1910.

Po sp o d JCinko Ogorelec,

cPariz.

Z današnjim pismom si Vam dovoljujem predstaviti gospoda
Ludovika Hudnika, tukajšnjega zelo uglednega trgovca, ki potuje
v Vaše mesto, da si preskrbi potrebno zalogo blaga.

Prosim Vas, da ga blagovolite pri njegovih kupčijah bla¬
gohotno podpirati in mu pomagati s svojimi nasveti.

Zajedno ga pri Vas akreditiram do zneska

-- petnajsttisoč frankov,  ——-

ki mu jih blagovolite na "njegovo željo izplačati. Za izplačane
zneske bodem Vaš cenjeni račun pripoznal ob prejemu dotičnih.
izkazov.

Zagotavljam Vas, da Vam bodem za vsako mojemu pripo-
ročencu izkazano uslugo hvaležen ter se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem
Jvan <9olob.

140

144. Posebno obvestilo o izdanem priporočilnem in kreditnem
pismu:

Praga, dne 15. novembra 1910.

Sospod JCinko Ogorelec,

tPariz.

V soglasju s svojim pismom z dne 20. pr. m . Vam naznanjam,
da sem danes gospodu Ludoviku Hudniku, tukajšnjemu trgovcu,
izročil priporočilno pismo na Vas ter ga zajedno pri Vas akre¬
ditiram za znesek

..— .. .— ' petnajsttisoč frankov,  .

ki mu jih po potrebi blagovolite izplačati za moj račun.

Imenovani gospod potuje v Pariz, da nakupi večjo množino
blaga-, ker pa je tam popolnoma neznan, Vas prav vljudno
prosim, da mu pri njegovem poslu blagovolite biti na roko z
besedo in dejanjem.

Za vsak znesek, ki mu ga izplačate, blagovolite proti obve¬
stilu obremeniti moj račun.

Prilagam priporočencev lastnoročni podpis ter se Vam pri¬
poročam

z odličnim spoštovanjem

Priloga. Jvan Solob.

145. Odgovor z obvestilom o izplačilu:

« "Pariz, dne 20. novembra 1910.

So sp o d Jvan <9olob,

tPraga.

Z Vašim cenjenim pismom z dne 15. t. m. izdano kreditno
pismo za 15.000 frankov v korist gospodu Ludoviku Hudniku
sem vzel v znanje.

141

Danes me je Vaš priporočenec poselil. Na njegovo željo
sem mu glasom priloženega potrdila izplačal

9000 frankov, za kateri znesek me v tekočem računa blago¬
volite pripoznati za današnji dan.

S pripomnjo, da bodem Vašemu priporočencu pri njegovem
poslu vedno z veseljem na razpolaganje, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Potrdilo. JCinko Ogorelec.

X. Poizvedovalna pisma.

Seveda dovoljuje trgovec kredit le znanim in zanesljivim
^osebam. Če torej kredita prosi neznana oseba, bode trgovec,
predno ga ji dovoli, o njenih razmerah zaupno poizvedoval. Te
vrste pisma imenujemo poizvedovalna ali informacijska
pisma.  Cesto navede za kredit proseča tvrdka že sama v svojem
pismu ugledne tvrdke, ki morejo o njenih razmerah dati potrebna
pojasnila, vendar se bode trgovec, zlasti če gre za večje vsote,
obrnil tudi do drugih tvrdk.

Ime tvrdke, o kateri se poizveduje, se običajno ne navede
v besedilu pisma, temveč ob njegovem koncu ali na posebnem
priloženem listu.

Na poizvedovalna pisma je odgovarjati strogo po resnici in
ni pretiravati.

146. Prošnja za kredit:

c "Praga, dne 30. maja 1910.
Sospod Valentin VNČrak,

Vrst.

Opirajoč se na priporočilo gospoda Alojzija Glavarja, tukaj,
kateremu zahvaljujem Vaš cenjeni naslov, si usojam Vas povpra¬
šati, ali bi mi blagovolili dovoliti za

142

K 15.000 ■ — nekritega kredita, s katerim bi po potrebi raz¬
polagal s trimesečnimi tratami. Potrebno pokritje bi Vam pošiljal
tri dni pred plačilnim dnem.

Prosim Vas, da se blagovolite o razmerah moje tvrdke
poučiti in da me o svoji odločitvi obvestite.

Z odličnim spoštovanjem

Vinko Večerin.

147. Poizvedovalno pismo glede te tvrdke:

c Trst, dne 1. junija 1910.

Sospod Zvonimir dregorčic,

draga.

Zaupajoč Vaši prijaznosti, si Vas danes dovoljujem vljudno
prositi, da mi glede razmer tvrdke, ki je označena na priloženem
listu, po možnosti natanko blagovolite sporočiti svoje mnenje.

Ta tvrdka me namreč prosi za K 15.000 ' — nekritega kre¬
dita. Ker pa mi je popolnoma neznana, sem se odločil, da se,
predno ga dovolim, obrnem do Vas, in lipam, da mi svojega
merodajnega pojasnila ne odrečete.

Zahvaljujem se Vam že danes za Vašo ljubeznivost in Vas
zagotavljam, da bodem Vaše poročilo ohranil strogo tajno.

Vinko Večerin, tam.

Z odličnim spoštovanjem
Valentin <Mrak.

148. Ugoden odgovor:

graga. dne 4. junija 1910.

gospod Valentin dVČrak,

drst.

Veseli me, da Vam morem na Vaše cenjeno pismo z dne
1. t. m. glede omenjene tvrdke poročati najboljše.

143

Lastnik tvrdke ima namreč jako veliko premoženje ter je
nad vse marljiv; zato uživa na tukajšnjem mestu splošno za¬
upanje. Jaz sam bi mu zaprošeni kredit dovolil brez pomisleka.

Prosim Vas, da vzamete to poročilo zaupno v znanje ter se
Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

'Zvonimir Sregorčič.

149. Kredit se dovoli:

c Trst. dne 6. junija 1910.

Sospod Vinko Večerin,

tPraga.

Z veseljem sem iz Vašega cenjenega pisma z dne 30. pr. m.
posnel, da želite z menoj pričeti trgovsko zvezo.

Zaprošeni kredit

K 15.000 '— Vam v tekočem računu drage volje dovoljujem
s temi-le pogoji:

Za svoje trate mi potrebno pokritje vsakokrat pošljete tri
dni pred plačilnim dnem ter mi povrnete troške za poštnino,
kolke, brzojavke itd. Provizije zaračunavam  '/s°/o, posredoval¬
nim  V 2 °/oo, v Vašem dolgu  5% obresti, v Vašem imetju pa  3%.

V nadi, da Vam bodo ti pogoji povsem všeč, pričakujem
Vaših naročil ter se priporočam

z odličnim spoštovanjem

Valentin Jfirak.

150. Neugoden odgovor:

Vraga, dne 4. junija 1910.

Sospod Valentin SHrak,

drst.

*

O tvrdki, glede katere poizvedujete v svojem cenjenem
pismu z dne 1. t. m., Vam žal ne moreni poročati ugodnega.

144

Prepogosto namreč sklepa kupčije ter sprejema obveznosti, ki
niso sorazmerne z njenimi sredstvi. Zato na tukajšnjem mestu
ne uživa posebnega zaupanja. Resno Vam odsvetujem vsako
trgovsko zvezo.

S prošnjo, da ostane to poročilo strogo zaupno, se Vam
priporočam

z odličnim spoštovanjem
Zvonimir Gregorčič.

151. Kredit se ne dovoli:

I

drst. dne 6. junija 1910.

Sospod Vinko Večerin,

tPraga.

Z ozirom na Vaše cenjeno pismo z dne 30. pr. m. Vam z
obžalovanjem naznanjam, da Vaši prošnji za nekriti kredit zaradi
skrajno neugodnih tržnih razmer ne morem ustreči.

Z odličnim spoštovanjem

Valentin JYČrak.

XI. Okrožnice.

Okrožnice  razpošiljamo, da svojim trgovskim prijateljem
naznanjamo otvoritev ali opustitev trgovine ali druge važne izpre-
membe v našem podjetju. Spričo velikega števila, v katerem se
razpošiljajo, okrožnic ne pišemo, temveč jih damo tiskati ali lito-
grafirati. Nadpis se pri okrožnicah nadomešča s kraticami npr. P. t.
(pleno titulo), P. p. (praemissis praemittendis) ali P. n. (po naslovu),
mesto določenega datuma pa rabimo splošni izraz: „datum pošt¬
nega pečata. “

145

152. Otvoritev trgovine:

Cjubljana, datum poštnega pečata.

c?. /.

Dovoljujem si Vam vljudno naznaniti, da sem danes na
tukajšnjem mestu pod protokolirano tvrdko

Janko ck/aglič

otvoril manufakturno trgovino, ki jo bodem vodil na svoj lastni
račun.

Temeljita strokovna izobrazba kakor tudi zadostna gmotna
sredstva bodo gotovo ugodno pospeševala razvoj mojega podjetja.

Blagovolite mi torej nakloniti svoje zaupanje ter bodite
uverjeni, da bodem vsako Vaše naročilo izvrševal najvestneje.

S prošnjo, da vzamete moj podpis v blagovoljno znanje,
se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem
Janko Sfaglic,

ki bo podpisoval: J. Jfaglič.

153. Podelitev prokure:

Cjubljana, datum poštnega pečata.

J. n.

Dajem si čast Vam vljudno naznaniti , da sem danes svo¬
jemu mnogoletnemu sotrudniku,

gospodu Jvanu JCončarju,

v znak njegovih zaslug podelil prokuro, ter Vas prosim, da njegov
podpis vzamete v blagovoljno znanje.

Priporočam se Vaši naklonjenosti

z odličnim spoštovanjem
cRado Jereb.

Gospod Ivan Končar bode podpisoval:

ppa. Jlado Jereb

Jv. JCončar.

10

146

154. Vstop družabnika:

Cjubljctna, datum poštnega pečata.

cP. p.

Usojam si Vas vljudno obvestiti, da sem svojega doseda-
njega prokurista,

gospoda divana JCončarja,

danes v svojo trgovino sprejel kot javnega družabnika.

Svojo trgovino bom neizpremenjeno dalje vodil pod proto-
kolirano tvrdko

Jlado Jereb in drug.

Prosim Vas, da mi svoje zaupanje ohranite tudi v bodoče
in da vzamete najuna podpisa v blagovoljno znanje.

Z odličnim spoštovanjem

c Rado Jereb,

ki bode odslej podpisoval:

Jiado Jereb $ drug.

Gospod Ivan Končar bode podpisoval:

čRado Jereb § drug.

155. Premestitev, trgovine:

Cjubljctna, datum poštnega pečata.

c?, n.

Dovoljujem si Vas vljudno obvestiti, da sem svojo manu-
fakturno trgovino počenši z dnem 1. februarija 1.1. premestil

v JCorunovo ulico št. 10.

S prošnjo, da mi doslej izkazovano zaupanje ohranite tudi
v bodoče, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

Josip  c "Pevec.

147

156. Obvestilo, da pride trgovski potnik:

Cjubtjana, datum poštnega pečata.

cP. n.

Dajem si čast Vam vljudno naznaniti, da si bode moj potnik ,
gospod Stanko Vrhunc, prihodnje dni dovolil, Vas posetiti.

S prošnjo, da zanj prihranite svoja cenjena naročila, ki
jih bodem izvršil kar najvestneje, se Vam priporočam

z odličnim spoštovanjem

c Anton Oblak.

157. Prodaja trgovine:

Cjubljana, datum poštnega pečata.

cP. n.

Dajem si čast Vam vljudno naznaniti, da sem svojo trgo¬
vino z manufakturnim blagom, ki sem jo na tukajšnjem mestu,
Kongresni trg št. 10, vodil pod protokolirano tvrdko

Mojzij Strehar,

danes gospodoma Josipu Vidmarju $ Jlntonu Vrhovcu pre¬
pustil z vsemi aktivi in pasivi.

Ko se Vam zahvaljujem za častno zaupanje, ki ste mi je
izkazovali v tako obiti meri, Vas vljudno prosim, da je neizpre-
menjeno ohranite tudi mojima naslednikoma.

Z odličnim spoštovanjem
c/l loj z ij Strehar.

10 *

148

158. Okrožnica naslednikov:

Cjubljana, datum, poštnega pečata.

cP. n.

Z ozirom na gorenjo okrožnico gospoda ^Alojzija Streharja
si Vas dovoljujeva vljudno obvestiti, da sva si njegovo trgovino

z manufakturnim blagom

kupnim potom pridobila in da jo bodeva pod protokolirano tvrdko

Vidmar § Vrhovec

dalje vodila popolnoma neizpremenjeno.

S prošnjo, da vzamete najuna podpisa v blagovoljno znanje
in da najunemu gospodu predniku izkazovano zaupanje ohranite
tudi nama, se priporočava

z odličnim spoštovanjem

Josip Vidmar § JLnton Vrhovec.

Gospod Josip Vidmar bode podpisoval-.

Vidmar j Vrhovec.

Gospod Anton Vrhovec bode podpisoval:

Vidmar $ Vrhovec.

149

159. Opustitev trgovine:

[Ljubljana, dne 10. maja 1910.

čP. n.

Dajeva si čast Vas obvestiti, da sva svojo trgovino z
manufakturnim blagom, ki sva jo vodila pod protokolirano tvrdko

Vidmar § Vrhovec,

z današnjim dnem po dogovoru opustila. Likvidacijo podjetja je
prevzet gospod Josip Vidmar.

Za nama izkazovano zaupanje Vam izrekava svojo naj-
vdanejšo zahvalo ter Vas prosiva, da vzamete podpis gospoda
Josipa Vidmarja v blagovoljno znanje.

Z odličnim spoštovanjem

Vidmar § Vrhovec.

Gospod Josip Vidmar preneha s podpisovanjem:

Vidmar $ Vrhovec

ter bode podpisoval :

Vidmar § Vrhovec v likv.

Gospod Anton Vrhovec preneha s podpisovanjem:

Vidmar $ Vrhovec.

XII. Dodatek.

a)  Prijava proste obrti (trgovine):

Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!

Vdano podpisani Anton Baltič, glasom priloženega
A/.  krstnega lista Al.  rojen dne 23. maja 1877 v Ljubljani,
BI.  glasom priložene domovnice BI.  z dne 14. marca 1910
št. 18 tjekaj pristojen ter glasom priloženega nravstvenega
C/, izpričevala C/, z  dne 8. junija t. 1. neoporečen, nameravam
v svoji hiši št. 18 občine Šmartno pričeti z izvrševanjem
trgovine z deželnimi pridelki (z lesom, z živino, z vinom).

Šmartno,  dne 20. junija 1910.

Anton Baltič.

Rubrum : Slavno c. kr. okr. glavarstvo

v

Kranju.

160

*)

Baltič Anton, stanujoč v
Šmartnem št. 18,

prosi obrtnega lista za trgovino
z deželnimi pridelki.

3 priloge.

*) Kolkovina znaša (po zakonu z dne 24./1I. 1905, drž. zak. štev. 32): za
Dunaj in kraje z nad'50 000 prebivalci K 8, za kraje z nad 10—50.000 prebi¬
valci K 6, za kraje s 5—10.000 prebivalci K 4, za vse druge kraje K 3 za
prvo polo; vsako nadaljno polo pa je kolkovati z K 1, vsako prilogo pa s kol¬
kom 30 h.

151

160 b)  Prijava trgovine, za katero zahteva zakon oziroma
obrtna novela iz 1. 1907 strokovno usposobljenost:

Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!

Vdano podpisani Anton Baltič, glasom priloženega
Al.  krstnega lista A/,  rojen dne 23. maja 1877 v Ljubljani,
BI.  glasom priložene domovnice BI.  z dne 14. marca 1910
št. 18 tjekaj pristojen ter glasom priloženega nravstvenega
C/, izpričevala C/, z dne 8. junija t. 1. neoporečen, nameravam
v svoji hiši št. 18 občine Šmartno pričeti trgovino z mešanim
(materijalnim, kolonijalnim, špecerijskim) blagom.

D/.  Kakor je razvidno iz priloženega izpričevala pod D/.,

sem dovršil svojo triletno učno dobo v trgovini gospoda
Antona Mejača v Ljubljani, kjer sem kot pomočnik služboval
še nadaljna štiri leta.

Imam torej zakonito strokovno usposobljenost za izvr¬
ševanje te trgovine.

Šmartno,  dne 20. junija 1910.

Anton Baltič.

Rubrum :

Slavno c. kr. okr. glavarstvo
v

Kranju.

Baltič Anton, stanujoč v
Šmartnem št. 18,

prosi obrtnega lista za trgovino
z mešanim blagom.

*) Velja ono, kar je pod črto na str. 150.

4 priloge.

152

161. Odjava proste obrti:

a)  Vloga na magistrat:*)

Slavni mestni magistrat!

Podpisani Božidar Srnec je svojo dne 7. junija 1890 prijav¬
ljeno in z obrtnim listom z dne 20. junija 1890 št. 21398 dovoljeno
trgovino z galanterijskim blagom s 1. julijem 1910 popolnoma
opustil, kar blagovoli slavni mestni magistrat vzeti v znanje.

Ljubljana,  dne 2. julija 1910.

Božidar Srnec.

Rubrum : Slavni mestni magistrat

v

Ljubljani.

Srnec Božidar, bivši trgovec
z galanterijskim blagom, sta¬
nujoč v Novi ulici št. 10,

odjavlja svojo obrt.

b)  Vloga na davčno administracijo (na deželi na
c. kr. o k|r a j n o glavarstvo)  :*)

Slavna c. kr. davčna administracija!

Podpisani Božidar Srnec je svojo trgovino z galanterijskim
blagom v Novi ulici št. 10 s 1. julijem t. 1. popolnoma opustil.

*) Kolka prosto.

153

Zato prosi, naj se mu od tega podjetja predpisana občna
pridobnina od prihodnjega četrtletja odpiše.

Ljubljana,  dne 2. julija 1910.

Božidar Srnec.

Rubrum: Slavna c. kr. davčna admini¬

stracija

v

Ljubljani.

Srnec Božidar, stanujoč v
Novi ulici št. 10,

prosi za izbris občne pridobnine
zaradi opustitve trgovine.

162. Prošnja za vpis tvrdke v trgovski register (brez po¬
družnice) :

Slavno c. kr. deželno kot trgovsko
sodišče!

Podpisani Karol Černe izvršujem v tukajšnjem mestu
od 1. januarija 1909 pod tvrdko K. Černe trgovino z manu-
fakturnim blagom ter plačujem glasom plačilnega naloga,
A/,  priloženega pod Afl,  letnih K 87'— občne pridobnine.

Zato prosim, slavno c. kr. deželno kot trgovsko sodišče
blagovoli to prijavo vzeti v znanje in odrediti, da se moja
tvrdka vpiše v trgovski register.

Karol Černe.

Tvrdko bodem podpisoval:

K. Černe.

Ljubljana, dne

K 15-—

154

iJaz dr. iAnton Kotnik, c. kr. notar v Ljubljani, s tem
potrjujem, da je meni osebno znani gospod Karol Černe,
lastnik trgovine z manufakturnim blagom, gorenje ime tvrdke
danes vpričo mene lastnoročno podpisal.

Ljubljana, dne .

Dr. Anton Kotnik,

c. kr. notar.

Rubrum:

Slavno c. kr. deželno kot
trgovsko sodišče

v

Ljubljani.

Černe Karol, lastnik trgovine
z manufakturnim blagom v
Novi ulici št. 8 v Ljubljani,

prosi, da se njegova tvrdka vpiše
v trgovski register.

1 priloga.

163. Prošnja za izbris tvrdke:

Slavno c. kr. deželno kot trgovsko
sodišče!

Vdano podpisani Matko Vesel je svojo trgovino z
železnino na Mestnem trgu št. 10 popolnoma opustil ter
Al. BI.  opustitev prijavil glasom priloženih potrdil A/,  in BI.  obrtni
in davčni oblasti.

155

Zato vljudno prosi:

Slavno c. kr. deželno kot trgovsko sodišče blagovoli
potrebno odrediti, da se tvrdka, v trgovskem registru vpi-
C/. sana glasom priloge C/., izbriše.

Ljubljana,  dne 16. aprila 1910.

Matko Vesel.

Rubrum:

Slavno c. kr. deželno kot
trgovsko sodišče

v

Ljubljani.

Vesel Matko, stanujoč na
Mestnem trgu št. 10 v
Ljubljani,

prosi izbrisa tvrdke v trgovskem
registru.

3 priloge.

164. Prošnja za registriranje znamke:

Slavni trgovski in obrtni zbornici

v

Ljubljani.

Dovoljujem si vljudno prositi, da se registriraj znamka, ki
jo prilagam v 5 slikah in v klišeju.

Zajedno prilagam pristojbino za registriranje v znesku K 10' — .

Ljubljana,  dne 7. septembra 1910.

Andrej Požar.

6 prilog.

156

165. Prošnja za vpis prokure:

Slavno c. kr. deželno kot trgovsko
sodišče!

Vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem svojemu
sinu, gospodu Antonu Vidicu, za svojo trgovino s poljskimi
pridelki podelil prokuro ter ga pooblastil, da sme za mojo
tvrdko podpisovati per prokura.

Al.  Prilagam pod Al.  njegov overovljeni podpis ter vljudno

prosim :

Slavno c. kr. deželno kot trgovsko sodišče blagovoli
prijavo v znanje vzeti ter odrediti, da se podeljena prokura
vpiše v trgovski register.

Ljubljana,  dne 10. maja 1910.

Josip Vidic.

Rubrum:

Slavno c. kr. deželno kot
trgovsko sodišče
v

Ljubljani.

k  to —

Vidic Josip, trgovec s polj¬
skimi pridelki na Starem trgu
št. 10,

naznanja prokuro, podeljeno go¬
spodu Antonu Vidicu.

1 priloga.

Priloga A.

Prokurist tvrdke Josip Vidic bode podpisoval:

ppa. Josip Vidic
Anton Vidic,
(legalizacija podpisa).

157

. Prošnja za izbris prokure:

Slavno c. kr. deželno kot trgovsko
sodišče!

Moj knjigovodja, gospod Anton Meglič, ki sem mu dne
18. maja 1903 podelil prokuro, je dne 20. t. m. umrl.

Zato vljudno prosim:

Slavno c. kr. deželno kot trgovsko sodišče blagovoli odrediti,
da se podeljena prokura zaradi prokuristove smrti v trgovskem
registru izbriše.

Ljubljana,  dne 24. maja 1910.

Stanko Pretnar.

166

K 2--

Rubrum:

Slavno c. kr. deželno kot
trgovsko sodišče
v

Ljubljani.

Pretnar Stanko, stanujoč v
Gorupovi ulici št. 10,

prosi za izbris prokure, podeljene
knjigovodju Antonu Megliču.

167. Prijava terjatve v konkurzu:

Slavno c. kr. deželno kot trgovsko
sodišče 1

Prijavljam h konkurzu gospoda Antona Jakliča za
dodano mu blago svojo terjatev, ki glasom priloženega
Aj.  izpiska računa Al.  znaša K 217'50, ter vljudno prosim :

K L- -

158

Slavno c. kr. deželno kot trgovsko sodišče blagovoli
prijavo vzeti v znanje ter terjatev v znesku K 217-50 z nara¬
slimi 5°/o obrestmi, računši od dneva prijave, v III. razredu
konkurznih upnikov upoštevati..

Ljubljana,  dne 6. junija 1910.

Vinko Ogorelec.

Rubrum:

Slavno c. kr. deželno kot
trgovsko sodišče
v

Ljubljani.

Ogorelec Vinko, trgovec v
Ljubljani, Prešernova ul. št. 10,

prijavlja h konkurzu gospoda
Antona Jakliča svojo terjatev v
znesku K 217 - 50.

1 priloga.

168. Prošnja, da se sme postaviti tržna lopa:

Slavno mestno županstvo,

Postojna.

Ker se prihodnji mesec nameravam udeležiti tamošnjega
letnega semnja, vljudno prosim, da mi slavno mestno županstvo
blagovoli odkazati primeren prostor, kjer bi postavil svojo tržno
lopo, ter izjavljam, da bodem predpisano mi tržno pristojbino v
tamošnjo občinsko blagajnico točno vplačal.

Ljubljana,  dne 20. maja 1910.

Davorin Svetek.

159

169. Prošnja za tobačno trafiko:

Slavno c. kr. finančno ravnateljstvo!

Z razpisom z dne 30. maja t. 1. se v našem mestu
oddaja tobačna trafika, za katero si dovoljujem vdano pod¬
pisani vljudno prositi. Svojo prošnjo opiram na te-le izjave
in navedbe:

1. Vsakokratnim za tobačne trafike veljavnim predpisom
se bom pokoraval brez ugovora.

2. Tobačno trafiko nameravam spojiti s svojo trgo¬
vino z mešanim blagom na Dolenjski cesti št. 28.

3. Doslej nisem imel tobačne trafike niti jaz niti je ni
imel kak drug člen moje rodbine.

4. Imam za zalogo tobaka povsem prikladne prostore,
ker so zračni in popolnoma suhi.

5. Zavezujem se, da bodem od letnega čistega donosa
plačeval šestdeset (60) kron.

6. Svojo ponudbo vzdržujem šest mesecev, računši od
današnjega dne.

A/.  Glasom priloženega krstnega lista A/,  sem rojen dne

14. aprila 1870, torej polnoleten; glasom priložene domov-
S/. niče BI.  sem pristojen v Ljubljano in glasom priloženega
C/, nravstvenega spričevala C/, sem doslej neonradeževanega-
vedenja.

Zahtevano varščino v znesku K 70’— sem glasom
Dl.  priložene uradne pobotnice Dl.  vplačal pri c. kr. deželnem
plačilnem uradu v Ljubljani.

Ljubljana,  dne 18. aprila 1910.

K 2'—

Zdravko Oblak.

160

Rubrum:

Slavno c. kr. finančno
ravnateljstvo

v

Ljubljani.

Oblak Zdravko, stanujoč na
Dolenjski cesti št. 28,

prosi za tobačno trafiko.

4 priloge.

170. Prošnja, da se sme prodajati smodnik:

Slavno c. in kr. topničarsko podružno
skladišče!

Pred nedavnim časom je tukajšnji založnik smodnika, gospod
Anton Valjavec, svojo trgovino opustil; zato je slavno c. in kr.
topničarsko podružno skladišče prodajo smodnika začasno pove¬
rilo podpisancu, ki ima na tukajšnjem mestu že 20 let dobro
uspevajočo trgovino z mešanim blagom ter si je s svojo solid¬
nostjo pridobil zaupanje vseh prebivalcev.

Podpisanec ima obširne ognja varne prostore, ki bi jih prav
lahko uporabil kot skladišče za smodnik.

Z ozirom na to si vdano podpisani dovoljuje prositi, naj bi
se mu prodaja smodnika blagovolila poveriti za stalno.

Ljubljana,  dne 1. aprila 1910.

K 2-—

Vinko Ogrinec.

161

Rubrum:

Slavno c. in kr. topničarsko
podružno skladišče

v

Ljubljani.

Ogrinec Vinko, trgovec v Or¬
lovi ulici št. 18 v Ljubljani,

prosi dovoljenja, da sme proda¬
jati smodnik.

171. Prošnja za prodajo pisemskih znamk:

Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo!

Vdano podpisani si usoja slavno c. kr. poštno ravnateljstvo
vljudno prositi, naj mu dovoli prodajati pisemske znamke in poštne
vrednotnice. Svojo prošnjo opira na te-le razloge:

1. V tukajšnjem trgu s 1500 prebivalci je podpisanec edini
trgovec.

2. Sedaj se pisemske znamke in poštne vrednotnice dobivajo
le pri tukajšnjem c. kr. poštnem uradu.

3. V prigibu priloženo nravstveno izpričevalo je ugodno.

Vdano podpisani upa, da bode slavno c. kr. poštno ravna¬
teljstvo te razloge upoštevalo in njegovi prošnji ugodilo.

Rudnik,  dne 20. maja 1910.

K 2--

1 priloga.
Rubrum.

Franc Murnik,

trgovec.

11

162

172. Prošnja za prodajo kolkov:

Slavno c. kr. finančno ravnateljstvo!

Vdano podpisan? Alojzij Toman vljudno prosim, naj bi se
mi proti 1V 2 °/o opravnini blagohotno dovolilo v svoji prodajalni
v Rečni ulici št. 8 prodajati kolke do vštetih K 10'—menične
golice, opremljene s kolkom do K 10’— in kolkovane vozne liste.

Ljubljana,  dne 18. junija 1910.

Alojzij Toman,

Rubrum. trgovec.

K 2--

173. Učna pogodba:

Učna pogodba.

Gospod Radoslav Malič, trgovec v Ljubljani, in gospod Anton
Borovnik, posestnik v Polju, sta se danes dogovorila takole:

1. Gospod Radoslav Malič sprejme Josipa Borovnika z dnem
1. januarija 1910 v svojo trgovino s špecerijskim blagom za vajenca,
da ga izobrazi v trgovskem poslovanju. Prvi mesec ne šteje v
učno dobo, temveč velja le za poskušnjo.

2. Učna doba traja tri leta, računši od 1. svečana 1910.

3. V tej dobi daje gospod Radoslav Malič svojemu vajencu
Josipu Borovniku v svoji hiši brezplačno stanovanje in hrano ter
mu dovoljuje potrebni prosti čas, da more hoditi v trgovsko šolo.
Vendar pa ima gospod Anton Borovnik ves ta čas skrbeti za
potrebno perilo in obleko svojega sina.

4. Vajenec Josip Borovnik obljublja zvestobo, poštenost,
neoporečno vedenje in vztrajno marljivost. '

K l'—

163

5. Po končani učni dobi lahko ostane Josip Borovnik še eno
leto v trgovini gospoda Radoslava Maliča kot trgovski pomočnik
s primerno plačo.

Napisano v dveh izvodih.

Ljubljana,  dne 24. decembra 1909.

Radoslav Malič.
Anton Borovnik.

174. Izpričevalo za trgovskega vajenca:

Učno izpričevalo.

Podpisani Anton Svoboda s tem potrjujem, da se je Vladimir
Zemljič, rojen dne 23. maja 1892 v Ptuju, tri leta, to je od
1. septembra 1907 do 1. septembra 1910 v moji špecerijski trgo¬
vini učil ter bil ves ta čas v vsakem oziru hvalevreden, vesten in
marljiv.

Ker si je pridobil strokovno znanje, potrebno za trgovskega
pomočnika, ga morem vsakomur najtopleje priporočati.

Kranj,  dne 4. septembra 1910.

Andrej Svoboda,

trgovec.

175. Izpričevalo za trgovskega slugo:

Izpričevalo.

Polšnik Ivan, rojen v Tržiču, 32 let star in oženjen, je od
1. oktobra 1903 do danes v moji trgovini kot sluga služboval
posebno vestno in marljivo, zaradi česar ga vsakomur prav toplo
priporočam.

Ljubljana,  dne 31. maja 1910.

Peter Kolenc,

trgovec.

30 h

11 *

164

176. Prošnja trgovskega vajenca za mesto trgovskega po¬

močnika :

Gelje. dne 15. maja 1910.

Sospod Janko cMagdič,

Ljubljana.

Po gospodu Ivanu Vičiču, na čigar priporočilo se obenem
sklicujem, sem izvedel, da je v Vaši trgovini s 1. junijem t. L
oddati mesto trgovskega pomočnika.

Ker sem dne 30. aprila t. L svojo triletno učno dobo v trgovini
gospoda Andreja Mlakarja, tukaj, dokončal in ker je moja iskrena
želja, da se še temeljiteje izvežbam v kaki večji trgovini, si Vas
dovoljujem najvljudneje prositi, da mi podelite omenjeno mesto.

Kakor blagovolite iz priloženih izpričeval posneti, sem
dovršil tri gimnazijske, razrede in s prav dobrim uspehom tukaj¬
šnjo trgovsko nadaljevalno šolo. Tudi izpričevalo mojega dose¬
danjega učnega gospodarja mi daje upanje, da bodem zadoščal
vsem zahtevam.

Če se mi posreči, dobiti zaprošeno mesto, se bodem vedno
z vsemi svojimi močmi potrudil, da si pridobim Vaše cenjeno
zaupanje in Vašo popolno zadovoljnost.

Nadejam se ugodne rešitve svoje prošnje in se priporočam

izpričevala.

z najodličnejšim spoštovanjem

Slavko Jčoren.

177. Prošnja trgovskega pomočnika za enako mesto:

Jčranj, dne 1. junija 1910.

Ljubljana.

Ker se je moj principal, gospod Vladimir Kovač, trgovec
s špecerijskim blagom, odločil, da v najkrajšem času popolnoma
opusti svojo trgovino, sem primoran, preskrbeti si drago mesto.

165

Po Vašem potniku, gospodu Josipu Prevcu, sem izvedel,
da je v Vaši trgovini s 1. julijem t. L oddati mesto trgovskega
pomočnika; zato si dovoljujem, ponuditi Vam svoje službovanje.

Svojo triletno učno dobo dovršivši v trgovini gospoda Pavla
Matjana v Celju, sem dne L maja 1900 kot trgovski pomočnik
vstopil v trgovino gospoda Vladimirja Kovača, ki je z Vami že
mnogo let v kupčijski zvezi. Za svojega službovanja sem si s
točnim izvrševanjem dolžnosti pridobil popolno zadovoljnost svo¬
jega principala.

Dovoljujem si Vam torej priposlati svoja šolska in učna
izpričevala na vpogled s prošnjo, da se glede mojih sposobnosti
blagovolite poučiti pri mojem gospodu principalu , ki je drage
volje pripravljen, dati Vam zaželjena pojasnila.

Bodite zagotovljeni, da se bodem., če mi podelite zaprošeno
mesto, z vsemi svojimi močmi potrudil, izkazati se vrednega
naklonjenega mi zaupanja.

Nadejam se ugodne rešitve svoje prošnje ter se Vam pri¬
poročam

izpričevala

z najodličnejšim spoštovanjem

Jlnton Zemljič.

Naloge.

1.

a)  Kotnik Franc v Kranju naroča dne 18. decembra Ivanu Lukiču
v Ljubljani, naj za nejgov račun pri Obrtni banki v Ljubljani
vplača znesek K 1510'— in sicer dne 21. decembra.

b)  Sočasno obvešča o tem Obrtno banko.

c)  Obe stranki odgovarjata dne 21. decembra.

2 .

a)  Rajko Eržen v Pragi naroča dne 29. julija Ivanu Lukiču v
Trstu, naj znesek dne 1. avgusta zapadle fakture K 128272
dne 1. avgusta plača Ludoviku Kodru v Trstu.

b)  O izvršenem plačilu se poroča dne 2. avgusta.

3.

a)  Josip Bernik v Linču pošilja dne 24. januarija Ivanu Veselu
na Dunaju v denarnem pismu K 1374'— v poravnavo dne
26. januarija plačljive fakture o dveh vrečah kave Domingo.

b)  Sprejemno potrdilo z dne 27. januarija.

4.

a ) Janko Slavec na Dunaju pošilja dne 8. februarija Karolu
Kramarju v Brnu K 128'50 v poravnavo računa z dne 10. de¬
cembra pr. 1.

b ) Odgovor z dne 11. februarija.

5.

a)  Janko Magdič v Litiji pošilja dne 7. maja Antonu Verniku
v Ljubljani po poštni nakaznici K 18L20 v poravnavo fak¬
ture z dne 10. februarija.

b)  Odgovor z dne 10. maja.

167

6 .

a)  Mara Rudolf v Ljubljani naroča s pismom z dne 7. avgusta
pri Josipu Golobu v Trstu 10 sodčkov strojnega olja a K 40' —
za 100 kg,  (pošiljatev nujna kot brzovozno blago) proti takoj¬
šnjemu plačilu.

b ) Izvršitev dne 10. avgusta: št. 149/158 B Ho  1974 kg, T a  327 kg,
a 40 b, 2% popusta.

c)  Fakturni znesek se pošlje v denarnem pismu dne 14. avgusta.

7 .

a)  Janko Naglič v Linču pošilja dne 20. decembra Davorinu
Jamniku v Pragi fakturo o dodanem blagu v znesku K 690 - —
proti takojšnjemu plačilu s prošnjo, naj ta znesek s priloženo
položnico vplača pri poštno-hranilničnem uradu.

b)  Davorin Jamnik naznanja dne 30. decembra prejem blaga in
plačilo.

c) Janko Naglič prejme 1. januarija od poštne hranilnice izpisek
računa z dne 31. decembra, nakar vknjiži dne 2. januarija
vplačani znesek v korist Davorinu Jamniku.

8 .

a)  Virbnik Alojzij v Brnu izgotovi dne 9. januarija poštni ček
za K 750'— ter ga v poravnavo dne 8. t. m. plačljive fakture
pošlje Ivanu Rožiču na Dunaju.

b ) Odgovor dne 11. januarija.

9 .

a)  Šinkovec Ludovik v Ljubljani dolguje Jakobu Jerebu v Trstu
znesek fakture z dne 17. februarija. V poravnavo izgotovi
dne 14. maja poštni ček, glaseč se na K 1354’—, ki ga s
pripomnijo: „v dobropis na računu št. 800.000 gospoda
Jakoba Jereba v Trstu" pošlje poštni hranilnici na Dunaj.

b)  O tem obvesti prejemnika in

c)  prejme od njega obvestilo o dobropisu z dne 17. maja.

10 .

a)  Janko Kolar v Ljubljani dolguje Leopoldu Semenu v Budim¬
pešti znesek fakture z dne 18. junija za K 1297-60. V poravnavo

168

izgotovi dne 15. oktobra na enaki znesek glaseči se ček, ki
ga s potrebno pripomnjo odpošlje poštni hranilnici.

b ) Istega dne obvesti o tem prejemnika.

c)  Sprejemno potrdilo z dne 19. oktobra.

11 .

a)  Friderik Praznik v Mariboru naroča dne 19. aprila pri Josipu
Skalarju v Trstu 1 kg  najfinejšega žafrana po najvišji ceni
K 130’— ter pošlje na račun K 10’ — . Poravnava s po¬
vzetjem.

b)  Izvršitev dne 22. aprila po pošti. Povzetje znaša vštevši
zavojnino in spremnico K 12060.

12 .

a)  Markič Karol v Litiji pošilja dne 7. maja Josipu Urbancu v
Ljubljani po poštni nakaznici K 100'—- ter ga naproša, naj
mu dopošlje 3 sodčke petroleja.

b ) Josip Urbanc izvrši naročilo dne 10..maja ter pošlje: J. U.
26/28, 3 sodčke petroleja, B ,t0  525 kg, T a  20%, cena K 42’50
za 100 kg,  ter si da presežek računa v gotovini izplačati
kot predujem.

13 .

a)  Žitnik Karol v Ljubljani izda dne 29. septembra v poravnavo
svoje dne 30. septembra plačljive fakture za K 104 - 50 na
Adolfa Petrina v Kranju poštni plačilni nalog. Za poštnino
in pristojbino zaračuna 85 h. Obvestilo istega dne.

b ) Sprejemno potrdilo z dne 4. oktobra.

14 .

Rupnik Janko v Trstu pošilja dne 20. marca Antonu Ribiču
v Postojni v smislu njegovega naročila z dne 17. marca 5 kg
čaja Pekko a K 10’— po povzetju.

15 .

d)  Hribar Janko v Trstu obvešča dne 20. julija Rudolfa Slavca
v Ljubljani, da je nanj izdal trato za K 1265'70 za dan
10. septembra, po naredbi K. Vidica.

b ) Rudolf Slavec odgovarja dne 23. julija.

169

16 .

a)  Bračič Vinko v Trstu izda dne 7. novembra na Petra Dre-
nika v Gorici trato za K 1500 — za, dva meseca dato, po
naredbi lastni, in K 1869'— za tri mesece dato, po naredbi
R. Jankoviča. O tem obvešča pozvanca isti dan.

b)  Odgovor z dne 9. novembra.

17 .

a)  Peter Inglič v Inomostu izda dne 3. marca na Alojzija Vrhovca
v Ljubljani v poravnavo svoje fakture z dne 3. februarija
trato za K 683 - 67 za tri mesece dato, po naredbi V. Mejača.

b)  Odgovor z dne 5. marca.

18 .

a)  Lenarčič Anton v Trstu obvešča dne 18. marca Josipa Pret¬
narja v Ljubljani, da je nanj v poravnavo svoje fakture z
dne 20. februarija za K 419-82 in z dne 3. marca za K 205-80
izdal trato za zadnji dan julija, po naredbi Obrtne banke.

b ) Odgovor z dne 20. marca.

19 .

a)  Perko Karol v Trstu naznanja s pismom z dne 9. oktobra
Otonu Kraljiču v Ljubljani, da je v poravnavo svoje terjatve
v znesku K 1980'— na njega izdal trato za dan 10. novembra,
po naredbi lastni.

b ) Anton Kraljič izjavlja dne 11. oktobra, da trate ne sprejme,
ker z ozirom na popust, ki se mu je dovolil s pismom z
dne 24. avgusta, pri fakturi z dne 10. avgusta dolguje le še
K 1930-—.

20 .

a)  Hostnik Karol v Ljubljani naznanja s pismom z dne 4. junija
Božidarju Travnu v Trstu, da je sprejem njegove trate za
K 1200'— za dva meseca dato (z dne 1. junija), po naredbi
K. Hočevarja, odklonil, ker o nje izdaji ni bil obveščen.

b)  Odgovor z dne 5. junija s prošnjo, naj oprosti.

21 .

a)  Pavlič Janko v Gradcu naroča dne 8. novembra Josipu Kalanu
v Trstu, naj za znesek svoje fakture z dne 30. oktobra na Ivana
Vošnjaka v Ljubljani izda trato za K 1982-50 za 1. dan marca.

170

b)  Naročilo se izvrši dne 10. novembra, trata se glasi po naredbi
O. Pirnata.

c)  Ivan Vošnjak odgovarja dne 12. novembra.

22 .

a)  Breznik Janko na Dunaju prejme dne 16. maja od Franca
Kolnika v Pragi naročilo (z dne 14. maja), naj na Josipa
Burnika v Brnu izda trato za K 5000’— za tri mesece dato.

b)  Naročilo se izvrši dne 17. maja (po naredbi P. Valjavca).

c) Burnik Josip odgovarja dne 16. in 18. maja.

23 .

a)  Sirnik Karol v Pragi naroča dne 6. marca Ivanu Rodetu v
Brnu, naj za njegov račun na Josipa Broveta v Parizu izda
trato za 5000 frankov za dan 15. maja.

b)  Naročilo se izvrši dne 9. marca (po naredbi lastni). Menica
se z zneskom K 4800'— vknjiži v korist.

č)  Brovet Josip odgovarja Karolu Sirniku in

d)  Ivanu Rodetu dne 12. marca.

24 .

a)  Rajko Koren v Linču pošilja dne 16. novembra Nikolaju
Mraku v Ljubljani menico za K 2800'— za dan 20. novemb ra
na K. Hrena v Ljubljani v vnovčenje in dobropis zneska.

b ) Nikolaj Mrak naznanja dne 21. novembra vnovčenje in
dobropis.

25 .

a)  Marenčič Pavel na Dunaju pošilja dne 9. decembra menico
za M. 3000 - — za dan 12. decembra, na K. Ogrina, Hamburg,
tvrdki Avgust Lombar v Hamburgu z naročilom, da rimeso
vnovči in ga obvesti o dobropisu.

b)  Avgust Lombar odgovarja dne 13. decembra ter naznanja
vnovčenje in dobropis.

26 .

a)  Klemen Maks v Inomostu pošilja dne 18. avgusta Ljubljanski
banki v vnovčenje menico za K 850'— za dan 21. avgusta
na 1. Sokliča, in K 1113-80 za dan 22. avgusta na P. Rožiča
s prošnjo, naj se mu vnovčeni znesek pošlje v gotovini.

171

b ) Ljubljanska banka odgovarja dne 22. avgusta ter pošilja
menični znesek, odbivši ‘/4 0 /o provizije in K 2T7 za poštnino.

27 .

a)  Slavec Ferdo v Ljubljani pošilja s pismom z dne 3. maja

C. kr. avstr, kreditnemu zavodu na Dunaju v dobropis

K 642-50 za dan 28. maja, na H. Rogliča,

,, 920 80 ,, ,, 10. junija, „ V. Šarca, _

„ 450- „ „ 21.R. Murna, za Duna ’'

„ 625- - „ „ L julija, „ G. Bregarja,

b ) Odgovor z dne 6. maja.

28 .

d)  Soklič Jurij na Dunaju pošilja dne 19. oktobra Ivanu Marenčiču
v Hamburgu v poravnavo njegove fakture z dne 25. julija
M. 1024-80 za dan 23. oktobra, na C. Rožiča v Hamburgu.

b)  Marenčič Ivan naznanja dne 24. oktobra dobropis z običajnim
pridržkom.

29 .

a)  Hren Slavko v Pragi pošilja dne 6. oktobra Viljemu Lazarju
v Trstu v diskontiranje K 1284-60 za dan 17. decembra, na
R. Večaj a.

b)  Lozar Viljem pošilja dne 10. oktobra obračun s 4 ! /2°/o dis¬
kontom.

30 .

a)  Vojnik Franc v Trstu pošilja dne 24. junija Josipu Stegnarju
v Ljubljani K 1105-48 za dan 1. avgusta, na H. Robiča, in
K 960-— za dan 10. septembra, na I. Ranta, v diskontiranje.

b)  Izvršil dne 27. junija s 5'A°/o diskontom.

31 .

a)  Kavčič Ferdo v Ljubljani naroča dne 26. avgusta pri Antonu
Mraku v Trstu 5 zavojev kave Portoriko, nezacarinjeno.

b)  Izvršitev dne 1. septembra, št. 486/490, 5 zavojev B‘M  331 kg,
TL 1 kg  za zavoj, a K 170'— za 50 kg,  voznine prosto
Ljubljana, carina se plača v Ljubljani, za fakturni znesek
se izda trata za 4 mesece, po naredbi V. Streharja, ter se
pošlje v akceptacijo.

172

O

Z odgovorom z dne 4. septembra se pošilja akceptirana
menica.

32.

a ) Vernik Stanko v Karlovcu pošilja dne 27. januarija Alojziju
Kramarju v Ljubljani 1200 kg  banatske volne a K 127'—
za 100 kg  in izda za fakturni znesek na njega trato za tri
mesece, po naredbi lastni. Menica se pošlje v akceptacijo.

b)  Odgovor z dne 10. februarija.

33.

a)  Kotnik Vinko na Dunaju izda dne 23. julija v poravnavo
svoje fakture z dne 11. julija na Egidija Novaka v Ljubljani
trato za K 92L36 za dan 15. oktobra, po naredbi A Levca.
Trata se pošlje v akceptacijo.

b)  Odgovor z dne 25. julija.

34.

a)  Hostnik Anton v Hamburgu naznanja dne 17. novembra
Jakobu Slancu na Dunaju, da je v poravnavo svoje fakture
z dne 25. oktobra nanj izdal trato za M. 1294'80 a 8572
za dan 15. februarija, po naredbi O. Homana. Trata se pošlje
v akceptacijo.

b)  Odgovor z dne 20. novembra.

35.

a)  Karol Bučar v Gradcu pošilja dne 13. marca Obrtni banki
v Ljubljani menico za K 1300’— za 3 mesece dato, na M.
Hudnika (trato V. Hrena v Mariboru, z dne 6. marca, po
naredbi Karola Bučarja), da preskrbi akceptacijo.

b)  Odgovor z dne 17. marca.

36.

a)  Voglar Stanko v Trstu pošilja dne 24. julija Ivanu Fabjanu
v Ljubljani menico za K 980'— za dan 30. julija, na K.
Vaniča v Kranju, s prošnjo, da preskrbi vnovčenje in mu
dopošlje vnovčeni znesek.

b)  Fabjan Ivan pošlje 27. julija to menico Antonu Petrinu v
Kranju v vnovčenje in dobropis.

c)  Petrin Anton naznanja 30. julija vnovčenje rimese in dobropis,

173

d)  zato pošlje Fabjan Ivan dne 1. avgusta Stanku Voglarju v
Trst menični znesek po odbitku V-F/o provizije in 31 h za
poštnino.

37 .

a)  Rant Alojzij v Brnu naroča dne 22. julija Josipu Slavcu na
Dunaju, naj za njegov račun K 1200'— za dan 15. avgusta,
za Trst, pošlje Antonu Mlinarju v Trstu.

b)  Sočasno obvešča o tem Antona Mlinarja v Trstu.

c)  Slavec Josip pošlje dne 24. julija K 1200'— za medio avgusta,
na O. Brajarja, Trst, Antonu Mlinarju v Trstu

d)  ter o tem takoj poroča Alojziju Rantu.

e)  Anton Mlinar naznanja Josipu Slavcu dne 27. julija prejem
rimese in

/) sočasno piše pismo Alojziju Rantu.

38 .

a)  Dimnik Ernst v Ljubljani naznanja dne 26. maja Otonu
Potočniku v Trstu, da je svoj akcept za K 1400 - — za dan
15. julija, trata Ivana Maliča v Gradcu z dne 15. maja, za
dva meseca dato, po naredbi R. Stegnarja, pri njem domi-
ciliral ter ga prosi vnovčenja.

b)  Oton Potočnik odgovarja dne 28. maja in

c)  pošilja dne 16. julija vnovčeno menico.

39 .

a)  Sajovic Josip v Mariboru povpraša dne 16. novembra Antona
Rodeta v Gradcu, ali in s kakšnimi pogoji mu dovoli, da
pri njem domicilira svoje akcepte. Obeta točno obvestilo in
pokritje 2—3 dni pred zapadlim dnem v gotovini ali kratko-
rokih rimesah za Gradec.

b)  Anton Rode odgovarja dne 20. novembra, da domiciliranje
dovoljuje proti pravočasnemu pokritju, 'AP/o provizije in
povračilu lastnih stroškov.

40 .

a)  Sajovic Josip v Mariboru naznanja dne 1. decembra Antonu
Rodetu v Gradcu, da je K 1800"— za dan 10. januarija, po

174

naredbi S. Vičiča, trata V. Mandiča v Gradcu, pri njem
domiciliral.

b)  Odgovor z dne 3. decembra.

c)  Dne 4. januarija pošlje Josip Sajovic kot pokritje rimeso za
K 1900'— za 15. dan januarija, na I. Legata.

d)  Rode Anton vrača dne 11. januarija vnovčeno menico ter
zaračuna Vs°/o provizije in 45 h za poštnino.

41 .

a)  Mrak Anton v Trstu pošilja v pismu z dne 21. oktobra Veko¬
slavu Prevcu v Linču primo za K 900'— za dan 30. novembra,
na R. Kočevarja, s prošnjo, da preskrbi akceptacijo menice
in jo vrne.

b)  Prevec Vekoslav odgovarja dne 25. oktobra, da je bila akcep-
tacija odklonjena, ker je izdatelj prekoračil svoj kredit. Zato
se menica vrača z izpričbo vred. Izpričbeni troski K 6'—•.

42 .

a)  Verbič Maks na Dunaju naznanja dne 29. avgusta Antonu
Bregarju v Brnu, da je svojo trato za K 1200'— za dan
6. oktobra, po naredbi A. Gruma, na V. Hočevarja, Brno,
ppremil z zasilnim naslovom, ter ga prosi, da ob potrebi
posreduje. Za troske naj obremeni njegov račun.

b)  Pritrjevalni odgovor z dne 31. avgusta.

43 .

a)  Josip Slavec na Dunaju naznanja dne 26. julija Alojziju
Kotniku v Gradcu, da njegova rimesa z dne 21. junija za
K 1173'— za dan 26. julija, na M. Martinčiča, ni bila plačana.
Pošilja menico z izpričbo ter prosi, naj mu menični znesek
in izpričbene troške K 7 - 50 vpiše v dobro.

b)  Odgovor z dne 28. julija.

44 .

a)  Urbič Fran v Pragi naznanja dne 1. oktobra Josipu Levcu
na Dunaju., da je moral za rimeso z dne 9. septembra za
K 1600'— za dan 30. septembra, na I. Pečnika, dvigniti
protest zaradi neplačila. Zaračuna si K 6’30 izpričbenih
troškov, 6°/o obresti za 3 dni, 60 h poštnine, 73% provizije,

175

ter prosi, da se mu skupni znesek pošlje v gotovini, nakar
bode izročil menico in izpričbo.
b)  Odgovor in denar dne 3. oktobra.

45 .

Karol Kovač v Ljubljani naroča dne 10. maja z nakaznico
pri Ivanu Mejaču v Ljubljani 1 sod olivnega olja najboljše
kakovosti.

46 .

Majnik Gregor v Ljubljani naroča z dopisnico z dne 17. sep¬
tembra pri Jakobu Starinu v Brnu kos črnega ševijota.
Pošiljatev takoj po pošti.

47 .

Sušnik Rajko v Pragi naroča dne 15. oktobra pri Josipu
Vidmarju v Reki 6 sodov olivnega olja, največ a K 205 - — .
Blago naj se pošlje po železnici.

48 .

Janko Valjavec na Dunaju naroča dne 25. aprila pri Josipu
Mediču v Celovcu okrog 50 m  temnosivega sukna, širokega
130 cm.  Pošlje naj se po pošti.

49 .

Mirko Pučnik v Ljubljani brzojavi dne 12. februarija Josipu
Potokarju v Brnu, čigar naslov za brzojavke je Potokar,
naj mu od včerajšnjega večjega naročila takoj po pošti
odpošlje 1 kos črnega ševijota.

50 .

a)  Požar Lovro v Mariboru naroča s pismom z dne 24. aprila
pri Josipu Levcu na Dunaju 250 kosov Melis IP- Najnižja
cena, po Južni železnici, poravnava z obremenitvijo.

b)  Izvršitev dne 26. aprila, 4 zaboje I. L. št. 764/7, 1964 kg

a K 84’ — za 100 kg.  Plačljivo v 4 mesecih.

51 .

a)  Vinko Premk na Dunaju naroča s pismom z dne 18. novembra
pri Jakobu Rusu v Trstu 10 zavojev kave Santos, zacarinjeno,
po najnižji ceni, fakturni znesek v račun, pošiljatev po železnici.

176

b)  Izvršitev dne 21. novembra po špediterju Ivanu Slancu, J. R,
št. 1/10, B 598 kg, Tl  1 kg  za zavoj, a K 102-50 za
50 kg,  plačljivo v 4 mesecih.

c)  Odgovor dne 28. novembra.

52.

a)  Rožič Maks v Linču naroča dne 5. decembra pri Lundenburški
delniški družbi spričo sprejetega vzorca 5000 kg  sladkorja
Melis a K 83-50 za 100 kg,  plačljivo v 4 mesecih; 3000 kg
naj se takoj pošlje kot tovorno blago, ostalih 2000 kg  naj
ostane v skladišču.

b)  Izvršitev dne 9. decembra, 647 kosov, 5000 kg  a K 83-50,
plačljivo v 4 mesecih.

c)  Odgovor s prejemniin potrdilom o 3000 kg  dne 16. decembra.

53.

Soklič Ivan v Reki pošilja dne 19. oktobra Josipu Murniku
v Pragi fakturo o I. S. št. 62/67, 6 sodih olivnega olja, naj¬
finejšega, B tto  2152 kg, Tl  329 kg,  a K 204'— za 100 kg.
Zavojnino zaračunava K 12- — , faktura je plačljiva v 3 mesecih.

54.

a)  Verbič Matej na Dunaju naroča dne 14. decembra Josipu
Megliču v Celovcu, naj mu pošlje okrog 150 m  temnosivega
sukna, širokega 130 cm,  po železnici kot tovorno blago,
trimesečni rok.f

b)  Josip Meglič izvrši naročilo dne 17. decembra in pošlje
1 zavoj I. M. št. 692, B u °  170 kg  in sicer:

št. 42675 = 21-70
„ 42615 == 20 80
„ 42616 = 21-50
„ 42676 = 21-20
„ 42679 = 21-30
„ 42680 = 21-20
„ 42682 = 20-80

148-50 m

temnosivega sukna 130 cm,  a K 5'80 za meter, plačljivo v
6 mesecih.

177

55 .

a)  Mejač Ivan v Brnu preklicuje dne 7. julija pri Josipu Levcu
v Trstu svoje naročilo na 30 zavojev kave Rio (naročene
istega dne), ker se mu je posrečilo, dobiti blago na tamošnjem
mestu.

b ) Odgovor z dne 9. julija.

56 .

a)  Belec Anton na Dunaju brzojavlja dne 24. novembra Josipu
Legatu v Reki: „Preklicujem včerajšnjo ponudbo platna' 1
ter naznanja v pismu, da je tudi dotični tovarnar preklical
svojo ponudbo.

b)  Odgovor z dne 26. novembra.

57 .

a)  Privšek Vinko na Dunaju pošilja dne 8. maja Josipu Ferliču
v Linču cenik o kolonijalnem blagu ter ga zlasti opozarja
na kavo Rio.

b)  Odklanjajoči odgovor z dne 11. maja, ker blaga ne potrebuje
in je cena previsoka.

58 .

a)  Hočevar Blaž v Brnu pogreša že več tednov naročila Josipa
Ogorelca na Dunaju, zato mu dne 23. novembra naznanja,
da je odposlal vzorec ogrščičnega olja, katero mu ponuja
a K 34-— za 50 kg,  loko tvornica. Pričakovati je zvišanja cen.

b ) Odgovor z dne 26. novembra s pozivom, da se cena znižaj
na K 33'A, potem bi se kmalu naročilo okrog 2500 kg.

c)  Pritrjevalni odgovor z dne 28. novembra.

59 .

a)  Frančič Viljem v Hamburgu ponuja dne 10. januarija Josipu
Ribiču na Dunaju 40 zavojev riža Rangoon a M. 12 - — za
50 kg,  franko železniška postaja Dunaj, nezacarinjeno; vzorec
se je zajedno poslal po pošti.

b ) Ponudba se sprejme dne 13. januarija.

c)  Odklonitev ponudbe dne 12. januarija.

12

178

60.

a)  Vilko Vesel v Brnu pošilja dne 2. marca Josipu Klinarju v
Ljubljani svoj najnovejši cenik o raznem katunastem blagu
ter naznanja malo pošiljate'/ najnovejših vzorcev, na katere
zlasti opozarja. Za večje naročilo dovoljuje 3% rabata.

b ) Josip Klinar zagotavlja dne 5. marca večje naročilo, vendar
prosi, naj se rabat poviša.

c ) S pismom z dne 8. marca se ta poviša na 5%.

61.

a)  Rajko Koren v Inomostu prosi dne 7. junija tvorničarja Josipa
Koruna na Dunaju, naj mu pošlje cenik in mu dovoli štiri¬
mesečni kredit.

Reference: A. Murnik v Linču in H. Verbič na Dunaju.

b)  Ugodni odgovor z dne 12. junija.

c)  V pismu z dne 13. junija se odgovarja, da se blago dodaja
le proti gotovini.

62.

a)  Grebenc Alojzij v Celju prosi s pismom z dne 29. septembra
Ivana Sušnika v Pragi, naj mu pošlje cenik in vzorce raznega
platnenega blaga. Obeta večje naročilo.

b)  Odgovor z dne 5. oktobra.

63.

a)  Dornik Jakob na Dunaju se v svojem pismu z dne 1. maja
pritožuje pri Robertu Kotniku v Trstu zaradi slabe kakovosti
60 zavojev kave Santos ter zahteva popusta K 10‘ — za
100 kg  pri N*M  3708 kg.  Kava ima neprijeten okus, dočim
je zastopnik tvrdke, V. Ogrinec, zlasti prijeten okus te kave
poudarjal.

b)  Odgovor z dne 3. maja, v katerem se ponuja K 6 - — za
100 kg  popusta.

c)  Ta popust se sprejme v pismu z dne 5. maja.

64.

a)  V nalogi 63. zahtevani popust K 10’ — se v pismu z dne
3. maja ne dovoljuje, ker se je naročilo izvršilo povsem
vestno in natanko po vzorcu.

179

b)  Zato se blago dne 5. maja da na razpolaganje.

c)  S pismom z dne 7. maja se prosi, naj se blago odda Karolu
Severju na Dunaju proti povračilu vseh troskov.

65.

a)  Peter Kolenc na Dunaju naroča s pismom z dne 24. decembra
pri Antonu Končarju v Brnu 6 kosov finega platna.

b)  Končar odklanja v pismu z dne 28. decembra naročilo ter
izjavlja, da more poslati blago le proti povzetju.

66 .

a)  Lavrič Stanko v Trstu ponuja dne 1. marca Viljemu Rogliču
na Dunaju svoje službovanje za komisijski nakup kolonial¬
nega blaga ter se sklicuje na I. Broveta na Dunaju. Pogoji:
1 V 2 °/o provizije in povračilo vseh troskov, poravnava nakupnih
računov s štirimesečnimi tratami ali z dobrimi rimesami
za Trst.

b)  Pritrjevalni odgovor z dne 8. marca.

67.

a)  Magdič Slavko na Dunaju ponuja dne 8. julija svoje službo¬
vanje za komisijsko prodajo platnenega blaga Ivanu Perdanu
v Rumburgu. Pogoji: 1 ‘/ 2 °/o provizije, l°/o delkredere, povra¬
čilo voznih in drugih lastnih troskov, zavarovalnine in sklad-
nine. Poravnava računa v rimesah za Prago.

b)  Pritrjevalni odgovor z dne 15. julija.

68 .

a)  Frančič Peter v Trstu vprašuje dne 28. oktobra Josipa Belarja
na Dunaju, s kakimi pogoji bi prevzel komisijsko prodajo
kave.

b ) Odgovor z dne 5. novembra: 1 '/.,°/o  provizije, 1% delkredere,
povračilo vseh troskov. Povračilo v rimesah za tam.

69.

a)  Rupnik Janko na Dunaju se v pismu z dne 6. marca Antonu
Logarju v Trstu zahvaljuje za njegovo ponudRo službovanja
kot špediter; sprejme pogoje: 3% provizije (vštevši vse pre-

12 *

180

vozne troske do železniške postaje v Trstu) ter mu naroča,
naj kupi 30 zavojev kave Santos največ a K 93’— za 50 kg,
blago naj se pošlje kot tovorno blago, poravnava s 4 me¬
sečno trato.

b) Izvršitev dne 10. marca: C. P. št. 31/60, B tto  1795 kg, T a  1 kg
za zavoj, a K 93.— provizija 3%, trata za dan 10. julija, po
naredbi S. Vesela.

70 .

a)  Mejač Ivan v Trstu vprašuje dne 17. septembra Josipa Večerina
na Dunaju, s kakšnimi pogoji bi prevzel komisijsko prodajo,
ker namerava konsignirati večjo množino finejših vrst riža.

b)  Odgovor z dne 20. septembra: 1 72 % provizije, 1% delkredere,
skladnina in povračilo lastnih troškov. Uspeh utegne biti
zelo ugoden.

c)  Dne 23. septembra se konsignira 100 zavojev najfinejšega
riža M. 1. št. 201/300, B u °  = N"°  10.000 kg,  limitirana cena
k  K 56’— za 100 kg,  za 4 mesece.

d)  Potrdilo o sprejemu blaga z dne 28. septembra.

e)  Obvestilo o prodaji 25 zavojev a K 56'— in 30 zavojev
a K 56 '/2  dne 3. oktobra.

/) Prodajni račun z dne 7. oktobra: 25 zavojev 5/P = /V //0  2500 kg
a K 56'— dne 30. septembra, rok 4 mesecev; 30 zavojev
5/P = /V/P 3000 kg k K  56 'h,  2% skonto, dne 2. oktobra;
40 zavojev 5/P = /V/P 4000 kg k K  56'/ 4 , dne 4. oktobra,
rok 4 mesecev; 5 zavojev B Uo  —  /V/P 500 kg  a K 56‘/ 2 ,
2% skonto, dne 6. oktobra; voznine in drugih troškov K 172‘50,
skladnina 6 h za zavoj, zavarovalnina 'AP/oo od K 6000'—,
provizija in delkredere.

g)  Odgovor z dne 10. oktobra z obvestilom o izdaji trate za
znesek prodajnega računa za povprečni dospetek.

71 .

d)  Klinar Anton v Brnu konsignira dne 8. februarija po dogovoru
Adolfu Gorriiku v Gradcu A. G. št. 11/12, 2 zavoja sukna in
sicer: 15 kosov modrega sukna, 354 m,  lim. a K 9'— za m,
20 kosov črnega sukna, 462 m,  lim. a K 7 - 80 za m,  10 kosov
sivega sukna, 270 m, lim. a K 8’20 za m, za 6 mesecev.

181

b)  Odgovor z dne 10. februarija s pripomnjo, da je limitirana
cena izredno visoka.

c)  Sprejemno potrdilo dne 15. februarija.

d)  Prodajni račun dne 28. februarija natanko po limitiranih
cenah in sicer: prvo blago dne 17. februarija, rok 6 mesecev;
polovico drugega blaga dne 19. februarija s 3°/o skonta;
drugo polovico dne 22. februarija, rok 6 mesecev, tretje blago
dne 27. februarija s 3% skonta. Voznine in drugih troskov
K 96'86, zavarovalnine in skladnine K 8' — , provizije 2°/o,
delkredere V 2 °/o. Ugodnejših cen ni bilo moč doseči zaradi
previsokega limita in obilih zalog tega blaga. Celo te cene
so se le iztežka dale doseči.

e)  Odgovor z dne 3. marca, trata za znesek imetja in obžalo¬
vanje, da se je dosegel tako skromen dobiček.

72.

a)  Kovač Josip na Dunaju naroča dne 7. junija Rudolfu Lavriču
v Hamburgu, naj 50 zavojev bombaževine, ki bo došla od Ivana
Klinarja v Liverpoolu, zavarovano in kot tovorno blago
odpošlje na njegov naslov, troške pa mu stavi v račun.

b)  Obvestilo, da se je blago dne 12. junija odposlalo po parniku
„Neptun“, kapitan Manert; znamenje I. K. L. št. 61/110;
fakturni znesek £ 386 ,12,4.

c)  Obvestilo špediterjevo z dne 17. junija, da je prevzel 6084 kg
a K 4'95 za 100 kg  do Dunaja, zavarovalnina od M. 9000' —
a 1 °/ oo , poprava zavojnine M. 3'50.

d)  Odgovor z dne 19. junija.

73.

a)  Anton Požar v Dubrovniku naroča s pismom z dne 21. marca
Karolu Veselu v Trstu, naj prevzame po parniku „Velebit“
nanj poslanih N. S. št. 51/100, 50 zavojev mandeljnov,

3214 kg,  ter jih voznine prosto kot brzovozno blago
pošlje Josipu Maleku na Dunaju. Troške naj mu stavi v
račun.

b)  Izvršitev dne 25. marca; pomorskih voznih troskov K 32-30,
za prekladanje 10 h za zavoj. Voznina do Dunaja K 134-86,
poštnine 30 h, provizija 20 h za zavoj.

182

c)  Odgovor Josipa Maleka na Dunaja z dne 2. aprila.

d)  Antona Požarja v Dubrovniku z dne 28. marca.

74 .

a)  Bučar Karol na Dunaju prejme dne 25. novembra od An¬
tona Mraka v Hamburgu kot tovorno blago A. C. št. 1/95,
95 zavojev riža Karolina, B‘M  10403 kg,  ter naroča špediterju
Josipu Severju na Dunaju pismeno, naj blago prevzame,
plača carino in blago dostavi v skladišče. Izročilna listina
je priložena.

b)  Naslednjega dne se izgotovi ta-le troškovnik: voznina
M. 374'75 a 117-50, carina v zlatu gl. 10403, carinski troški
v zlatu gl. 5 - 25, nadavek 21%, kolek 80 h, dovoz K 20 80,
provizija 6 h za 100 kg.  Znesek se začasno postavi v račun.

75 .

a)  Lasič Josip na Dunaju pošilja dne 30. junija Henriku Kralju
v Pragi kontokorent, ki izkazuje saldo K 830'— v korist
Josipu Lašiču.

b)  Odgovor z dne 4. julija.

76 .

a)  Bernik Viktor v Brnu pošilja dne 4. januarija Josipu Prevcu
v Trstu kontokorent, ki izkazuje kreditsaldo K 7488' — za
dan 31. decembra ter mu zajedno naznanja, da odslej spričo
splošnega povišanja obrestne mere ne bode zaračunaval
472%, temveč 5%, in ne 272%, ampak 3%.

b ) Pritrjevalni odgovor z dne 9. januarija.

77 .

a)  Prevec Josip v Trstu odgovarja (z ozirom na pismo v na¬
logi 76) dne 9. januarija ter naznanja, da je njegova rirnesa
z dne 17. novembra v kontokorentu označena s K 532 - —
za dan 20. novembra, pa bi se morala pravilno glasiti
K 582- — ; zato se saldo izpremeni na K 7538-18. Izpre-
menjena obrestna mera se vzame v znanje.

b)  Odgovor z dne 12. januarija s prošnjo, naj se neljuba pomota
oprosti.

183

78.

a)  Obrtna banka v Ljubljani naznanja dne 15. marca Josipu
Mahniču v Celju, da zaradi izpremenjenih razmer zniža
obrestno mero od 6%> in 4% na 5°/o in 3°/o.

b)  Odgovor z dne 18. marca.

79.

a)  Levec Franc v Ljubljani prosi s pismom z dne 31. marca
Josipa Petriča v Trstu, naj mu pošlje izpisek računa.

b)  Petrič Josip ga pošlje dne 3. aprila z debetsaldom K 1820-76.

80.

a)  Josip Slavec v Trstu opominja dne 16. februarija Adolfa
Rogliča v Ljubljani, naj poravna fakturo z dne 30. septembra,
zapadlo že 30. januarija, v znesku K 648’85.

b)  Odgovor z dne 18. februarija; znesek se pošlje po poštni
nakaznici.

81 .

a)  Janko Sitar v Pragi opominja dne 28. avgusta Antona Peč¬
nika na Dunaju, naj poravna dne 15. avgusta zapadlo fakturo
v znesku K 809-—.

b)  Pečnik Anton odgovarja dne 30. avgusta ter prosi, naj se
mu dovoli rok do 1. oktobra, ker še ni izterjal zneskov, s
katerimi je bil računal.

82.

d)  Janko Sitar v Pragi dovoljuje dne 2. septembra z ozirom
na (v nalogi 81) prošnjo rok do 1. oktobra, zahteva pa 6%
zamudnih obresti.

b)  Odgovor z dne 3. septembra in pošiljanje obresti.

83.

a)  Peter Koblar v Ljubljani dolguje Ivanu Radiču v Trstu
K 1980’— za dan 5. marca. Opominja ga 26. marca in

b)  10. aprila, ne da bi prejel odgovor.

c)  V tretjem pismu z dne 18. aprila zahteva plačilo najkasneje
do 25. aprila, sicer bi si pomoči iskal pri sodišču.

84.

a)  Anton Bregar v Kamniku dolguje Josipu Verbiču v Ljubljani
za blago K 650' — za dan 8. junija ter prosi s pismom z

184

dne 3. junija prolongacije do 15. julija, ker mu za sedaj ni
mogoče plačati.

b)  Odgovor z dne 6. junija, v katerem se prošnji ugodi proti
6% obrestovanju glavnice.

85.

d)  Bregar Anton pošilja v smislu dovoljenja v nalogi 84 dne
13. julija dolžni znesek po poštni nakaznici.

b)  Odgovor z dne 16. julija.

86 .

a)  Mrak Valentin v Trstu izroči dne 7. avgusta potniku Josipu
Hočevarju priporočilno pismo do Antona Jakliča v Pragi.
Potuje tjekaj, da pridobi novih odjemalcev.

b)  Obvestilo istega dne.

87.

Pavlič Rajko na Dunaju priporoča v pismu z dne 28. marca
Adolfa Klinarja, svojega družabnika, Josipu Veselu v Trstu.
Namen potovanja je, da se razširijo kupčijske zveze.

88 .

a)  Vodnik Anton na Dunaju izgotovi dne 28. maja priporočilno
in kreditno pismo do Avgusta Voduška v Trstu v korist
tvorničarju Josipu Tavčarju na Dunaju, ki potuje v Trst, da
si preskrbi potrebno blago. Njegovo podjetje je na najboljšem
glasu, akreditira ga za K 25.000'—. Brez odbitka izplačljivi
zneski naj se s provizijo in troski stavijo v račun.

b)  Vodušek Avgust odgovarja dne 1 . junija ter zagotavlja, da
bode priporočencu v vsakem oziru na roko.

89.

a)  Vodušek Avgust naznanja (z ozirom na pismo v nalogi 88)
dne 7. junija, da je Josip Tavčar dvignil K 12.000' — , za¬
računa ‘/4% provizije in K 5' — troskov. Prosi rinreso na
Trst.

b ) Odgovor z dne 10. junija, pošilja se rimesa za K 5000' —
za dan 15. junija, na A. Petriča, Trst, K 703670 za dan
18. junija, na C. Volariča, Trst.

185

90 .

a)  Janko Ogrinc na Dunaju povprašuje dne 8. februarija Adolfa
Mejača v Inomostu o razmerah tamošnje tvrdke Egidij
Polak in ali bi bil varen kredit K 15.000' — .

b)  Ugodni odgovor z dne 11. februarija.

91 .

g)  Verbič Matej v Ljubljani je otvoril špecerijsko trgovino ter
naroča dne 21. avgusta pri Josipu Valjavcu v Trstu raznega
blaga za kakih K 3600'— s prošnjo, da se mu dovoli
4 mesečni kredit.

b ) Zato poizveduje Josip Valjavec dne 28. avgusta pri Antonu
Urbančiču v Ljubljani o razmerah Mateja Verbiča.

c)  Anton Urbančič odgovarja dne 30. avgusta, da je bil Matej
Verbič več let njegov uslužbenec in da je otvoril lastno
trgovino, ker je podedoval nad K 40.000'—. Zmeren kredit
bi bil vsekako varen.

92 .

Odgovor na vprašanje v nalogi št. 90. bodi neugoden, ker
živi lastnik prepotratno in zanemarja svoje dolžnosti.

93 .

a)  Rajko Kralj v Trstu povprašuje pri Josipu Virbniku v Ljub¬
ljani dne 27. marca o razmerah Ivana Bračiča v Ljubljani,
ker zahteva v zadnjem času vedno več. kredita.

b)  Virbnik Josip odgovarja dne 31. marca, da je kredit varen,
ker je v trgovino Ivana Bračiča vstopil /njegov svak z glav¬
nico K 50.000' — , zaradi česar se je trgovina znatno razširila.

94 .

a)  Horvat Stanko v Trstu poizveduje dne 26. aprila pri Josipu
Streharju v Ljubljani o razmerah tamošnje tvrdke Josip
Stegnar.

b)  V odgovoru z dne 28. aprila se Stanko Horvat svari, ker je
konkurz v najkrajšem času neizogiben.

95 .

Janko Mlakar naznanja dne 1. oktobra po okrožnici, da je
na Mestnem trgu št. 10 otvoril trgovino s kolonijalnim
blagom pod tvrdko Janko Mlakar.

186

96.

Anton Vesel In Rudolf Verbič naznanjata dne 1. januarija
po okrožnici, da sta v Prešernovi ulici št. 8 pod tvrdko
Vesel & Verbič otvorila komisijsko in spedicijsko podjetje
ter se priporočata za naročila.

97.

Slanovec Peter v Ljubljani naznanja dne 1. junija po okrož¬
nici, da je svojo trgovino s špecerijskim blagom z vsemi
aktivi in pasivi oddal dosedanjemu družabniku Ivanu Korenu,
ki bode trgovino znatno razširil ter jo z družabnikom Aloj¬
zijem Vrhuncem vodil dalje. Zahvaljuje se za zaupanje ter
priporoča svojega naslednika.

98.

Jenko Peter v Ljubljani naznanja dne 26. maja po okrožnici,
da je svojemu knjigovodji Antonu Korenu podelil prokuro.

99.

Lavrič Jernej v Ljubljani naznanja dne 1. oktobra po okrož¬
nici, da je svojega sotrudnika Ivana Vidica sprejel kot dru¬
žabnika in da bode trgovino pod dosedanjo tvrdko nes¬
premenjeno vodil dalje.

100 .

Rupnik Janko v Ljubljani naznanja dne 1. maja po okrožnici
likvidacijo svoje trgovine. Likvidator je dosedanji prokurist
Slavko Gruden.

Kratice

a. = anno, v letu.

a. c. = anni currentis, tekočega leta.

a. f. — anni futuri, prihodnjega leta.

a. p. = anni praeteriti, preteklega leta.

apt. = appoint = priloga (menica).

a. v. = a vista, na pokaz.

av. = avance, dobiček.

B. p. = bon pour, velja za.

Bito __ brutto, teža blaga z ovojnino.

C. = credit.

c. = currentis, 17. c. = 17. tekočega meseca.

# = cekini.

/c = centum, sto, 6/c = 600.
c/ = contra, nasproti,
ca. = circa, okrog, približno,
c. j. = courts jours, kratek rok.
cpt, compt. = comptant, takoj.

c/mio, c/suo = conto mio, conto suo = moj, njegov račun.
.<$, —  pfenig (nemški denar).

D. = debet.

ddo. = de dato, od datuma, od dne, z dne.

div. = diversi, razni.

dtto. = detto, isto.

etc. = et cetera, itd.

excl. = exclusive, ne všteto.

f = fino, ff = najfinejše.

fco = franco, prosto.

fol. = folio, list.

incl. = inclusive, vštevši.

188

jun. = junior, mlajši.

L. = lira (laški denar).

L. S. = loco sigilli, mesto pečata.

/m = tisoč, 2/m = 2000.
m = minor, mladoleten,
m = maior, polnoleten,
m. p. = manu propria, lastnoročno,
noe. = nomine, v imenu.

NL‘° = netto, teža blaga brez ovojnine.

N. B., NB = nota bene, pomni dobro.

ppa. = per prokura.

p. a. — pro anno, na leto.

pag. — pagina, stran.

P. S. = postscriptum, dostavek, pripis.

P. P. — praemissis praemittendis, mesto naslova.

P. t. = pleno titulo, mesto polnega naslova.

P. n. = po naslovu.

R" — rubelj (ruski denar),
sen. = senior, starejši,
sig. = signurn, znamenje,
sh. = šiling (angleški denar),
g = dolar (amerikanski denar).

Spo. = sporco, brutto.

S. E. & O. = salvo errore et ommissione, pomota pridržana,

t. = tona, 1000 kg.
t. č. = ta čas.
t. 1. = tega leta.
t. m. = tega meseca.

t. q. = tel quel, povprečno.

T” = tara, teža zavojnine.

u. r. = ut retro, kot spredaj.

u. s. = ut supra, kakor zgoraj.

v. — vide, glej.

va. = valuta, vrednost.

V 2  = po, V 2  pošti.

Vsebina

Stran

I. Uvod. 1

A)  Zunanja oblika trgovskega pisma ....  i

B)  Zavitek in naslov. 5

C)  Kolkovanje. 6

D)  Došla in odposlana trgovska pisma . . 6

II. Plačevanje. 7

A)  Osobno plačevanje. 7

1. Prošnja, naj se fakturni znesek tretji osebi plača za

dodajalčev račun. 8

2. Obvestilo prejemniku. 8

3. Odgovor na pismo št. 1. 9

4. Pobotnica v obliki pisma. 9

5. Odgovor na pismo št. 2.10

B)  Plačevanje po pošti.10

a)  Pošiljanje denarja po pošti.10

6. Gotovino pošljemo v denarnem pismu ali denarnem

zavoju. 16

7. Sprejemno potrdilo. 16

8. Denar pošljemo po poštni nakaznici. 17

9. Sprejemno potrdilo.17

b)  Plačevanje potom poštne hranilnice. 17

10. Prošnja za plačilo potom poštne hranilnice ....  22

11. Odgovor na pismo št. 10.23

12. Sprejemno potrdilo.23

13. Plačilo s čekom poštne hranilnice.29

14. Odgovor.30

15. Plačilo v kliringovem prometu.30

16. Odgovor.31

190

Stran

cj  Poravnava faktur s povzetjem in s poštnimi pla¬
čilnimi nalogi.31

17. Naročeno blago se pošlje po povzetju.32

18. Obvestilo o izdaji poštnega plačilnega naloga ... 37

19. Sprejemno potrdilo.40

III. Pisma o menicah.41

A)  ' Pisma o tratah za lastni in tuji račun. . 41

20. Obvestilo o izdani trati v tekoči kupčijski zvezi . . 41

21. Odgovor.42

22. Obvestilo o trati, izdani vsled posameznega kupčijskega

slučaja.42

23. Odgovor.43

24. Obvestilo o večjem številu izdanih trat.43

25. Odgovor.44

26. Obvestilo o trati, ‘izdani v poravnavo večjega števila

računov.44

27. Odgovor.45

28. Izjava, da se trata ne bo plačala.47

29. Naročnikovo naročilo trasantu.48

30. Akreditiranje .•.48

31 Trasant naznanja trasatu, da je izdal trato.49

32. Enako obvestilo naročniku.49

33. Odgovor na pismo št. 31.50

34. Trasatovo obvestilo naročniku kot odgovor na pismo št. 30 50

B)  Pisma o rimesah .52

35. Pošiljanje menice v dobropis za zapadli dan ....  52

36. Odgovor.53

37. Pošiljanje večjega števila menic v dobropis ....  53

38. Odgovor ....   54

39. Pripošiljanje menice v diskontiranje.54

40. Odgovor.55

41. Pripošiljanje večjega števila menic v diskontiranje . . 55

42. Odgovor z diskontnim računom v pismovem besedilu 56

43. Odgovor s priloženim diskontnim računom ....  56

44. Diskontni račun.57

45. Menica se v diskontiranje pošlje s prošnjo, naj se

diskohtirani znesek pošlje v gotovini.57

46. Odgovor.58

47. Sprejemno potrdilo. 58

48. Menica se v vnovčenje pošlje trgovskemu prijatelju, s

katerim imamo tekoči račun.59

191

Stran

49 Odgovor.59

50. Menica se v vnovčenje pošlje trgovskemu prijatetju, s

katerim nimamo tekočega računa.60

51. Odgovor. 60

C)  Pisma o akceptaciji (sprejetju) menic . 62

52. Trata se v akceptacijo pošlje s posredovanjem tretje

osebe.62

53 Odgovor.63

54. Trata se v akceptacijo pošlje neposredno trasatu . . 63

55. Trata se vrne akceptirana.64

56. Sprejemno potrdilo.64

D)  Komisijske rimese .65

57. Naročilo, naj se pošljejo rimese.65

58. Naročnikovo obvestilo prejemniku.65

59. Rimesa se pošlje prejemniku . ..66

60. Obvestilo naročniku o izvršenem naročilu.66

61. Odgovor na pismo št. 59.67

62. Prejemnikovo obvestilo naročniku o dobropisu ... 67

E)  Pisma o domiciliranju menic .67

63. Menica se pošlje v akceptacijo in domiciliranje ... 68

64. Prošnja, naj se dovoli domiciliranje.69

65. Pritrjevalni odgovor.69

66. Akceptirana in domicilirana menica se vrne ....  70

67. Obvestilo domiciljatu.70

68. Sprejemno potrdilo in pošiljanje vnovčene trate ... 71

F)  Pisma o zasilnih naslovih in protestih 73

69. Prošnja, da se dovoli zasilni naslov.74

70. Pritrjevalni odgovor.  74

71. Obvestilo, da se je zasilni naslov uporabil ....  75

72. Odgovor.75

73. Obvestilo, da se je posredovalo.76

74. Odgovor.76

75. Menica se vrača s priloženim akceptnim protestom . 77

76. Akceptni protest.77

77. Pošlje se menica s plačilnim protestom in povratnim

računom.79

78. Častni sprejemnik poroča, da je menico vnovčil. . . 80

192

Stran

IV. Pisma o kupčiji z blagom.80

A)  Naročila.80

a)  Naročila sploh., . . . . 80

79. Naročilo.85

80. Naročilo, navedeno koncem pisma.86

b)  Brzojavno naročilo.86

81. Potrdilo brzojavke.88

B)  Izvršitev naročila.88

82. Izvršitev naročila.89

83. Obvestilo o prejemu blaga.92

84. Faktura se zaradi nepravilnosti vrne.92

85. Pošlje se popravljena faktura.93

86. Obvestilo, da se naročilo ne more izvršiti.93

87. Obvestilo o delni izvršitvi naročila.94

88. Obvestilo o izvršitvi ostalega naročila.94

C)  Naročilo po trgovskih potnikih ....  95

89. Obvestilo o izvršitvi trgovskemu potniku danega naročila 98

D)  Naročilo po zastopnikih. 98

90. Obvestilo o izvršitvi zastopniku danega naročila . . 98

E)  Preklic naročila.99

91. Brzojavni preklic.99

92. Potrdilo preklicujoče brzojavke.99

F)  Ponudbe.100

a)  Ponudba dodajalčeva.100

93. Ponudba s priloženim cenikom.100

94. Ponudba, ker so naročila izostala.101

95. Ponudba s priloženim vzorcem.101

96. Odklanjajoči odgovor.102

b)  Ponudba (vprašanje) odjemalca.. • • 102

97. Splošno vprašanje odjemalčevo.102

98. Ugodni odgovor.103

99. Izvršitev naročila se odkloni.103

100. Naročilo se odkloni zaradi prenizke cene.104

G)  Ugovori in opravičevalna pisma . . . . 104

101. Ugovor zaradi slabe kakovosti blaga.105

102. Odgovor, v katerem se popust dovoljuje.105

103. Odgovor na pismo št. 102.106

193

Stran

104. Ponudeni popust se odklanja.106

105. Razpolaganje z blagom..107

106. Opravičevalno pismo.107

H)  Nakup in prodaja blaga za tuji račun . 108

a)  Ponudba komisijonarjeva.108

107. Komisijonarjeva ponudba za nakup blaga.108

108. Odgovor.109

109. Komisijonarjeva ponudba za prodajo blaga ....  109

110. Odgovor.110

b)  Komisijonarju se naroča nakup. Izvršitev nakupa 111

111. Naroča se komisijski nakup. 111

112. Obvestilo o izvršenem naročilu s priloženo fakturo . lil

113. Nakupni račun.112

c)  Komisijska prodaja.113

114. Obvestilo o odposlanem konsigniranem blagu ... 113

115. Konsignacijska faktura.114

116. Odgovor.115

117. Obvestilo o izvršeni prodaji.115

118. Prodajni račun.116

119. Odgovor.117

V. Pisma v spedicijskem (odpravniškem)

poslovanju.117

120. Špediterjeva ponudba.123

121. Špediter polaga račun.124

122. Špediterjevo obvestilo naslovljencu, ki biva na istem

mestu.124

123. Naročilo špediterju.125

124. Špediterjevo obvestilo s priloženim troškovnikom . . 125

125. Naročilo, naj se blago odpošlje voznine prosto . . . 126

126. Obvestilo prejemniku.127

127. Odgovor odpošiljatelju s priloženim troškovnikom . . 127

VI. Pisma o tekočih računih 128

128. Pošilja se tekoči račun.129

129. Odgovor, da je tekoči račun pravilen.131

130. Odgovor, da je tekoči račun nepravilen.131

131. Odgovor s priloženim popravljenim tekočim računom 132

132. Obvestilo o izpremembi obrestne mere.132

133. Prošnja, naj se pošlje tekoči račun.133

13

194

Stran

VII.  Opomini .133

134. Opomin.134

135. Odgovor.134

136. Prošnja, naj se dovoli rok.135

137. Drugi opomin.135

138. Tretji opomin, v katerem se zagrozi s tožbo ....  136

139. Prošnja za odlog.136

140. Odgovor.137

VIII.  Priporočilna pisma .137

141. Priporočilno pismo za trgovskega potnika.138

142. Obvestilo, da se je moralo izdati priporočilno pismo ne

povsem znani osebi.138

IX.  Kreditna pisma 139

143. Priporočilno in kreditno pismo.139

144. Posebno obvestilo o izdanem priporočilnem in kreditnem

pismu.140

145. Odgovor z obvestilom o izplačilu.140

X. Poizvedovalna pisma 141

146. Prošnja za kredit.141

147. Poizvedovalno pismo glede te tvrdke.142

148. Ugoden odgovor.142

149. Kredit se dovoli.143

150. Neugoden odgovor.. . 143

151. Kredit se ne dovoli.144

XI.  Okrožnice 144

152. Otvoritev trgovine.145

153. Podelitev prokure.145

154. Vstop družabnika.146

155. Premestitev trgovine.146

156. Obvestilo, da pride trgovski potnik.147

157. Prodaja trgovine.147

158. Okrožnica naslednikov.148

159. Opustitev trgovine.149

XII.  Dodatek. iso

160. a)  Prijava proste obrti.150

160. b)  Prijava trgovine, za katero zahteva zakon oziroma

obrtna novela iz leta 1907 strokovno usposobljenost 151

195

Stran

161. Odjava proste obrti.152

162. Prošnja za vpis v trgovski register.153

163. Prošnja za izbris tvrdke.154

164. Prošnja za registriranje znamke.155

165. Prošnja za vpis prokure.156

166. Prošnja za izbris prokure.157

167. Prijava terjatve v konkurzu.157

168. Prošnja, da se sme postaviti tržna lopa.158

169. Prošnja za tobačno trafiko.159

170. Prošnja, da se sme prodajati smodnik.160

171. Prošnja za prodajo pisemskih znamk.161

172. Prošnja za prodajo kolkov.162

173. Učna pogodba.162

174. Izpričevalo za trgovskega vajenca.163

175. Izpričevalo za trgovskega slugo.163

176. Prošnja trgovskega vajenca za mesto trgovskega po¬
močnika .164

177. Prošnja trgovskega pomočnika za enako mesto . . . 164

Naloge .166

Kratice. 187

Obrazci:

1. Oblika trgovskega pisma. 4

2. Zavitek in naslov. 5

3. Beležke na došli korespondenci. 6

4. Uradni denarni zavitek. 11

5. Poštna spremnica.12, 13

6. Poštna nakaznica.14, 15

7. Položnica.  19, 20

8. Izpisek iz poštno-hranilničnega računa.21

9. Obvestilo o izvršenem vplačilu .... ....  22

10. Sprejemno potrdilo.24

11. Ček.27

12. Povzetno-poštna spremnica.33, 34

13. Povzetno-poštna nakaznica.35, 36

14. Poštni plačilni nalog.38, 39

15. Uradni zavitek. 40

16. Trata.46

17. Komisijska trata.51

18. Diskontni račun.57

196

Stran

19. Indosirana menica.61

20. Akceptirana in domicilirana menica.72

21. Akceptni protest.77

22. Povratni račun.79

23. Nakaznica in dobavni list.82

24. Dopisnica.83

25. Memorandum.84

26. Brzojavka. 87

27. Faktura.90, 91

28. Naročilni list za trgovskega potnika.97

29. Nakupni račun.112

30. Konsignacijska faktura.; . 114

31. Prodajni račun.116

32. Železniški tovorni list. ... 118, 119

33. Naročilo špediterju.121

34. Dobavni in sprejemni list.122

35. Troškovnik.126

36. Isto.128

37. Tekoči račun.130

t ^u/, r/nf (P./, 9 / 6 .

''■Ofr/lVfA


'oval/M/etn te v  fiHe///f/n /Ae/etlnU C/ezen /ez/zfceto- ttez

uy.,

/v

O/

j(/ tem /e// //e cAztem neMeceuz x eAne 6. /. m. e/eenet j/ie

ce/
nxn/


■xetexnecz eez/zeteai nei cye/t cenjene ne/Meej-.

O)/

če^teC; €/fi /Me,

ezne v neuee/Menz, tieeMZ, c/ezt zMuzezne

&

^//?06f///, e/ez tcneteS /Meledene //m^ube

'dV./ŽV ten mee ieečzen e/Jeteet/e /Me

'e/nnz.

tnee ■-Jie/fjeJO/u

OV/

Ucemnezen/ e/eUcne /w/mnzeje en te /ezm /Me/nMocam

te eeiu/nsnr/ 'Oteovnneem

m/en e/e.

SneznuMa.