fCti^v*
b £ &
ŠTEV. 131 a
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Cek. račun: Ljub« tjana št. 10.650 ie I0.34l> za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011 Praga-Dunaj 24.79'.
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 299?
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dau zjutraj, razea pondeljka in dnevu po prazniku
Kako ?e v Španiji
(Pismo --Slovencu- iz Madrida.)
Prijatelj žurnalist, ki sodeluje pri velikem francoskem katoliškem listu in biva že delj časa na Španskem, odkoder stalno poroča v Pariz, je poslal našemu listu na našo prošnjo sledeče pismo:
»Daleč na jugu je lepa Španija...« pravite pri Vas. Toda danes je mnogo manj lepa, odkar je sredi maja krvavordeča komunistična zarja pordečila deželo. Kaj je v Španiji v prvi vrsti pripravljalo revolucijo? Prav isto, kar v Rusiji: socialna neenakost med vladajočimi krogi in delavnim ljudstvom ter pravična lakota ubogih kmetov in najemnikov po koščku lastne zemlje. V časnikarskem svetu je manj znano, da je bivši kralj nekaj mesecev, predno je zapustil deželo, pravilno opozarjal vlado na nujno rešitev socialnega vprašanja. Toda vladajoči krogi ga niso marali poslušati. Španski veleposestnik, tudi oni, ki gre vsak dan k sv. obhajilu, je bil enostavno slep in gluh za moder opomin. Kljub svojemu katolicizmu, na katerega je ponosen, ui hotel razumeti upravičene želje najemnika, da se mu omogoči imenovati košček zemlje svojo lastnino- (I.eon XIII. in Pij XI.). Zgodovina nas uči, da so poglavitno netivo vseh revolucij do danes bile vedno neurejene socialne razmere.
Znamenje, da se nekaj pripravlja, je bil nagel in silovit narast članstva v strokovnih in socialističnih organizacijah. Te so pridobile 1930 na članstvu 81.000. Koncem marca 1931 jih je bilo organiziranih žc preko 300.000 in so od tedaj dnevno naraščale za tisoč in več članov. Naraščanje bo-dete razumeli, če veste, da v dobi diktature Primo de Rivera vsa socialistična stranka ni štela več kot 8000 članov! Na brzo roko so socialisti organizirali tudi učiteljstvo in prav sedaj v zadnjem času je k njihovemu učiteljskemu sindikatu pristopilo nad 700 novih članov. Kakor drugod po svetu, tudi v Španiji nima posebnega pomena delati razliko med socialistično stranko in njihovimi strokovnimi organizacijami. To jako pomnožuje in krepi udarno moč socialistov. Ker imajo nasproti sebi razkosano meščanstvo, ki se med seboj pobija v neštetih strankah in klikah, je danes socialistična stranka edina močno organizirana v republiki. Njej se pridružujejo vedno nove mase, ki pa seveda niso vse baš socialistično usmerjene. Vzrok temu pojavu je v tem, da ni nobene druge stranke z izrazitim socialnim programom. Silno veliko se je zamudilo, zato sedaj prihaja kazen.
Pri odločilnih občinskih volitvah je veliko ka-•oličanov volilo z republikanci. Ne radi nasprotstva do monarha, ki je bil v najširših plasteh ljudstva zelo priljubljen, ampak je bilo vse naveličano dolgoletne vojaške diktature in pa da se napravi konec gospodarski diktaturi industrije in agrarnih velego-spodov. Ljudstvo je hotelo socialnih reform ne le na papirju, kakor se je to godilo doslej, ampak v dejanju.
Še nekaj o novih možeh Španije. Kakor Vam je znano, je ministrski predsednik Zamora, ki je organiziral decembersko vstajo, bil nato aretiran, pa je pred odhodom v zapor prosil, da sme še enkrat prisostvovati sv. maši. Čuden in jako zagoneten značaj! Notranji minister je Maura, sin znamenitega in kralju zvestega španskega državnika Antonio Maura. Vojni minister je Azona, ki je bil že 8 let, odkar je nastopila Riverova diktatura, odkrit in oster nasprotnik monarhije. V kabinetu sede trije socialisti: delavni minister Cabal-leros, justični minister de Los Rios in finančni minister Prieto, star revolucionaren Bask. Važno prosvetno ministrstvo je v rokah Katalane Domingo, ki je sam prvoboritelj za lajično šolo. Ostali člani kabineta niso tako izrazito opredeljeni.
Španski proletarijat naj računa na moralno podporo Sovjetov,< je pisala moskovska Pravda-17. aprila. Ta moralna podpora za enkrat obstoja v pošiljanju spretnih komunističnih organizatorjev in denarja, ki prihaja večinoma preko Južne Amerike. Kjerkoli se pojavljajo revolucionarni poizkusi, tam so vedno v ozadju Sovjeti.
Letošnjega 15. maja se je že četrtič zgodilo, da so poulični junaki dali duška svoji svobodnjaški žeji s požiganjem. Bilo je to leta 1834, 1868, 1909 in 1931. Zdi se, da so požigi stalen pojav, ki spremlja levičarske revolucijc. Zgodilo se je to v francoski revoluciji, v Rusiji 1917. leta in letos maja v Španiji.
Cel* vsta cerkva, samostanov, samostanskih feol, knjižnic, laboratorijev in časnikarskih podjetij je bilo z ognjem uničenih.
Neizmerne vrednote so uničene. Toda če se bedo vsaj zdaj zavedli španski katoličani, ki so še pred nekaj tedni smatrali za docela izključeno, da bi v katoliški Španiji gorele cerkve in bili plenjeni samostani, in se bodo po tej katastroli zdramili iz preglobokega socialnega spanja, iz katerega jih ni mogla zbuditi svareča beseda njihovega kralja, ki je želel takojšnjo dalekosežno agrarno reformo, niti jili niso mogle pripraviti do dejanja nujne so-cialnc okrožnice sv. Očeta, potem ta nesreča ni bila zaman in sc more spremeniti celo v blagoslov, kakor je treba obžalovati veliko od nahujskane drhafi povzročeno škodo. Toda vsak se z bolestjo sprašuje: Ali je moralo do tega priti? Mar bi se ne dala nesreča preprečiti, ue toliko z oboroženo pravočasno intervencijo vojaštva, kakor tembolj s pravočasnim izvajanjem katoliškega socialnega udejstvovanja? Vsekakor je zbudilo pozornost, da kljub temu, da je toliko cerkvenega premoženja bilo požganega, ni bil noben duhovnik ali redovnik ubit. Jeza ljudstva se ni obračala toliko proti religiji in ne proti ccrkvenim osebam, ampak proti premoženju redov. Verjetno, da je tako bilo umetno vprizorjeno. Vidi se pa, da cerkvi sovražni revolucionarji razumejo vedno izbrali najšibkejšo stran serkve v kaki deželi.
V
Španski katoličani maniiestirajo
Madrid, 13. jun. Španski katoličani, ki so bili po veheuientuih demonstracijah in požigih samostanov od strani tolpe popolnoma presenečeni, se sedaj zbirajo v veliko protestno in obrambeno akcijo ter mislijo tudi v političnem oziru nastopiti, da pri volitvah preprečijo zmago ekstremnih proti-katoliških elementov.
Zelo imponujoča jc bila manifestacija katoli-čanstva. ki se jc razvila po vsej Španiji na praznik st. Rešnjega Telcsn. Ta praznik, ki sc jc v Španiji od nekdaj obhajal z veliko slovesnostjo, se je letos praznoval še posebno sijajno. Samo v Madridu in nekaterih drugih krajih je bila cerkvena oblast odpovedala procesije izven cerkve, da prepreči incidente, zato pa so bile cerkve same tem bolj ua-polnjeue.
V	Toledu je procesija, katere se civilne oblasti niso udeležile, bila dolga dve celi uri in je bila ginljiv in veličasten dokaz vernosti toledskega prebivalstva.
V	Barceloni sicer ni bilo procesij izven cerkve,
svofo vero
toda ti© mesto jo bilo t zastavah in rsi balkoni j okrašeni in oprenvljeui z cvharisticnimi napisi. Tudi samostani so okrasili sToja okna v republikanskih iu katalonskih barvah. Veliko napisov po mestu se je glasilo: »Smo katoličani!« Drugi napisi so sc glasili: »Is ljubezni du republike spoštujte vero!«
V	(iranadi rudi dežja ni bilo zunanje procesije, zato pn so se obhoda v katedrali udeležile na čelu velikanske množice vernikov mestne oblasti in odposlanstvo armade, ki je izkazalo Najsvetejšemu vojaške časti.
V	Salamanri je škof, ginjen nad ogromno množico, ki se je udeležila procesije, imel govor, v katerem je izrazil svoje veselje nad to sijajno manifestacijo vere in je potem podelil blagoslov vladi in vsemu španskemu ljudstvu.
Posebno slovesna je bila procesija v Scvilli, kjer so bile tolpe najbolj divjale proti samostanom. Bogoslužju je prisostvovalo gotovo 10.000 oseb. Ceste, po knterih je hodila procesija, so bile spremenjene naravnost v Trt. Ni bilo nobene hiše, ki
ne bi hila z vsem sijajem okrašena. Vse je bilo t zastavah, preprogah, svečah in rožah. Sevillskc ceste so bile naravnost posute e ogromnimi muoii-naini rož. Katedrala, ki je ena največjih na svetli, je hila nabito polna vernikov. Tudi najstarejši ljudje v Sevilli ne pomnijo večje procesije. Po blagoslovu je množica burno aklaniirala kardinnla-nadškofa llumlaina.
V Valladolidu jc bila množica, ki se je udeležila procesije, desetkrat večja, nego v drugih letih.
Sijajne so bile procesije ludi v Cordobi, Fer-rolu, Gundalajari, Avili, Aranhueau, Cadixu, Pam-ploni, Zamori, Pnlmi, Vittoriji in drugod. V Ponle. vedru so nosili baldahin pomorščaki.
Vedno več jc tudi protestov iz .Španije, ki gra jajo vlado, da je tolerirala protiverske izgrede. Mi nistrski predsednik ilobiTa tozadevne adresc, pod pisane od več tisoč oseb. Dozdaj je protestiralo reč tisoč katoliških društev in na stotisoče posamezni kov potoni posebnih adres.
Smrt 18 pomorščakov na dnu morja
London, 13. ju.n. Knkor znano, jc največja angleška podmornica Poseidon« 9. t m. v vodah kitajske luke Vajhnjvaj zadela v kitajski parnik »Yutu« in se potojiila. Od posadke, obstoječe iz 5 častnikov in 50 pomorščakov, so se rešili vsi oficirji in 32 pomorščakov, od katerih pa sta 2 na dobljenih ranah umrla. V |>odmor-nici sami je ostnlo torej 18 mornarjev, ki so takorekoč pokopani na dnu morja.
Reševalna dela so se takoj začela. Rnz.cn angleške ladjo »Iferines« in podmornice »Ned-wayc se udeležuje reševalnih del ameriška vojna ladja »Pigeon«, ki je priplula i/ Cingtaua in ima na krovu vse reševalne priprave v to svrho.
Reševalna dela so zelo ovirana po slabem vremenu. Potapljači so sc podali takoj na dno in konstatirali. da jc podmornica vsled koli/.ijc bila zelo hudo poškodovana. Reševalnih del sc v zadnjem času udeležuje tudi neka japonska
ladja vlačilka. Podmornica »Poseidon je sednj nu dnu nnlnnčno loknlizirnna. Potapljači so s klndvi ohtolkli ves trup potopljene podmornice, toda do sedaj niso dobili nobenega odgovora iz notranjosti. Potapljači imajo spccijalcn akustičen aparat, od katerega sc en konec nahaja ob ušesih, drugi konec pa počiva ua jeklenem trupu, tako da se sliši tudi najmanjši šum ali gib iz. ladje. Toda v trupu so ljudje očividno vsi inrtvi, kajti potapljači nc slišijo niti najmanjšega glasu. Mogoče je pač šc kdo od potopljenih mornarjev živ, todn je že tako oslabel, da ne more dati več od sebe nobenega znamenja življenju.
Sicer pravijo, da imajo pomorščnki v notranjosti podmornice zadosti rezerve kisika, tako du bi mogli z njo izhajati najmanj štiri dni. Boje se pa, da je vsled kolizije morska vodu vdrla v trup in v oddelku za električne akomulutorje povzročila razvitje smrtonosnih
Escorial, najznamenitejši španski samostan, ki ga je ob prevratu po komunistih nahujskana drhal
oplenila in zažgala
plinov, ki so najbrž pomorščake zadušili. Zato je nduiiraliteta izgubila vsako upanje, da se mornarji rešijo. Bogve, kako so jc bila razširila govorica, dn so potupljači prišli v kontakt z. osmimi možmi posadke, toda žalibog sc je iz-Kuznlo, da ta vest ne odgovarja resnici.
Zanimivo je. kako so je rešilo omenjenih 37 mož posadke in oficirji. Rešili so se potom fakozvaucgu nparata Daviš . kojega učinek se je iz.knz.ul naravnost kot čudežen. S tem aparatom so sc namreč mornnrji mogli iz potopljene podmornice dvigniti nn površino in se na ta način rešiti smrti. Aparat Dnvis. obstoji iz. vroče, ki sc dene okoli vrutu in \ kateri je ko-vinasta posoda, ki vsebuje kisik. Iz te posode |>eljo co\ v masko, katera sc nadene na obraz iu katera po|K>lnoma zapira usta, nos in ušesu. Mornarji so si tn upnrnt t hipu nesreče takoj nadeli iu iz. svojih prostorov hiteli v takozvano kontrolno sobo podmornice, iz. katere vodijo vrata v morje. Iz vode so se potem dvignili s |m>-močjo vreče na površino. Potrebna jc velike prisotnost duha. da mornar v hipu katastrofe, ko sc ludjn potopi v kakšnih dveh minutah, na. dene aparat iu sc reši. Z aparatom l)u\is< so sc | j r i tozadevnih |m>skusili mogli dvigniti |h>-morščuki tudi z dnu KK) metrov. Med rešenimi se nahaja 24-letni poročnik Norman l islicr. k' je že drugič ušel smrti iz potapljajoče sc podmornice.
Zadnje vesti pravijo, du sc jc potapljačem ameriške reševalne ladje Pigeon« sicer posrečilo podmornico obdati z. jeklenimi \r\nti. tako du jo bodo mogli kmalu dvigniti, ako s,. |><> vreme /.boljšalo. Da hi pa rešili IN mornarjev, ki so \ njej zaprti, tega pit nc upajo več.
Predsednik vlade v Zagrebu
Zagreb. 13. jun. AA. Ob 7.33 jo dospel i/. Belgrada predsednik ministrskega sveta in minister z.a notranje zadeve general Peter Živko-vič. Na postaji sta gn sprejela ban dr. Ivo Perovič in upravnik policije dr. Janko Bedekovič. Predsednik ministrskega sv cin sc jc odpeljal v hansko palačo, kjer jc pregledal vse oddelke banske uprave. S pregledom jc bil zadovoljen. Ob II je odšel v dvor. kjer ga je sprejel Nj. V. kralj v avdijenci.
Samostane in samostanske šole so požigali. Narodni red jezuitov bi radi pregnali, toda zločincem bi radi olajšali življenje. Predsednica državnih zaporov je žena. Načrt ima, da se bodo njeni jetniki redno na teden do 4 dni popolnoma prosto sprehajali okrog. S tem, da se jim pokaže zaupanje, se jih hoče poboljšati in vzgojiti. Vsekakor pa jc čudno, da je prvo dejanje nove predsednice bilo, da je odpravila do sedaj obvezno nedeljsko mašo za arestante.
Profesor Unnmuno, ki je star sovražnik cerkve, je te dni objavil, dn bo osnoval novo špnnsko narodno cerkev, ki bo prosta vsakega fanatizma-:. Vsnk se vpraša: kje je fanatizem? Ali so morda njegovi novi verski pristnši zato zažigali samostane, da si prižgo cigarete? Kaj se hoče z novo narodno cerkvijo? Katoliška cerkev v Španiji je slej ko prej še vedno velikanska sila. katere se revolucionarji boje. Njeno stališče naj bi bilo omajano z novo nacionalno cerkvijo. Prav tako so ludi v Rusiji Sovjeti v prvi dobi svoje vlade podpirali versko sektarstvo, da bi uničili pravoslavno državno cerkev in se nato tem lažje odkrižali vseh verstev.
Zakaj se je pričela ua Španskem gonja proti samostanom, v prvi vrsti proti jezuitom? Zato, ker se je framasonom in komunistom, ki vodijo ves protiverski |>okret, posrečilo pred ljudstvom jih pokazati kol leglo reakcije . Ljudstvo ni bilo težko nnhujskati. Enostavno so jim rekli: Ti so tisti, ki so vzgojili španske vodilne kroge. Mornli bi jim dati več socinlnegn smislu in vzbuditi v njih več socialne dolžnosti. Tega pn niso storili. Končno je bilo obče znano, dn se je bivši diktator Primo dc Rivera javno vozil s|>ovedovat k jezuitom. Sovrn-Stvo. ki cm ie lindstvo čutilo do diktature, se je
potem preneslo ludi na red kot tak. Primo je imel tudi med katoličani mnogo nnsprotnikov.
Španija je vseskozi katoliška dežela. Kitko se je potem zgodilo, da duhovščina ni mogla preprečiti revolucijc? Zato, ker je španska duhovščina vse premalo delavna v javnem življenju. Duhovščina je brez družabnega vpliva, ker se jc držala le župnišč in zakristij. Z organizacijami se kje drugod morda preveč šari; tu v Španiji pa katoliških organizacij sploh ni bilo. Potem je še druga stvar, ki jo zunaj v inozemstvu navadno spregledale pri presojevanju španskih razmer. Visoka duhovščina živi t socialno prav dobrih razmerah. Todn nižja duhovščina, ves podeželski kler ps jc v naravnost škandaloznih gospodarskih prilikah. To so Vam enostavno berači, ki so upravičeno zamerili enemu režimu za drugim, katerih vsak se je proglašal za najbolj katoliškega, n ni nihče zganil niti z mezincem v omiljenjc bednega gospodarskega jioložaja nižje duhovščine.
Zelo veliko, če ne vsi jKižari. bi se dali preprečili, nko bi ohlnst hotela. Pri |>ožigu nekega karnieličanskega samostana je vprašal štabni častnik svojega generaln, če ne bi kazalo z vojaki razgrniti požigalce. General jc odgovoril: »Pustite, naj zgori.« O jjredsedniku Znmori vsekakor pripovedujejo. da je praktičen katoličan, čeprav je potomec zelo slare judovske družine. Resnica je. da hodi ob nedeljah k sveti maši, in sicer v neko delavsko predmestje Madrida. Upajmo, da to ni le videz, ki naj prevnra katoličane.
Zvedeli smo, da so londonske Times ob priliki navala na samostane pisale, da 19 teroristov lažje uveljavi svojo voljo, kakor pa 1000 mirnih j katoličanov, ker ti pač niso navajeni uporabljati l sile. Dolžnost vlade na ie. da ščiti mirne držav-
ljane, pa čeprav so lo le sestre in redovniki. Kadar država ne more več zdržati reda. |k>tem je njen bankrot blizu. Baje je članek v »Times |>orazii( vplival na vladne kroge, kajti Times- so Anglija zlasti tista finančna Anglija, od katere v veliki meri zavisi gospodarski položaj mlade republike.
Mestni svet v Barceloni jc glasoval za izgon jezuitov. Pokrajinski vodilni list »KI Mati- pn je proti temu započel obširno podpisovalno akcijo, ki gre jako dobro, čeprav 50% ljudstva ne z.nn pod-pisnli se ali pa čitnti. Narodna zveza katalonskih študentov je naslovila na predsednika republike oster protest, v katerem pravi, da bi izgon redovnikov bil istoveten za zlorabo javne oblasti, »kar ne bo imelo samo za |>osledieo ostrih protestov, ampak 1k> to pomenilo pričetek državljanske vojne.
Začetkom maja je nova vlada odpravila obli-gulno mašo pri vojaštvu in mornarici. Prav tako je bil črtan obvezen verski pouk na šolali, kar je v izrečnem protislovju s konkordntom. Istočasno ko so goreli katoliški samostani in ko se grozi z izgonom redovnikov, |>a se je dovolila Mednarodne mu komiteju za evangeličansko propagando svobodno delo v Špnniji. »Osvoboditev naroda iz klerikalne nevarnosti« je lorej v Španiji zelo podobno oni, ki smo jo pred letom doživeli v Mehiki Prav tako se čuje, da l>o v kratkem dovoljeno judom, da se zopet naseljujejo v Španiji. Kakor znnno, jim je z dekretom od leta 1492. bilo prepovedano naseljevanje. Začetkom 1931. letn jih po celi Špnniji lin je ni bilo več kot 3000. Todn sedaj, o srečna hiša .ludova, dvigni se na pot v novo obljubljeno deželo! Kajti š|)ansko ljudstvo je neuko in preprosto, dn naravnost otročie in tu bo mogoče delati krasne >kšefte«.	* ^
Ino čudo!
Peri s pralnim kompresorjem! Pralnih dni ni več, temveč samo še pralne ure! V 5 minutah je perilo snežno belo oprano. Zastopniki se sprejmejo za: Štajersko, Prckmurje, Medjimurje, okraj Čakovec in Varaždin. Samoprodaja: Jos. Govedič, Maribor, Prešernovo ulica št, 19,
Sgobpne ure
Častitim župnim uradom se priporoča specielna delavnica za popravila stolpnih ur. Delo solidno po zmernih cenah s petletnim jamstvom
I, Ravnikar
IJUDLjANA, Dunajska cesta 37 (nasurofl Sv Krištofa)
Eiehlrlčne na^eltave za cerkve prevzame tvrdka
I. Hebein
oblastno koncesijonirano elektrotehnično in akumulatorično
podjetje, issolam.
kupite poceni in dobro pri
/p l\UUBLJftRR 2
■	Prešernova ulica št. 4
tu m*	, ,.
I I \ x Lastna protokoltranu Im ^	tovarna ur v Švici,
■ft /f-\ Ml Razpošilja se na vse WkJ*. t k V« kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in
^e^Sfeščv^ Azije.
Velika zaloga ur z znam kami Glashiitte, J. W. C. Schaffhausen, Solvil, Omega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zastonj in poštnine prosto od
H. SUTTNER. LJUBLJANA 2
Povsem zdravstvenim zahtevam odgovarjajoči aparati $a fjla/en/e
CiehlriCne popoSnosna aviosnafitiiic hladilne omare
Zahvala
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob izgubi mojega nepozabnega, srčno ljubljenega brata, čast. gospoda
Martina Kerina
se tem potom najprisrčneje zahvaljujem. Posebno zahvalo č. g. kanoniku dr. T. Klinarju za častno spremstvo pri pogrebu, dalje vsem častitim gospodom, ki so se udeležili pogreba, ter častitim sestram usmiljenkam za obilno udeležbo ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnega v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala in Bog plačaj!
Sv. Križ, dne 9. junija 1931.
Žalujoča sestra ZALKA KERIN in ostali sorodniki.
Vrsta (>«37-11 Ako nositeobleko iz angleške tkanine, ne morete biti brez le oblike športnega čevlja, ki je izdelan iz najboljšega boksa in okrašen z oku-nimi obrobki.
Vrsta 6(527-08
Eleganten udoben čeveli za boljšega gospoda Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike.
Vrsla 9o37-21 Ta udoben enostaven čevelj ima svoj stalni krog odjemalcev. - Izdelujemo jih iz laka. črnega ali rjavega boksa za isto ceno.
Vrsla 7637-16
Letna novost 1931. Eleganten čevelj /. bogatini okraskom na nizki peti. — Zelo lep in pri-kupljiv.
vati Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15
Zaloga neprekosljivih švicarskih žepnih ur:,Schaffhausen', .Omega', .Tissot', ,Doxa', .Cortebert', .Junghans'. ,Langen-dorf' Velika izbira: briljanti. zajiestnice, uhani, verižice, prstani, obeski, doze za svaljčice, poročni prstani. Električne stenske ure budilke vseh vrst,srebrno jedilno orodje, krstna in birmanska darila. Konkurenčne cene. tudi na obroke.
Model	Prostornina		Cena	
10	165 litrov		Din	12900--
15	190	>	>	13.980--
20	260	>	>	16.820--
25	400	>	>	27.680'-
31	870	>	>	38.980'-
32	1660	>	>	49.960--
LJUBLJANA
Blagovni oddelek
Za letovišče.
Vrsta 1137-93 Letni polčevlji iz belega ali sivega platna. So zeio talini in udobni. Sivi za vsakdanjo rabo beli pa za izprehod.
Vrsta 1937-22
Vi, ki sle /.postavi eni štrupa-cu, potrebujete za poletje lažjih Čevljev. Evo jih s trpež. podplatom /.a neverjetno nizko ceno.
Prvovrstni in z ozirom na prostornino najcenejši izdelki v vseh potrebnih dimenzijah. Kakor za mala, tako tudi za največja go-spodinjstva, za trgovine z živili in mesnimi izdelki, mesarije, delikatese, hotele, letovišča, gostilne, restavracije in bolnice, je mogoče dobiti le pri:
SoniOjiHOdaša giiaditiriR strotev
Nove zaročiti e IPriaElciave Nadzidave Dozidave
vse te stavbene naloge lahko rešite ilobro in poceni s
izredno izolačnimi, ognjevarnimi in lahkimi gradbenimi ploščami
Nove zgradbe: Heraklit se rabi za vse ogrodne zgradbe, za iz-polnjenje in oploščevanje sten in je obenem visoka vredni izolaČni materijal. Pri masivnih zgradbah s tankimi stenami iz opeke ali betona služi za oploščenje zunanjega zidu, ki šele. na ta način postane v toploino-tehničnem oziru polnovreden.
Prizidave: Depmdancek hotelskim zgradbam, vrtni paviljoni se prav naglo zgrade v heraklitu.
NadzidaveAko hočete zvišati donos Vaše hiše, vzdignite io za eno nadstropje Heraklit-plošča je tudi v tem slučaju na/primerne/še gradivo, ker /e izredno lahka in visoko izolačna.
Dozidave: S Heraklit-ploščami se izgotove z malimi stroški v neizkoriščenem podstrešju poslopi/ polno vredna, zdrava, poleti hladna, pozimi udobno topla, suha stanovanja.
Gradbena navodila, prospekte, ocene, pojasnila daje pooblaščeni ^	zastopnik:
t TRGOVSKA DRUŽBA z. o. z..
Dunajska cesta 36/3	Brzojav: Material, Ljubljana
Telefon: 27-16
Skladišča: Tone Vovk. Bled. Jos. Berjak, Kranj. Jos. Bladnik, Rakek. Jos. Kle-menčič. Novo mesto. D. Rakusch, Celje. V. Kilhar. Marilior. Viljem Dengg, Ptuj,
A. Cufer. Jesenice.
»antni zavodfl .Merftalor' Hfivčmšft & Co., d. i o. i.
v
— Šelenburgova ulica 7/IL
Blagovni oddelek
Vrsta 3337-12
Platneni polčevlji za gospode iz tr| ežnega sivega jilalna, lahki, zračni iu udobni za dom in za ulico.
Celo leto čakate in se veselite Vašega dopusta. Delalo proračun, kako boste najbolje izrabili čas Va-ega dopusta. Razmišljate o tem. kako se boste za mal denar najbolje in najbolj luksuzno obuli. Mi smo računali s temi Vašimi zahtevami in pripravili smo Vam veliko izbiro obutve /a vsako priložnost.
Pripravili smo Vam za izprehod, izlete, za družbo, tenis, promenado, /a potovanje itd. Obiščite nas v naši najbližnji prodajalni, kjer Vam bo naš poslovodju najbolje svetoval, katere vrste obutev treba izbrati.
Nikar ne pozabite kupiti pri nas lufa-uložek za obutev, ki .ie neprecenljive koristi posebno za letni čas Izdelujemo ga iz japonskega lufa. V zadnjih dveh letih je postal lufov uložek tako priljubljen, da od celokupne svetovne žetve 6 000 000 po-delamo pri nas >/3 t j. 2,000.000 komadov. Vložen v čevelj omogoča pravilno cirkulacijo zraka ter varuje nogo pred potenjem tudi ob najbolj vročih poletnih dnevih.
Vrsta 4238-37
Lahni in zelo udobni platneni čevlji v sivi barvi s trpežnim gumijevim podplatom moški in ženski Din 49'—.
Dosežejo vsahft žeiieno temperaturni) m jo a»ii/aia.ično -«£ur*avajo
t
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOB ANK A	D. D. V LJDHLJANl (MIKLOŠIČEVA CESTA IO)	TELEFON STEV. 2057. 2470, 297y
1»	j n« rAA a/isi aaa.	PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad, Kranj. Šibenlk, „ .. . .	,	___
Vloge nad Din 500.000.000- Marlbor>KoievJe>Celj6iSombor>Djak0V0iSplit. Kapital m rezerve nad Din 16,000.000-Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ccč,	Izdajate! I: Ivan Kak o vec.	Gradnik: Frane Krem žar.