Pofhtfno olačono t gotovini
Leto XX., št. 245 a
Jprovništvo: Ljubliano, Knatljevo 6 - Telefon štev. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. <nseratni oddelek« Ljubliano, Selen-burgova ul. - Tel. 3492 in 2492 »odružnico Maribors Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. 'odružnica Celje; Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. rtačuni pri oošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, petek 20, oktobra I939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo i iiubliana, Knafljeva ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126, Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev 65
Rokopisi se ne vračajo
Turčija in Rusija
Na diplomatskem področju prevladuje trenutno kot osrednji dogodek prekinitev turško-ruskih pogajanj v Moskvi. Spričo važnosti, ki se je tem pogajanjem pripisovala v vseh evropskih taborih, tako v obeh vojnih taborih kakor v tako zvani »tretji fronti« ali v taboru nevtralnih držav, je samo po sebi razumljivo, ako je ta prekinitev osrednja točka vseh zunanjepolitičnih komentarjev in predmet najrazličnejših ugibanj. V dobi, ki jo označuje nekakšen preporod tajne diplomacije, ni seveda prav nič čudno, ako se ta ugibanja sučejo na robu najbolj fantastičnih domnev, ki jim ni mogoče najti nobene prave podlage. Ker so ugibanja v takih primerih zanimiva le, ako so izčrpna, to je, ako upoštevajo vse možnosti, je v negotovi dobi, kakršna je sedanja, primernejše, da se držimo samo golih dejstev. V turško-ruskem primeru se nam zdi to še tem bolj potrebno, ker je doslej iz avtentičnih virov vse premalo podatkov o vsebini pogajanj, da bi se mogle izreči kakršnekoli podprte domneve o pravih vzrokih njih prekinitve.
O turško-ruskih pogajanjih se je najprej govorilo v neposredni zvezi z obema začasnima obrambnima pogodbama, ki ju je Turčija letos 12. maja :in 23. junija podpisala z Anglijo in Dotem s Francijo. Sklenitev končnih pogodb o medsebojni pomoči med Turčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani se je od vsega začetka vezala na sklenitev angleško-francosko-ruske pogodbe. Ko se je v tem pogledu položaj spremenil zaradi podpisa nemško-ruske nenapadalne pogodbe z 'dne 24. avgusta, je Turčija sicer takoj poudarila, da se svojima pogodbama z zapadnima velesilama ne bo odpovedala, ni pa zaradi tega opustila svojih prizadevanj, da se sporazume tudi z Rusijo, s katero prijateljsko sodeluje tako rekoč že ves povojni čas, saj je sklenila ž njo prijateljski pakt že 16. marca 1921. Razen tega sta ji novi pogodbi z Anglijo in Francijo to tudi izrecno dovoljevali, ker je bila vanje vnesena določba, da novi dogovori nobeni izmed podpisnic ne branijo, da tudi z drugimi državami sklepa sporazume, ki služijo »splošnemu interesu utrditve miru«.
Prav s tem namenom se je turški zunanji minister podal 24. septembra v Moskvo. Njegovo bivanje tam je bilo prvotno določeno le na štiri dni, toda med tem je prišel v Moskvo tudi nemški zunanji minister Ribbentrop, s katerim je Molotov 28. septembra podpisal znane nove moskovske sporazume med Rusijo in Nemčijo. Istega dne je Rusija podpisala tudi s sosedno Estonsko poseben pakt, ki sta mu nato sledila pakta z Letonijo in Litvo, tako da je ves Baltik prešel v rusko vplivno območje. Rusija je bila z vsem tem tako močno zaposlena, da so zaradi tega zastala rusko-turška pogajanja. Saradzoglu je svoje bivanje vedno zopet podaljševal in se tu in tam ponovno sestal z ruskimi državniki. Končno se je po dobrih treh tednih spet vrnil v Ankaro, ne da bi bil v Moskvi kaj podpisal.
To so gola dejstva, kaj pa se za njimi skriva, o tem so za enkrat možne le več ali manj verjetne domneve. Vendar so za neprestransko presojo važne še nekatere okoliščine. Predvsem je treba opozoriti, da uradno moskovsko poročilo ne govori o razbitju pogajanj, temveč nasprotno ugotavlja, da so se razgovori »razvijali v prijateljskem ozračju in so znova potrdili nespremenjene prijateljske odnošaje med Rusijo in Turčijo ter željo obeh za ohranitev miru«. Obe stranki sta nadalje sklenili, da ostaneta v stiku glede vseh vprašanj, ki ju zanimajo. Iz tega se da sklepati na voljo Moskve, da ohrani prijateljski pakt med obema državama iz leta 1921 tudi v bodoče 2a osnovo medsebojnih odnošajev.
Drugo dejstvo predstavljajo izjave predsednika turške vlade Sajdamapred parlamentarnim klubom turške narodne stranke. Iz njih je razvidno, da pogajanja na osnovi ruskih predlogov sicer niso dovedla do sporazuma, ker »jih ni bilo mogoče spraviti v sklad z osnovami, ki smo jih postavili z vednostjo Rusije za razmerje med Turčijo, Veliko Britanijo in Francijo«, da pa turško razmerje do Rusije »temelji slej ko prej na prijateljstvu«. Tako je torej tudi s turške strani poudarjena volja po nadaljnjem prijateljskem sodelovanju obeh držav. Že iz tega bi se dalo sklepati, da so pogajanja propadla prav za prav zaradi sil izven obeh pogodbenih strank, ki še vedno vztrajata pri dosedanjem prijateljstvu. Tretja okoliščina, ki je brez dvoma tudi v zvezi s prekinitvijo moskovskih pogajanj, je nepričakovani odhod nemškega veleposlanika Papena iz Ankare v Berlin ter nenaden prihod angleškega generala Wawela in francoskega generala Weyganda v Ankaro, ki je,
Angleško-francosko-turška pogodba
Včeraj ie bila v Ankari podpisana trostranska pogodba med Anglijo, Franciio in Turčijo, ki določa avtomatično medsebojno pomoč v primeru napada na eno izmed podpisnic ter Rumuniio in Grciio - Obveznosti Turčije ne vežejo proti Rusiii — Pogodba skleniena za 15 let
Ankara, 19 okt. br. Danes ob 18.30 je bil podpisan francosko-angleško-tur-ški pakt. V imenu Francije sta podpisala pogodbo general Weygand in francoski poslanik Massigli, v imenu Anglije general Wawel in angleški poslanik v Ankari, v imenu Turčije pa predsednik vlade Saj dam in šef generalnega štaba, maršal Čakmak. Pakt sloni na turško-angleški izjavi z dne 12. maja in francosko-turški izjavi z dne 24. junija ter vsebuje naslednje določbe:
1.	Francoska in angleška vlada se obvezujeta pomagati Turčiji:
a)	v primeru, da bi katerakoli evropska država napadla Turčijo;
b)	v primeru, da bi katerakoli evropska država s svojo akcijo v Sredozemlju Turčijo zapletla v vojno.
2.	Turška vlada se obvezuje pomagati Angliji in Franciji:
a)	v primeru, da bi katerakoli evropska država izzvala vojno v vzhodnem delu Sredozemskega morja;
b)	v primeru, da bi se Anglija in Francija zapletli v sovražnosti zaradi svojih jamstev Rumuniji in Grčiji.
3.	Vse tri vlade se obvezujejo, da se bodo, kadar bo nastopil eden izmed omenjenih primerov, takoj vzajemno posvetovale o ukrepih, ki jih bodo skupno izdale, kakor tudi v primeru, da bi iz napada ene evropske države na drugo nastala nevarnost za eno izmed podpisnic pogodbe.
Pakt se sklene za dobo 15 let in vsebuje tudi določbo, po kateri v primeru vojne nobena izmed pogodbenih strank ne sme skleniti separatnega miru.
Posebna klavzula določa, da pakt ni naperjen proti nikomur, nego ima zgolj namen zagotoviti vzajemno pomoč, tako da bi se mogle vse tri države skupno upreti slehernemu napadu.
Pogodba ima tudi dodatni protokol, ki določa v glavnem, da Turčije določbe tega pakta ne vežejo v primeru, ko bi se morala spričo njihovega izvajanja zaplesti v vojno z Rusijo.
Komunike, ki je bil izdan nocoj o paktu, pravi, da je bilo besedilo pogodbe že pred več tedni pripravljeno in parafirano, a je bil podpis odgoden, ker je bilo pričakovati, da bo mogla Turčija skleniti paralelno pogodbo tudi z Rusijo. Pogajanja pa so se razvila tako, da je Rusija stavila nove zahteve, ki jih ni bilo mogoče spraviti v sklad z že dogovorjenim paktom Turčije z Anglijo in Francijo. Ker ni kazalo, da bo kmalu mogoče doseči siporazum z Rusijo v tej stvari, ni bilo mogoče še nadalje odlagati podpisa pogodbe, ki se je že s podpisom uveljavila.
O pogodbi bo Ix$assa Bela knjiga
London, 19. okt. AA. (Reuter). Besedilo pogodbe med Veliko Britanijo, Francijo in Turčijo bo izšlo v obliki Bele knjige takoj po podpisu.
Ifefava Chamberlaina v spodnji zbornici
London, 19. okt. s. Ob 19. je ministrski predsednik Chamberlain podal v parlamentu naslednjo izjavo:
Zbornica se bo spomnila, da sem dal 12. maja izjavo, da sta se angleška in francoska vlada sporazumeli, da skleneta dolgoročne pogodbe na recipročni bazi s Turčijo v interesu skupne varnosti. V tem smislu so se vlade tedaj sporazumele, da bodo pod gotovimi okoliščinami dejansko sodelovale in dale vse svoje sile na razpolago druga drugi. Tekom pogajanj so se tri vlade potem sporazumele, da naj bi imel pakt značaj trojnega pakta, čeravno so se pogajanja od 12. maja potem zavlekla, ni bilo med vsemi tremi vladami ni-
kdar bistvenih diferenc v njihovih stališčih in v razgovorih sta vladali skozi in skozi medsebojno zaupanje in sloga. Dokončni sporazum o besedilu pogodbe je bil dosežen že pred tremi tedni, toda z ozirom na obisk turškega zunanjega ministra Sarad-zogla v Moskvi je bila objava odložena v sporazumu z angleško in francosko vlado, v upanju, da bi mogli razgovori zunanjega ministra Saradzogla voditi do sporazuma med Turčijo in Rusijo za sklenitev sli-čnega pakta. Toda z odhodom zunanjega ministra Saradzogla iz Moskve so bili razgovori med Turčijo in Rusijo začasno suspendirani. Turška vlada je smatrala, da ne more spraviti v sklad nekaterih ruskih predlogov s tem, o čemer se je sporazumele že preje z Anglijo in Francijo. Tako iz Moskve, kakor tudi iz Ankare pa je bilo sporočeno, da ostanejo turško-ruski odnošaji še nadalje prijateljski. Medtem je turška vlada smatrala, da ne more še dalje odlašati s podpisom pogodbe med Anglijo in Francijo in veseli me, da lahko sporočim zbornici, da je bila pred pol ure pogodba podpisana. Pogodba je sklenjena za petnajst let, kar je jasen dokaz prizadevanja vseh treh vlad, da nadaljujejo dolgoročno politiko medsebojnega sodelovanja.
Za ministrskim predsednikom Chamber-lainom je odgovoril vodja opozicije Attlee, ki je izjavil, da opozicija brezpogojno po-
zdravlja izjavo ministrskega predsednika. Poudaril je prijateljstvo do Turčije. V imenu liberalcev je govoril Harris, ki je dejal, da je sodelovanje s Turčijo posebno važno, ker je dosegla Turčija po svetovni vojni ogromen napredek v vsakem oziru.
Turški listi o zastoju pogajanj z Rusijo
London, 19. okt. s. Vsi današnji turški listi odobravajo stališče, ki ga je zavzela vlada v pogajanjih z Rusijo. Listi poudarjajo, da ne more iti Turčija v nobeno kombinacijo, ki bi ji vzela pravico kontrole nad Dardaneli. Turčija ne bo nikdar prelomila svoje besede Angliji in Franciji ter bo vedno ohranila lojalno stališče do svojih zaveznic.
Preprečen manever v Moskvi
Pariz, 19. okt. z. Negativni rezultat rusko-turških pogajanj je v ospredju komentarjev francoskega tiska. Pariški listi so polni hvale in priznanja Saradzoglu in naglašajo ogromno važnost za nadaljnji razvoj mednarodnega položaja, ki izvira iz dejstva, da je Turčija ostala zvesta da-
ni besedi in lojalno izpopolnjuje dogovore ki jih je sklenila z Anglijo in Francijo. Turčija si je pri pogajanjih v Moskvi ohranila popolnoma svobodne roke. Stališče, ki ga je zavzela pri teh pogajanjih Rusija, pa dokazuje, da sta si Nemčija in Rusija tudi na Balkanu razdelili svoja interesna področja česar Nemčija ni mogla doseči v Ankari, je skušala doseči preko Moskve. Turčija pa je ta manever preprečila.
Nemški opomini
Turčiji
Berlin, 19. okt. z. Dosedaj je bil nemški tisk glede turško-ruskih pogajanj skrajno rezerviran in jih je jedva beležil. Sedaj, ko so pogajanja prekinjena, pa prihajajo nemški listi z besedo na dan. Značilno je, da naslavljajo na Turčijo resne opomine, naj vpošteva spremenjeni mednarodni položaj, zlasti pa dejstvo, da obstoja med Nemčijo in Rusijo vedno tesnejše politično sodelovanje, ki sloni na prijateljskem sporazumu. Sodelovanje se ne nanaša samo na neposredno sodelovanje med Moskvo in Berlinom, marveč tudi na vse področje južnovzhodne Evrope. Turčija mora s tem resno računati pri svoji bodoči zunanji politiki.

Konferenca poglavarjev severnih držav Je bila včeraj zaključena
Stockholm, 19. okt. br. Konferenca poglavarjev severnih držav se je davi nadaljevala. Zjutraj so se sestali strokovnjaki in zunanji mini&.i, ki so pripravili gradivo za zaključne razgovore, ki so bili še v dopoldanskih urah in so jim poleg državnih poglavarjev prisostvovali tudi zunanji ministri Norveške, Danske, Finske in Švedske. Norveški kralj Haakon, danski kralj Kristijan in finski prezident Kallio so se nocoj s svojim spremstvom vrnili v svoje države.
Zunanji minister Sandler je danes opoldne sprejel poročevalca agencije Havas in mu je izjavil, da so se nordijske države odločile skupno čuvati svojo nevtramost in politično ter gospodarsko neodvisnost. Njihov skupni interes je, da se nobena izmed njih ne veže na interese kake druge države.
Stockholm, 19. okt. s. Danes dopoldne so govorili po radiu vladarji štirih severnih držav, ki so zbrani na konferenci v Stockholmu.
Švedski kralj Gustav je poudaril važnost nevtralnosti severnih držav in vrednost njihove solidarnosti. Zahvalil se je ameriškim državam za izraze simpatij, ki so jih poslali v včerajšnjih brzojavkah.
Danski kralj Kristijan je izjavil, da je sedanja konferenca logično nadaljevanje politike, ki so jo severne države vodile že pri konferenci v Malmo leta 1915. Ta politika solidarnosti daje upanje na dobro bodočnost.
Norveški kralj Haakon je s svojem govoru postavil sodelovanje med severnimi državami vsemu svetn za vzgled.
Finskj predsednik Kallio jo izjavil, da so zahteve, ki jih je Rusija postavila napram Finski, resnega značaja, vendar upa. da bo Rusija pri podajanjih upoštevala miroljubne pogodbe, ki vežejo Rusijo in Finsko. Fincka noče ničesar drugega, nego živeti v miru na svoji lastni z<*ml.ii. Ce bo treba, bo Finska v nepolni enotnosti branila svojo neodvisnost. So^damost severnih d*~7av r.e pomeni oom««; samo v he^dah. temveč tudi v dejanjih.

^rence
Stockholm, 19 okt. br. O rezultatih stockholmske konference je bil nocoj objavljen naslednji komunike:
Konferenca jp pokaznla odločno enodti-šnost nordijskih držav, da nadaljujejo tesno sodelovanje v svrho ohranitve svoje nevtralnosti. Nordijske države smatrajo za svojo pravico, zahtevati od vseh spoštovanje njihove nevtralnosti. Na konferenc! je bilo doseženo popolno soglasje, da se bo-
do nordijske države ravnale pri svojem delu tudi v bodoče po smernicah, ki so bile v zadnjih letih osnovan vsega njihovega le v zadnjih letih osnova vsega njihovega šno izvajale.
Na konferenci so bile proučene tudi vse težave, ki so nastale za trgovinski in še posebej za pomorski promet zarad* vojne na kontinentu. Sklenjeno je bilo, da bodo nordijske države tudi na tem področju v bodoče tesno sodelovale. Ravnale se bodo po smernicah, ki so bile določene na konferenci nordijskih držav 19. septembra tako glede obče trgovinske politike, prometa s tujimi državami, kakor tudi glede vzajemne preskrbe prebivalstva vseh štirih nordijskih držav z življenjskimi potrebščinami.
Nordijske države so se trdno odločile sodelovati tudi z drugimi nevtralnimi državami za ohranitev svoje in njihove nevtralnosti.
Končno so se vlade nordijskih držav sporazumele v tem, da bodo tudi v bodoče pripravljene zavzeti se za vsako akcijo, ki bi stremela po obnovitvi miru, kakor so podprle že pred pričetkom vojne akcijo kralja Leopolda in kraljice Viljemlne.
Povratek prezidenta Kalila v Helsinke
Helsinki, 19. okt. br. S posebnim letalom se je nocoj vrnil v Helsinke prezident republike Kallio. Na letališču so ga sprejeli vsi člani vlade in ogromna množica ljudstva, ki ga je spremljala vse do njegove rezidence.
Zunanji minister Erkko je ostal v Stockholmu in je imel nocoj ponoven sestanek z zunanjimi ministri Švedske, Norveške in Danske. Na sestanku so razpravljali o izvedbi sklepov, ki so bili sprejeti na današnji zaključni seji stockholmske konference.
SveSana služba božja z molitvijo za mir
Stockholm, 19. oktobra. AA. (Havas). O priliki sestanka štirih državnih poglavarjev severnih držav se je vršila svečana služba božja, ki so ji prisostvovali vsi štirje državni poglavarji, člani švedske kraljevske rodbine in člani vlade. Nadškof je imel nagovor ter prosil Boga, naj blagoslovi važna posvetovanja. Nato so molili za mir. Ceremonija se je vršila v ozračju najgloblje pobožnostl.
Manifestacije ljudstva
Stockholm, 19. okt. AA. Kralj Gustav je priredil snoči na čast danskega in norveškega kralja ter predsednika finske repu-
kaor potrjujejo zadnja poročila, v zvezi s končnim podpisom turško-angleš-ke in turško-francoske pogodbe, odnosno skupne tristranske pogodbe, ki je sedaj že gotova. Za presojo turško-ruskih odnošajev moramo končno zaradi izčrpnosti navesti še okolnost, da se po Saradzoglovem odhodu iz Moskve mudi tamkaj še turški poljedelski minister Erkmen, medtem ko je Saradzogla spremljal v Ankaro šef oddelka za bližnji vzhod v ruskem zunanjem komisariatu Novikov. Turčija se je torej odločila za podpis dokončne pogodbe z Anglijo in Francijo, ne da bi se zaradi tega odpovedala prijateljstvu z Rusijo.
Pregled teh dejstev in okoliščin omogoča jasnejše gledanje na ozadje ne-
pričakovanega zaključka moskovskih pogajanj, čeprav seveda še vedno ne nudi jasne slike. Zanimiva pa so pri tem tolmačenja, ki jih v raznih evropskih centrih dajejo o tem dogodku. Angleži in Francozi z zadovoljstvom ugotavljajo da hoče Turčija prav v dobi najhujših pretresov mednarodnih odnošajev ostati zvesta svojim obveznostim do zapada, ki se nanašajo predvsem na primer neizzvanega napada v vzhodnem Sredozemlju. Prav tako pod-črtavajo nadaljnjo zvestobo Turčije prijateljstvu do Rusije in obratno, dočim je po mnenju zapada zaradi turškega stališča največ izgubila Nemčija. To daje Angležem in Francozom povod za domnevo, da se Nemčija in Rusija glede Balkana v dosedanjih
dogovorih še nista tako sporazumeli, kakor sta se na primer glede Baltika, in da je Rusija storila Nemčiji samo formalno uslugo, ako je Turčiji odsvetovala sporazum z Anglijo in Francijo, da pa iz turške odklonitve ne bo izvajala nobenih posledic. Nemški odmevi so za sedaj še močno rezervirani, medtem ko so Italijani pri ugotavljanju dejstev zelo objektivni in ne prikrivajo celo pohvale zaradi turške jasnosti in odločnosti, kar kaže, da se okoli Turčije spleta zelo zanimiva diplomatska igra, ki je znabiti šele na začetku, ki pa se bo, kakor so trdno prepričani zlasti v prestolnicah balkanskih držav, zaključila z novo utrditvijo miru v ton predelu Evrope.
! blike slavnostno večerjo na dvoru, ki so ji prisostvovali poleg omenjenih državnih poglavarjev tudi člani švedske kraljevske rodbine, zunanji ministri in poslaniki severnih držav ter člani švedske vlade. Po večerji se je kralj Gustav s svojimi visokimi gosti pojavil na balkonu ter se zahvalil veliki množici ljudstva, ki je prirejala navdušene manifestacije. Več tisoč ljudi z godbo in 500 zastavami raznih društev je korakalo v povorki od magistrata do dvora, kjer je godba zaigrala himne severnih držav.
Medsebojna vojaška pomoč
Stockholm, 19. okt. o. »United Press« poroča, da so bili na današnji konferenci poglavarjev severnih držav sprejeti sklepi, po katerih mora vsaka izmed severnih držav bodisi Finski ali pa kaki drugi severni državi priskočiti na pomoč, če bi bila ogrožena njena svoboda ali pa kršena nevtralnost.
Ruski načrt s Finsko
Helsinki, 19. okt. z. Po mnenju tukajšnjih političnih in diplomatskih krogov postaja vedno bolj jasno, da hoče Rusija z vsiljenjem zavezniške pogodbe ločiti Finsko od ostalih skandinavskih držav. Finski listi vedno bolj jasno opozarjajo na to grozečo nevarnost, pri čemer podčr-tavajo tudi izjavo zunanjega ministra, da zavezniška pogodba, kakor jo zahteva Rusija, ne b: bila v skladu z neodvisnostjo Finske. Finska je nordijsko orientirana in se ne bo dala z nobeno pogodbo odtrgati od ostalih skandinavskih držav.
Ruski poziv finski vladi
London, 19. oktobra, s. Po poročilih iz Rima je ruska vlada sporočila finski vladi svojo zahtevo, da se finski delegat, poslanik dr. Paasikivi, takoj vrne v Moskvo. V finskih uradnih krogih v Helsinkih izjavljajo, da se dr. Paasikivi ne bo vrnil v Moskvo pred ponedeljkom.
Helsinki, 19. okt. br. Finske pristaniške oblasti, ki so pred kratkim pozvale vse finske in druge trgovske ladje, da se odstranijo iz južnih finskih luk, so sedaj dovolile, da se promet v teh lukah spet obnovi Politični krogi smatrajo to vsekakor za dobro znamenje in ugotovljajo, da se je mednarodni položaj Finske spričo stockholmske konference, solidarnosti ameriških držao in še nekaterih drugih činiteljev znatno zbolj-šaL
Norveška ojačila posadke ob finski meji
Oslo, 19. okt. s. Norveški vojni minister je potrdil, da je Norveška ojačila svoje posadke ob finski mejL
Nova rusko-letonska
trgovinska pogodba
Moskva, 19. okt. s. Včeraj sta komisar za zunanjo trgovino Mikojan in letonski poslanik podpisala novo trgovinsko pogodbo med Rusijo in Letonsko. Pogodba določa za 1. 1939 in 1940 trikratno povečanje dosedanjega rusko-letonskega trgovinskega prometa. Nadalje so določene olajšave za tranzit letonskega blaga po ruskih železnicah in preko Murmanskega ter luk v Črnem morju, kakor tudi za tranzit ru-> skega blaga preko Letonske.
Kjoseivanov sestavlja novo bolgarsko vlado
Včeraj je padal ostavko vlade In dobil mandat za sestavo novega kabineta, v katerega bo vstopilo več zastopnikov političnih skupin
Sofija, 19. okt. br. Danes ob 11.30 je
kralj Boris sprejel predsednika vlade dr. Kjoseivanova v posebni avdienci. Ob tej priliki mu je ministrski predsednik podal demisijo vse vlade. Kralj je demisijo sprejel ter odredil, da dosedanja vlada opravlja še nadalje svoje posle, dokler jih ne prevzame nova vlada.
V prvih popoldanskih urah se je kralj posvetoval s predsednikom sobranja in še nekaterimi drugimi vodilnimi politiki. Nato je ponovno sprejel ministrskega pred-
sednika dr. Kjoseivanova ter mu poveril
mandat za sestavo novega kabineta.
Politični krogi naglašajo, da je ostavka vlade politično taktičnega značaja. V kratkem se sestane bolgarsko sobranje. Da bi dr. Kjoseivanov utrdil položaj vlade v sobranju, je sklenil pritegniti v kabinet nekaj vodilnih osebnosti raznih političnih skupin. Dr. Kjoseivanov je popoldne že pričel svoja posvetovanja z njimi, in kakor kaže, mu razgovori toliko uspevajo, da bo kriza vlade bržkone še to noč rešena.
italska bosta
o zvezo
Prihod visokih ruskih vojaških dostojanstvenikov v čungking — Maršal čangkajšek se je že odločil za zvezo
ložaja v Evropi ne more pričakovati izdatnejše pomoči ne od Anglije, ne od
Amerike.
japonskih letal
uničenih v Hankovu
London, 19. okt. z Kakor poročajo iz Čungkinga, so prispeli danes tjakaj s 5 letali visoki ruski oficirji. Kakor se zatrjuje, ima ta ruska vojaška delegacija pooblastilo, da prične pogajanja za sklenitev vojaške zveze med Rusijo in Kitajsko. V japonskih krogih se boje, da se bo v kratkem še povečal ruski pritisk na Japonsko. Nevtralni opazovalci mislijo, da hoče Rusija na ta način preprečiti za mesec november napovedano imenovanje nove kitajske vlade za ono ozemlje, ki je pod japonsko oblastjo. Ta vlada naj bi sklenila v imenu K;+ajske dalekosežne pogodbe z Rusijo. Maršal Čangkajšek se je doslej upiral tesnejši zvezi z Rusijo, izgleda pa, da se je sedaj odločil za vojaško zvezo z Rusijo zaradi tega, ker spričo po-
Moskva. 19. oktobra. AA (Tas) Po poročilih iz Čungkinga so kitajska letala pri napadu na Hankov zbila in uničila 36 japonskih letal.
Pri^afeliska pogodba med Perzijo in Japonsko
Teheran, 19. oktobra. AA (Reuter) Danes so ra^flasili. da sta Iran (Perzija) in Japonska podpisala snoči prijateljsko pogodbo.

rve nemške enzive na zapadu
Francozi so še vedno na nemškem ozemlju, umaknili pa so se na več krajih zopet na nemško-francosko mejo
Berlin, 19. oktobra AA. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Med reko Saaro in cesto Hornbach-Bitch so naše čete po kratkem srditem boju vrgle sovražne oddelke, ki so se še nahajali na nemških tleh, na mejo in čez mejo. V ostalih odsekih zapadne fronte samo lokalni topovski ogenj in ogledno delovanje. Na nekaterih krajih smo začasno izgubili stik s sovražnikom, ker naše prednje čete niso prekoračile francoske meje. Tako se lahko smatra, da je prvi del vojnih akcij na zapadu, ki je izhajal iz francoske iniciative, končan. V zvezi s tem naslednji pregled dogodkov na zapadni fronti od začetka vojne:
Ob istem času, kakor so se začele operacije na Poljskem, smo tudi naše obmejne utrdbe na zapadu zasedli z močnimi oddelki. Dne 8. septembra so Francozi začeli sovražnosti in prekoračili na več krajih med Luksemburgom in Renom zapadno od Karlsruha zapadno mejo s svojimi oglednimi oddelki. Od tega časa na vsej zapadni fronti nikjer ni bilo resnejših bojev. Čisto krajevni boji so se vršili na ravnem delu terena pred našim zapadnim zidom blizu francoske meje. Razen edine izjeme so se ti boji vršili z maihnimi enotami, zvečine manjšimi od ene čete. V mesecu septembru so Francozi zasedli le naslednje kraje:
1.	Nekaj nemških krajev blizu francoske meje med luksemburško mejo in Saarlau-ternom.
2.	Gozd Warndt, južno zapadno od Saarbriickna, ki se razteza do tiancoke meje.
3.	Prednje dele naših krajev južno-vzhodno od Saarbriickna med reko Saaro in Palatinskim gozdom.
Samo v točkah pod 2 in 3 se je sovražnik utrdil s težkimi izgubami v krajih, ki smo jih mi po načrtu že prej izpraznili v globini 3 do 5 km na nemških tleh. Vse ostalo nemško ozemlje pred Siegfriedovo črto je očiščeno sovražnika. Na nobeni točki niso Francozi prišli v bližino Siegfriedove črte, razen tam, kjer ta naš zapadni zid poteka v neposredni bližini meje, kakor n. pr. pri Saarbrucknu. S tem šibkim delovanjem pehot je v skladu tudi topniški ogenj. Topniško streljanje se je — če izvzamemo podporo, ki jo je dajalo manjšim akcijam — omejilo samo na obstreljevanje raznih točk pred našimi utrdbami, da smo ovirali sovražne nastope. Edina izjema je bila neka poljska utrdba blizu Saarbriickna, ki so nanjo poslali 80 izstrelkov srednjega kalibra, a brez uspeha. Na gornjem Renu od Karlsruha pa do Basela vlada od začetka vojne tak mir. kakor v mirnem stanju. To malo osvojitev terena, ki so jo Francozi proglasili kot velik uspeh in učinkovito pomoč Poljakom, je zdaj sovražnik spet izgubil med luksemburško mejo in Warndtskim gozdom in med reko Saaro in Palatinskim gozdom; zapustil ga je prostovoljno in se umaknil vse do francoske meje in še čez njo.
Letalska vojna na zapadni fronti ni presegala oglednega delovanja in obrambe po lovskih letalih in protiletalskih baterijah. Letalskega bombardiranja ni bilo. Zaradi učinkovitosti nemške obrambe, lovskih letal in protiletalskih baterij, smo od začetka vojne zbili na zapadni fronti 60 sovražnih letal, med njimi 12 britanskih. V tem številu niso vštete sovražne izgube v notranjščini in v obrežnih odsekih. Celotne izgube na nemški strani zaradi nastopa sovražnika na zapadni fronti znašajo od začekta vojne do 17. oktobra samo 196 mrtvih. 356 ranjenih, 114 pogrešanih in samo 11 letal. Nasprotno smo pa do 18. oktobra ujeli 25 francoskih častnikov in 664 podčastnikov in vojakov. Na fronti gornjega Rena. dolgi 176 km, je bil ranjen samo en vojak in še ta od drobca
granate našega protiletalskega topa. Doslej nismo v prednjih črtah na zahodni ' fronti še na nobeni točki ugotovili navzočnosti britanskih čet.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 19 okt br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo davi naslednje 91. vojno poročilo:
Noč je bila na fionti splošno mirna. Ves čas je deževalo Na raznih točkah fronte so bili odbiti oddelki sovražne pehote, ki jih je podpiralo topništvo.
Poplavljene nemške utrdbe
Pariz, 19. okt. s. Nad zapadno fronto je bilo včeraj zelo deževno vreme. Ren je prestopil bregove in poplavil nekatere nemške utrdbe, tako da morajo iz njih odstranjevati vodo s sesalkami.
London, 19. okt. s. Iz Luksemburga poročajo, da je danes ob 10. dopoldne začela francoska artilerija obstreljevati cesto Perl-Seendorf.
Dva brata angleškega kralja na fronti
London, 19. okt. s. Včeraj sta posetila fronto vojvodi Gloucesterski in VVindsor-ski. Spremljal ju je vrhovni poveljnik angleške vojske general Gort.
Angleška letala nad severozapadno Nemčijo
London, 19. oktobra. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo poroča, da so britanska letala izvedla preteklo noč uspešen ogledni polet nad severnozapadno Nemčijo. Vsa letala so se vrnila \ svoja oporišča.
Nemška izvidniška letala nad Ssapa Flowom
London 19 okt s. Letalsko ministrstvo javlja, da so se nemška izvidniška letala včeraj dvakrat skušata približati vojni luki Scapa Flovvu. Prvič so priletela s severa od Kirwalla drugič pa z juga od Dun-cansby Heeda Dve letali so opazili nad Pentland Firthom, ki loči Orkneysko otočje od Škotske Eno letalo, k ga ie protiletalsko topništvo močne obstreljevalo se je moralo menda spustiti v severn Škotski in ga sedaj iščejo.
Tretja lista nemških ujetnikov v Angliji
L®ndOn, 19. okt. br. Nocoj je bila objavljena tretja lista nemških ujetnikov v Angliji. Tudi vsi nocoj navedeni ujetniki so pripadali nemškim potopljenm podmornicam. Med 9 objavljenimi imeni je tudi ime inženjerskega kapitana Mollen-hofa.
Sklepi francoske vlade
Pariz, 19. oktobra. AA. (Havas) Na današnji seji vlade pod predsedstvom prezi-denta Lebruna je ministrski predsednik Daladier podal ekspoze o diplomatskem in vojnem položaju. Ministra Pomaret in Dautry sta poročala o raznih stvareh, ki so v teku in so v zvezi z narodno obrambo in z delavstvom, zaposlenim v raznih tovarnah, ki delajo za narodno obrambo Nato je prezident dobil v podpis več zakonskih predlogov v glavnem upravnega značaja.
Seja se je začela ob 10. in končala ob 12.45 ter je skoraj vsa veljala Daladiero-vemu ekspozeju. Govoreč o splošnem mednarodnem položaju, je Daladier najprej orisal razmerje Rusije do Finske, odno-
I sno do skandinavskih držav. Govoril je tu-1 di o Saradzoglovem obisku v Moskvi in na koncu poudaril pomen angleško-fran-cosko-turških pogajanj ter napovedal, da se bodo ta pogajanja končala s podpisom pogodbe. Naposled so na današnji seji sprejeli tudi več vojnih ukrepov, ki jih je predlagal minister za narodno obrambo.
NalHolandskem dele
protiplinske maske
Pariz, 19. oktobra. AA. (Havas) Iz Amsterdama poročajo: Na Holandskem so začeli deliti protiplinske maske. Od ponedeljka dalje bo prebivalstvo moglo na poštah dobiti te maske po zelo ugodni ceni s posebnimi izkaznicami.
Amerika zaprta
za tuje vojne ladje
Washington, 19. oktobra. AA. (Reuter). Rooseveltova prepoved, da se vojne ladje vojskujočih se držav ne smejo približati ameriški obali, sloni na § 9 sedanjega zakona o nevtralnosti, ki določa gostoljubnost za podmornice samo v primeru višje sile ali nesreče zaradi neviht itd. Roosevelt je izjavil, da se je poslužil tega paragrafa zato, ker je hotel ohraniti mir med Zedinje-nimi državami in tujimi silami, ter zaščititi interese in meje Amerike.
Churchill odstopil ?
Pariz, 19. oktobra. AA. (Štefani). V tukajšnjih političnih krogih so se snoči trdovratno širile vesti, da je angleški mornariški minister Churchill odstopil. Njegov sklep naj bi bil posledica ostrih kritik angleških pomorskih krogov zaradi dosedanjega podcenjevanja nasprotnika ter nezadostnih obrambnih ukrepov proti akciji sovražnika. Predsednik vlade Chamberlain je prosil Churchilla, naj umakne ostavko.
5750 vojnih letal naročenih v Ameriki
New York% 19. oktobra AA. (Reuter). Francoska in britanska vlada sta naročili v Zedinjenih državah 5750 letal ki bodo dobavljena čim bo ameriški kongres spreme nil nevtralnostni zakon. Leta'a bodo stala 350 milijonov dolarjev Če bi sedanji za kon o prepovedi izvoza orožja ostal še nadalje v veljavi bo Velika Britanija predla gala ameriškim tovarnam naj zgrade v Ka nadi svoje podružnice.
Sikorski pri Daladieru
Pariz, 19. oktobra. AA. (Havas). Daladiei je sprejel včeraj predsednika poljske vladt generala Sikorskega.
Titulescu se vrača v politiko
Bukarešta, 19. oktobra, br. Bivši zuna nji minister Titulescu je poslal kralju Ka-rolu pismo, v katerem se mu spričo položaja, v katerem se je znašla Rumunija stavija na razpolago, da bi služil domovini v njenih resnih dneh.
Kakor znano, je bil Titulescu prisiljen podati ostavko pred dvema letoma zaradi svoje rusofilske politike. Prišel pa je tudi na črno listo »železne garde«, ker je bil za tesno sodelovanje s Francijo.
Rumunija in poljsko vojno orožje
Sofija, 19. okt. br Rumunsko poslani štvo je danes kategorično demantiralo vesti nekaterih bolgarskih listov, da je ru-munska vlada sklenila izročiti Nemčiji in Rusiji vse poljsko orožje, ki je bilo pripeljano na rumunsko ozemlje.
Sklicanje BN
ženeva, 19. oktobra. A A (Reuter) Tajništvo Društva narodov je stopilo v stik z vladami držav-članic, da se skliče zasedanje Društva narodov za 4. december. Na zasedanju bodo izvoljeni člani mednarod nega sodišča in bo sprejet proračun.
Madrid zopet rezidenca Španije
Madrid, 19. oktobra. AA. General Fran-co je zapustil definitivno Burgos ter preselil svojo rezidenco v Madrid. Včeraj popoldne se je uradno poslovil od Burgosa, ki s tem izgubi naslov začasnega glavnega mesta Španije. Pred svojim odhodom je sprejel občinski odbor ter predstavnike vseh krajevnih oblastev, katerim je izrazil svojo hvaležnost in ljubezen do mesta V Burgosu je pustil načrt zadnjih vojnih operacij, ki bo razstavljen v muzeju, posvečenem Španiji in generalu Francu. Muzej bo nastanjen v hiši, kjer je stanoval general Franco.
Ro varjen je komunistov na Madžarskem
Budimpešta, 19. oktobra. AA. (MTI člani razpuščenega »Madžarskega pokre-ta« nadaljujejo svojo tajno akcijo ter so začeli v prestolnici in raznih mestih širiti revolucionarne brošure. 30 oseb je bile aretiranih zaradi tiskanja in razširjanja letakov. V toku preiskave so našli tudi ti skarski stroj pokreta. Preiskava je ugo tovila, da se je organizacija madžarske legije začela enako, kakor »tabor Izvoljenih«, katerega člani so morali priseči zvestobo Salasijevemu pokretu. Namen legijr je bil ustanovitev madžarske delavske države z nasilnimi sredstvi. V zvezi s to afero je bilo aretiranih 110 oseb. Preiskava se nadaljuje. Vse vesti tujega tiska o obsegu tega pokreta, v kolikor presegajo okvir tega sporočila, so brez vsake osno ve in ne odgovarjajo dejstvom.
Nemški Židi bodo naseljeni na Filipinih
Washington, 19. oktobra. AA. Mednarodni odbor za politične begunce se je sestal pod predsedništvom lorda Wintertona ter sklepal o ureditvi položaja 60.000 nemških Židov, ki so pobegnili v evropske nevtralne države. Odbor se je strinjal glede nujnih ukrepov, da se begunci nastanijo na Filipinih in San Domingu. Prihodnja seja odbora bo 26. oktobra. Včerajšnji seji so prisostvovali tudi veleposlaniki Francije, Brazilije in Argentine ter holandski poslanik.
poročila po polnoči
Pomen ankarske pogodbe
Prvi zavezniški komentarji o medsebojni vojaški pomoči med Anglijo, Francijo in Turčijo
London, 19. oktobra, a. (Havas.) Podpis pogodbe o vzajemni pomoči med Francijo, Anglijo in Turčijo smatrajo v vseh angleških krogih kot diplomatski dogodek prvorazredne pomembnosti ne samo zaradi vrednosti turške pomoči, temveč tudi zaradi tega, ker je s tem označeno zaupanje, katerega uživa delo in moč zaveznikov na bližnjem vzhodu. Vsi poudarjajo zadovoljstvo, da zadnji dogodki niso v ničemer spremenili stališča Turčije do zapadnih držav, obenem pa obžalujejo, da so nastale težkoče v pogajanjih med Ankaro in Moskvo. Prekinitve teh pogajanj, pravi diplomatski urednik »Evening Standarda«, pa ni treba tolmačiti kot neuspeh ali kot ruski diplomatski poraz ali pa celo kot razlog nekega nezadovoljstva. Zavezniki so zmerom želeli, da bi se turško-sovjetska pogajanja zaključila s sporazumom, ki bi slonel na sprejemljivih pogojih. Da bi olajšali pogajanja, so bili celo pripravljeni žrtvovati nekatere prednosti, ki jih nudi angleško-turški pakt. Lahko se veruje, da so nesprejemljivi pogoji, katere je postavil Kremelj, prišli pod pritiskom Berlina in ni gotovo, da so Rusi te pogoje predlagali s kakim navdušenjem. Mogoče je, da je Rusija samo Izpolnila formalnost, da bi mogla sedaj obvestiti svoje nemške prijatelje, da se jim ta naloga ni posrečila.
London, 19. okt. z. Kljub vznemirljivim vestem, ki so zadnje tri dni prihajale iz Moskve in Berlina glede odnošajev Turčije do Rusije, v londonskih merodajnih krogih niso niti najmanj dvomili, da bo ostala Turčija zvesta dani besedi. Danes podpisani angleško-francosko-turški pakt določa avtomatično medsebojno pomoč v vzhodnem delu Sredozemskega morja ne samo v primeru napada na Turčijo, nego tudi v primeru, če bi bili Anglija in Francija prisiljeni izvajati svoja jamstva, ki sta jih dali za varnost in nedotakljivost Grčije in Rumunije. Prvotno je bila v paktu določena tudi medsebojna konzultacija zaradi varnosti ostalih balkanskih držav, toda v pričakovanju sporazuma z Moskvo je bila ta točka v načrtu pogodbe črtana.
Vtis v Franciji
Pariz, 19. okt. br. Pariški politični kro-so sprejeli vest o sklenitvi trojne pogodbe o vzajemni pomoči med Anglijo, Francijo in Turčijo z največjim zadovoljstvom. Na osnovi te pogodbe so se v Ankari že danes dopoldne pričeli general-štabni razgovori, pri katerih sodelujejo francoski general \Veygand, angleški general Wawen in turški maršal čakmak. Razgovori bodo že jutri zaključeni.
Nobena tajnost ni. da se je rusko-turški sporazum spodtaknil ob vprašanju morskih ožin med Črnim in Egejskim morjem. Rusija je od Turčije zahtevala zaporo Dardanel, Turčija pa je imela že drugačne obveznosti do Francije in Anglije, ki so se opirale tudi na montreško konvencijo. Vztrajala je zato pri svojih obveznostih in zato ni bilo mogoče spraviti ruskih zahtev v sklad z njimi.
Za Nemčijo pomeni angleško-francosko-turška pogodba silen udarec, ker si je prizadevala, da bi tudi z Balkana izločila vse tuje vplive in da bi le skupno z Rusijo odločala o usodi držav na tem polotoku. Izločiti je hotela tudi Turčijo ter njene angleške in francoske prijatelje, kar pa se ji ni posrečilo. Turčija je sedaj za balkanske države največjega pomena, ker lahko le preko nje črpajo dovolj podpore, da se lahko upro rusko-nemški ekspanziji. Važen pa je turški element tudi v politiki na bližnjem vzhodu. Turčija je v najboljših odnošajih tudi z Iranom, Irakom in Afganistanom. Zato predstavlja pravi vozel vsega političnega razvoja na darda-nelskem stiku Evrope in Azije.
Vloga Italije
Rim, 19. okt. z. »Popolo di Roma« poroča, da je prekinitev pogajanj med Rusijo in Turčijo izzvala na Balkanu resno vznemirjenje, ker smatrajo, da bi poslabšanje odnošajev med Moskvo in Ankaro lahko dovedlo do represalij Rusije in Nemčije na Balkanu. Zaradi tega se po mnenju lista vse balkanske države vedno bolj nagibajo k čim tesnejšemu sodelovanju z Italijo, da bi se na ta način ustvarilo ravnotežje. O zahtevah, ki jih je postavila Rusija pri pogajanjih s Turčijo, se do-znava, da je Rusija zahtevala dalekosežne teritorialne koncesije od Rumunije, tako na korist Rusije kakor tudi na korist Bolgarije. Zato zlasti Rumunija dela na to, da bi se čim prej osnoval defenzivni blok balkanskih držav. Slej ko prej pa je želja vsega Balkana, da ostane izven evropskih konfliktov.
Budimpešta, 19. okt. z. V madžarskih političnih krogih smatrajo stališče, ki ga je zavzela Turčija pri pogajanjih z Rusijo, za popolnoma razumljivo. Madžarski listi so soglasnega mnenja, da je ves nadaljnji razvoj na jugovzhodu Evrope v največji meri odvisen od bodoče politike Turčije. Pri tem opozarjajo tudi na važnost vloge, ki jo igra Italija. Mnenja so, da more le tesno sodelovanje Turčije ter ostalih balkanskih držav z Italijo očuvati nevtralnost Balkana Vzhodno-evropski blok, ki bi ga tvorile balkanske države, '■ji štel nad 70 milijonov ljudi in bi se mogel ob sodelovanju Italije uspešno upirati prodiranju Rusije v ta del Evrope.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
Z zapadnega bojišča
Pariz, 19. okt. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo 92. vojno poročilo:
Podnevi živahno delovanje izvidniških oddelkov na obeh straneh fronte, posebno na področju vzhodno od Mozele. Tam je bilo močno v akciji tudi naše topništvo.
Vse vesti potrjujejo, da so Nemci 16. oktobra izvršili na področju vzhodno od Mozele na fronti v širini 6 km ter vzhodno od Saare na fronti 30 km svoje napade z močnimi četami, ki pa so bili udarec v prazno. Konjenica in oddelki pehote so bili v stiku z nasprotniki vse dotlej, odkar so se umaknile francoske divizije, ld so v pričetku septembra nastopile ofen-
zivno. Ob pričetku nemškega topovskega ognja so se francoske čete zopet umaknile po načrtu in brez vsakega incidenta. Ponekod je znašal umik tudi do 10 km. Francoske čete so se razvrstile v že pripravljenih in močno utrjenih postojankah. Imeli smo malo izgub. Neki oddelek, 50 mož, pod vodstvom enega častnika, je bil obkoljen od sovražnikov in se je pogumno branil.
Na ostalih delih fronte je bilo le malo izvidniškega in topniškega delovanja. Večje akcije je te dni otežilo deževno in megleno vreme. Na več krajih so francoske čete ujele nekaj sovražnikov.
Tajni svet v Londonu
London, 19. okt. br. V buckinghamski palači se je danes sestal kraljevi tajni svet pod vodstvom kralja Jurija. Kakor pravi komunike o tej seji, so razpravljali o raznih problemih, ki so nastali v zvezi s sedanjo vojno.
Minister W©od
o letalskih napadih
London, 19. okt. br. V spodnji zbornici je nocoj letalski minister Kingsley Wood odgovarjal na celo vrsto vprašanj, ki so se nanašala na pojavljanje sovražnih letal nad angleškim ozemljem. Poudaril je, da je obramba proti sovražnim letalom zelo težaven problem. Letala prihajajo nad Anglijo večinoma v višini 7000 m ter običajno nad oblaki, tako da jih pod nobenim pogojem ni mogoče pravočasno opažati niti slišati, vendar pa je organizacija protiletalske obrambe v Angliji popolna. Sovražnim letalom lahko angleške protiletalske baterije in lovska letala onemogočijo slehern pomembnejši uspeh, zlepa pa ne bo mogoče preprečiti, da ne bi mogla sovražna letala preleteti angleškega ozemlja.
V kanadskih vodah potopljena nemška podmornica
Montreal. 19. okt. br. Zastopnik kanadske vlade je danes izjavil, da so kanadske vojne ladje včeraj napadle neko nemško podmornico in jo potopile. Napad je bil izvršen na severnem Atlantiku.
Razpust vseh sumljivih društev v Franciji
Pariz, 19. okt. br. Notranje ministrstvo je sedaj po razpustu komunistične stranke ter organizacij, ki so bile neposredno pod komunistično kontrolo, razpustilo še celo vrsto drugih društev, kakor: zvezo poljskih emigrantov, zvezo prijateljev Belgije, nadalje društva ruskih, jugoslovenskih, španskih in portugalskih emigrantov, odbor za podpiranje španskega naroda, odbor za nemške politične begunce in druga.
Sestanek zavezniških
letalskih ministrov
Pariz, 19. okt. br. Danes sta se na francoskih tleh sestala letalska ministra Velike Britanije in Francije Kingsley Wood in Guy la Chambre. Razpravljala sta o pomembnih problemih sodelovanja angleških in francoskih letalskih sil. Oba ministra sta se v vsem sporazumela.
Agencija Havas naglaša, da je ta sestanek v okviru delovanja zavezniškega vrhovnega vojnega sveta, ki se je doslej sestal že dvakrat, prvič v Franciji 12. in drugič v Angliji 22. septembra.
Nova upravna razdelitev Poljske
Berlin, 19. okt. br. S posebno naredbo državnega kancelarja je bila danes določena nova upravna razdelitev onih poljskih pokrajin, v katerih so Nemci po nemških statističnih podatkih v večini. Na podlagi te naredbe sta bili ustanovljeni dve novi okrožji, zapadno-prusko in poznanjsko z glavnimi mesti Gdanskom in Poznanjem. Vodstvo uprave je bilo izročeno dvema državnima namestnikoma. H Gornji šleziji so bili priključeni nekateri poljski kraji v jugovzhodni šleziji, ki so se združili v dva gorjnešlezijska okraja. Glavno mesto enega od teh okrajev so Katovice. Prebivalci zapadne Prusije in Poznanjske, kakor tudi obeh h Gornji šleziji priključenih okrajev bodo nemški državljani. Prebivalstvu nemške narodnosti se takoj prizna nemško državljanstvo.
Nemčija se otresa
ruskih Nemcev
Berlin, 19. okt. z. Nemška delegacija, v kateri so zastopniki zunanjega ministrstva in vodstva Nemcev v inozemstvu, ima nalogo, da se pogaja z rusko vlado o izselitvi Nemcev iz Rusije. Pri tem so mišljeni samo Nemci iz Volinije in Galicije, ne pa tudi Nemci v ostalih pokrajinah Rusije, zlasti v Povolžju, ki so že popolnoma boljševizirani. Teh Nemcev se Nemčija odločno brani, čeprav bi bila Rusija pripravljena privoliti tudi v njihovo izselitev. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, pa izselitev Nemcev iz Rusije ne bo tako obsežna kakor iz baltiških držav. Ruski Nemci se bodo lahko svobodno odločili, ali se hočejo preseliti v Nemčijo ali ne.
Ga. Olga Balon f
Snoči je umrla v Mariboru gospa Olga Balon, vdova po vinarskem komisarju, tašča g. dr. Franja Lipolda y Mariboru. Pogreb bo v soboto popoldne, uro bomo naknadno objavilL
Vremenska napoved
Zemunska: Toplo vreme v večji vzhodni polovici, delno oblačno v severnozapadnih krajih.	*