LOJZE K O S S I Kenwick,W.A.6107 Februar 198g Deveta izdaja. 35 Kenwick Road, (09) 4591828 MFnSEBOJNE STiKE. Spet je ¿as dela, tudi za nas Slovence. Ne mislim samo na fizično delo. V glavnem mislim na naše bistvene razlike. Kako smo mi Slovenci? Za kaj živimo? Kaj hočemo? A si mi medsebojno pomagamo, se razumemo? Trezno povedano: upam, da si ta vprašanja zada vsak Slovenec sam, in si jih tudi odgovori! Treba se je zamisliti, saj je od naših sedanjih (pravilnih) razmišljanj odvisna naša bodoča stvarnost. Zato: vsakdanje delo za preživljanje je zelo važno, Važneje pa je, da po delu še vedno najdemo Čas za "delo" v dejanjih, kar se ti^e slovenstva,da ne pozabimo kje so naše korenine, da gojimo nepretirano samozavest, da smo sposobni, voljni in zmožni si pomagati ne samo eden drugemu, temveč tudi slovenstvu v splošnem, vseeno kje živimo in kako raztreseni smo po svetu,Zavedajmo se, da je to naša dolžnost, posebno v teh težkih časih. Iščimo medsebojne stike v razumevanju, da se jači univerzalna skupnost v slogi vseh Slovencev. V SLOGI BO ŽIVELA SLOVENSKA BESEDA1 Najbrž je mnogo ljudi, ki želijo potovati in spoznati nove kraje. Pokrajine, ki jih prvič vidimo nas prevzamejo, pa naj si bodo velike ravnine, pragozdi, puščave, griči poraščeni s skromnim grmičevjem ali z bogatimi, visokimi drevesi. V Zapadni Avstraliji lahko občudujemo vse te lepote, če se prevozimo na stotine kilometrov. S prijateljico Heleno in|z Lojzom smo se odločili, da se odpeljemo v Nacionalni park. Jutro je bilo čudovito, splezali smo v stari kombi (kakšen izraz za mojo "limozino%Prip. urednika) in od-ropotali. Sedeži so bili neudobni, vendar nas ni motilo, kajti pokrajina nas je prevzela s tako silo, da smo pozabili nase. Pred nami so se odvijali pravi filmi: revnih peskastih gričev z bornim rastjem, zelene doline z vso mogočo zelenjavo, vinogradi, plantaže cvetja, gozdovi z visokimi drevesi, jezero (ob katerem smo se ustavili in s čolnom se po njem bolj vrteli kot veslali, ker s Heleno nisva znali uporabljati vesel) in na kraju obala Oceana s čudovito plavo laguno - Antlantis. Posedli smo se nad laguno in opazovali otroke, mlada dekleta in fante, kako so Čofotali v kristalno Čisti vodi. Vetrič z morja, ki ga imenujejo Fre-mantle doktor, nam je kuštral lase in odpihoval potne srage, ki so se skušale nabirati na naših licih. Dolgo smo sedeli in čutili, kako se mir seli v nas in nas prevzema. N ihte od nas ni govoril, ker bali smo se, da bo beseda pretrgala to občutje, ki se nam je zdelo, kot sladke sanje. Dan se je nagibal k popoldanskim uram, ko je Lojze prvi spregovoril, da moramo iti, ker bi na poti "domov" rad pokazal kraj, kjer živi neka slovenska družina. Tako smo spet v ropotajočem kombiju in vozili smo se Naši naročniki pišejo: Ivanka Škof, Melbourne, V Zapadni Avstraliji! nekam, kar bi dejali Bogu za hrbet. Čudne misli so mi rojile po glavi. Pred oči mi je stopila stara domovina. Videla sem njena naselja, ki si lahko podajo roke, tako blizu so drugo drugemu (vsaj tako se zdi nam, ki živimo Že dalj časa v tej prostrani deželi). Ljudje se dnevno srečujejo. Pozdravljajo se s slovensko besedo. Poizvedujejo drug od drugega kakšna je košnja, žetev, trgatev itd. Tu pa se vozimo, brez da bi videli naselje, le goščave in pusta pokrajina, ki spet preide v neke vrste pašnike, neob-Ijudena širjava. In kaj je tega Slovenca prineslo na tako dolgo pot v tako osamljen kraj? Iz globokega razmišljanja me je prebudil Lojse: "Tu smo!" Ugasnil je motor, skočil k plotu. Vrata plota so bila zaprta. S Heleno sva se spogledali in hkrati rekli: "Glej, glej kako je lepo napisano z belimi črkami DOM SLADKI DOM." -Za trenurek se mi je zdelo, da so črke napisane z zlatom. V moji notranjosti so se pretakala čustva veselja, žalosti, ponosa in ljubezni do napisa, do slovenstva, ki tava kot deseti brat po svetu in z njim gre slovenska beseda, katere sladkost začuti tudi ne-Slovenec. Saj smo zvedeli, da je anglosaksonc, ki je živel pri tej slovenski družini vprašal, kako se reče po slovensko "Home sweet home" in zapisal te besede, ki so dobile v tej samoti poseben učinek. Zanj je bil slovenski dom in njegova gostoljubnost Dom sladki dom. Ko smo se odpeljali, sem se še enkrat ozrla po dvorišču in plotu, ki je sameval "in the middle of nowhere" in pomislila kdo ve, če bo naslednji rod obnovil napis, ko ga bo čas načel. Pred oči so mi stopili angleški napisi, ki sem jih videla v Novi Gorici in v drugih slovenskih mestih ob mojem obisku v domovini. Ali moramo res prehoditi pol sveta, da začutimo spoštovanje do materinega ježka? In da nas morajo drugi opozarjati nanj ? 4 Ivanka Skof. ti It H II II M II II II II ti ti It tt tt tt tt ti II 11 KAROLINA TOMASIČ. Mt. Isa: nam je poslala to lepo bozično-spominsko pesem z majhno zamudo za božično i2dajo Konjička, zato jo objavljam v tej izdaji. Božič Veter je pel uspavanko, ko sem zaprla otroške oči. Zjutraj pa rahlo potrkal na okno, da me prehitro ne prebudi. Mama! Ata! Sneg, sneg! Spolnile so se otroške zelje. Lica so žarela, vsepovsod smeh. Začelo se je praznično veselje. Z atom sva šla v gozd, da odsekamo Božično drevo. Napisala sva imena v sneg in smejala se sladko. Med tem je mama spekla kekse, smreko smo oblekli praznično v pisane bonbončke in v zlate orehe. Cas je bil že za polnočko. Ata je oblekel štirkano srajco z veseljem sem mu posegla v roko. Mama je imela pa ruto svileno, oči so sijale kot suho zlato. Na poti mraz in snežinke, neusmiljeni veter je pihal. Ni nam pokvaril naše veselje, le sledove naše nam je zbrisal. Zbrisani so sledovi in tudi leta za nami. Ostali so samo grobovi in spomini sami. V tuji deželi, minula so leta, veter je tiho potrkal na. okno. Brez snega, brez staršev in smeha, naznanil se eno božično je jutro. SVETLOBA V POKRAJINI Kot prožna gnetljiva gmota Se na Široko udaja svet. Po cestah hodita lepota V kavbojkah in smeh deklet. Gibki koraki, zibajoči se boki, Blizu so zvezde in daleč tla. Razmaknjeni so neba oboki S kopji nedohitnih želja. In krožijo ko blesteči planeti Po obriti aprilskih dni. Od njih pokrajina se sveti In po sinjem cvetju diši. Za njimi ostaja sled Svetlobe in tu pa tam kakšen cvet. Tone Pavček Kenv/ick, 22-2-8y, Draga go. Marcela! Danes seru prejel Vaše ljubo pismo s prilogo pesmice g.Janeza Vasle. Ker je februarski "Konjiček" razposlan in se nisem počel s sestavo aprilske izdaje, Imam nekaj časa, da Vam takoj odgovorim. V povprečnem mislim, da ste me malo "preveč" pohvalila, ker v resnici delam le kar mi kot uredniku pripada. Strinjam se pa z Vami, da sem ne samo kot urednik, temveč kot človek pravičen,resničen in posten. Zato sem ustanovil neodvisno slovensko berilo, do katerega ima pristop vsak Slovenec (in drugi), da on ali ona opišejo svoja mišljenja,vseeno kateremu "izrnu" pripadajo, dokler njihovi izreki, članki in pesmice niso žaljive(ij in, da so njihova pisanja lastnoročno podpisana. Nepodpisane stvari ne bodo objavljene. Draga g.Marcela, veseli me, da se Vam Konjiček dopade. Sam pa upam, da bo v boaočnosti uspeval naprej. Kot ste sama napisala, je začetek težak, ampak začetek je uspel, je v preteklosti in kot urednik se počutim čilega in zdravega dovolj, da ga vzdržujem še celo vrsto let, seveda je pa v bodočnosti tudi odvisno, koliko dopisnikov ga bo podpiralo. Mislim, da Vam ne trebam omeniti, koliko je dela in kako težko je za mene iskati sodelavce in naročnike, ker tukaj ni mnogo ljudi,ki bi razumeli zakaj gre, v "eastern states" pa nikogar ne poznam razen go. Ivanke škof in go. Anke Makovec, ki so bile tukaj na dopustu. Če polovim kakšen naslov, pošljem za njim takoj Konjička. Zato bi tudi Vas go. Marcela prosil, če se Vam prilagodi prilika "poloviti" kakšen naslov ali celo naročnika, bi Vam bil zato zelo hvaležen. Vem da imate tam precej poznancev. Oprostite, da Vam to pisem, prišlo mi je le tako čez misel. Kot povsod, sem prepričan, da bo to leto nekaj naročnikov odpadlo. Sem pa nekaj naročnikov pridobil na novo, tako je Konjiček za to leto zasiguran. Sedaj imam 44 plačanih naročnikov (pridrzite prosim za sebe), kar je po mojem kar lepo število. Go. Marcela,- lepa hvala za priloženih &I0.- Ste res velikodušna punčka. Vašo pesem od g. Janeza Vasle bom objavil v aprilu, tudi"Novo-letno voščilo" in imam še Vašo pesem "Mama" od zadnjega leta za Materinski dan. Dostikrat mi primanjkuje na gradivu,, zato izpolnjujem z dodatno zgodovino. Imam se pisma, ki Čakajo na odgovor, zato za danes končam. Sprisrčnimi pozdravi ostanem jaz, Vaš t - Tr** mL tßjAJLCX-J- ^r- oLc-rï-ï ^¿TTS-Z^SO ^ - o , JlA v v/ KO IZGUBIŠ KLJUČ DO SVOJEGA DOMA, IN izGUBisjooeu KO IZGUBIŠ KLJUČ 00 SVOJE DUŠE IN SE PREBUDIŠ TRD IN HLADEN KOT KI PA GA SOLZE HITRO TOPIJO... KO IZGUBIŠ KLJUČ DO VRAT UPANJA IN TI V ROKAH OSTANEJO ZARJAVELI KLJUČI, .KI ODPIRAJO VRATA BOLEČIN, OBUPA IN JEZE " TAKRAT,BRAT MOJ, SI TAKO REVEN KOT JAZ, KAJTI HIŠA IN AVTO IN LADJA IN VRTNICE V TVOJEM PARKU NE MOREJO NADOMESTITI ZARJE TVOJE DUŠE, KI KRVAVI ZA ZAKLENJENIMI VRATI. DAJ MI ROKO, ISKALA BOVA KLJUČ ZAKLADA! -frWHon.A BUTTERFLY IS BORN A baby butterfly is born, the jasmine tree being its birth-bed; if only mother butterfly would have a horn, «he would annonce it to the trees, giving birth to million flowers, ahe would cry (t occross the fields, getting dressed in velvet colours, she would penetrate in mountain torrents, telling them the news: a baby butterfly is born, and here it comes,the Spring.' The sun is gotiing all excited, is it making love? LED,rtr8 briiliant.strong.by us invited, to stay for ever,ever hot. Long gross is suffering and aging. the flowers bend their pretty heads, the river's water Is so lazy, caressing quietly the old grey stones. Summer nights are short and clear, how can my soul resist these stars? How can my body not melt and cry. under my lover,the golden sun? Oh,look,took al these diamonds,cryslals ana sapphires,shining in the forest, after a rainy day. Touch them and (hey begin, crying, sadly failing down your hands. Lay on the leaves that have (ust fallen, leaving the trees naked and cold, don't Iufn away from the wind that's caressing don't lock yourself away from the autumn cold. / child's face behind the closed window, his tiny round nose so red, (he little frozen fingers still counting, the white brittle flckes .that will cover his toys The lullaby gently takes him io dream land, while the snow continues to fall; and Ihe liitle head fails lo keep still on Ihe pillow; the fleers,the birds,Ihe sun,and my toys, all is gone? q This then,is winler.,. DANIJELA V restavraciji. — Gospod natakar, imam le pet dolarjev. Kaj mi lahko priporočite?— Da vstanete in greste domov, dragi gospod! 7 JßSL S-It! SIMON GREGORČIČ Poezije 1908 J^Ožc je na vrtu pičla Pita pesemco glasno, Živo v lice zarudčla, Ko jc stdpll on pred njo, »Daj mi 'cvetko, dete zalo, Da na prsi.jo pripnčm, Za spomin cvetico malo, Pridno v tuje kraje spem.« Kito cvčtja mu jc dala, S cvetjem dala mu srcc, Sama v vrtu je ostala, On po svetu Sel od nje. R(!>Že je na vrtu pičla, Pesmi pela je glasno, — Kaj, da vrta vcČ ne dOla, Kji| ne poje vet* tnko? STARODAVNE STVARI IN POTREBŠČINE V SLOVENSKIH KUHINJAH IN HIŠAH. -Kuholnici« ¡n «sprudle«. V starejših hllah i« doit*« v robi De+ojl -cme kuhinje«. DotenjsJca