LOJZE K O S S I Kenwick,W.A.6107
Februar 198g Deveta izdaja.
35 Kenwick Road, (09) 4591828
MFnSEBOJNE STiKE.
Spet je ¿as dela, tudi za nas Slovence. Ne mislim samo na fizično delo. V glavnem mislim na naše bistvene razlike. Kako smo mi Slovenci? Za kaj živimo? Kaj hočemo? A si mi medsebojno pomagamo, se razumemo?
Trezno povedano: upam, da si ta vprašanja zada vsak Slovenec sam, in si jih tudi odgovori! Treba se je zamisliti, saj je od naših sedanjih (pravilnih) razmišljanj odvisna naša bodoča stvarnost. Zato: vsakdanje delo za preživljanje je zelo važno, Važneje pa je, da po delu še vedno najdemo Čas za "delo" v dejanjih, kar se ti^e slovenstva,da ne pozabimo kje so naše korenine, da gojimo nepretirano samozavest, da smo sposobni, voljni in zmožni si pomagati ne samo eden drugemu, temveč tudi slovenstvu v splošnem, vseeno kje živimo in kako raztreseni smo po svetu,Zavedajmo se, da je to naša dolžnost, posebno v teh težkih časih. Iščimo medsebojne stike v razumevanju, da se jači univerzalna skupnost v slogi vseh Slovencev. V SLOGI BO ŽIVELA SLOVENSKA BESEDA1
Najbrž je mnogo ljudi, ki želijo potovati in spoznati nove kraje. Pokrajine, ki jih prvič vidimo nas prevzamejo, pa naj si bodo velike ravnine, pragozdi, puščave, griči poraščeni s skromnim grmičevjem ali z bogatimi, visokimi drevesi.
V Zapadni Avstraliji lahko občudujemo vse te lepote, če se prevozimo na stotine kilometrov. S prijateljico Heleno in|z Lojzom smo se odločili, da se odpeljemo v Nacionalni park. Jutro je bilo čudovito, splezali smo v stari kombi (kakšen izraz za mojo "limozino%Prip. urednika) in od-ropotali. Sedeži so bili neudobni, vendar nas ni motilo, kajti pokrajina nas je prevzela s tako silo, da smo pozabili nase. Pred nami so se odvijali pravi filmi: revnih peskastih gričev z bornim rastjem, zelene doline z vso mogočo zelenjavo, vinogradi, plantaže cvetja, gozdovi z visokimi drevesi, jezero (ob katerem smo se ustavili in s čolnom se po njem bolj vrteli kot veslali, ker s Heleno nisva znali uporabljati vesel) in na kraju obala Oceana s čudovito plavo laguno - Antlantis. Posedli smo se nad laguno in opazovali otroke, mlada dekleta in fante, kako so Čofotali v kristalno Čisti vodi. Vetrič z morja, ki ga imenujejo Fre-mantle doktor, nam je kuštral lase in odpihoval potne srage, ki so se skušale nabirati na naših licih. Dolgo smo sedeli in čutili, kako se mir seli v nas in nas prevzema. N ihte od nas ni govoril, ker bali smo se, da bo beseda pretrgala to občutje, ki se nam je zdelo, kot sladke sanje.
Dan se je nagibal k popoldanskim uram, ko je Lojze prvi spregovoril, da moramo iti, ker bi na poti "domov" rad pokazal kraj, kjer živi neka slovenska družina. Tako smo spet v ropotajočem kombiju in vozili smo se
Naši naročniki pišejo: Ivanka Škof, Melbourne,
V Zapadni Avstraliji!
nekam, kar bi dejali Bogu za hrbet. Čudne misli so mi rojile po glavi. Pred oči mi je stopila stara domovina. Videla sem njena naselja, ki si lahko podajo roke, tako blizu so drugo drugemu (vsaj tako se zdi nam, ki živimo Že dalj časa v tej prostrani deželi). Ljudje se dnevno srečujejo. Pozdravljajo se s slovensko besedo. Poizvedujejo drug od drugega kakšna je košnja, žetev, trgatev itd. Tu pa se vozimo, brez da bi videli naselje, le goščave in pusta pokrajina, ki spet preide v neke vrste pašnike, neob-Ijudena širjava. In kaj je tega Slovenca prineslo na tako dolgo pot v tako osamljen kraj? Iz globokega razmišljanja me je prebudil Lojse: "Tu smo!" Ugasnil je motor, skočil k plotu. Vrata plota so bila zaprta. S Heleno sva se spogledali in hkrati rekli: "Glej, glej kako je lepo napisano
z belimi črkami DOM SLADKI DOM." -Za trenurek se mi je zdelo, da so črke napisane z zlatom. V moji notranjosti so se pretakala čustva veselja, žalosti, ponosa in ljubezni do napisa, do slovenstva, ki tava kot deseti brat po svetu in z njim gre slovenska beseda, katere sladkost začuti tudi ne-Slovenec. Saj smo zvedeli, da je anglosaksonc, ki je živel pri tej slovenski družini vprašal, kako se reče po slovensko "Home sweet home" in zapisal te besede, ki so dobile v tej samoti poseben učinek. Zanj je bil slovenski dom in njegova gostoljubnost Dom sladki dom. Ko smo se odpeljali, sem se še enkrat ozrla po dvorišču in plotu, ki je sameval "in the middle of nowhere" in pomislila kdo ve, če bo naslednji rod obnovil napis, ko ga bo čas načel.
Pred oči so mi stopili angleški napisi, ki sem jih videla v Novi Gorici in v drugih slovenskih mestih ob mojem obisku v domovini. Ali moramo res prehoditi pol sveta, da začutimo spoštovanje do materinega ježka? In da nas morajo drugi opozarjati nanj ?	4
Ivanka Skof.
ti It H II II M II II II II ti ti It tt tt tt tt ti II 11
KAROLINA TOMASIČ. Mt. Isa: nam je poslala to lepo bozično-spominsko pesem z majhno zamudo za božično i2dajo Konjička, zato jo objavljam v tej izdaji.
Božič
Veter je pel uspavanko, ko sem zaprla otroške oči. Zjutraj pa rahlo potrkal na okno, da me prehitro ne prebudi.
Mama! Ata! Sneg, sneg! Spolnile so se otroške zelje. Lica so žarela, vsepovsod smeh. Začelo se je praznično veselje.
Z atom sva šla v gozd, da odsekamo Božično drevo. Napisala sva imena v sneg in smejala se sladko.
Med tem je mama spekla kekse, smreko smo oblekli praznično v pisane bonbončke in v zlate orehe. Cas je bil že za polnočko.
Ata je oblekel štirkano srajco z veseljem sem mu posegla v roko. Mama je imela pa ruto svileno, oči so sijale kot suho zlato.
Na poti mraz in snežinke, neusmiljeni veter je pihal. Ni nam pokvaril naše veselje, le sledove naše nam je zbrisal.
Zbrisani so sledovi in tudi leta za nami. Ostali so samo grobovi in spomini sami.
V tuji deželi, minula so leta, veter je tiho potrkal na. okno.
Brez snega, brez staršev in smeha, naznanil se eno božično je jutro.
SVETLOBA V POKRAJINI
Kot prožna gnetljiva gmota Se na Široko udaja svet. Po cestah hodita lepota V kavbojkah in smeh deklet.
Gibki koraki, zibajoči se boki, Blizu so zvezde in daleč tla. Razmaknjeni so neba oboki S kopji nedohitnih želja.
In krožijo ko blesteči planeti Po obriti aprilskih dni. Od njih pokrajina se sveti In po sinjem cvetju diši.
Za njimi ostaja sled Svetlobe in tu pa tam kakšen cvet.
Tone Pavček
Kenv/ick, 22-2-8y,
Draga go. Marcela!
Danes seru prejel Vaše ljubo pismo s prilogo pesmice g.Janeza Vasle.
Ker je februarski "Konjiček" razposlan in se nisem počel s sestavo aprilske izdaje, Imam nekaj časa, da Vam takoj odgovorim.
V povprečnem mislim, da ste me malo "preveč" pohvalila, ker v resnici delam le kar mi kot uredniku pripada. Strinjam se pa z Vami, da sem ne samo kot urednik, temveč kot človek pravičen,resničen in posten. Zato sem ustanovil neodvisno slovensko berilo, do katerega ima pristop vsak Slovenec (in drugi), da on ali ona opišejo svoja mišljenja,vseeno kateremu "izrnu" pripadajo, dokler njihovi izreki, članki in pesmice niso žaljive(ij in, da so njihova pisanja lastnoročno podpisana. Nepodpisane stvari ne bodo objavljene.
Draga g.Marcela, veseli me, da se Vam Konjiček dopade. Sam pa upam, da bo v boaočnosti uspeval naprej. Kot ste sama napisala, je začetek težak, ampak začetek je uspel, je v preteklosti in kot urednik se počutim čilega in zdravega dovolj, da ga vzdržujem še celo vrsto let, seveda je pa v bodočnosti tudi odvisno, koliko dopisnikov ga bo podpiralo. Mislim, da Vam ne trebam omeniti, koliko je dela in kako težko je za mene iskati sodelavce in naročnike, ker tukaj ni mnogo ljudi,ki bi razumeli zakaj gre, v "eastern states" pa nikogar ne poznam razen go. Ivanke škof in go. Anke Makovec, ki so bile tukaj na dopustu. Če polovim kakšen naslov, pošljem za njim takoj Konjička. Zato bi tudi Vas go. Marcela prosil, če se Vam prilagodi prilika "poloviti" kakšen naslov ali celo naročnika, bi Vam bil zato zelo hvaležen. Vem da imate tam precej poznancev. Oprostite, da Vam to pisem, prišlo mi je le tako čez misel.
Kot povsod, sem prepričan, da bo to leto nekaj naročnikov odpadlo. Sem pa nekaj naročnikov pridobil na novo, tako je Konjiček za to leto zasiguran. Sedaj imam 44 plačanih naročnikov (pridrzite prosim za sebe), kar je po mojem kar lepo število.
Go. Marcela,- lepa hvala za priloženih &I0.- Ste res velikodušna punčka. Vašo pesem od g. Janeza Vasle bom objavil v aprilu, tudi"Novo-letno voščilo" in imam še Vašo pesem "Mama" od zadnjega leta za Materinski dan. Dostikrat mi primanjkuje na gradivu,, zato izpolnjujem z dodatno zgodovino.
Imam se pisma, ki Čakajo na odgovor, zato za danes končam.
Sprisrčnimi pozdravi ostanem jaz,
Vaš

t
- Tr**
mL
tßjAJLCX-J- ^r-
oLc-rï-ï
^¿TTS-Z^SO ^







- o ,
JlA<j


STANKA GRE GORI 6, VIC.
Osem mesecev v življenju Jugoslavije - Dantejev pekel
BITI ALI NE BITI (JUGOSLOVAN) - to je zdaj vprašanje
To be Ot not to.be-that is the question!Kje sem? S kom sem? Slovenka eemITorej je moj matemji jezik slovenski .In ,keifmi, Slovenci zvečine vsled geografskih in zgodovinskih okoliščin govorimo še kak drug jezik¡Primorci italijansko,Slovenci ob avstrijski meji nemško,tako je tudi meni usoda dodelila,s polnim spoštovanjem do "lastne besede", znanje srbohrvaškega odnosno hrvaškosrbskega jezika.Brati znam dve pisavi:latinico in cirilico. V šoli Bern se učila ruščino.Zaradi svojega emigrantskega statusa pa pišem, 6itam in govorim angleško.
Vzgojena sem anacionalistično,antišovinlstično,saj se je, z očetove strani,, vsaka druga teta ali sestrična primožila v Zagreb.Ta tradicija je na koncu doletela tudi mene.
Odraščala sem v tistem povojnem Času in za tisti Čas,ki se je začel leta 1941.»takrat,ko so bili Slovenci prvi za AVNOJSKO Jugoslav!jo* 27.aprila 1941.
Mojo generacijo so imenovali Titova mladina.Takrat smo bili ponosni na to. Bili smo idealisti,zagledani v parolo bratstva in enotnosti.V tem duhu sem kasneje vzgajala petnajst generacij otrok v predšolskih ustanovah. Spominjam se pa svojih,takratnih duševnih konfliktov:starši so me pošiljali v cerkev,šola pa je temu nasprotovala In me usmerjevala k ateizmu. Tako so mi Boga enostavno Izbili iz glave,To jim zamerim še danes, saj so s tem neverjetno obtežili moje življenje.
Kasneje so ml tudi v vzgojiteljskem poklicu izbijali iz glave"krščanski križ.Na dan mrtvih - na vse svete,sem risala otrokom grobove s križem. Inšpektorica Be je zgražala kakšna vzgojiteljica sem.
Tako sem v takšnem in,podobnem vzdušju (pritisku) preživela polovico ali pa še ve6ji del svojega življenja v Jugoslaviji.
Nikoli se nisem zavedala morebitne razliine nacionalne sredine.Nihče ni bil slabši ali boljši zato,kei? je bil rojen drugje.
Kje sem,s kom sem? sem se začela spraševati titega majskega dne,ko so pričele v Sloveniji krožiti govorice o državnem udaru na Slovenijo;potem, ko.bo zaprli Janšo.Kdo je Janša? Zakaj tak preplah? KakŽen "napad" na Jugoslovansko ljudsko armado? Na slovensko suverehost,na slovenski jezik, na državljanske pravice...
Zaželi so se spopadi,ostri in odprti.Med Slovenijo in Srbi j o.Pravzaprav so začeli kulminirati.Narodni voditelji so z uperjenim prstom zdaj v tega zdaj v onega,dirigirali ali bili vzrok tem spopadom.Pridružila, se jim je frustrirana množica.Bodisi na mitingih,demonstracijah ali potom kulturnih zborovanj.Vi separatisti,Vi divjaki z juga,"Kdo je nas,kdo ni". Za ene je bil Stanovnik oče svojega naroda,za druge "sumljivi stanovnik Jugoslav!je".Kučan je bil za ene"srbofob",za druge nezanesljiv in za tretje nasprotnik Jla.Milosevic je bil za ene "vožd"(vodja),drugi Tito,Kara-džcrdžefza druge nevarni nacionalistični socialist (fašist). "Smole dol","Šetinc odstopil","Vojvodina padla","na Kosovu sta dve resnici", "na Kosovu je ena resnica","verbalni delikventi po Členu 133 v zapor" (Slovenci in Albanci,fantje,ki služijo vojaški rok).Demonstracije lačnih delavcev.Podražitve.Inflacija.V Sloveniji visoka zdravstvena participacija. "Vi izkoriščate nas","ni res,vi nas",Beograd bojkotira slovensko robo", ustavne spremembe,odkrivaj o se goljufije bivših in zdajšnjih politikov... Mitingi v Beogradu-bratstvo in enotnost!
Mitingi ali zborovanja na Kosovu-iridenta,razbijanje Jugoslavije! Zborovanja v SIoveniji-kontrarevolucij a,razbijanje Jugoslavije!
Vse to sem preživela.Postajala sem ujetnik vsakodnevnih televisijskih in radijskih poročil,sej za okroglo mizo,političnih spektrov...dnevno sem prebirala po pet,osem,deset časopisnih edicij:slovenski Teleks,Mladino, Veier, Delo,Jano,7D,Katedro,Novo revijo,hrvatski.Danas,Večernj i list,sarajevsko Oslbbodjenje in revijo študentov univerze za politične vede Valter, beograjsko Politiko in Ilustrovano politiko,Intervju.Vsak je za sebe "artikuliral" svojo narodno politiko,napadal drugega.le Hrvatska in Slovenija
j
se že nista spopadli.
Tudi med znanci in prijatelji,kaj šele v mešanih zakonih je prihajalo do napetnosti,očitkov,tekmovanja kdo ima bolj prav.Vsak si je trkal na prsa "Mi!".Bila sem priča strašnim družinskim tragedijam.Starši iz Bosne, krasni ljudje,trideset let živijo v Slovenij i,otroci rojeni v Sloveniji. Mi smo Slovenci,so staršem kljubovali otroci.Vidite,kakšno svinjarijo delajo Srbi,poglej te ei bosansko-hercegovske politike.In starši njim nazaj,naj bo ze enkrat dovolj,stalno poslušamo to parolo "Slovenija moja dežela",Bosanci ven...
In moj status? Čudno.Med nekaterimi Slovenci sem tokom let bila zatirana, ker je v meni bilo preveč jugoslovanstva.Zdaj so mi v Mariboru živeči Srbi-sosedje,očitali,da se mi že pozna kako me belogardisti vlečejo na svojo stran.V Bosni so mj|prekleli mojo slovensko mater in "mojega" predsednika Stanovnika, mi očitali,da sem slovenski šovinist,ker nisem za enotno Jugoslavijo in en jezik.Edino v Zagrebu so bili zadovoljni,da Je njihov Hrvat poročen s Slovenko.
Bilo je težko v tem jugo-rodeu biti ali ne bit Jugoslovan.Moje verovanje se je iz dnevš. v dan omejevalo na tisto, resnico,ki se je meni osebno zdela najbolj resnična.Grenka dejstva iz preteklosti,ki sem jim sledila med časopisnimi vrsticami so pocasi}rušila moje nekdanje ideale.Včasih se ml je zahotelo da kričim in vpijem,da zažgem vse te časopise in z njimi tisoče resnic ter svoje jugoslovanstvo.
Zavedala sem se svojega slovenstva in s tem tudi svojega poslanstva,toda neki močni glas v meni je šepetal:pazi,ne prestopi meje¡Ostani pri svoji narodnosti!V svojem narodu in - sama!Ne približuj se nacionalizmu ali nacionalnem socializmu!
Pokukala sem v slovarček tujk:NACIONALEN = naroden,pripadajoč kakemu narodu;NACIONALIZEM » v ožjem pomenu besede:reakcionarna ideologija in politika,v kateri skuša vladajoča plast prikazati svoje koristi kot koristi vsega naroda ali prikriti zatiranje drugih narodov,stavi j a joč svoj narod v gospodujoč položaj.Fig.narodni egoizem,povzdigovanje svojega in zaničevanje drugih narodov.NACIONALNI SOCIALIZEM « nemški fašizem,specifična oblika fašizma,šovinistična ideologija in politični režim,ki ga je vpeljala v Nemčiji in.okupirani Evropi bivša Hitlerjeva nacionalistična stranka.
Ker sem človek,ki težko odstopa od svojih idealov In prepričanj in, ker sem meso tiste nesrečne povojne generacije,se bom\verjetno do smrti spraševala;ic je sem? S kom sem? Danes po vrnitvi, v Avstralijo je negotovost večja kot kdajkoli poprej.Zvečine gledam nazaj najraje skozi slovensko optiko.Skozi jugoslovansko pa le takrat.ko začutim,da me nekdo spoštuje, ker sem to kar sem:SLOVENKA!
Skozi TU-politiČno optiko - po amatersko
OB ODSTOPU BRANKA MIKULICA IN ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
Med bivanjem v Jugoslaviji ser. bila priča,med ostalim,tudi nenehnim pogovorom o vzrokih sedanje gospodarske krize.Dobršen del te krize so pripisovsli nesposobni vladi,obsojali ZIS (Zvezni izvršni svet) in njegovega predsednika Branka MikuliČa,ki je doslej vztrajno zavračal zahteve jugoslovanske javnosti po odstopu.Z novo dolžnostjo predsednika ZlS-a je prevzel tudi 70 procentno inflacijo.Pripeljal jo je do 300 procentov. Leto 1988. se je iztekalo in "trmasti Bosanec","fotorobot politika",kakor so ga imenovali,je končno priznal:"Dosta je promaŠaja.Bar sa moje strane".
Mikuličev odstop in odstop njegovega kabineta pa vsekakor tudi ni rešitev za težko ekonomsko,socijalno in mednacionalno stanje,kakršno danes vlada v Jugoslaviji.Pojavija se vprašanje:ali je ponovno nekdo izkoristil ugoden trenutek in pritisnil na "gumb"? Kdo, to je javna skrivnost,kot je to bila tudi pri organiziranju raznih mitingov,izrežiranih,prisilnih odstopih,Ali pa je odstop dosedanjega ZlS-a le uvodni korak v tri reforme, ki so Jih nedavno predložili Jugoslovanski politiki.Morda je ta korak že usmeritev Jugoslavije k Evropski gospodarski skupnosti,k Združenim narodom Evrope,ki naj bi dobila svojo pravo obliko do leta 1992.
Toda,kdo je bil Branko Mikulič? Do sedaj skoraj nedotakljivi dirigent jugoslovanskega političnega orkestra,eden izmed bosansko-hercegovskih
"socialističnih fevdalcev",ki je svojtf^krivico1^ Neumu tako vešče preusmeril? Kje je Neura in zakaj je tako popularen je verjetno vsakomur znano Mestece ob bosansko-hercegovski jadranski obali,kjer si je vladajoča klasa iz BiH gradila vikendice,bolje rečeno marmorni "surfice paradise".Od 220-ih hiš pripada domačinom le 19.
Mikulič je po pisanju nekaterih časopisov:"...politik,ki mu je vedno in kar naprej na umu le neskončna oblast in vse kar ji priliči v tem našem * socializmu*.V teh balkanskih prostorih je njegovo vztrajanje,trdovratno odklanjanje po odstopu iz politike,nezaslišno.
Ta politik si je s svojim vedenjem zaslužil poseben teem politologov in sociologov,ki bi analizirali lastnosti 'politika vidre*ter na ta način zapustili pisano sled o pojavu,ki je morda primerljiv z davno preteklimi časi,toda v nobenem primeru se ne vključuje v civilizacijski kontekst dobe desetih let pred enaindvajsetim stoletjem.Ni potrebno posebej omenjati 'nepremičnin*,ki jih je MikuliČ nezakonito prigrabil zase in za svojo družino,niti načinov,na katere je promoviral * svoje'ljudi, rojake. Ob pravem času je svojo nepremičnino dal prepisati na člane svoje družine.
Tovariša Branka je treb«L spomniti na vsa njegova 'nedela',ki jih z ene strani omejuje leto 1972.,ko je Brankov Centralni komitet obračunal s štirimi revolucionarji (Karabegovič,Kapor,Kapetanovič,Humo) in na nenačelni način vso oblast izročil v roke nekaj zarotnikom,ter z druge strani 1988. leto,ko je bila razkrita vsa 'simbolika*Agrokomerca in Neuma.Io zgodovinsko obdobje je vsebovalo toliko grdote,umazanosti,zlega... vse s pečatom nenaravne avtoritete".
Tako so o Branku Mikuliču pisali časniki doma že pred nekaj meseci.V Sloveniji pa si ga bodo najbolj zapomnili po drugem dogodku: edino nasprotovanje njegovemu mandatu je povzročilo (res kratkotrajno) zaplembo "Mladine"in sprožilo sojenje avtorja teksta"Korak naprej k demokratizaciji MikuliČev je danes in jih je bilo v preteklosti še dosti vec.Toda mimo njegove krivice in krivice celotnega ZlS-a....
Zadolževanje je bilo v Jugoslaviji dolgo tabu tema."Financial Time" je nekoč pisal"...država,ki ima svoje državljane za bedake ...jim ničesar ne pove.."
O dolgovih se je začelo govoriti v Jugoslaviji šele 1981-82.leta,ko so odkrili,da takratni dolg svetu znaša okrog 5 milijard dolarjev.Dolgovi pa scfrasli dalje in Jugoslavija je zgubila sloves rednega plačnika. Danes Jugoslavija dolguje 23 milijarde dolarjev.Ironično pa je,da imajo danes Jugoslovani v bankah 33 milijard dinarjev,ali okrog 8 milijard dolarjev(kar je več kot tretjina državnega dolga)v devizah seveda.Obresti državljanom niso obdavčene.Pred štirimi leti so našteli okrog 40.000 miljarderjev,danes pa jih že nihče več sploh ne šteje.Gotovo jih je dosti več.
Jugoslovansko strokovno javnost je država vse ta leta nesramno ignorirala,Zdaj je končno sestavljena skupina za gospodarsko reformo(ne vem ali je v njej znani zagrebški ekonomist Horvat),ki naj bi poskusila rešiti kar se še da.300 procentno inflacijo,ki bo po prognozah nekaterih dosegla že številjko 400 ali 500 procentov.
Jugoslovanski politični gospodi-tovarišem bo moralo postati jasno,da nacionalnega socializma in egoizma,parol in mitingov,obsojanj.prisilnih odstopov,huskanj množic,takoimenovanih prozivk ... ni moc jesti.Lačna množica bo kmalu sita svojih "voždov", saj se iz dneva v dan bolj uresničujejo besede neke mariborske delavke iz Tam-a:Kmalu še kruha ne bomo vec rezali.
Melbourne, 2. jan. 1989.
Stanka Gregoric
%%%%%%%%%%%
Slovenska pravljica o Dravi
Bilo je v tistih časih, ko naši pradedje rži in pšenice še niso poznali. Tedaj je živel ob Dravi na-meji zelo bogat ribič. Svoje premoženje si je pridobil s tem, da je pridno lovil v Dravi ribe. Iz hvaležnosti je
nekega dne vprašal Dravo: Mama Drava, kako ti naj povrnem, ker si mi pripomogla do blagostanja?
Drava je na to odgovorila: Pojdi v svet. Tam "boš našel ljudi, kateri imajo bel in ržen kruh. Kupi in prinesi mi od vsakega po en hlebec.
Ribič je šel na pot in prišel v lepe, bogate kraje.Tam so ljudje jedli, česar on se ni poznal: lep kruhek. Kupil je dva hleba, kot mu je Drava naročila. Ko se je vrnil, je vrgel oba hleba v Dravo. Drava je takoj začela naraščati in poplavila je ves levi in desni breg. Ko pa je voda odtekla, je zemlja začela odganjati lepo rž in pšenico. Tako so ljudje dobili seme in začeli so sejati rž in pšenico.(Mogoče ta pripovedka kam paše)
%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
DANIJELA HLIS-THIRION, Vic.

ZAPRTA VRATA
e>
v	v/
KO IZGUBIŠ KLJUČ
DO SVOJEGA DOMA,
IN izGUBisjooeu
KO IZGUBIŠ KLJUČ
00 SVOJE DUŠE
IN SE PREBUDIŠ TRD IN HLADEN KOT KI PA GA SOLZE HITRO TOPIJO...
KO IZGUBIŠ KLJUČ
DO VRAT UPANJA
IN TI V ROKAH OSTANEJO
ZARJAVELI KLJUČI,
.KI ODPIRAJO VRATA BOLEČIN,
OBUPA IN JEZE "
TAKRAT,BRAT MOJ,
SI TAKO REVEN KOT JAZ,
KAJTI HIŠA IN AVTO IN LADJA
IN VRTNICE V TVOJEM PARKU
NE MOREJO NADOMESTITI
ZARJE TVOJE DUŠE,
KI KRVAVI ZA ZAKLENJENIMI VRATI.
DAJ MI ROKO,
ISKALA BOVA KLJUČ ZAKLADA!
-frWHon.A BUTTERFLY IS BORN
A baby butterfly is born, the jasmine tree being its birth-bed; if only mother butterfly would have a horn, «he would annonce it to the trees, giving birth to million flowers, ahe would cry (t occross the fields, getting dressed in velvet colours, she would penetrate in mountain torrents, telling them the news: a baby butterfly is born, and here it comes,the Spring.'
The sun is gotiing all excited, is it making love?
LED,rtr8 briiliant.strong.by us invited, to stay for ever,ever hot. Long gross is suffering and aging. the flowers bend their pretty heads, the river's water Is so lazy, caressing quietly the old grey stones. Summer nights are short and clear, how can my soul resist these stars? How can my body not melt and cry. under my lover,the golden sun?
Oh,look,took al these diamonds,cryslals
ana sapphires,shining in the forest,
after a rainy day.
Touch them and (hey begin, crying,
sadly failing down your hands.
Lay on the leaves that have (ust fallen,
leaving the trees naked and cold,
don't Iufn away from the wind that's caressing
don't lock yourself away from the autumn cold.
/ child's face behind the closed window, his tiny round nose so red, (he little frozen fingers still counting, the white brittle flckes .that will cover his toys The lullaby gently takes him io dream land, while the snow continues to fall; and Ihe liitle head fails lo keep still on Ihe pillow; the fleers,the birds,Ihe sun,and my toys, all is gone?	q
This then,is winler.,.	DANIJELA
V restavraciji. — Gospod natakar, imam le pet dolarjev. Kaj mi lahko priporočite?— Da vstanete in greste domov, dragi gospod!
7 JßSL
S-It!
SIMON GREGORČIČ Poezije 1908
J^Ožc je na vrtu pičla Pita pesemco glasno, Živo v lice zarudčla, Ko jc stdpll on pred njo,
»Daj mi 'cvetko, dete zalo, Da na prsi.jo pripnčm, Za spomin cvetico malo, Pridno v tuje kraje spem.«
Kito cvčtja mu jc dala, S cvetjem dala mu srcc, Sama v vrtu je ostala, On po svetu Sel od nje.
R(!>Že je na vrtu pičla, Pesmi pela je glasno, — Kaj, da vrta vcČ ne dOla, Kji| ne poje vet* tnko?

STARODAVNE STVARI IN POTREBŠČINE V SLOVENSKIH KUHINJAH IN HIŠAH.
-Kuholnici« ¡n «sprudle«. V starejših hllah i« doit*« v robi
De+ojl -cme kuhinje«. DotenjsJca