SploSne vestl. — Novi učni načrti so zopet v finančnem zakonu za leto 1927./28., ki irna stopiti z apri; lom 1927 v veljavo. — Finančni zakon vse* buje tudi nefinančnc odredbe za poedina ministrstva. Tako se n. pr. pooblašča mini* ¦ster prosvete, da uvede enotni učni program v vseh šolah. — V čem pooblašča novi finančni zakon za Ieto 1927./28. ministra prosvete? Minister prosvete se pooblašča, da otvori v Beogradu višjo trgovsko šolo ter višjo pedagoško šolo v Zagrebu in v Beogradu. Minister prosvete sme v sporazumu s finančnim ministrom odobriti uporabo viška preko predvidenih dohodkov narodnih gledališč v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani za izdatke, od kate= rih zavisi povečanje dohodkov. — Premestis tev učiteljev in učiteljic na podlagi razpisa se smatra kot premestitev na prošnjo. Za se= litev v tem slučaju ne pripadajo potni in se* litveni stroški iz državne blagajne. — Katere dobrote obeta novi Knančni zakon državnim uradnikom? Na uradniško vprašanje se nanašajo razni členi finančnega zikona. Člen 13. pravi: Z novimi zakoni sc ne morejo ustvariti novi uradniški položaji m mesta in sc ista ne smejo zasesti, doklcr se ne doloeijo krediti. Člen 56.: Začasno iz* plačani predujmi državnim uradnikom in uslužbencem za januar, februar, marc in april 1924 pa račun prejemkov po uradni* škem zakonu iz leta 1923. se morajo defini* tivno črtati. Člen 76. odreja davčne dolžno= sti državnih uradnikov, oficirjev, uslužben* ccv in upokojencev, razun telesnih delav* cev. Vsi ti bodo plačevali dosedanje davke. Državna davčna šola v Beogradu kot organ ministrstva financ je povišana v državno srcdnjo šolo. Člen 181. določa, da imajo dr= žavni uslužbenci meščanskega reda, ki na dan 1. decembra 1925 še niso imeli 10 let službe, pravico na osebno pokojnino šcle po 15 službenih letih, za kar se jim prizna po= kojnina v višini 60%, za vsakega nadaljnje* ga pol leta pa po 1%. Polna pokojnina pri= pada šele po 35 letih. Člen 174. Upokojitev državnih uradnikov glavnih skupin je mo= goča samo po predhodnem pristanku mini= stra tinanc. — Ferijalne kolonije za deco. Ministr« stvo prosvete je odločilo, da morajo biti vse ferijalne kolonije za deco ločene po spolu. — Zidanje okrevališč za slabotno deco ob morju in v gorskih krajih. Ministrstvo prosvete je dovolilo Podmladku Rdečega križa, da sme nabirati prispevke v gornjo svrho, kjer je organiziran po šolah. — Nošnja knjig v ročnih torbah. Šolski zdravniki so pričeli delovati na to, da se pre« pove šolski mladini nošnja knjig v ročnih torbah, ker je to škodljivo zdravju in po* spešuje število otrok s skrivljeno hrbtenico. — Praznovanje državnih praznikov. Ve* liki župan ljubljanske oblasti je odredil, da se ne poje himna »Bože pravde« pri šolskih mašah v cerkvi, razen v sporazumu s cerkve* no oblastjo. Ako se himna ne poje pri šolski maši, naj se poje po službi božji v šolskem prostoru, kjer se vrši šolska slavnost. —- Kulturno delovanje učiteljstva izven šole. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, v katerem se pritožuje, da učiteljstvo premalo deluje izven šole. Odlok pravi: Učitelji in učiteljice se pozivajo, da svoj prosti čas po» svetijo delu na kulturnem dvfganju naroda, v prvi vrsti v selih in se s tem oddolže svoji domovini. Šolski nadzorniki naj dajo direk* tivo za to delo med širokimi masami. Oni morajo prednjačiti v tem delu in dostavljati spisek vseh učiteljev in učiteljic, ki se odli* kujcjo v tem, kakor tudi onih, ki ne bodo hoteli delovati v tem pogledu. — Iz tega od« loka je razvidno, kako nujno bi bilo potreb« no zbrati statistiko našega dela izven šole. S policijskim sistemom, kakor ga uvaja odlok ob koncu, pa se ne vzbuja učiteljstva in je ta sistem — sramoten!_ — Ureditev vojaške obveznosti za drs žavne uradnike. Po čl. 47. zakona o ustroju vojske ne more biti nihče drž. uradnik, ki ni odslužil kadrskega roka, izvzemši, če je začasno ali stalno oproščen vojaške obve* ze. V večih slučajih je bilo ugotovljeno, da se je to določilo prezrlo. Zato je vojni mi= nister zaprosil prosvetno ministrstvo, da točno ugotovi v svojem resoru, katcri urad« niki še niso uredili svoje vojaške obvezno« sti in jih napoti do tega, v bodoče pa da ne sprejema nikogar v službo, ki se ne iz= kaže s tozadevnimi dokumenti. ¦— V Mariborski oblasti se uvajajo na Prosyetnem polju že nekaj časa slučaji, ki y^DUjajo mcd učiteljstvom mnogo nevolje. azna —. tudi upraviteljska mesta •— se od* aJajo brez razpisa, ugodna mesta se zase* dcjo preje, prcdno so prosta, pri razpisu ne» Kaienh — seveda ugodnih mest — je opa* žati nenavadno iiitnco, med tem, ko druga lahko čakajo ne samo mesece, ampaK celo leto in se vcč. Murska iooota ča^a že pol leta na sres. prosv. referenta itd. Ou m je ravno manborska prosvetna uprava na glu* su, da hoče spraviti vsako zadevo pod svoj §, vendar so vedno boij pogosti siučuji, ki nasprotujejo celi vrsti §§ ln navadnemu x.oh macenju njihove uporaoe. V kratKem ho* čemo natančneje osvetliti nekaj prav kriče* čih slučajev. Ce jih je zagrešn beograd, bo dal on odgovor; ako jih je pa zagrešil Mas ribor, naj pa ta nosi posledice. — iviinistrstvo prosvete jc odobrilo z odlokom /o. 12. 1926 ONbr. 4j.o7V na osno* vi mišljenja glavnega prosv. saveta S. tfr. i-rt/iu iii vsleu mišijcnja »Umetniškega odd. min. prosvete« U. i5r. 2422/26 državni grb, Katerega je izdal Učit. dom v Mariboru, Kcr odgovarja ta grb po svoji izdelavi, kakor tuui po svoji teni vsem zahtcvam. — iNaj bi ne biio pri nas ne razreda in ne šole, kjer bi se pogrešalo to učilo z opisom, ker je ob* enem pravi okras vsake učilnice in pisarne! — Učit. dom v Mariboru je na svoji širši seji 6. t. m. ugotovil razmeroma lep gmo ten napredek v 1. 1926. Sedaj ima nad 300.000 Din premoženja. To je vsekakor razveseljiv uspeh tekom 4 let. i'a uspeh bi bil pa lahko še mnogo večji, ako bi se vsa društva in vsi posamezniki zavedali v polni meri važnosti te institucije ter bi jo podpi* rali ne samo z redno in polno članarino, ampak pred vsem s širjenjem publikacij UD. Podrobno poročilo se bode podalo na obč. zboru dne 6. III. t. 1. Med drugim se je tcmeljito razmotrivalo vprašanje članarine ter prišlo do zaključka, da naj se izdatno zniža ter na ta riačin omogoči pristop sle* hernemu učitelju=ici. Seveda določa člana* rino končno obč. zbor. Zato naj društva o tem razmišljajo, da pridejo njihovi zastop* niki na obč. zbor s konkretnimi in izved« ljivimi predlogi. — Zakon o univerzah. V prosvetnem ministrstvu je izdelan nov osnutek zakona o univerzah. Osnutek je prcgledala in odo« brila strokovna komisija tako, da pride v doglednem času pred Narodno skupščino. Z novim zakonom dobe naše univerze širšo avtonomijo osobito v personalnih zadevah. Tako bo moral n. pr. prosvetni minister po novem zakonu tekom osmih dni odobriti volitve novih profesorjev, ako jih pa ne bo odobril, bo moral tekom enega meseca od* govoriti univerzitetnemu svetu, zakaj je vo= litve zavrnil. — Protialkoholna čitanka. »Brezalko* holna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski na« bip 10 pripravlja protialkoholno čitanko ter prosi vse vzgojitelje=ice, da ji čimpreje spo« roče ev. nasvete oz. predloge, da bo čitanka v vsakem oziru popolna. Vsak nasvet je dobrodošel! Prosimo naše člane*ice, da še tej prošnji odzovejo, ker je tudi v interesu našega stanu, da se protialkoholna akcija čimpreje postavi na enotne temelje! — Odlikovanje šolskega nadzornika v g. Fr. Karbaša v Ljutomeru z redom sv. Save se je vršilo 17. decembra minulega leta na željo odlikovanca v skromnem obsegu, in sicer v navzočnosti uradništva in zastopnis kov oblastev na glavarstvu. Sreski poglavar g. dr. Hubad je izročil odlikovancu red s pos membnim lepim nagovorom, naglašujoč za« siuge, ki si jih je stekel g. nadzornik kot kuiturni delavec in kot šolnik. Najiskre* nejše čestitke z željo, naj nosi najvišje odli^ kovanje še mnogo let! — Učiteljstvo ljutos nierskega sreza. ¦— Odlikovanje tov. M. Kanteta, sres. šol. ref. v pok. Dnc 20. dec. pr. 1. se jc izvrši* lo pred občnim zbor. kamniškega učit. dru* štva odlikovanje zaslužnega šolnika g. Matka Kanteta. Od vseh strani je prihitelo učitelj* stvo, da prisostvujc odlikovanju moža, ki ga pozna kot izbornega šolnika in odkritega to* variša. Prišli so tem raje, ker je bilo to ods likovanje res zasluženo. Odlikovanec je vsc svoje moči posvetil prosveti naroda, njemu je bila vedno prva in glavna skrb povzdig* niti in širiti šolstvo v okrajih, kjer je službo* val. G. sreski poglavar dr. Ogrin je nagovo* ril slavljenca in nam je v kratkih in jedrna* tih besedah orisal njegovo plodonosno delo za šolo, ki ga je izvršil odlikovanec tekom svojega službovanja kot ljudski in vadniški učitelj, šolski vodja in šolski nadzornik za sežanski, ljubljanski in kamniški okraj. Lepo število krasnih šolskih poslopij se je na nje= govo pobudo dvignilo v sežanskem okraju. Tamkajšnje ljudstvo se ga še danes s hva= ležnostjo spominja. — Nato mu je pripel na prsi visoko odlikovanjc ¦— red sv. Save IV. vrste. alavljencu so čestitali dr. Vidic, kot zastopnik vel. župana, dc.K.an Lavrenčič ime« nom cerkve, dr. Karba v imcnu mcsta Kam* nik, srcski refercnt tov. M. Pretner, povcrj. cov. hkulj, v imenu zbrancga učiteljstva pa tov. predsedniK fctrovec. Očividno ginjcn se jc odlikovanec zahvalil Nj. Vel. kralju za visoko odlikovanjc in pozval navzoče, da Mu zakličcjo trikratni »Zivijo«. Nato se je za* hvalil tudi vscm ostalim govornikom za pri= srčne čestitkc. — Dovolite mi opombo k načrtu šols! t= ga zakona. Za šole (tudi meščanske) mora oiti točno navedeno, kdo je dolžan piačtvati šoiskega slugo. Nckjc je po svojcm umrlcm možu prevzeia čiščenje mestnih šol njcgova vdova. Od septembra 1926 naprej ne ilobiva plače — a opravlja daljc svoje delo, ker se boji, da ne bi izgubila službc popolnoma. Občina se izgovarja na neko državno pod= poru, katere ne dobi. Na vse to je treba m'u sliti pri izdelavi zakona. — Dne 26. decembra 1926 se jc v Žc= talih poročil tov. Tine Frece, učitelj pri Dev. Mar. v Polju, s tov. Justo Sotošekiovo, uči= teljico na Pilštanju. Kot priči sta bila g. Leos poid Filipič in g. Franc Svenšek, oba tr= govca in posestnika v Zctalah. — Mlademu učiteljskemu paru — čestitamo. —• Ne bo treba več prošenj za povišico osnovne plače. Opozarjamo na najnovejši postopek glede povišic v osnovni plači, ki ga priobčujemo v »Učiteljskem pravniku«. — Nova šola — delavna šola. Zanimiva razmotrivanja v tem oziru so v današnjem podlistku. —Ves zaslužek gospodarske akcijc Učit. konvikta se nahaja v neplačanih zastankih. Nujno prosimo, da šol. vodstva poskrbe po= ravnavo računov za dobavljene šolske le= karne (s poštnino 40 Din) in Kosmosova učila. — Šolskih lekarn Učit. konvikta jc bilo razprodanih 188. (Kjc so ostale šolc?) — Kmečke hiše komendske občine so ozaljšane z zemljevidi Gorcnjske ravnine, založenimi pri Učit. Konviktu. Vsa past g. tovarišu Vugi. Ostali tisoči čakajo posne^ malcev. — Veliko izgubo na denarju in zdravju pomcni uživanje prave kave. Ne samo, da nima kava nič redilnega v sebi, uničujc ce> lo organizem. Vse to je treba še drago pla= čati. D^ popravijo vsaj nekoliko izgubo pridevajo gospodinje pravi kavi žitno kavo. S tem je zmanjšan izdatek, hranilna vred* nost pijače jc pa povečana. Razumne ma« terc grcdo še dalje: predvsem otrokom ne kuhajo nič prave kave, in spretna kuharica zna prepričati celo odrastle, da je mogočc tudi iz same žitne kave pripraviti okusen zajuitrek. Ni pa .vseeno kakšno žitno kavo uporabljamo. Kakor ni vseeno, če so čevlji iz telečjega, kozjcga ali konjskega usnja in tudi ne, če jc kruh pšeničen, ržen ali ječ* rpenov, prav tako je razlika med žitnimi kavami. Kdor bo vse to premislil, se bo od« ločil samo za rženo kavo, ker ima največ hranilnosti. Izbral bo rženo ZIKO, ker jc baš ŽIKA preparirana po posebnem teh« ničnem postopku tako, da je mogoče s ku= hanjem izločiti iz nje prav vse hranilne vrednote. Pazitc zato pri nakupu na znarn; ko ŽIKA.