GEOGRAFSKI OBZORNIK TIPI POKRAJIN V POREČJU MIRNE Maja Topole UDK 911.5(497.12-12) TIPI POKRAJIN V POREČJU MIRNE Maja Topole, mag., Geografski inštitut Anto- na Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 LJubljana, Slovenija Članek predstavlja manj znano območje sred- nje Dolenjske, porečje Mirne. Regija je izred- no heterogena, še posebej očitne so razlike med legami v kotlini, gričevju, hribovju in na planoti. UDC 91 1.5(497.12-12) LANDSCAPE TYPES IN MIRNA RIVER BA- SIN Maja Topole, M.Sc., Geografski inštitut Anto- na Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenia The article represents the basin of a small river named Mirna. This is a less known and extra heterogeneous region belonging to the Middle of Dolenjsko. The differences among the locations on the flat, in the more or less hilly regions or on the plateau are particularly evident. Predstavljamo vam celotno poreč- je dolenjske reke Mirne al i mirnsko doli- no v širšem smislu. Približno 300 k m 2 velika pokrajina srednje Dolenjske leži med savsko prometno osjo in dolenjskim podoljem oziroma temeniško dolino. Ker je širše območje v vseh smereh težje prehodno, ima Mirnskomokronoška kotli- na z osrednjo vodno žilo rečico Mirno kot posredovalka prometa v prečni smeri toli- ko pomembnejšo vlogo. Zvezo olajšujeta predvsem nizko razvodje med Mirno in Temenico pri Trebnjem in lahek prehod relativno visokega Krškega hribovja skozi mirnsko deber jugozahodno od Sevnice (1, 3 in 4). Meja porečja se najbolj dvigne in je najjasnejša na severu, kjer teče po širokem hrbtu Jatne. Vzhodno od naselja Radgonica izmerimo tudi njegovo največjo absolutno višino (848 m). Na severoza- hodni strani proti savskemu in na zahod- ni strani proti temeniškemu porečju je razvodnica teže določljiva, saj se tu, v kraškem svetu, uveljavlja tudi podzemni odtok. Zaradi tektonskega dvigovanja v severnem in zastajanja v južnem delu je porečje izrazito asimetrično, s hidrograf- skim težiščem, pomaknjenim daleč na jug. Izteče se na višini 182 m, kjer se pri Sevnici Mirna izliva v Savo. 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK Regija ima v vseh pogledih izred- no zapleteno st rukturo, saj je prehodna v litološkem, reliefnem in kl imatskem smis- lu. V območju je očitna dediščina nek- danj ih panonskih morskih zalivov, tu gre za st ik Dinarskega krasa, Posavskega hribovja in Krškega hribovja in za pre- plet alpske in dinarske tektonike. Kjer zgradba ni grudasta, slemena in vodotoki tako slede predvsem smerema vzhod - za- hod in severozahod - jugovzhod (1, 3 in 4). V tej pestri pokraj ini lahko jas- no ločimo št i r i morfološke enote. Valovito in le okrog naselja Puščava popolnoma ravno kotlinsko dno obdaja gričevnat svet, ta pa proti razvodju postopno al i v obl iki na r i vn ih stopenj preide v hribovje. V tej smeri torej rasejo relativne višine in v severnem, najbolj razčlenjenem, po- v i rnem delu hribovja presežejo celo 300 m. Četrto enoto predstavlja plano- tast svet, k i pa ni sklenjen in je manj obsežen. Pripadnost morfološki enoti je ena najpomembnejših značilnosti posamez- ne mikroregije. Hribovje se sklenjeno vleče po severnem, vzhodnem in jugovzhodnem delu porečja, v grobem do črte Gobnik - Moravška gora - Zabukovje - Hom - Štajn- grob - Srednik - Jelovec - Tržišče - V rh nad Mokronogom. Osamljen otok z nižji- mi nadmorskimi v iš inami predstavlja južno razvodje okrog Debenca, k i ima Preglednica 1: Površine in deleži posa- meznih morfoloških enot v porečju. Povprečna Morfološ- nadmorska Površina Deleži ka enota višina v m v k m 2 v % Gričevje 353 133.4 44.9 Hribovje 496 1 17.3 39.5 Kotl ina 260 38.0 12.8 Planota 686 8.3 2.8 prav tako izredno reliefno energijo. Ta je odvisna od višinske razl ike med najvišjo in najnižjo točko v kvadra tu 1 k ra t 1 km, k i v hribovitem svetu veči- noma presega 150 al i celo 200 m (2). Mejo med hribovjem in gričevjem smo potegnili tako, da smo poleg reliefne ener- gije upoštevali še razširjenost vinogradniš- k i h površin. Te pogosto dajejo pečat gri- čevnati pokrajini; govorimo celo o vinogra- dnišk ih območjih. V hribovju pa so vino- gradi raztreseni, izjema je le nižje Deben- ško hribovje na jugu. Gričevje je sklenjen pas okrog kotline s prevladujočimi v iš inami od 300 do 500 m. Na jugozahodnem delu sega tudi čez razvodnico. Najožji je južno od kotline, kjer ga utesnjuje Debenško hribo- vje. Za gričevje in hribovje sta značilna slemenastodolinasti relief in izre- dna razčlenjenost. Vzrok je v razl ični Slika 2: Morfološke enote. GRIČEVJE HRIBOVJE KOTLINA PLANOTA 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK vodni prepustnosti, odpornosti in starosti k amn in in v hi t rem menjavanju površin z razl ičnim deležem t rd ih in mehkih karbonatov i n sil ikatov. V obeh enotah so v prevladi tr iadne kamnine, prisotne pa so tudi ostale, od permokarbona na- prej. Povsod opažamo velike razl ike v naklonih, povprečna nagnjenost pa meri v gričevju 16,8° in v hribovju 20,5°. Ena od pomembnih raz l ik med obema enotama je v prisotnosti plioplcistocen- skih glin. Najdemo j i h le v gričevju, kjer prekrivajo dobro desetino površin. V hri- bovju in gričevju prevladujeta fluviodenu- dacijski in f luv iokraški tip reliefa. Pr i prvem odteka voda površinsko, posledica je ploskovno spiranje in globinska erozija. Pr i drugem pa se temu zaradi prisotnos- ti karbonatnih, prepustnih kamn in pri- druži še kemično delovanje vode, korozija; voda odteka tudi podzemno. V gričevju in hribovju prevladu- jejo rjave prsti na apnencih in dolomitih in kisle rjave prsti na karbonat ih s sili- ka tn imi primesmi (tudi t. i. kremenica). Razen tega je v gričevju še precej r jav ih prsti na mešanih kamninah, v hribovju pa občuten delež k is l ih r jav ih prsti na s i l ikatn i osnovi, močno občutlj ivih za erozijo. V gričevju, še posebej pa v hri- bovju, je prvenstvena gozdna raba tal: najbolj je razšir jen bolj a l i manj kislolju- ben bukov gozd. Po obsegu sledijo trav- niške površine, k i se zlasti v odročnejših, neugodnejših legah zaraščajo. Ostale rabe so v hribovitem svetu manj razširjene, v gričevju pa je še precej nj ivskih in po- kraj insko pomembnih vinogradniških površin. Gostota dolin in grap oziroma razrezanost je v gričevju še večja kot v hribovju, zato je zanj značilna poselitev v obliki števi ln ih zaselkov, k i so močno podvrženi praznjenju, odseljevanju prebi- valstva (depopulacija). Povprečna velikost naselij je v višinskem pasu od 600 do 799 m nekaj večja od t ist ih v pasovih od 400 do 599 m. Hribovje je prijaznejše že zaradi svojih obsežnih, sončnih slemen, k razvoju tamkajšnj ih naselij pa prispevajo v zadnjem času še dobre povezave s cen- t ra ln im i k ra j i zunaj območja. Manj ugod- ni so le osojni predeli Krškega in Debenš- kega hribovja in tista območja severno od kotline, k jer poteka slemenitev v sme- r i vzhod - zahod. Poudariti moramo, da gre v obeh morfoloških enotah za inverz- no poselitev, saj so poseljeni predvsem vršni deli vzpetin, ker so spodnji deli pobočij prestrmi in prejmejo premalo sonč- ne energije. Gostota poselitve je v gričev- ju večja (38 ljudi na km 2 ) kot v hribov- ju (28 ljudi na km 2 ) , a tu je v zadnj ih 30 letih število prebivalcev nekoliko bolj upadlo kot v hribovju. V gričevju se splo- šna slika močno izboljša na račun dveh otokov z vsestransko ugodnejšimi razme- rami. Na zahodu nudi boljšo osnovo pose- l i tv i in obdelavi nižj i svet okrog Gabrov- ke in grezajoče se Moravške kotlinice, na severovzhodu pa blaga miocenska pokraji- na Šentjanškega. Težišče porečja je v Mirnsko- mokronoški kotlini, k i se razteza od Mirne na zahodu do 8 k m oddaljenega naselja Pijavice na vzhodu. Na tej razda- lji se dno spusti le za okrog 17 m. Naj- globlje v gričevje seže ob mirnskem prito- ku Bistrici pr i Šentrupertu, k jer je svet manj mokroten; tu, na najširšem delu, doseže širino okrog 4,5 km. Nadaljevanje kotline proti zahodu predstavlja grezajoča se Vejarska kotanja onstran debri pr i Mirnskem gradu, na SV pa prehaja v Krmeljsko kadunjo, prav tako del mirn- skosenovskega podolja. Obstaja več dokazov, da se kotli- na še danes ugreza: • vodotoki se stekajo proti kot l in i kon- centrično, • vodotoki poplavljajo, • najmlajši sedimenti so naloženi v debe- l ih plasteh, • slemena visijo proti kot l in i in se potap- ljajo vanjo. Na dnu kotline, drugih manjših depresij in širših dolin se torej uveljavlja f luvioakumulacijski tip reliefa (rečni na- nosi), s čimer so povezani manjši nakloni (do 2°). Poplavni svet zajema okrog 6 % vseh površin porečja. Na a luv ia ln ih (holo- censkih, najmlajših) tleh so razvi te sred- nje močno oglejene prsti. Zaradi mokrot- nosti in slabe nosilnosti so tla izkorišče- na predvsem za travnike. Le osrednje mokrotno dno pokriva poplavni gozd, k i ima pomembno vlogo pri ohranjanju eko- loškega ravnovesja. Vsestransko ugodnejši je nekoliko dvignjen, pred poplavami varen kot l inski 30 Slika 3: Zaledje Šentruperta je eno naj- večjih vinogradniških območij Mirnske doline. Vinogradi pokrivajo sončna poboč- ja gričevja, ob slemenskih in pobočnih poteh pa so nanizane obnovljene ali celo nove zidanice. (Foto: M. Topole.) Slika 5: Pogled z vinorodnega Šentruper- škega gričevja čez najširši del kotline. Spredaj vidimo veselogorsko sleme, za njim Drinjsko polje, naselja in njive na obrobnih terasah in na sredi ohranjen poplavni gozd. V ozadju leži ob prehodu v jugovzhodno gričevje in hribovje trg Mokronog, ki je bilo nekoč najpomemb- nejše naselje v porečju. (Foto: M.Topole.) Slika 4: S Topolovca v Doštanjskem hribo- vju je lep razgled na južnejše, gozdnato In senčno Krško hribovje. Pred nami je slemensko naselje Vrh, onstran mirnske debri, ki jo le slutimo, pa vidimo kraško ravnoto pri Turiškem gradu. (Foto: M. To- pole.) rob. Predstavljajo ga spodnji doli v kotli- no segajočih slemen, k i so prekr i t i z na- plavljenimi terc iarn imi i lovnatoglinenimi nanosi, redko pa se na površini pokažejo starejši karbonati in si l ikati. Predel je gosto poseljen in pokrit z njivami. Občut- ljivejše ku l tu re so zaradi temperaturnega obrata, meglenosti in nevarnosti pozeb v kot l in i umaknjene v višji, termalni (topli) pas. Kotl ina je območje največje zgoš- Slika 6: V preteklosti je bil dodobra obdelan tudi planotast in zakrasel svet. Danes pa so taki predeli podvrženi oze- lenjevanju in zaraščanju. Na sliki so kulturne terase kraške krpe v Dolskem hribovju. To je zelo redko poseljena pokrajina, ki se še prazni; posebno neugodna je precejšnja oddaljenost od centralnih naselij. (Foto: M. Topole.) čenosti prebivalstva. Naravni gozd belega gabra se je tu že zelo zgodaj umakn i l kmeti jskim površinam in naseljem. Izra- čunali smo gostoto 154 prebivalcev na k m 2 , a ker mokrotno dno sploh ni pose- ljeno, j i h na k m 2 dejansko živ i nad 300. 31 GEOGRAFSKI OBZORNIK Ko t l i n s k a nase l ja so ed ina , k j e r š tev i lo p reb iva lcev v z a d n j i h 3 0 le t ih rase. K t emu p r i pomore ta p redvsem ugodna relief- na lega i n p rome tn i položaj. I z ko r i s t i l i s ta j u z las t i na jveč j i nasel j i m i r n s k ega porečja M i r n a i n Mokronog, k i op rav l j a ta cen t r a l ne f unkc i j e d r uge stopnje. Najbol j neugodne r a zme r e v lada jo n a območju planot. K r p e k r aš kega sveta na jdemo zno t r a j severozahodnega h r ibov i t- ega dela porečja, a l i drugače: zno t r a j dol- skega n a r i v a . Območje i m a največjo pov- prečno nadmo r s ko v i š i no i n z a r a d i prevla- dujočega podzemnega vodnega od toka težave p r i o s k rb i z vodo. Na p lano t i so r a z v i t e r jave i n k is le r jave p rs t i n a ap- nenc ih i n do lomi t i h . P r i m e r n e so pred- vsem za gozdno i n t r a vno rast je , n j ive pa so najpogosteje v i z r a v n a n e m d n u v r t ač . Nepe rspek t i vnos t se ne k a ž e le v na jmočne jšem u p a d a n j u š tev i l a prebival- cev, a m p a k t ud i v z a r a ščan j u t r a v n i k o v i n sploh v p r opadan j u k u l t u r n e pokra j i- ne. Nasel ja so na jman j ša , so na jbo l j od- INTERKULTURNA VZGOJA - VZGOJA ZA SOŽITJE Dragica Motik Svet, v katerem živimo, ni bil še ni- koli v zgodovini tako prepleten kot sedaj, hkrati pa je v tem svetu nepregledna množi- ca problemov, ki vplivajo drug na drugega in jih s tradicionalnimi načini ne moremo odpra- viti. Geografsko gledano na življenjski prostor ugotavljamo, da smo v tesnem stiku z vsemi deli tega sveta, v političnem smislu čedalje bolj prihaja do izraza en svetovni sistem, s sociokulturnega vidika prihaja do najrazličnej- ših intenzivnih odnosov med narodi, v ozadju vsega pa ostaja problem kulturne samobitnos- ti, ki je osnovna človekova duhovna potreba in gledano v perspektivi vključuje pravice vsakega posameznika do individualne in na- cionalne samobitnosti in neodvisnosti. Kultur- na identiteta je prvi pogoj srečevanja in sode- lovanja, tako na individualni kot na globalni ravni. Pedagogika in šolstvo tako stojita pred novo, pomembno nalogo: vpeljati učni princip prihodnosti - medkulturno (interkulturno) vzgojo. Države zahodne Evrope so pred 20 leti spoznale pojav močne ¡migracije iz "tuje- ga" kulturnega okolja in se tega tudi ustraši- le. Strah pred novim, tujim jih je silil k ustvarjanju pozitivne družbene naravnanosti do drugačnih, ki naj bi omogočila sistematič- no spoznavanje druge kulture in tako prispe- vala k sožitju oz. preprečila medkulturne da l jena od c e n t r a l n i h k r a j e v i n ima jo k a r dobro t r e t j i no kmečkega p reb i va l s t va . Če pa upoštevamo še dodatne re l iefne i n d r uge pok ra j i n ske de javn i ke , l a h k o ob r a vnavano porečje, za k a t e r o j e znač i l na i z r edna razno l i kos t , r a zde l imo še na man j še pok r a j i n s ke enote. 1. Gams, I. 1984: Regionalizacija nizke Jugovzhodne Slovenije. Dolenjska in Dela krajina. Ljubljana. 2. Gams, I. 1986: Za kvantitativno razme- jitev med pojmi gričevje, hribovje in gorovje. Geografski vestnik 58. Ljubljana. 3. Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubijana. 4. Melik. A. 1962: Geografski pregled Dolenjske. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto. 5. Topole, M. 1990: Fizična geografija Mirnske doline s posebnim ozirom na rabo tal. Magistrska naloga na Oddelku za geografijo FF. Ljubljana. 6. Začasni podatki popisa 1991. konflikte. Pobuda o interkulturni vzgoji ima svoje korenine v evropskem prostoru, nastala je iz potrebe po sanaciji problemov migrantov, prerasla pa je v potrebo po vzgoji celotne populacije, saj so jo procesi gospodarske in politične integracije Evrope dodatno pospešili. Izkušnje zahodnih držav kažejo, da parcialno reševanje teh problemov, kot npr. organizira- na dodatna pomoč otrokom migrantov ločeno od večinske populacije, ne rešuje problema celovito. Zato so pričeli drugače. K vzgoji za sožitje je potrebno poleg otrok manjšinske populacije (v tem primeru otrok migrantov) vključiti celotno, tudi večinsko populacijo. In- terkulturna vzgoja mora postati integrativna sestavina splošnega izobraževanja vseh otrok in na vseh starostnih stopnjah. Medkulturna vzgoja je pogoj za sožitje večine in manjšine, "domačinov" in "tujcev". Medkulturna vzgoja ni nov učni pred- met, to je vzgojni princip, ki pomaga mlade- mu človeku prestopiti mejo etnocentrizma, se usmeriti in iskati poti do drugih in drugač- nih. To je vzgoja za strpnost. To je pot, ki pelje k samemu sebi, k posamezniku, k spoš- tovanju različnosti, medsebojnem spoštovanju in razmevanju, to je vzgoja za mir in sožitje. Medkulturni princip je zasnovan na enako- pravnosti kultur, jezikov, vrednot, ki druga drugi ne konkurirajo, temveč se bogatijo in dopolnjujejo. Le-to omogoča "žive vezi" z "ži- vimi kulturami". Da bi dosegli optimalno ra- ven družbene naravnanosti do drugačnih, je potrebno prehoditi štiri stopnje. Prva stopnja je le zaznavanje druga- 32