Razvoj in znanost ZnAnSTVEnA PRILoGA SCIENCE SUPPLEMENt Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEbiNA – tS – C ONtENtS Leon Vedenik magister varnosti, diplomirani varnostni inženir nEVARnoST HRUPA V GLASBEnI DEJAVnoSTI Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu predvsem poklicnim glasbenikom je še kako pomembno, saj je njihovo preživetje odvisno ravno od ustreznih delovnih razmer. Veliko jih po dolgih letih igranja oz. dela v glasbeni dejavnosti prav ker jim delodajalec ne zagotavlja ustreznih varnostnih ukrepov pred učinki hrupa, ogluši. Nevarnost hrupa, ki ga povzročajo različni inštrumenti in izvajanje glasbe, je treba ustrezno reševati z ustreznimi delovnimi razmerami, ustreznimi delovnimi prostori, z uporabo ustrezne osebne varovalne opreme itn. V članku so predstavljene ugotovitve v zvezi s hrupom, ki se pojavlja v glasbeni dejavnosti, nakazane pa so tudi ustrezne rešitve, npr. ustrezne delovne razmere in uporaba osebne varovalne opreme. Ključne besede: glasba, glasbeniki, hrup, varnost in zdravje pri delu, osebna varovalna oprema NOISE HAZARD IN THE MUSIC bUSINESS Ensuring health and safety at work, particularly to professional musicians, is highly important as their very career depends on suitable working conditions. After long years of playing or working in the music industry many of them suffer hearing loss for the very reason that their employer takes inadequate health and safety precautions against the effects of noise. The hazard of noise produced by various instruments and other sources of music may therefore present a serious hazard, which needs to be addressed with suitable measures such as appropriate working conditions, workplace arrangement, use of personal protective equipment and suchlike, all with the basic aim of providing suitable health and safety conditions to all involved in the music business. This article presents some fndings regarding noise produced by musical activities and also appropriate solutions, such as suitable working conditions and using personal protection. Keywords: music, musicians, noise, health and safety at work, personal protective equipment; 8 Delo in varnost 52/2007/4 Razvoj in znanost nEVARnoST HRUPA V GLASBEnI DEJAVnoSTI mag. Leon Vedenik 1. UVOD Glasba je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oz. hrupa. Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Ti jo izvabljajo iz glasbil oz. druge glasbene opreme ali glasbenih virov, ustvarjajo z lastnim glasom ali oboje. Glasba lahko nastane tudi kot mešanje obstoječih glasbenih del, kar počnejo didžeji in elektronski umetniki z raznimi vzorčevalniki oz. t.i. samplerji. V grobem poznamo tri skupine defnicij glasbe: prva jo označuje kot od okolja neodvisno, na primer »urejeno in oblikovano zaporedje tonov, zvenov in šumov«, druga kot pojem, odvisen od družbenega dojemanja nje same, tretja pa kot platonični ideal, ki ne izvira iz specifčnih dejavnikov, ampak iz višje resnice. Glasba se po nekaterih defnicijah od naključnega zaporedja not loči po svoji premišljenosti: note so ritmično razporejene in urejene v melodijo, ki je podprta s harmonijami. Praviloma je všečna človeškemu ušesu. Zaradi širokih možnosti dojemanja glasbe jo lahko preučujemo na veliko načinov: s študijem akustike, glasbene teorije, učenjem inštrumenta oz. solo-petja, muzikologije, etnomuzikologije ali glasbene zgodovine. Sprijazniti pa se moramo tudi z neprijetnim dejstvom, da se pri nastajanju oz. izvajanju glasbe pojavlja hrup, ki pa je v nekaterih primerih lahko tudi zelo moteč za poslušalca ali pa, kar je najbolj nevarno, celo škodljiv. Seveda pa je odvisno tudi od časovne izpostavljenosti, delovnih razmer, prostora itn. 2. KAKO SLIŠIMO GLASbO Zvočni valovi potujejo skozi zrak (ali druge snovi, kot sta voda ali zidovi), uho zazna valovanje, pretvori valove v živčne impulze injih pošlje možganom. Delo in varnost 52/2007/4 Slika 1. Človeško uho To je poenostavljena razlaga precej zapletenega procesa. Človeško uho sestavljajo trije deli: zunanje, srednje in notranje uho (slika 1). Zunanje uho je sestavljeno iz uhlja in sluhovoda, ki vodi k bobniču. Deluje kot sprejemnik. Uhelj sprejema zvočne valove injih usmerja skozi sluhovod do bobniča. Zunanje uho tudi ojača visoke tone, poleg tega pa je tudi zelo primerno za razne obeske. Srednje uho je sestavljeno iz bobniča in treh koščic takoj za njim. Njegova naloga je ojačiti in prenesti zvok naprej. Zvok zatrese bobnič, ki je povezan s slušnimi koščicami (najmanjšimi kostmi v telesu). Drobne koščice – kladivce, nakovalce in stremence – skupaj ojačajo zvok in ga prenesejo do polža, ki leži poleg. Notranje uho sestoji iz nevro-senzor-nega sprejemnika, ki se imenuje polž. Deluje kot pretvornik. Polž je v spiralo zavita cevka, podobna polžji hišici. V njej je tekočina, notranje stene pa so posajene z dolgimi vrstami drobnih dlačic. Zvočne vibracije, ki jih prenašajo koščice, te dlačice zamajejo, kar sproži živčne impulze, ki odpotujejo po slušnem živcu do možganov. Polž si lahko predstavljamo kot pretvornik, ki prevaja zvočne informacije v obliko, razumljivo možganom. 3. DEFINIRANJE PRObLEMA Hrup je defniran kot neželen zvok. Kot tak nastopa predvsem v industriji in prometu, kjer je zares izključno v vlogi stranskega produkta z neželeni učinki. V glasbi sicer lahko nesporno govorimo o zvoku, težko pa trdimo, da je ta zvok neželen, saj ga glasbeniki namensko ustvarjajo in je torej tudi glavni produkt njihove aktivnosti. Po drugi strani pa moramo upoštevati, da zvok glasbe pri nekaterih glasbenikih, kot so npr. rock skupine (slika 2), lahko krepko presega ravni, ki so s stališča tveganja nastanka zdravstvenih okvar še sprejemljive. Na sliki 3 so predstavljene različne vrednosti hrupa. V daljšem časovnem razdobju se lahko pojavljajo tudi nekatere poudarjene frekvence pa tudi impulzi zaradi glasbene dinamike, ki slabo vplivajo na glasbenika. Poleg ravni hrupa upoštevamo tudi čas njihove efektivne izpostavljenosti. Kadar so mejne vrednosti izpostavljenosti prekoračene, je treba ukrepati. Posebno to velja za poklicne glasbenike, ki so v rednem delovnem razmerju pri svojem delodajalcu. 9 Razvoj in znanost Slika 2. Rock skupina PROJEKT SOTOČJE 4. NORMATIVNA UREDITEV Delodajalci, ki zaposlujejo delavce za namene glasbene dejavnosti, so dolžni zagotavljati varnost in zdravje pri delu zaposlenim delavcem. V Sloveniji določa razmerje med delodajalcem in delavcem v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu zakon o varnosti in zdravju pri delu, sprejet (na osnovi evropske direktive) leta 1999. Še natančneje pa področje varovanja pred izpostavljenostjo hrupu določa pravilnik o varovanju delavcev pred izpostavljenostjo hrupu, ki predpisuje minimalne zahteve za varovanje delavcev pred čezmernim hrupom pri delu. Pravilnik določa zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za varnost in zdravje, ki so ali bi lahko bila posledica izpostavljenosti hrupu, zlasti pred tveganji za poškodbe sluha. Določbe pravilnika se uporabljajo za dejavnosti, v katerih so, ali bi lahko bili, delavci zaradi svojega dela izpostavljeni tveganjem zaradi hrupa, kar pa glasbeniki, ki so se poklicno posvetili glasbeni dejavnosti (so v pogodbenem razmerju z delodajalcem), nedvomno so. 4.1. Mejne vrednosti izpostavljenosti Skladno s pravilnikom o hrupu je spodnja opozorilna vrednost dnevne izpostavljenosti delavcev hrupu 80 dB(A) (p(peak) = 112 Pa (135 dB(C) glede na referenčni tlak 20 µPa)); zgornja opozorilna vrednost dnevne izpostavljenosti 85 dB(A) (p(peak) = 140 Pa (137 dB(C) glede na referenčni tlak 20 µPa)); mejna vrednost dnevne izpostavljenosti pa znaša 87 dB(A) (p(peak) = 200 Pa (140 dB(C) glede na referenčni tlak 20 µPa)). Iz tabele 1 lahko vidimo, koliko časa smo lahko izpostavljeni določenim vrednostim. 20 Slika 3. Tipične vrednosti hrupa v dB Tabela . Omejitve izpostavljenosti zvoku dBA vrednost Najdaljša dopustna izpostavljenost 82 16 ur 85 8 ur 88 4 ur 91 2 ur 94 1 ura 97 30 minut 100 15 minut 103 7,5 minut 4.2. Ocena tveganja Delodajalec mora narediti oceno tveganja za delavce, ki so pri svojem delu izpostavljeni čezmernemu hrupu. Mednje sodijo poleg poklicnih glasbenikov tudi tisti, ki so kakorkoli udeleženi pri izvajanju glasbe. Upoštevati mora vrsto dela ter delovno okolje, kjer delavci izvajajo svoje delo (tabela 2). Pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu mora delodajalec upoštevati podatke o hrupu: o velikosti, vrsti in trajanju izpostavljenosti, prisotnost impulznega hrupa; mejne vrednosti in opozorilne vrednosti izpostavljenosti; vplivi na varnost in zdravje posebno ogroženih skupin delavcev; če je mogoče, vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu ter medsebojna učinkovanja hrupa in vibracij; možnosti, da hrup moti slišnost opozorilnih zvočnih signalov ali drugih zvokov, ki jih je treba upoštevati, da se zmanjša tveganje za nezgode; podatki o emisiji hrupa, kijih zagotovijo proizvajalci opreme; oprema, ki povzroča manj hrupa; podaljšanje izpostavljenosti hrupu zaradi dela prek polnega delovnega časa, ki ga odredi delodajalec; podatki, ugotovljeni z zdravstvenim nadzorom, ter oprema za varovanje sluha s primernim dušenjem. Ocenotveganjajetreba stalno revidirati oz. posodabljati, zlasti če so nastale pomembne spremembe, zaradi katerih bi ocena tveganja lahko zastarela, ali če rezultati zdravstvenega nadzora pokažejo, daje potrebno. 5. VIRI HRUPA Vrednosti hrupa, ki nastaja iz posameznih inštrumentov in drugih virov, lahko preberemo v tabeli 3. Vrednosti hrupa, ki so jim izpostavljeni posamezni delavci, ki delajo v glasbeni dejavnosti, so razvidne iz tabele 4. 6. UKREPI ZA PREPREČEVANJE ALI ZMANJŠANJE IZPOSTAVLJENOSTI HRUPU Hrup, ki nastaja pri izvajanju glasbe, je običajno posledica delovanja več virov oziroma glasbenih inštrumentov hkrati. Zato je pri protihrupnih ukrepih treba najprej ugotoviti prispevek vsakega izmed virov, nato pa obdelati tiste, ki so v danem delovnem okolju najglasnejši. Upoštevati je treba rezultate identifkacije pomembnosti virov in ocene hrupnosti na delovnem mestu, to je na imisijskem mestu. Izpostavljenost hrupu lahko občutno preseže predpisane mejne vrednosti. Hrup moramo zato vedno zmanjševati po vrstnem redu pomembnosti. Ko delodajalec določa ustrezne ukrepe, mora za mejni vrednosti izpostavljenosti, ki ju določa pravilnik o varovanju delavcev pred izpostavljenostjo hrupu, upoštevati zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme za varovanje sluha, ki jo nosi delavec, medtem ko za opozorilne vrednosti izpostavljenosti velja, da tega učinka ne sme upoštevati. Delo in varnost 52/2007/4 Razvoj in znanost Tabela 2. Glasbeni delovni prostori, dejavnosti in vrste delavcev Delovni prostor Dejavnost, ki povzroča čezmeren hrup Vrsta delavca/drugi prisotni gostilne, lokali, bari rock skupina igra glasno glasbo DJ predvaja glasno glasbo s PA ozvočenjem preglasne karaoke osebje bara, osebje kuhinje, pobiralec kozarcev, varnostnik, obiskovalci klubi in kazinoji zabavni program z glasno glasbo glasbena skupina glasno igra v zabaviščnem prostoru DJ predvaja glasno glasbo blagajnik, ki jemlje denar iz igralnih avtomatov, osebje restavracije, strežba, barsko osebje, obiskovalci umetniške predstave z glasbo pretirana glasnost med vajami in predstavami izvajalci, osebje objekta, drugo pomožno osebje, obiskovalci koncertne dvorane in gledališča (redkeje tudi kino dvorane) glasno igranje glasbene skupine ali orkestra med vajami in predstavami preglasna posneta glasba producenti, direktorji, osebje objekta, izvajalci, tehnično osebje izvajalcev, drugo osebje za storitve, kot so varovanje, reševalci, policija, biljeter, strežno osebje, obiskovalci koncertna prizorišča na prostem (stadioni, amfteatri) glasna glasbena skupina ali orkester glasni posebni učinki, npr. ognjemet izvajalci, tehnično osebje izvajalcev, osebje objekta, drugo osebje za storitve, kot so varovanje, reševalci, policija, biljeter, strežno osebje, obiskovalci restavracije preglasen zabavni program v restavraciji rock bend v restavraciji igra preglasno glasbo strežno osebje, osebje bara, osebje kuhinje, obiskovalci glasbeni snemalni studio previsoka glasnost med snemanjem v studiu snemalec glasbe, producenti, izvajalci, direktorji, drugo osebje izobraževalne ustanove preglasno igranje orkestra med učno uro učitelji, člani orkestra, drugo osebje prodajalna glasbenih posnetkov preglasno predvajanje kaset, CD in plošč po PA ozvočenju prodajno osebje, stranke, sosedje drugi prostori preglasno posneta glasba pri uri aerobike vaditelji aerobike, udeleženci, sosedje Vsa glasbena dejavnost je specifčna oz. je področje, ki je izredno občutljivo na slušno spremljanje okolja, zato protihrupni ukrepi, ki so sprejemljivi za večino drugih področij, skoraj ne pridejo v poštev Priporočljive so nekatere strategije za posamezne skupine akterjev, ki delajo v glasbeni industriji in ki jih je treba specifčno in individualno upoštevati za vsak posamezni primer. 6.1. Akustika in ustreznost samega prostora Veliko javnih prostorov ni primernih za izvajanje in predvajanje glasbe. Prostori so pogosto premajhni, prenizki in preveč odmevni. Z dodajanjem zvočno absorpcijskih materialov se lahko izboljša jasnost in zmanjša hrupnost. Za znižanje hrupa v določenih smereh se lahko uporabljajo tudi akustični zasloni, ki morajo biti kombinirani z ustrezno absorpcijo, tudi v prostoru. Najprej pa je seveda treba identifcirati najhrupnejše glasbene inštrumente Delo in varnost 52/2007/4 Tabela 3. Tipične vrednosti hrupa VIR HRUPA dB Maksimum Posamezni glasbeniki Violina/viola (blizu levega ušesa) 85– 105 116 Violina/viola 80– 90* 104 Violončelo 80– 104* 112 Akustični kontrabas 70– 94* 98 Klarinet 68– 82* 112 Oboa 74– 102 * 116 Saksofon 75– 110* 113 Flavta 92– 105* 109 Flavta (blizu desnega ušesa) 98– 114 118 Pikolo 96– 112* 120 Pikolo (blizu desnega ušesa) 102– 118* 126 Francoski rog 92– 104* 107 Pozavna 90– 106* 109 Trobenta 88– 108* 113 Pavke & veliki boben 74 – 94* 106 Tolkala (hi-hat blizu levega ušesa) 68 – 94 125 Tolkala 90-105 Harfa 90 Električna kitara (na odru, z uporabo monitorja na slušalke) 100 – 106 * 118 Električna kitara (na odru stalnimi monitorji) 105 – 112* 124 Pevec 70 – 85 * 94 2 2 Razvoj in znanost VIR HRUPA dB Maksimum Sopran 105-110 Zbor 86 Normalna vaja na klavirju 60 – 90 * 105 Glasen klavir 70 – 105 * 110 Klaviatura (električna) 60 – 110 * 118 Bobnar na glasbenem festivalu v zaprtem prostoru 105 144 Kitarist na glasbenem festivalu v zaprtem prostoru 103 146 Bas kitarist na glasbenem festivalu v zaprtem prostoru 101 133 Skupina glasbenikov Komorna glasba (klasična) 70 – 92 * 99 Simfonična glasba 86 – 102* 120 – 137 Ozvočena rock glasba 102 – 108* 140 + Slušalke za v uho, kot za i-Pod @, glasnost 6 94 110 – 1301 Slušalke za v uho, kotzai-Pod @, največja glasnost 105 110 – 1421 operni orkester + Violina 84 – 90 Viola 87 Violončelo 86 Kontrabas 86 Trobenta 93 Pozavna 90 Rog 91 Pikolo/Flavta 90 Klarinet/Bas klarinet 88 Oboa/Fagot 87 Tolkala 85 Dirigent 82 Vsi inštrumenti 88 GLASBEnA VZGoJA Skupinska vaja Saksofon: Učitelj 93 – 95 Saksofon: Učenci 94 – 96 Glasbena vzgoja: individualne ure: izpostavljenost učitelja Violina s klavirsko spremljavo (v majhni sobi) 82 Violina s klavirsko spremljavo (v veliki sobi) 76 Violina 84 Flavta 89 Električna kitara 88 Saksofon 95 Pozavna 90 Klavir 82 Petje (ob klavirski spremljavi) 85 Vaja šolskega orkestra Dirigent- učitelj 94 Pozavne (zadnja vrsta) 94 Tolkala 92 Solo trobenta z orkestrom 96 Saksofon (zadnja vrsta) 91 Klarinet (sprednja vrsta) 95 Flavta (sprednja vrsta) 98 Učitelj na tubi 92 Legenda * na razdalji 3 m 1 Odvisno od vrste slušalk + Velja za povprečno/manjšo izpostavljenost. Druge meri tve še potekajo. 22 in sestaviti prednostno listo izvajanja protihrupnih ukrepov. Prav tako mora biti sam prostor že v fazi projektiranja in kasneje v gradbeni fazi zasnovan tako, da se upošteva celotna sestava npr. z vsemi možnimi glasbenimi akterji, kar lahko dosežemo z ustrezno razporeditvijo notranjega urejanja prostora, npr. ustrezna raven tal oz. podesta glede na inštrument, pravilna razporeditev glasbenikov glede na inštrument in vlogo igranja, gradbeni materiali, ki so specifčno in akustično prilagojeni za izvajanje določene glasbe itn. Zelo pomembno je mnenje akustičnega strokovnjaka, ki mora pravilno ovrednotiti izvedljivo prioriteto protihrupnih ukrepov. Prav tako je treba vse prostore, kjer je mejna ali konična raven izpostavljenosti presežena, ustrezno označiti z opozorili in varnostnimi znaki. Primer preureditve prostora orkestra (sliki 4 in 5). Slika 4 kaže tradicionalno razporeditev orkestra, pri kateri so tišji instrumenti (godala in lesena pihala) postavljeni med pop skupino in drugi del orkestra (trobila in tolkala). Med godala in opremo pop skupine so nameščeni prozorni akustični zasloni, ki pa niso dovolj varovali pred glasnimi ojačevalci in zasloni. Slika 5 kaže spremenjeno razporeditev, ki je omogočila boljše varovanje glasbenikov pred hrupom. Godala in lesena pihala so postavljena na tribune in hkrati bolj oddaljena od najbolj hrupnega dela odra. Trobila in tolkala so pomaknjena naprej in ločena od pop skupine z akustičnimi zasloni. Ti so postavljeni dovolj daleč od trobil, da niso povzročali odboja hrupa, hkrati pa so jih varovali pred ojačevalci glasbene skupine. 6.2. Uporaba osebne varovalne opreme Za glasbenike je primerna osebna varovalna oprema z neuteženim frekvenčnim odzivom, ki enakomerno zaduši vse frekvenčne komponente v slišnem delu spektra (ne sme »pobarvati glasbe«). Na ta način se izognemo popačenju razmerij med alikvotnimi toni (spremenjen zvok glasbenega inštrumenta) in slišnosti razmerij med posameznimi inštrumenti. Osebna varovalna oprema je lahko elektronska ali mehanska (ušesni čepi). Ko jo izbiramo, je med drugim treba upoštevati tudi raven in značilnosti glasbenega zvoka; vrsto glasbe Delo in varnost 52/2007/4 Razvoj in znanost (zvrst glasbe, živa glasba (akustična, ozvočena), posneta glasba) ter prostor prireditve (na prostem, velika prizorišča, klubi); udobnost in druge osebne težave delavca (alergije); varen način uporabe (ušesni čepki naj bodo v lasti delavca in naj ne krožijo med delavci). Pomembna je stopnja znižanja hrupa, ki jo bomo z opremo dosegli. Najenostavnejši kazalnik znižanja je SNR (povprečna vrednost), ki orientacijsko kaže, kateri tipi osebne varovalne opreme so primerni pri posameznih ravneh hrupa (tabela 5). Tabela 5. Priporočena stopnja zaščite Tabela 4. Tipične vrednosti izpostavljenosti Vrednost hrupa v dB(A) Izberite zaščito s SNR... 85 - 90 20 ali manj 90 - 95 20 - 30 95-100 25 - 35 100 -105 30 ali več Pri uporabi osebne varovalne opreme moramo izrecno upoštevati navodila za uporabo in vzdrževanje proizvajalca opreme. Njeno učinkovitost moramo občasno preverjati, da ugotovimo morebitno elektronsko ali mehansko obrabo. 7. ZAKLJUČEK Pri glasbenikih obstaja resno tveganje pri delu v hrupnem okolju, kot so npr. koncertne in druge prireditve, disko in razni glasbeni klubi itn. Ustrezno varovanje sluha glasbenikov je še kako pomembno, saj je zdravstvena okvara, ki nastane po dolgih letih igranja, za vsakega glasbenika v vsakdanjem življenju zelo moteča. Delodajalci se morajo zavedati svojih odgovornosti v zvezi z zagotavljanjem ustrezne varnosti in zdravja pri delu delavcem, ki so jih zaposlili za delo v glasbeni dejavnosti. Predvsem pa morajo stalno razvijati ustrezno varnostno politiko, delo organizirati tako, da omejuje trajanje in velikost izpostavljenosti hrupu, izdelati oceno tveganja za delavce, ki so izpostavljeni čezmernemu hrupu; izvajati preventivnezdravstvene preglede v zvezi s stalnim zdravstvenim nadzorom svojih delavcev, izvajati meritve ravni hrupa, ki so mu delavci izpostavljeni; stalno izvajati ukrepe za zniževanje hrupa pri viru na minimalno možno raven ter stalno spremljati in upoštevati gradbena in druga tehnična in strokovna spoznanja, ustrezno načrtovati odmore med delom in stalno Delo in varnost 52/2007/4 PokLIC dB Maksimum Glasbeni festivali v zaprtem prostoru/stadionu Tonski mojster za monitoring 96 – 104 147 Izvršni producent 101 146 Mojster za klaviature 101 145 Tonski mojster za centralno ozvočenje 99 – 100 139/145 Predstavnik promotorja 96 – 100 146 Nadzornik lože 102 140 Režija odra 96 – 98 137 Mojster za svetlobne efekte 94 146 Varnostniki (odvisno od lokacije) 89 – 94 137/146 Varnostniki v loži 100 146 Osebje cateringa 91 134 Gasilec 101 144 Blagajničar 89 131 Organizator dogodka 85 – 87 137 Snemalna ekipa 98 – 100 139/143 Prodajalci promocijskega blaga 100 134 Osebje bara 96 – 97 131/136 Odrski pomočniki 80 – 91 131/137 Osebje garderobe 90 145 Glasbeni festivali na prostem (‘pop koncerti’) Režija odra 98 134 Tehniki 91 – 93 133/138 Catering 87 135 Prodaja promocijskega blaga 85 – 101 127/146 Varnostniki v loži 91 – 101 136/144 Varnostniki (odvisno od lokacije) 85 – 100 122/146 Reševalci 88 – 94 124/133 Osebje bara 86 128 Vodja prizorišča 87 129 Kamerman 100 137 Tonski tehnik za delay* 93 125 Klubi Osebje bara 89 - 99 Osebje, ki pobira kozarce 90 – 100 Natakarji 102 DJ-ji 93 – 99 Tehnik za svetlobne efekte 104 Varnostnik 97 Vratar 84 Plesišče 94-104 zagotavljati ustrezno osebno varovalno opremo. Zagotavljanje lastne varnosti in zdravja pri delu pa je še kako odvisno od t.i. varnostne kulture vsakega glasbenika. Zavedati se mora namreč, daje poklic, ki si ga je izbral, v nekaterih razmerah še kako lahko škodljiv za njegovo zdravje. Upoštevati mora navodila proizvajalca, v katerih so podane vse tehnične specifkacije in navodila za varno uporabo in vzdrževanje inštrumentov, glasbene opreme in drugih glasbenih virov; navodila delodajalca v zvezi z ukrepi, ki jih je določil za preprečevanje čezmernega hrupa; namerno ne sme odstranjevati ali poškodovati katerikoli del opreme, ki je namenjena za zniževanje hrupa; obvezno mora uporabljati osebno varovalno opremo ter upoštevati navodila proizvajalca, redno ter po potrebi mora kontrolirati svoje zdravstveno stanje in se redno udeleževati zdravniških pregledov. 23 Razvoj in znanost Slika 4. Razporeditev orkestra Glasba - umetnost ali hrup - vse je odvisno od posameznika oz. njegove zaznave. Zavedati pa se moramo, da nevarnosti, ki se pojavljalo pri vsaki glasbeni dejavnosti, npr. pri ustvarjanju, komponiranju, poslušanju itn., vsekakor obstajajo. VIRI 1. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) 2. Pravilnik o varovanju delavcev pred izpostavljenostjo hrupu (Uradni list RS, št. 17/06 in 18/06) 3. Proposed guidance for the music and entertainment sectors on the Control of Noise at Work Regulations 2005, http://www.hse.gov.uk 4. Listen while you work: hearing conservation for the arts, http://www. detir.qld.gov.au 5. A guide to noise in the music entertainment industry, http://www.detir. qld.gov.au 6. Orchestra pilot of the industry / HSE noise guidance, http://www. hsl.gov.uk 7. http://sl.wikipedia.org 8. http://www.alpine.nl 9. http://www.cmd.act.gov.au 10. http://www.etymotic.com a Slika 5. Nova razporeditev orkestra 24 Delo in varnost 52/2007/4