Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, Lanskoletne 2-—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarili in dogovoru. Uprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-08. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60, V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621
St. 214
Ljubljana, sreda, dne 16. septembra 1931
Leto II.
Nova francosko-itatijanska pogajanja v Ženevi
Pogajanja so stopila baje v odločilno fazo — Briandov optimizem glede zmage mirovne ideje — Dvoličnost italijanske politike glede razorožitve
Knez Starheinberg,
heimwelirovsk)i voditelj, ki je bil povodom zadnjega ponesrečenega puča aretiran.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 15. septembra. AA. Danes od 11. do 13. in pol popoldne se je vršila pod predsedstvom predsednika vlade in ministra notranjih zadev armijskega generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta. Na seji so reševali tekoča vprašanja.
Velik govor našega delegata v Ženevi
Ženeva, 15. septembra AA. V debato v politični sekciji je posegel tudi jugoslovanski stalni delegat pri Društvu narodov dr. Hi ja Šu-menkovič. Jugoslovanski delegat je imel pri tej priliki veiik govor in je zastopal stališče, naj bi odbor za proučitev evropskega vprašanja nadaljeval svoje delo.
Za pomoč pasivnim krajem
Beograd, 15. septembra. AA. Snoči se je nadaljevala konferenca glavnega odbora Rdečega križa, ki je bila otvorjena v nedeljo. Na konferenci so sklenili ustanoviti odbor, ki bo pozval prebivalstvo, naj zbira podpore in prispevke za kraje, ki so bili prizadeli po suši, toči in slabem vremenu v Savski, Vrbaski, Primorski in Zetski banovini. Tak odbor je bil sestavljen že o priliki velikih poplav leta 1926. Tedaj je zbral prav lepo vsoto 18,828.000 Din. Podobno naj odbor zbere tudi sedaj primerna sredstva za pasivne kraje v navedenih banovinah.
Prepoved zborovanj:* v Nemčiji
Pariz, 15. septembra. A A. Havas poroča iz Berlina, da je predsednik berlinske policije prepovedal vsa zborovanja, ki bi laliko ogrožala mir in red.
Nemčija in ukrajinski terorizem na Poljskem
Varšava, 15. septembra. AA. Pat poroča: »Ilu-strovani Kurler Podzani« polemizira s pisanjem nemških listov, ki ga napadajo zaradi njegovih razkritij o udeležbi Nemcev pri ukrajinskih neredih. List pravi, da njegove navedbe drže, In vztraja pri svojih obtožbah ter napoveduje še nove dokumente, ki bodo potrdili sodelovanje Nemcev s poljskimi subverzivnimi elementi.
Zadruga za gospodarske filme
Beograd, 15. septembra. AA. Na pobudo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je bila danes konferenca o tem, kako organizirati filmske posnetke iz gospodarskega življenja. Ti filmi naj bi služili napredku našega gospodarstva. Konferenci so prisostvovali šef centralnega presbiroja pri predsedništvu ministrskega sveta Milan Marjanovič, zastopniki gospodarskih ustanov in Zavoda za pospeševanje Zunanje trgovine. Po končani razpravi je bil 'izvoljen ožji odbor pod vodstvom šefa tega zavoda dr. Juraja Tomieiča. Odbor ima nalogo, da sestavi pravila zadruge za gospodarske filme. Naloga nove zadruge je, da prične takoj z delom in da organizira filmsko propagando.
Konferenca zastopnikov gospodarskih organizacij
Beograd, 15. septembra. AA. Danes dopoldne je bila v obrtniškem domu konferenca zastopnikov gospodarskih organizacij o izpopolnitvi gospodarske in industrijske statistike. Med dru-Sjtni so konferenci prisostvovali Novak Popo-vH'j referent ministrstva za trgovino in industrijo, Borivoje Panjevac, referent splošne državne statistike pri predsedništvu ministrskega Sveta in dr. Krmpotič, referent ministrstva za t|ocijalno politiko in narodno zdravje. V razpravi so bili predlogi centrale industrijskih korporacij o tem, kako organizirati zbiranje *n urejevanje gospodarskih podatkov iz vse države.
Pariz, 15. septembra. AA. Današnji »Echo de Pariš« objavlja poročilo svojega poročevalca iz Ženeve o tem, da so pomorska pogajanja med Francijo in Italijo ponovno prešla v aktivno fazo. Posebno živahna so pogajanja med francoskim strokovnjakom Massiglijem in italijanskim zastopnikom Rossijem. Zaenkrat še ni znano, kakšen bo obrazec sporazuma in kakšna naj bodo končna pogajanja. Francija je pripravljena po poročilu tega poročevalca olajšati sporazum z raznimi popusti.
Ženeva, 15. septembra. AA. Novinarsko udruženje je priredilo načelnikom inozemskih delegacij slavnosten banket. Francoski zunanji minister Briand je v svojem govoru ponovno poudaril, da zaupa v napredek mirovne ideje, ki je že globoko prodrla v narodne mase.
Nemški zunanji minister Curtius je v svojem govoru slavil Briandove zasluge za svetovni mir in naglasil, da je Nemčija trdno odločena, nadaljevati politiko nera-ško-francoskega sodelovanja.
Pari*, 15. septembra, r. »Le Temps« razpravlja o italijanskem stališču glede razorožitve, kot ga je označil italijanski zuna-
nji minister Grandi v svojem ženevskem govoru, ter primerja to oficijelno stališče italijanske vlade z dejanskim razpoloženjem glede vprašanja razorožitve, kakor prihaja do izraza v fašistovskih mladinskih in predvojaških organizacijah. V hipu — pravi list — ko stavi fašistovska Italija v Ženevi senzacijonalne predloge za razorožitev, ne bo brez važnosti, če se omeni, da izvaja doma čedalje bolj obsežne priprave nacije za vojno. V sedanjem času jemlje fašistovska država otroka skoro že iz zibelke, da ga uvrsti med »Balile«. Nato ga uvrsti v organizacije avangardistov, dalje v mladinske fašije in končno mu daje, ko je star 18 let, tudi predvojaško izobrazbo. Po vsej tej obsežni predpripravi ga potem izroča armadi.
Toda do sedaj je bila obvezna le taka vojaška priprava za italijansko mladino, dočim je bila sestavljena organizacija »Ba-lila« v načelu le iz prostovoljnih članov. Za vstop v to organizacijo je bil namreč potreben pristanek staršev. Kljub temu pa je skoraj ena tretjina italijanskih otrok, t. j. več ko en milijon, bila vpisana v »Bali-lo«. Po uspehu nedavnih manifestacij v
Rimu, kjer je 50.000 dečkov posvetilo svoje počitnice vojaškim vajam, pa je Mussolini odredil, da se organizacija »Balila« raztegne na vse italijanske otroke brez vsake izjeme. To pomeni torej, da bodo sinovi komunistov kakor meščanov, delavcev kakor kmetov, sinovi katoličanov, antifašistov, z eno besedo vsi otroci, čim dopolnijo 8 leto, morali obvezno nositi črno srajco, t. j. biti člani »Balile« in dobiti vso »no militaristično vzgojo, ki jo ta organizacija predvideva.
Skratka: trije milijoni otrok se bodo učili, kako se rabi puška. V hipu, ko se fašistovska Italija obnaša v Ženevi kot pobor-nica razorožitve, razvija in krepi ona sama doma grozanske vojaške priprave mladine, t. j. se moralno oborožuje. To dejstvo, zaključuje »Le Temps«, je treba tem bolj podčrtati in razglasiti, ker vceplja fašizem tej mladini duh, ki je vseskozi duh vojne.
Zastopnik Mehike v DN
Mexico, 15. septembra. A A. Mehiški poslanik v Parizu Portigil, bivši predsednik mehiške republike, bo zastopal Mehiko na skupščini Društva narodov. Kot delegata sta mu pride!jena še Estrado in Gonzelos.
Uspešna preiskava o atentatu na Madjarskem
Policija je atentatorjem na sledi — Izdal jih je njihov rokopis — Pričakuje se, da
bodo v kratkem aretirani
Budimpešta, 15. septembra, n. Konster-nacija zaradi nedeljske katastrofe traja še dalje. Madjari menijo, da je ta atentat največja nesreča za vso javnost. Policija sklepa, da so atentatorji bivali najmanj dva tedna na Madjarskem. V Budimpešti so med 13. in 19. avgustom kupili ročne električne svetilke in baterije marke »Orion«, katere st> našli na mestu atentata. Policija misli, da obstojajo zveze med tem atentatom in med atentati, ki so bili izvršeni v Nemčiji in Romuniji. Atentatorjev je bilo najbrže troje, od katerih je bil eden tujec, dva pa Madjara.
Budimpešta, 15. septembra, n.-Policija je odkrila atentatorje po pretilnih pismih iz poslednjih dni. Rokopise teli pisem so primerjali z rokopisom elektrotehnika Ludvika Leibnicka iz Nemčije in dognali, da je Leibnick bil med atentatorji. Leibnick se je večkrat pojavil v Budimpešti in je bil na Madjarskem, ko se je izvršil atentat. Z gotovostjo so dognali, da je v temni noči zbežal čez češkoslovaško mejo, a do sedaj ga še niso mogli najti. Policija je razposlala njegovo sliko vsem evropskim policijam. Pričakujejo, da bo danes aretiran.
Budimpešta, 15. septembra, n. Po poslednjih izjavah tukajšnjih političnih policijskih organov, je policiji uspelo najti sled za atentatorji na brzovlak Dunaj-Budim-pešta. Mnogo prič in strokovnjakov je podalo podrobna poročila, na podlagi katerih se vodi preiskava. Podatkov policija noče objaviti. Po vesteh iz Bratislave je češkoslovaško orožništvo zasedlo vsa važna mesta na meji, da bi preprečilo beg atentatorjev, če se v resnici mudijo na Češkoslovaškem.
Budimpešta, 15. septembra. Vladni list »Budapesti Hirlap« poroča, da je policija že sedaj dognala, da so atentat izvršili komunisti, ki jih je vodil neki na Madjarskem zelo dobro znani komunist. Ta vest je med najširšimi krogi izzvala »največjo senzacijo. Gre namreč za nekega madjar-skega komunista, proti kateremu je policija pred nekaj meseci uvedla preiskavo, a se mu je posrečilo pobegniti čez mejo. Sedaj pa so dognali, da se je s potvorjenim potnim listom večkrat vrnil v Budimpešto. Prihajal je iz Češkoslovaške. Ker je Bija Torbagy le pol ure oddaljen od češkoslo-
vaške meje, je verjetno, da so atentatorji izginili čez mejo, še predno se je zgodila nesreča.
Budimpešta, 15. septembra, n. Preiskava o atentatu na vlak BudimpeSta-Dunaj napreduje z vso naglico. Grafolog Silberer, ki je pregledal rokopise najdenih pisem, je dal zanimivo izjavo o piscu. Dejal je, da je zelo inteligenten človek, a poln mrž-nje in sovraštva. Bil je več časa v zaporu, iz katerega so ga šele pred kratkim izpustili. Skušal je pisati z drugimi črkami, ker je vedel, da policija pozna njegov rokopis. Po grafologovem mnenju ima pisec pisem 28 do 34 let.
Vojni minister Gombos je novinarjem izjavil, da bo proti atentatorjem postopal po naredbi iz leta 1924, ki določa, da sa morajo ubijalci in požigalci soditi pred izrednim sodiščem.
Žrtve železniške katastrofe bodo pokopali v četrtek ob 3. popoldne v Budimpešti. Krste so razložene na velikem mrtvaškem odru na trgu Vernezo. Direkcija državnih železnic bo plačala pogrebne stroške.
Likvidacija heimwehrovskega puča
Pri preiskavi so bile odkrite velike zaloge orožja — Notranje ministrstvo pripravlja odlok o razpustu Heimwehra
Dunaj, 15. septembra, d. Preiskave v stanovanjih raznih heimwehrovskih voditeljev ter v njihovih pisarnah se nadaljujejo. Zelo temeljito se preiskuje zlasti palača kneza Starhemberga v Linču, kjer so našli mnogo spisov in korespondenci1. Knez Starliemberg se nahaja še v zaporih ter so vesti, da je bil že izpuščen na svobodo, izmišljene. Pri preiskavah na raznih krajih Štajerske so našli velike zaloge orožja.
Dunaj, 15. septembra, d. V notranjem ministrstvu pripravlja minister Winkler odlok o razpustu heimwehrovskih organizacij. Definitivna odločitev o tem bo padla povratku zveznega kaucelarja dr. Burescha iz Ženeve.
Dunaj, 15. septembra, d. Heiimvelirov-sko motšvo, ki je bilo v nedeljo popoldne pri Klosterneuburgu od zvezne žandar-merije in vojaštva zajeto, je bilo danes večinoma zopet izpuščeno, ker so tozadevna zasliševanja končana. Med ujetniki se nahaja tudi nečak avstrijskega vojnega ministra Karl Vaugoin,
Dunaj, 15. septembra, n. O skupni meščanski kandidaturi za predsedniške volitve se meščanske stranke še niso sporazumele. S profesorjem Miklasom, sedanjim predsednikom zvezne republike, ni razen krščanskih socijalistov nihče zadovoljen. Danes bo profesor Miklas sam izjavil, ali kandidaturo sprejme ali ne. Če bi kandidature ne sprejel, bi meščanske stranke soglasno postavile za kandidata bivšega kancelarja dr. Enderja, ki bi kandidaturo sprejel. Sporazum med krščanskimi strankami je vsekakor potreben, ker bodo soci-jalni demokratje pri svoji volilni kampanji ponesrečeni heinnvehrovski prevrat zlahka izrabili v svoje namene. Kandidat socijal-nih demokratov je dr. Renner.
Povratek podmornice »Nautilus«
Pariz, 15. septembra. AA. Poročajo iz Osla, da je podmornica »Nautilus« dane* orispela v luko Harstal.
Hitrostni rekordi angleških letalcev
London, 15. septembra. AA. Kralj je čestital letalskemu poveljniku Orlebarju, letalskemu poročniku Boothmanu in letalskemu poročniku Stainforthu na velikih uspehih tekme za Schnei-derjev pokal.
Kraljevi letalski klub je objavil včeraj uradne hitrostne podatke, ki se pa nekoliko razlikujejo od prvih poročil. Tako je dosegel Stainforth 379'5 in ne 386 milj hitrosti na uro. Novi svetovni rekord je tako boljši od onega, ki ga je postavil letalski poveljnik Orlebar, za nekaj več kot 21 milj. če bo vreme lepo, bo Stainforth še ta teden poikusil postaviti nov svetovni hitrostni rekord in sicer z letalom tipa »Vickers Rollsroyce«, ki je opremljeno s posebno močnimi stroji. Ker čakajo na rezultat tega poleta, ni gotovo, če bodo predložili nedeljski rekord mednarodni letalski zvezi v potrditev.
Katastrofalno neurje v Alžirju
Pariz, 15. septembra. AA. Havas poroča iz Alžira, da je tam danes dopoldne vladalo strahovito neurje, ki je zahtevalo mnogo človeških žrtev. Nevihta z viharjem je trajala polne tri ure. V Sumi so počile zaradi silnega pritiska vodovodne cevi, pri čemer je našlo smrt osem ljudi, škoda je velika. Pokvarjene so tudi železniške proge in ceste.
Dvodomni sistem
Ena največjih pridobitev nove ustave je uvedba dvodomnega sistema. To smo živo čutili, zlasti v času razburkanih strankarskih bojev. Skupščina se je samo prepirala in prepirala in vsi zakonski načrti, tudi najnujnejši, niso mogli biti rešeni, ker so strankarski prepiri čisto okupirali skupščino. Če pa se je na vse zadnje le posrečilo, da je bil kateri od zakonskih načrtov sprejet, potem je bil v skupščini gotovo tako zdelan in pokvarjen, da ni bil več za rabo. Komaj je izšel zakon, že so ga morali z raznimi pravilniki in novelami krpati, da je sploh bil uporaben, a navadno tudi vse te krparije niso dosti pomagale.
V	tedanjih časih je mogel vsakdo ne enkrat slišati iz ust poznavalcev našega gospodarstva vzdih, kako bi bilo dobro za vse nas in za vso državo, če bi imeli tudi mi dvodomni sistem. Kako vse drugačne zakone bi dobivali, če ne bi imeli le skupščine, ki se je znala naravnost mojstrsko prepirati, temveč tudi drugo skupščino, kjer bi sedeli strokovnjaki in skrbeli samo zato, da bodo zakoni dobri, pa če so baš strankarjem po volji ali ne.
In ne enkrat so naši pridobitni krogi tudi javno zahtevali, da dobi tudi Jugoslavija, kakor vse druge velike države, svoj senat. Ali iz neke neverjetne sramežljivosti do napačno pojmovane demokratičnosti so bile vse te zahteve brezuspešne. Pri nas je še naprej veljal le enodomni sistem, pa čeprav je vsak zakon naše strankarske skupščine skoraj kričal po korekturi.
Zaman so bili tudi vsi drugi tehtni razlogi, ki so govorili za dvodomni sistem. Tako je bilo vse zaman, če je kdo opozarjal na vzgled velike zapadne demokracije, kjer javnost pozna le dvodomni sistem. Francija ima svoj senat, Anglija ima svojo gornjo zbornico, Združene države Sev. Amerike imajo svoj senat, ali za nas ni bil senat dosti dober. Pa smo še naprej delali slabe zakone in se v prvi vrsti prepirali.
Kakor mnogo drugih starih strani našega prejšnjega partizanskega parlamentarizma, tako je sedaj konec tudi z enodomnim sistemom. Na vse zadnje je dobila tudi Jugoslavija svoj senat in, kar je največ vredno — senat, za katerega bodo jamstva tu, da bo res dobro delal. V našem bodočem senatu se ne bo nikomur treba ozirati na razne posebne želje teh ali onih krogov, ker bo že sestava senata samega izločila vse te kvarne vplive.
In dobro je takol Polagajo se novi te-melji jugoslovanskega političnega življenja in ti temelji morajo sloneti na zakonodaji, ki je v vsakem pogledu dobra in pretehtana, da bo misel narodnega in državne edinstva od vseh strani trdno in dobro podprta. Naši prvi strokovnjaki ne bodo več potisnjeni v ozadje, temveč v senatu bodo dobili besedo, da bodo mogli z vsemi svojimi bogatimi izkušnjami na najboljši način služiti svojemu narodu.
Veliko pozitivno dejanje je uvedba dvodomnega sistema, ker je šele s senatom postavljeno, da mora naš parlament delati dobro. Če se bo poslanska skupščina zavedala, da mora vsak njen zakonski načrt prestati še najprej kritiko senata, predno postane zakon, potem tudi zakonska skupščina ne bo več lakhomišljeno sklepala zakonov, temveč se potrudila, da bodo ti tudi vzdržali kritiko strokovnjakov, ker drugače bodo šli v koš. Vsi poslanci pa bodo •živo interesirani na tem, da prinesejo domov svojim volilcem dobre zakone, vsled česar pa jim tudi ne bo preostalo nič drugega, ko da sklepajo in delajo dobre zakone. Vsa nova zakonodaja se bo morala nujno izboljšati vsled uvedbe senata in to je pridobitev, ki je ni mogoče dovolj podčrtati.
Z uvedbo senata smo napravili pomemben korak naprej, ki bo vsak dan rodil večje uspehe. Z uvedbo dvodomnega sistema se šele pričenja politična šola našega naroda. In da to šolo krvavo potrebujemo, ne dokazuje nobena stvar bolj, ko nezdrave strankarske razmere, iz katerih nas je rešila samo preudarnost našega kralja.
Hudi nalivi v Beogradu
Beograd, 15. septembra. 1. V Beogradu že tretji dan neprestano dežuje. Voda je tolika, da ljudje takšnih nalivov ne pomnijo.
Naj hitrejši vlak na svetu
London, 15. septembra. AA. Velika zapad-noželezniška družba« sl Je včeraj ponovno pri* borila rekord za najhitreješ vlake na svetu.
Cheltenhamški brzovlak je prevozil 77'25 milj iz Swindona v Paddington v 59 in pol minuti. Vlak je imel 6 voz. Vozil Je železniški stroj tipa »Castle«.
Načrt MacDonaldove vlade za štednjo pod streho
Spodnja zbornica ga je sprejela s 310 glasovi proti 253 — Glasovi o skorajšnjih novih volitvah
London, 15. septembra. AA. Snoči je spodnja zbornica z večino 57 glasov odobrila zakonski načrt za štednjo, ki bo prihranil državi 70 milijonov funtov sterlin-gov. Glasovali so pozno ponoči. Zakonski načrt je bil sprejet s 310 glasovi proti 253. Debata se je omejila v glavnem na načrt za štednjo, ki ga je usvojila že bivša delavska vlada. Opozicija je priznala, da je bivša vlada zmanjšala proračun za 56 milijonov funtov sterlingov. Bivši minister Lansbury je pa izjavil, da delavski kabinet ni bil v tem vprašanju soglasnega mnenja.
Zakladni minister Snowden in sir Herbert Samuel sta v svojih izvajanjih nagla-šala, da se bivši ministri ne morejo odtegniti odgovornosti za zmanjšanje državnega proračuna, ki so ga sami izvedli, ko so bili še na vladi in ki ga sedaj kot opozicijo-nalci kritizirajo. Debato je zaključil v imenu vlade Neville Chamberlain. Izjavil je, da je vlada s svojimi odredbami odvrnila neposredno nevarnost. Sedaj je naloga vlade, da izdela program konstruktivne poli-
tike, ki naj poživi trgovino in industrijo. Čim bo, je zaključil govornik, neposredna naloga končana, bo treba takoj pričeti s konstruktivnim delom.
London, 15. septembra. AA. Narodna železničarska zveza v Ledburyju je poslala MacDonaldu pismo, kjer ga obvešča, da so železničarji soglasno izrazili sedanji vladi zaupnico.
London, 15. septembra, n. Laburistični >Daily Herald« poroča, da se konservativci pripravljajo na razpust parlamenta in na razpis novih volitev. Pravijo, da bo parlament razpuščen že v prihodnjem tednu, nove volitve pa da se bodo vršile 15. oktobra. Do petka menijo spraviti pod streho vse ukrepe za sanacijo državnega proračuna. S tem bo tudi rešena naloga sedanje nacijonalne vlade. Liberalci in konservativci se že pogajajo za sodelovanje pri volitvah. Konservativci ne bodo postavili svojih kandidatov tam, kjer bodo kandidirali liberalci, ki so se izjavili za zaščito carinske politike.
Preuredba volitev v svet Društva narodov
Predlog lorda Cecila sprejet z 28 proti 24 glasovom
" Ženeva, 15. septembra, n. Prva komisija DN se je danes bavila s predlogom britanskega delegata lorda Cecila. Lord Cecil je predlagal, naj se ustanovi poseben odbor, ki bo proučil vprašanje volitev Sveta DN. Raizne skupine držav hočejo namreč vsaka svojo rešitev. Nekatere države pa hranijo sedanji sistem. Med temi so v prvi vrsti države južne Amerike in Francija, proti sedanjemu sistemu pa Grčija, Portugalska in Irska. Končno so z 28 proti 24
glasovom sprejeli Cecilov predlog. Ta britanska zmaga pa ima tudi svoj političen pomen, ker kaže načelno stališče britanske vlade proti sedanji grupaciji.
V	6. komisiji, ki se bavi s političnimi vprašanji, so se bavili s poročilom evropske komisije in sklenili, da ga predložijo zborovanju DN. Nato so razpravljali o Li-tvinovem predlogu glede pogodb o gospodarskem nenapadanju.
Petnajsta obletnica prve dobrovoljske divizije
Priprave za svečano razvitje zastave saveza dobrovoljcev, ki jo je
podaril Nj. Vel. kralj
Beograd, 15. septembra. AA. Glavni odb.r Saveza vojnih dobrovoljcev kr. Ijevlne Jugoslavije nas je naprosil za tole objavo:
Minister vojske in mornarice je š svojim sklepom z dne 9. septembra 1931 let., št. 23.062 odobril prošnjo glavnega odbora in dovolil, da smejo predpostavljeni starešine dovoliti oficirjem, bivšim komandantom in komandirjem dobro-\ oljskih edinic, kakor tudi dobrovoljcem, ki so sedaj aktivni oficirji ali podoficirji, krajše dopuste za sodelovanje na svečanosth razvitja in posvetitve savezne zastave dne 3. in 4. oktobra v Beogradu. Ravno tako je vsem tem dovoljeno, da sodelujejo v svečani povorki o priliki de-
fileja. Zato poziva glavni odbor vse navedene, naj se v čim večjem številu udeleže svečanosti petnajste obletnice prve dobrovoljske divizije in njenih slavnih borb v Dobrudži, kakor tudi posvetitve in razvitja savezne zastave, ki jo je daroval in ki ji bo kumoval naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Aleksander I.
Udeleženci imajo 75-cdstotni popust na vseh železniških progah in parnikih državne rečne plovbe. Na odhodni postaji kupijo pol voznega listka, ki velja za povratek proti legitimaciji in potrdilu, da se je dotičnik udeležil proslave. Te legitimacije i ošlje vsakemu interesentu na željo glavni odbor, Beograd, Miloša Velikog 6.
Otvoritev nove indijske konference
Odločilni značaj sedanjega sestanka — Gandhijev dan molčanja
Dopoldne in popoldne so govorili večinoma delegati, ki so označili svoje stališče do naloge, ki jo imajo izvršiti. Veliko zanimanje je izzval govor velikega indskega industrijca sira Madabhoyja, ki je odločno poudaril potrebo jamstev v novi indski ustavi. Očrtal je tesne zveze med angleško in indsko financo in dejal, da so finančna jamstva potrebna v interesu obeh dežel. Indija kot celota ne more sprejeti nobenili predlogov, ki bi, četudi v najmanjši meri, odklanjali njene dolgove.
Glede verskega spora med hindujci in muslimani je govornik prepričan, da se bodo te verske skupine sporazumele same med sabo in rešile tako problem, ki nikakor ne sme ovirati reform ali pa ustave. Ce se ta prilika za sporazum ne izrabi, ne bo najbrž 5 let tako ugodne prilike, da se ta zadeva reši. Co pa ne pride do sporazuma, naj razsodita o tem sporu angleški parlament ali pa angleška vlada. Poročajo, da bo odbor za zvezni ustroj indske ustave zaključil splošno debato že danes, ko bosta govorila Gandhi in Malaviya. Nato bo razpravljal o podrobnostih načrta indske ustave.
London, 15. setembra. A A. Javnost se zelo zanima za zasedanje odbora za zvezni ustroj indske ustave, ki se je pričelo včeraj. Seje so veliko pridobile na raprezen-tativnosti s prihodom Gandhija, ki prvič prisostvuje njenim razpravam.
Včeraj je imel Gandhi dan molčanja. Zato na seji ni govoril in je stavil le pismena vprašanja. Poslušal je pazljivo vse razprave. Kar je hotel vprašati, je napisal na papir in ga izročil predsedniku Sankevju, ki mu je napisal svoj odgovor.
Lord Sankey je pozdravil delegate Gack-warja iz Barode, Gandhija in Malavijo Pandita, ki se niso udeležili zadnje indske konference.
Dejal je, da je njihova prisotnost velikega pomena in da je ojačila raprezenta-tivni značaj odbora. Izrazil je dalje upanje, da bo prišlo v odboru na temelju prejšnjega dela v kratkem*do sporazuma. Dolžnost odbora bo staviti predloge in razpravljati o njih umestnosti.
Dalje je dejal, da ne želi predlagati ničesar, kar bi imelo značaj ultimatuma, vendar mora pri tej priliki opozoriti odbor, da bi se to zgodilo, ako ne bi prišlo do sporazuma in ne bi se pričela pogajanja.
Vzroki katastrofe francoskega letala v Sibiriji
Pariz, 15. septembra. AA. Po zadnjih vesteh se je ponesrečilo letalo »Trait d’Union« blizu Ufe zaradi eksplozije motorja. Pri tem sta se ubila letalca Le Brix in Mesmim, dočim je letalec Doret le lahko ranjen.
Francosko letalsko ministrstvo je poslalo na kraj katastrofe posebno tehnično komisijo, ki bo preiskala vzroke nesreče in nudila ranjenemu letalcu Doretu potrebno pomoč.
Katastrofalen potres na grškem otoku
Atene, 15. septembra. 1. Na otoku Halpis so imeli včeraj silen potres, ki je zrušil 250 hiš. Minister za socijalno politiko, ki se je mudil » Solunu, j« odpotoval na prizadeti otok.
Pogreb francoskega majorja Servogny-a
Beograd, 15. septembra. 1. Danes dopoldne so bili pokopani zemski ostanki francoskega majorja Servognya, pomočnika francoskega vojnega atašeja v Beogradu. Major Servogny je preminul v Dubrovniku. Pogreba so se udeležili odposlanec kralja, zastopniki vlade, poslanik Dard s spremstvom, mnogo častnikov in občinstva.
Dunajski sadni trg
Dunaj, 15. septembra, d. Semkaj je dospelo 10 vagonov bosanskih sliv. Povpraševanje zelo veliko, cene rastejo.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 15. septembra, d. Spremenljivo, polagoma prehaja v oblačno. Nikakega povišanja temperature.
Volitev predsednika avstrijske republike
(Od našega rednega dunajskega dopisnika.)
Dne 18. oktobra bodo v Avstriji volili novega predsednika republike. Izvoljen bo po precejšnjih težavah sedanji predsednik Vilhelm Miklas. Proti njemu Je sicer precej kokodakanja, ali končno marksistični bav-bav le združi vse meščanske kroge, da si izvolijo — »manjše zlo« — Mlklasa.
Miklas je bil profesor in menda celo ravnatelj srednje šole, ko se je spustil v politiko pod okriljem krščansko-socialne stranke, v kateri je začel kaj hitro igrati vodilno vlogo med zmernimi. Njegova osebna skromnost in prikupna oblika v občevanju z vso okolico, tudi s političnimi nasprotniki, mu je pridobila v svoji stranki ožjih pristašev, a med nasprotniki spoštovanje, tako da je bil kakor nalašč primeren predsednik Nationalrata. Tu mu tudi socialisti niso delali težav. — In ko je bilo treba po preteku že druge dobe predsedništva Hainische-vega voliti predsednika, je padla odločitev večine pristašev stranke na njega. Ker so pa druge meščanske stranke njemu nasprotovale, je bil izvoljen šele v drugem glasovanju na ta način, da so socialisti oddali prazne glasovnice. Takrat Je še bila volitev skupna zadeva Nationalrata in Bundesrata.
Ko je Nationalrat moral pod pritiskom takrat še močne Heimwehr spremeniti ustavo, so premenili tudi volitev predsednika, tako da se mora volitev izvršiti naravnost od volilcev, zato pa so mu dali več pravic: tako n. pr. Imenovanje kancelarja in ministrov, sklicavanje in razpuščanje parlamenta itd. Socialisti so bili sicer zelo proti takemu razširjenju predsednikovih pravic, a niso uspeli.
Z razširitvijo pravic je postala tudi večja njegova odgovornost, in predsednik mora često sprejeti na svoje rame o d i j za marsikake grehe vladine večine ali tudi le ene večinske stranke, v tem slučaju — krščanskih socialistov. Imenovanje heimwehrovskih ministrov je šlo na njegov rovaš, kar so mu zamerjali posebno velenemci in landbundovci.
Volitev novega predsednika bi se bila morala vršiti takoj po volitvah parlamenta, ali takrat so jo sporazumno odgodili na nedoločen čas, vsekakor pa se mora vršiti še to jesen ...
Zato je pričel že pred mesecem dni zakulisni boj za novega predsednika. Pokazalo pa se je, da niti v krščansko-socialni stranki niso vsi navdušeni, kajti radikalnejše krilo je želelo prelata dr. Seipla, — ki je baje tudi zahrepenel po tej najvišji časti v republiki. Toda Seipel ima še več sovražnikov nego prijateljev, zato je kmalu postalo jasno, da bi pomenila njegova kandidatura nevarnost za izvolitev predsednika iz meščanskih vrst, — toliko bolj, ker so socialisti postavili dr. Karla Rennerja, prvega kancelarja, očeta ustave in znanega zmernega socialističnega doktrinarja, ki uživa obče spoštovanje tudi mnogih nesocialističnih krogov.
Tako so prišli na kandidaturo kancelarja dr. Burescha, ki Je v vsej Javnosti jako simpa-tiška osebnost, je zmeren krščanski socialist in jako zaslužen mož za Dolnjo Avstrijo, kateri je bil do zadnjih dogodkov deželni glavar. — Toda tudi s to kandidaturo ni šlo gladko, kajti velenemci so silili v ospredje bivšega kancelarja dr. Enderja, predarlskega deželnega glavarja.
Odločitev je bila prepuščena največjemu klubu krščanskih socialistov, ki so se končno po dolgotrajnih mučnih debatah odločili s 40 glasovi od 60 za sedanjega predsednika Miklasa. — Proti njemu je hud odpor pri landbundovcih in velenemcih, ki grozijo celo z belimi glasovnicami, kar bi pomoglo do izvolitve dr. Rennerja.
Ali do volitve je še pet dobrih tednov in do tje se antimarksistiški obroč zopet sklene.
Za volitev predsednika velja volilna dolžnost.
—	Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je bilo oddanih glasov: socialističnih 1,517.000, kršč,-socialnih 1,315.000, landbundovskih 472.000, hei-matblok 227.000 in hakenkrajclerskih 111.000. — Pri taki razcepljenosti je pač težko prerokovati za prihodnje volitve predsednika, ali presenečenja niso izključena. — Zato se v me.čanskih krogih veruje, da se do volitev poleže marsi-kaka jezica in da bo končno Miklas izvoljen.
A. G.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
Bled, 15. septembra. Danes so e odigrale vsi viseče partije in sicer s tem rezuliatpm:
Spielinann je izgubil proti Klohru. Enako Bo goljubov proti Niemcovičii, čeprav je imel ir dobljeno končnico.
Pire se je po 51. potezi brez boja udal in je zabeležil Bogoljubov novo zmago.
Vidmar je sicer imel proti Kashdanu kmeta več, a ni mogel doseči več ko remis.
Tartakowcr in Aljehin sta remizirala. Bila je to najdaljša partija turnirja in se je kor čala po 99. potezi.
Partija Bogoljubov — Vidmar se je enako končala po 65. potezi remis.
Stanje po XVII. kolu:
Aljehin 14, Kashdan 10 in pol, Bogoljubov 9 in pol, Niemcovič, Vidmar 9, Flobr, Spielmann 8 in pol, Kostič, Maroczy, Stoltz 8, Astaloš 7 in pol, Colle, Tartakoveer 6 in pol, Pirc 5 in pol.
Potovalna poljedelska razstava
Beograd, 15. septembra. AA. Pripravljalna dela za organizacijo potovalne poljedelske razstave bodo v kratkem zaključena. Tvornice so že izgotovile potrebno število vagonov za razstavo in bodo vagone Izročile odboru za prireditev razstave najdalje do 1. oktobra. Zaradi velikega zanimanja za to razstavo bo treba število vagonov povečati za 2. Vlak, ki bo ▼ njem potovalna poljedelska razstava bo imel poleg službenih vagonov še 21 voz. Pripravljalni odbor je prejel dozdaj tele podpore: od ministrstva za poljedelstvo 100.000 Din, od-kr. banske uprave primorske banovine 15.000 Din, od kr. banske uprave dunavske banovine
50.000	Din
Stran 3
■■■■■■■MK*
Voditelj avstrijskega puča dr. Pfriemer
v Mariboru
Prispel je z rednim potnim listom v spremstvu žene in sina Odhod preko Ljubljane v Italijo
Včeraj zjutraj je prispel z rednim avstrijskim potnim istom in našim vizumom z vlakom preko Špilja in Št. lija v Maribor voditelj avstrijskega heimevvhrovskega puča dr. Wai-ter Pfrimer. Ž njim sla prispela tudi njegova žena Irma in sin. Tekom dneva so prišli pa še trije njegovi sodelavci, in sicer brez potnih listov. Predstavili so se omejnemu policijskemu komisarijatu in zaprosili za trenutno dovoljenje azila.
Dr. Pfrimer, ki je po rodu Mariborčan in ima tukaj tudi sorodnike, se je z ženo in sinom na-stauil v hotelu »Meran« Vendar najbrže ne bo
Velik shod narodnega delavstva v Trbovljah
Shod, ki ga je sklicala včeraj dopoldne ob pol 10. uri Narodno strokovna zveza v tukajšnjem Sokolskem domu, je obiskalo okrog 800 do 1000 rudarjev, ki so z veliko pozornostjo in odobravanjem poslušali izvajanja poročevalcev.
Shod je otvoril predsednik tov. Koren, ki je poročal o kuluku, ki zadnje čase precej vznemirja duhove v naši dolini. Dejal je, da je bil kuluk vzakonjen še do bivšega parlamenta. Neki ljudje bi sedaj radi uganjali s kulukom demagogijo, dasiravno vedo, da obstoji zakon o kuluku, katerega Narodno strokovna zveza niti najmanj ni kriva. Mi smo sicer prepričani, da bi naše delavstvo, če se ne bi nahajalo v tako težkem položaju, kuluk tudi rado izvršilo, kakor se rado pokorava vsem obstoječim zakonom. Zato absolutno ni na mestu, da se delavstvo z gotove strani namenoma bega proti odredbam, ki jih je glede zakona o kuluku izdala občina, kajti županstvo ima nalog, da kuluk izvede. Zato naj vsak brez obotavljanja sprejme listek, ki ga dobi na obratu, ter ga nese na občino. — Narodno strokovna zveza jc vse potrebno ukrenila, da bo vprašanje kuluka rešeno na način, da delavstvo ne bo prizadeto, na drugi strani pa, da bo tudi zakonu v polni meri zadoščeno.
Nato je nastopil centralni tajnik Narodno strokovne zveze tov. Kravos iz Ljubljane, ki je dejal, da se s strani voditeljev neke strokovne organizacije na shodih trdi, da se s intervencijami pri oblasteh in vladi ne da ničesar doseči, ko bo pa delavstvo organizirano v njihovi organizaciji, potem da se bo doseglo vse. To je prosta demagogija. Ti ljudje so imeli pred leti skoraj vso delavstvo v svojem taboru, niso pa napravili nič.
Težka krivica je nedavno zadela rudarsko delavstvo. Ko je bilo rudarsko delavstvo od dolgotrajne krize že izstradano, so mu bile znižane še te borne in skrčene, za vsakdanje življenje povsem nezadostne plače. Danes vas ahko zagotavjam, da bo prišla v revirje mini-sterijalBa komisija, ki bo na licu mesta ugotovila, da-li je bil diktat o znižanju vaših mezd upravičen. Če bi imel rudar tako mezdo, kot jo je imel v letih ugodne premogovne konjunkture, potem bi se mu redukcija mezd za 5°/o ne poznala toliko, nego v današnjih težkih časih rudarske krize.
Narodno strokovna zveza hoče najprvo z usephi dokazati, da je prava narodna zastopnica našega delavstva. Neumorno hočemo iskati pota in načinov na vseh mogočih mestih, da se pomaga trpečemu delavstvu. Ministerijalna komisija, ki bo prišla v revirje, bo zaslišala tudi delavstvo, da se na lastne oči prepriča o bedi, kajti krivice, ki se gode delavstvu, se morajo popraviti.
Ne smemo pa prezreti dejstva, da je delavstvo tudi samo mnogo krivo današnjih razdrapanih razmer. Delavstvo kaj rado išče krivce svoje bede povsod drugod, le v svojih lastnih vrstah ne. Pa je vendarle mnogo kriva tudi lastna nezavednost. Danes ima n. pr. delavstvo zakon o zaščiti delavcev, ki pa se ne izvaja tako, kakor bi se moral. Delavec dela po nekod
10	do 12 ur ali pa še več, dasiravno predpisuje zakon le 8-urno dnevno delo. Delavstvo mora čuvati nad izvajanjem svojih težko priborjenih socijalno-zaščitnih zakonov, sicer mu prav nič ne koristijo. Ko se je pred leti pričel položaj v industrijskih revirjih slabšati, je pričelo de-
mogel ostati v Mariboru. Po odredbi politične oblasti se bo še danes odpeljal v Ljubljano, od tam pa verjetno v Italijo ali v Švico. Tekom včerajšnjega in današnjega dneva je bil ponovno zaslišan od tukajšnje politične oblasti, ki je
o	njegovem prihodu v Maribor obvestila tudi bansko upravo v Ljubljani in vlado v Beogradu.
Po vseh znakih sodeč so morale štajerske oblasti same podpirati njegov beg preko državne meje v Jugoslavijo, kajti sicer bi mu gotovo ne bilo uspelo brez vseh težkoč zapustiti Avstrijo po že likvidiranem puču.
lavstvo v svoji usodni zmoti trumoma zapuščati svoje edine zaščitnice — strok, organizacije, mesto da bi se jih takrat čim tesneje oprijelo. — Kadar bo v naši državi 90°/o delavstva strokovno organiziranega, bo napočila za jugoslovansko delavstvo tudi boljša bodočnst. Narodno strokovna zveza se bo mirno borila za zboljšanje delavskega položaja. Ona se zaveda, da more doseči uspehe le tesno združena z ostalimi sloji jugoslovanskega naroda in le tako združena bo dosegla za naše delavstvo uspehe, ki mu bodo jamčili boljšo bodočnost in socijalno pravičnost. Ne z nasiljem, marveč s prosveto in višjim kulturnim podvigom hočemo delavstvu zasigurati položaj, ki mu bo omogočil pošteno, človeka vredno življenje.
Končno je predsednik Koren še pojasnil, da se je Narodno strokovni zvezi posrečilo izposlovati delo za nekatere brezposelne člane, ki bodo lahko takoj nastopili službo, nakar je zaključil sijajno uspeli shod.
Izpred malega mariborskega senata Zanimiv primer prevare
Maribor, 15. septembra.
Pred malim kazenskim senatom sta se danes morala zagovarjati 49-letni delovodja Dragotin P. in 45-lefni trgovec Luka T. radi potvorbe listin. T., ki je oče nekazonskega otroka, je bil na podlagi sklepov okrožnega sodišča v Mariboru dolžan plačevati za otroka preživnino njegovi materi in varuhinji, in sicer 75 Din na mesec. Dne 6. februarja 1030. pa je bila preživnina določena na 150 Din. Preživnine ni plačeval, zato je varuhinja vodila zoper njega izvržbo. Dne 17. aprila 1930. se je T., ki je sedaj trgovec v Bosni, mudil v Mariboru in ob tej priliki plačal varuhinji na preživnini znesek 500 Din. Nadaljnih obrokov zopet ni plačal, zato je sodišče v Mariboru potom sodišča v P. znova vodilo izvržbo. T., ki je bil zaslišan, pa je na sodišču v P. predložil potrdilo, češ, da je popolnoma točno plačal preživnino do 1. junija t. 1. To potrdilo mu je po dogovoru poslal P. v Polzelo in se je tudi na njem kot priča podpisal. Oba obtoženca sta na današnji razpravi dejanje priznala in sta bila kaznovana, in sicer Dragotin P. na 14 dni, Luka T. pa na dva meseca strogega zapora.
Lažni pogorelci
Župan občine Savci je izdal dne 12. februarja t. 1. Crnjaviču Alojzu potrdilo za prekoračenje državne meje; enako potrdilo je dobila tudi črnjavič Olilija. Dne 28. marca je komandir žandarmerijske stanice v Račah zalotil črnjavič Otilijo, ki je pobirala milodare in se izdajala za pogorelko Herman Marjeto. Da je prišla do tnilodarov, je kazala ljudem neko potrdilo. To potrdilo se je zdelo komandirju sumljivo, zato ga ji je odvzel. Naknadno se je ugotovilo, da sta črnjavič Anton in njegov brat Alojz naredila listine za prosjačenje milodarov na ta način, da sta odrezala spodnji del potrdila z dne 12. februarja, dobljenega od župana
v Savcih, prilepila ta del na kos papirja, nad tem odrezkom pa zapisala, da je 2. februarja 1931 zgorelo Hermann Jožefu gospodarsko poslopje, ves živež in živina, in zato se priporoča lastnik tega potrdila za podporo.
Obtoženci so pred kazenskim senatom deloma priznali, da so napravil lažno javno listino in sta bila obsojena Černjavič Anton in Alojz na 2 mesca strogega zapora in 60 Din denarne kazni. Ker tretja obtoženka, Černjavič Otilija, ni prišla k glavni razpravi, je sodišče sklenilo, da se proti njej naknadno postopa.
Novo načelstvo evangeljske cerkve v Sloveniji
Maribor, 15. septembra.
Po novi ustavi evangeljske cerkve v Jugoslaviji je bilo treba urediti njeno organizacijo tudi v Sloveniji. To se je zgodilo na letošnjem senioratskem zborovanju, ki je bilo v nedeljo tu v Mariboru. Združeno je bilo z drugimi cerkvenimi slovesnostmi in obredi.
Slovesnost se je pričela s svečano službo božjo v evangeljski, Kristusu posvečeni župnijski cerkvi v Trubarjevi ulici, katero je opravil domači pastor g. Baron, pridigal pa je konse-nior pastor g. Gerhard May iz Celja. Takoj po maši pa je bil po določilih nove ustave instaliran novi inšpektor mariborske avangeljske cerkvene občine, odvetnik g. dr. K. Kieser. Pri obredu je pel »Mannergesangsverein«.
Po cerkvenih obredih je bilo senioratsko zborovanje. Sprejeta in odobrena so bila najprej letna poročila, nato pa je pastor g. Baron predložil dva osnutka statuta o pravnem položaju podružnic in o pravicah helvetske evangeljske ločine. Sledile so volitve novega senforata za Slovenijo. Izvoljeni so bili: konsernior pastor Herhard May iz Celja, viceinspektor seniorata dr. Fric Zangger iz Celja, tajnika pastor Mihael Becker iz Ljubljane in univerzitetni profesor dr. Baldnin Saria iz Ljubljane, zastopnik dr. Schley iz Ljubljane, blagajnik Franc Storch iz Maribora, za računska preglednika pa inž. Ra-kusch iz Celja in Alojzij Langer iz Marenber-ka. Ker bo letos potekla funkcijska doba seniorja Barona in senioratskega inšpektorja za Slovenijo, se bodo volitve za te dve funkciji izvedle po cerkvenih občinah.
Angleški izletniki v Sloveniji
Te dni so pričela prihajati v Ljubljano pismi angleških izletnikov, ki so obiskali v avgust'. Slovenijo. Izlet je organizirala visokošolska počitniška organizacija Le Play House — Studen' Cramp, ki nekako odgovarja naši Ferijalni zve zl. Razlika je le v tem, da so v tej organizacij ne samo dijaki, temveč tudi univerzitetni pro fesorji, učitelji in srednješolski profesorji. Vs izletniki so še danes navdušeni nad lepotam Slovenije. V pismih pravijo, da ne vedo, ka bi bolj občudovali, ali Bohinj in divne planine ali Kras in njegove pragozdove. Od vse te ne pričakovane lepote so bili naravnost presene čeni, a tudi od gostoljubnosti vsega prebivalstva Univ. prof. Neville V. Scarfen piše naravnos*
o	zemeljskem paradižu, ki so ga ugledali mec slovenskimi gorami. Na Angleško so se vrnili čisto spremenjenim naziranjem o Sloveniji. Profesor Scarfen pravi, da bo smatral za svoje dolžnost in za svoje veselje, če bo mogel d< skrajnosti pomagati Slovencu, ki bi ga sreča v Londonu. — Stalen refren v vseh pismih angleških izletnikov je, da obžalujejo, da nisc počitnice šele pred njimi, da bi bili šele prer izletom v Slovenijo. Nemalo je k vsemu temi navdušenju angleških gostov pripomogla tud krasna knjiga naše iskrene in zaslužne prija teljice gospe Copelandove o naših planinah.
Ko z največjim zadoščenjem zapisujemo tt izredno laskave besede angleških izletnikov < naši domovini in njenem prebivalstvu, pa mo ramo tudi pripomniti, kako silno so s svojin prlprostim in finim obnašanjem zadivlli naš( ljudi. Kjerkoli so bili angleški izletniki, so jil naši ljudje vzljubili in na tej ljubezni in med sebojnem spoštovanjem bo vzklilo, kakor trdnr upamo, trajno prijateljstvo našega naroda z velikim in plemenitim angleškim narodom.
Razširjajte Jugoslovana!
Štajerski obrtniki za skupne zbornice
Veliko zborovanje štajerskih obrtnikov v Ljutomeru
Izredno veliko zanimanje je vladalo med štajerskimi obrtniki za nedeljski glavni zbor mariborske zveze obrtnih zadrug, Zvezni načelnik Pr. Bureš je otvoril občni zbor in pozdravil navzoče zastopnike raznih korporacij, zbornic in oblasti in društev.
Po zanimivem blagajniškem poročilu zveze ter poročila o novem obrtnem zakonu, je prišlo ob splošni napetosti na dnevni red vprašanje skupnih, odnosno ločenih zbornic.
Načelnik Bureš je omenil, da hočejo štajerski obrtniki sami mimo presoditi, za kateri sistem se bodo izrekli. Ljubljanski spori, ki so postali skrajno osebni, štajerskih obrtnikov ne zanimajo. Nato je zadružni nadzornik Založnik v izredno temeljitem in docela objektivnem referatu mojstrsko obdelal problem sistema zbornic. štajerski obrtniki so bolj oddaljeni od zborničnega sedeža in imajo torej od nje manj koristi kot njihovi ljubljanski tovariši, baš radi tega pa je njihova sodba tembolj objektivna. Kdor je mnenja, da naj se zanima zbornica samo za interese posameznih stanov ali celo strok, ta jemlje svoji najvlšjl Interesni zastopnici njen pomen, jo ponižuje in stavlja v Isto vrsto z drugimi udruženji. Predavatelj nato razlaga ustroj skupnih zbornic in ločene Zanat-ske konore v Beogradu ter na podlagi številk dokaže, da je ljubljanska skupna zbornica izdala v enem letu za obrtniške namene dvakrit to)iko, kakor beograjska Zanatska komo'i v 10. letih.
Ako naj bi ločena zbornica pri nas hoteH ustrezati vsaj nekoliko svojemu namenu, bi bilo zvišanje doklad za 100'/* neobhodno potrebno.
Zaščiteno pa obrtništvo v ločenih zbornicah ne bo prav nič bolj kot v skupnih. Vse napredna
dižave imajo skupne zbornice. Znani nemšk' gospodarski znanstvenik Josef Wilden, pravi ' da se težave pri ločitvi tovarniških obratov od rokodelskih ne dajo nikoli odpraviti. Zato j« mor,-? la n. pr. trgovska in industrijska zbornic« v Miinchenu ustanoviti poseben oddelek, v ka terem dela 7 uradnikov, ki se bavijo samo * zadevami pritožb posameznih podjetnikov, ki se protlvijo proti včlanjenju pri obrtniški zbornici, ker obrtniške zbornice pobirajo višjo doklado, kakor trgovsko-industrijske zbornice.
Izvajanja nadzornika Založnika so vsi prisotni nagradili z dolgotrajnim ploskanjem.
Po referatu je otvoril Bureš debato in nato odredil glasovau.it,
Izid glasovanja je bil ta; 98 delegatov (43 zadrug) se je izreklo za skupne zbornice in le 7 delegatov (2 zadrugi) za ločene. Izid glasovanja jc bil sprejet z viharnim ploskanjem ln klici; »živela skupna zbornica!«
Po izidu glasovanja se je na predlog g. Ho-lobarja sprejel sklep, da morajo tudi mariborski obrtniki dobiti zastopstvo v konzorciju »Obrtnega Vestnika«.
Nato sta bila podana še dva interesantna referata in sicer referat o Zanatski banki od g. Zdravca in referat o organizaciji strokovnih zborovanj za obrtnike od g. Rebeka Iz Celja Nato je g. načelnik Bureš zaključil lepo uspelo zborovanje.
Ako sedaj zrimerjamo izid zborov ljublj. Zveze obrtnih zadrug in mariborske Zveze skupaj, vidimo, da je 65 zadrug za skupne zbornice in le 22 zadrug za ločene, tako da je ogromna večina slovenskih obrtnikov odločno za skupne zbornice.
Claude Anct:
Sbeijoma
Roman ruske deklice.
43
»Spominjaš me na olimpskega Jupitra,« mu je rekla, »Jupitra, ki so ga izgnali v Rusijo in se mora odevati v kožuh. Ne vem, kaj bi dala, da bi najvišji izmed bogov spodrsnil in se posedel v sneg. Lepo te prosim, napravi mi to veselje, zlekni se, kakor sl dolg in širok, na Maršalskem mostu.«
Po malem je začela Arijana zanemarjati predavanja. Zjutraj se je zakasnila, vstajala je šele okrog poldneva, se mudila pri oblačenju, da je bila opravljena šele ob eni ali ob eni in pol. Nato sta obedovala, in preden sta vstala izza mize, je bilo že skoraj konec dneva. Tedaj pa se ni marala ločiti od Konstantina in ga je spremljala po njegovih poteh. Ni hotela najeti sani in se je sukala okrog »velikega kneza« kakor mlad pes okrog gospodarja. Včasih je hodila nekaj korakov pred njim in počenjala na ulici nešteto neumnosti — postajala je pred izložbami, se popačila mimoidočim, se ozrla za brhkim častnikom, nagovarjala študente — nakar je vnovič stekla za Konstantinom, se mu obesila pod pazduho, dvignila obličje k njemu in se glasno smejala ženskam in moškim, ki sta jih srečavala.
Konstantinu je bilo, kakor da ga žene mogočen tok s seboj. Spočetka si je prizadeval, da bi Arijano streznil in bi se zopet oprijela študij; včasih si je očital, da ji kvari bodočnost. Nato pa je zopet zavrgel te skrbi. Kako bi mogel človek tako kresajočo se žlv-ljensko silo stlačiti v ozek okvir? Nekega dne ga bo vendar zapustila, prav tako nenadoma, prav tako brez vzroka, kakor je prišla k njemu. Počenjala bo neumnosti ali pa take reči, ki jih svet šteje za pametne. Karkoli pa se naj zgodi, vedno bo ohranila neizčrpen vir življenske sile.
XII.
Prisrčnost novega skupnega življenja je zvarila med njima čutne in duhovne vezi, ki so ju spajale, ne da bi se tega zavedala, in so bile z vsakim dnem številnejše in trdnejše. Vendar pa so njuni notranji čuvstveni odnošaji ostali, kakršni so bili v začetku, in med njima vršeča se drama se je razvijala v čimdalje globljo tragiko.
S pravo pravcato zagrizenostjo sta iskala prilik, kako bi si drug drugemu dokazala, da ju združuje zgolj pustolovščina, katere prvi in zadnji smoter in namen je uživanje, pri katerem ljubezen prav nič ne odločuje.
Posebno Arijana je bila neizčrpna v izumljanju novih varijacij k temu vprašanju. Nekega dne je od veselja zaplesala sredi sobe.
»Kaj ti je?« je vprašal Konstantin.
»Kako sem vesela! Srečna sem. Saj veš, da bi se mi bila lahko pripetila nesreča, če bi te bila, recimo vzljubila...! Postala bi sentimentalna (koprneče je pogledala navzgor, vijoč roke), vzdihovala bi (presunljiv vzdih), prišla bi bila ob svojo veselost in bi otopela kakor moja teta zaradi svojega lepega Vla-dimira. Ne bi se mogla ločiti od tebe, tako dolgo V1 te preganjala s svojimi ljubezenskimi rotenji, dokler se me ne bi naveličal, in ljubosumje bi me mučilo. Nadzorovala bi te, prihajala nepričakovano v tvoj urad. Hotela bi vedeti, kam zahajaš, s katerimi ženskami se shajaš. Ko bi šel v obiske ali bi te kam povabili, bi te poklicala k telefonu. Skratka, smešila bi se. — Morda bi se celo jokala. — Ali si moreš predstavljati moje oči rdeče od joka? — Hvala Bogu, da ne poznam vseh teh strahot. Hvala ti, veliki knez, da nisi poskušal zavojevati mojega srca, ne vem, kako bi ti za to izkazala svojo hvaležnost, ker si tako oplemenitil uživanje, ki se izživlja samo zase in si ga ohranil tako nepotvorjenega. Resnično, umetnik si. Klanjam se ti, mojster.«
In pokleknila je predenj, sklonila nizko k tlom glavo in se mu vstajajoč neštetokrat svečanostno priklanjala.
»Dragi otrok, če hočeš ali ne: ljubiš me. Kolobariš v risu, ki je tvojemu spolu od pamtiveka od-kazan: kot sužnja.«
Jz Dpczvsh& ht&ncvine
(1 Zalivala angleških šolnikov banu dr. Marušiču. Nedavno tega je posetila Ljubljano in najlepše predele Dravske banovine skupina angleških univerzitetnih profesorjev, učiteljev in dijakov. Skupino sta vodila prof. Edvvards (Nottingham) in ravnateljica učiteljišča Miss Edith Buteher (Lincoln). Ze tedaj so bili angleški gosti polni hvale o lepotah naše zemlje in o ljubeznjivosti Slovencev. Po povratku v Anglijo je Miss Edith Buteher v imenu cele skupine poslala zastopnikom naših oblasti in naših planinskih društev zahvalna pisma, ki ponovno izrekajo zahvalo za ljubeznjiv sprejem, ki so ga bili povsod deležni. Gospod ban Dravske banovine dr. Drago Marušič je prejel tole zahvalno pismo: Blagorodni gospod! Pravkar sem se vrnila v Anglijo. V imenu vse naše skupine se vam in vsem ostalim, ki so nam s svojimi številnimi uslugami in olajšavami za bivanje v vaši prekrasni deželi šli na roko, še enkrat iskreno zahvalim. Ta obisk nam ostane nepozaben in trdno verujemo, da nam bo v prihodnjosti še opetovano dana prilika, da se vnovič pomudimo v Sloveniji in drugih krajih Jugoslavije. Z iskreno zahvalo udana Edith L. Buteher (tajnica študentskega odbora v Le Play Ilouse).
d Odkritje spominske plošče pisatelju dr. Franu Deteli na njegovi rojstni hiši v Moravčah se bo vršilo 20. t. m. z naslednjim sporedom: ob pol desetih sprejem gostov; ob desetih sv. maša s cerkvenim govorom, ob enajstih odkritje plošče (deklamacije, slavnostni govor, petje), promenadni koncert, popoldne ob treh ljudska veselica na vrtu g. Vesela. Vabimo vse narodnomisleče občinstvo, da se lepe slavnosti udeleži v čim večjem številu.
d Slovesno odkritje Brezniškcga spomenika padlim vojakom bo v nedeljo dne 20. septembra 1931 ob 3. popoldne na Breznici pred župno cerkvijo z naslednjim sporedom: ob pol treh slovesne litanije; ob treh govor ob spomeniku. (Govori katehet Franc Bonač). Po govoru odkritje in blagoslov spomenika. Brezniški pevski zbor zapoje »Oj Doberdob«. Cerkvene obredne molitve za padle vojake. Brezniški pevski zbor zapoje »Vigred se povrne« in >Nad zvezdami«. Občinski svet sprejme spomenik v varstvo občine. — Spomenik je izdelan po načrtu prof. arhitekta Joža Plečnika. Kiparsko delo je izvršil Boris Kalin, kamnosešok pa Alojz Vurnik iz Radovljice.
d Generalni konzulat Poljske nas naproša za objavo naslednje notice: Pozivajo se vsi moški poljski državljani, ki bodo v tem letu dovršili 18 let pa do dovršenega 50. leta, ki prebivajo v Dravski, Savski, Primorski in Drinski banovini in se še niso dozdaj prijavili, da se zavedejo v vojne registre pri tem uradu, ali pa jim o tem dozdaj še ni bilo izdano potrdilo, da se v roku od 15. t. m. do 15. oktobra t. 1. prijavijo ustmeno ali pismeno pri generalnem konzulatu poljske republike v Zagrebu, Hau-likova ul. br. 6/11, potem pa bodo prejeli natančnejše navodila.
d Poziv avtobusnim podjetnikom. Kraljevska banske uprave Dravske banovine razglaša,da se pozivajo vsi imetniki koncesij za perijodično 'prevažanje oseb v Dravski banovini, da pred-lože do vključno 30. t. m. neposredno kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani v oblastveno odobritev zimske vozne rede svojih avtobusnih prog, v kolikoj: naj ti ne ostanejo ne-izpremenjeni, kar pa naj se v istem roku javi. Po obvestilu iz direkcije državnih železnic ne bo bistvenih izprememb železniških voznih redov, odnosno, da se bodo izvrgle le v zimskih voznih redih običajne dzpremembe. Smernice za sestavo voznih redov in cenikov so obrazložene v tukajšnjih pozivih avtobusnim podjetnikom, oziroma naj se podjetniki po morebiti potrebne informacije obračajo za Zadrugo avtobusnih podjetnkov v Ljubljani, ki ima tudi v nalogi predpisane obrazce za vozne rede. Za
železniške nezgode radi slabega vremena
Železniške nezgode radi slabega vremena. V
ponedeljek so bili v okolici Sarajeva hudi nalivi, ki so povzročili več težjih prometnih nezgod. Na sarajevski progi je med postajama Mestič in Ustipreča iztiril^, radi plaza na progi lokomotiva. Delavci so šele ob eni ponoči odstranili zemljo in kamenje, da se je spet mogel vršiti promet. Človeških žrtev ni bilo. Nekaj po polnoči pa se je zgodila druga nesreča na progi Jajce—Lašva, kjer se je zrušilo na progo okoli 30 ms zemlje. V tem času je privozil potniški vlak, in lokomotiva in en voz sta se prevrnila. Ovira je bila odstranjena šele ob štirih zjutraj. K sreči pa tudi v tem primeru ni bilo smrtnih žrtev. Zgodila pa se je še tretja nesreča: okoli ene ponoči je namreč udarila strela v železniško postajo v Reljevu. Pri tem je bil precej težko ranjen Aleksa Jovaševič, ki so ga odpeljali v sarajevsko bolnico.
Razbojniki pri Karlovcu
V	ponedeljek ponoči okoli ene so napadli neznani razbojniki hišo Zvonka Balaša v Gradcu pri Karlovcu. Bilo jih je okoli 20 in sicer, kakor pripoveduje težko ranjeni Balaš, najbrže cigani. Napadli so Balaša in njenega slugo s streli iz samokresa, potem pa so pobegnili. Balaš je še isto popoldne podlegel težkim poškodbam, kljub temu, da so ga takoj prepeljali v Karlovško bolnico.
b Zagrebški peki in maksimirane cene kruhu. Zagrebški peki z novimi cenami kruha nikakor niso zadovoljni, zato so začeli proti njim prav
točno ugoditev temu pozivu odgovarjajo avtobusni podjetniki po zakonu.
d Parna kopel Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je po renoviranju zopet redno odprto in sicer za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih, vsakokrat od 14. do 18. ure. Pršne in kadne kopeli so razen v pondeljkih odprte vsak dan za moške in ženske	od	8. do	19.	ure,	ob nedeljah in praznikih pa	od	8. do	12.	ure.	2098
d Ce si hočete zavarovati posinrtinsko podporo v slučaju smrti svojcev, pristopite k »Vzajemni pomoči« reg. pom, blag. v Ljubljani, Borštnikov trg 3/1.	1534
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karin	Prelogu.	Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Start	tr#	12	6(10
d črna prst. Planinci se obveščajo, da bo otvorjena in oskrbovan« Orožnova koča še v nedeljo, dne 20. t. m., d očim ostane Malnarjeva koča odprta še ves mesec september.
fljzibljanu
Sreda, 16. septembra 1931: Kvat. Ljudmila. Pravoslavni, 3. septembra: Joanikije.
Nočno službo imata lekarni Piccolj na Dunajski cesti in B a k a r č i č na sv. Jakoba trgu.
■ Sokol II. prične v ponedeljek 14. t. m. z redno telovadbo v telovadnici I. drž. realne gimnazije (realka) Vegova ulica in sicer: Člani; ponedeljek, sreda, petek od 20—21 K- ure, članice; torek in četrtek od 20—21 'A ure, moški naraščaj: sredo in petek od 19—20 ure, ženski naraščaj v torek in četrtek od 19—20 ure, moška deca v ponedeljek in petek od 18—19 ure, ženska deca v torek in četrtek od 18—19 ure. Vpisovanje novih se vrši vsak dan ob redni telovadni uri v telovadnici. Zdravo!
■ Policijska uprava sporoča; Uprava policije prepoveduje v smislu sklepa obč. uprave mesta Ljubljane 1. po ulici na Grad mimo Florjanske cerkve vse vožnje z vozovi s konjsko vprego; z avtomobili, motocikli in kolesi. Dopustne so le vožnje materijala s konjsko vprego za posestnike in prebivalce ob tej ulici. 2. po vozni poti na ljubljanski Grad od Karlovškega mostu je zabranjena vsaka poskusna in tekmovalna vožnja z avtomobili, motocikli in kolesi. Pri navadnih vožnjah je dopustna največja hitrost
6	km za vsako vozilo in v vsaki smeri. Prestopki te prepovedi se bodo policijsko kaznovali po čl. 69 cit. zak. o notranji upravi z globo ob 10 do 500 Din oz. zaporom od 1 do 10 dni. Uprava policije.
■ Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada sporoča, da radi beljenja in snaženja uradnih prostorov — v dneh 17., 18. in 19. septembra t. 1. ne bo uradovalo za stranke.
■ Gledališki abonma za novo sezono 1931/32 se sprejema še ves ta teden v veži dramskega gledališča. Občinstvo vabimo k vpisu.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
■ Tatvine. Dijaku Francu Holcu je ukradel neznan tat iz zaklenjene kletne drvarnice na Rimski cesti 5 kolo, vredno 700 Din. — Trgovcu Pevcu iz Podsmreke pri Dobravi sta bila ukradena iz hišne veže na Bregu št. 6 raz kolesa dva para lakastih čevljev, vrednih 300 Din.
— Branjevki Frančiški živčevi je bila ukradena z dvorišča v Zg. Šiški 151 črna volnena ruta, vredna 600 Din. — Slušatelju medicinske fakultete Krsti Rudanu je bila ukradena iz sobe v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici aktovka z več drobnarijami v vrednosti 200 Din.
— Čevljarju Antonu Janšku iz Zelene jame so bili ukradeni trije jopiči, vredni 210 Din. — Trgovskemu potniku Leopoldu Lozarju je bil ukraden na pokopališču pri Sv. Krištofu kov-čeg, ki ga je pustil pri vratih, ko je za kratek čas stopil na pokopališče, škoda znaša 200 Din.
zanimiv boj. Črnega in »olčrnega kruha sploh ne pečejo več, belega pa le tako majhno množino, da hitro poide in da morajo potem ljudje kupovati razno pecivo, kateremu ni cena maksimirana. To početje gotovo zasluži najostrejše kazni. Pri nas se kaj takega ni zgodilo, kljub temu, da tudi naši peki niso zadovoljni z maksimiranimi cenami. Upamo, da bodo pri tem tudi ostali, saj mora danes sleherni stan doprinesti žrtve za rešitev gospodarske krize in bi bilo zelo krivično, da bi morali nositi njene posledice samo revni sloji.
b V Sremskih Karlovcih je bil otvorjen v ponedeljek Arhijercjski sabor pravoslavne cerkve. Na saboru bodo razpravljali o novi cerkveni ustavi, ki naj uredi vprašanje organizacije pravoslavne cerkve v naši državi. Saboru predseduje patriarh Varnava.
b Svečano ustoličenje protestantskega škofa
nemške evangeljske cerkve v Jugoslaviji drja. Filipa Poppa se bo izvršilo 22. t. m. v Zagrebu. Ustoličenje se bo izvršilo v zagrebški banski zbornici.
b Zagrebški hišni posestniki priznavajo, da so sedanje najemnine za stanovanja previsoke, vendar pa se izgovarjajo, da se toliko časa ne bodo mogle znižati, dokler ne bodo najemniki redno plačevali stanarine in bolj pazili na stanovanja in dokler se ne bodo znižali razni davki na hiše in najemnino. Mi pa mislimo, da bi šlo tudi brez tega, če bi se hišni gospodarji hoteli zadovoljiti z manjšimi dobički, sa.i nesejo nekaterim najemnine celo do 15 odstotkov investiranega kapitala, kar je odločno preveč, saj ne da danes nobena hranilnica več kot 5—7 Ddstotkov.
■ Radi nedostojnega vedenja je policija aretirala nekega hlapca in nekega lovskega čuvaja, ki sta vinjena vzbujala javno pohujšanje.
■ Prijet kolesarski tat. Policija je aretirala mehanika Josipa J., ki je ukradel v zadnjih
10.	dneh tri kolesa in jih takoj tudi zastavil v mestni zastavljalnici. J. se je moral radi sličnih deliktov že večkrat zagovarjati pred sodiščem.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
Specijalna trgovina fotomaterijala v Ljubljani je	2109
„Fo4oma4erijal“
Janko Pogačnik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20
■ Iz bolnice. 24-letna žena krovskega mojstra Marija Pelikanova z Rudnika se je peljala na kolesu in je trčila skupaj z neznanim kolesarjem. Karambol je bil tako silen, da se je morala radi poškodb na desnem kolenu zateči v splošno bolnico. — Učenka osnovne šole Ana Strahova Iz Sostrega je padla z voza in za-dobila notranje poškodbe. — 49-letno služkinjo Frančiško štrumblovo je v Kolodvorski ulici pretepel neznan moški in jo poškodoval na nogah. Tudi te dve poškodovanki sta se morali zateči v splošno bolnico.
■ Prepoden vlomilec. Skozi odprto okno v pritlično stanovanje inž. Kasala na Mirju št.
11	je zlezel ponoči neznan vlomilec, ki pa so ga pravočasno zapazili in ga prepodili. Neznanec je bil srednje postave, podolgastega obraza, nazaj česanih las, oblečen v temno, raztrgano obleko, star okoli 25 let.
Dr. Srečko Pulier
2090	zobozdravnik
Gregorčičeva ulica št. 32	,	Telefon	20-70
zopet redno ordinira.
■	Lov na zimske suknje. Iz predsobe pritličnega stanovanja na Gosposvetski cesti št. 9 je ukradel neznan tat Ervinu Scarij sivkast trench-coat s pasom v vrednosti 1000 Din. V žepu plašča so bile drap rokavice, žepna svetiljka in robec.
‘M.aneibcv
m Tombola v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob 14. uri na Trgu svobode. Deset glavnih tombol in nekaj manjših daril je razstavljenih v izložbi tvrdke Wesiak na Aleksandrovi cesti.
I. tombola je kompletna spalnica iz trdega lesa,
II. tombola: svilena odeja z blazinami in z garniturami krasno vezenega posteljnega perila,
III. tombola: posteljno pokrivalo in zastori itd. Oglejte si izložbo ter kupujte karte! Kdor kupi karto, pomaga zidati novo zgradbo na počitniškem domu! Karte so na prodaj v vseh trafikah.
m Občinska seja. Jutri, v četrtek, dne 17. t. m. ob 18. uri bo v mestni posvetovalnici izredna javna seja mestnega občinskega sveta z dnevnim redom: poročilo predsedstva.
m češki tečaji JC lige. Mariborska Jugoslo-vansko-češkoslovaška liga bo priredila tudi letošnje šolsko leto po vseh mariborskih srednješolskih zavodih tečaje češkega jezika. Teh tečajev se bo lahko udeležilo letos vse dijaštvo, ki se zanima za slovanske jezike, ker ima liga na razpolago dovolj učiteljev češčine. Poučevali bodo namreč češčino: prof. dr. Pivko, prof. Oven, profesorici dr. Tomiškova in Vedralova, češkoslovaški učitelj Drly Josip, ki bo imel še posebni tečaj za odrasle. Ta tečaj bo namenjen zlasti onim, ki mislijo obiskati prihodnje leto sokolski zlet v Pragi. Prijave sprejema Jč liga. Novost tečajev bo letos tudi v tem, da bo prevzela gdč. prof. Vedralova pri tečajih petje čeških pesmi, kar bo mladina še posebej toplo pozdravila.
m Gledališke interesente opozarjamo na razpis letošnjega gledališkega abonmaja. Abonman je letos'’ prav posebno priporočljiv, zlasti radi tega, ker se bo sezona končala že koncem meseca aprila. To pa zato, ker se je izkazalo, da za abonente poslednja dva meseca sezone nista nič kaj prikladna. Abonman je iz teh razlogov seveda tudi cenejši, vrhutega je letošnji repertoar zelo pester in zanimiv ter se pričakuje zato čim večji odziv občinstva iz vseh slojev.
m Kirurg dr. Mirko Černič zopet redno or-dinira v sanatoriju v Gosposki ulici 49.	2095
m Dcputacšja mariborskih pekov odšla v Beograd. Z ozirom na vladno odredbo o maksimiranju cen kruhu, so mariborski peki pričeli peči skoraj samo žemlje, katerim cena in teža nista določeni, ostali kruh pa samo v neznatnih količinah, tako da ga ni že dopoldne več mogoče c’obiti. Izgovarjajo se, da jim je zmanjkala moka. Resnica pa bo ta, da pri tukajšnjih cenah moke kruha brez izgube ni mogoče prodajati po maksimalnih državnih cenah. Zato je včeraj odpotovala v Beograd posebna deputa-cijS, pekov, da na pristojnem mestu pojasni svoj položaj.
m Furmani so furali... V ponedeljek zvečer je 54-letni hlapec Martin Priboršek, zaposlen na veleposestvu graščine Racerjev dvor, vo~il vino neki gostilni na Ruški cesti. Po lepi narodni pesmi »furmani so furali...« se je pri tem pošteno napil in — padel z voza. Obležal je nezavesten na cesti. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v bolnico.
m Tatvina kolesa. V ponedeljek zvečer je bilo z dvorišča gostilne »Vetrinjski dvor« v Vetrinjski ulici ukradeno mesarskemu pomočniku A. Šoštariču 2000 Din vredno kolo. Tatvine je bil osumljen in aretiran brezposelni delavec Jožef K., ki pa tatvino odločno zanika.
m Strela udarila v stanovanjsko hišo. Med nevihto je v ponedeljek popoldne udarila strela v stanovanjsko hišo v Wolfovi ulici št. 7. Prebila je večkrat streho nad spalnico in kuhinjo ter omamila tamkaj stanujočega železniškega uradnika Antona Arzenška. Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so Arzenška zopet predramili.
m Poziv policijskega predstojništva. Policijsko predstojništvo poziva občinstvo, da mu prijavi vsak slučaj kršenja ‘ odredb o cenah in prodaji kruha s strani pekov. To velja tudi za slučaje, če se peki branijo peči kruh, kakor se je te dni že zgodilo.
m Padec z voza. V Slovenski ulici je hlapec Matij a Kabula, zaposlen pri špediciji »Balkan«, v ponedeljek popoldne padel z voza in se poškodoval na desni nogi. Prepeljali so ga v bolnico.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja od danes dalje vojaško humoresko »Regiment po cesti gre...«, kino Union pa film »Zamenjani soprog«.
m Poroka. V tukajšnji evangeljski cerkvi sta se te dni poročila kleparski mojster g. Andrej Somrak in gdč. Štefanija Benzik, hči mesarskega mojstra. Obilo sreče!
m Ribiški plen. Gostilničar g. Bruderman je te dni ulovil v Dravi pri Bresternici 11 kg težkega sulca.
m Dunajski izzivač. Včeraj zjutraj je po Aleksandrovi cesti v pijanosti razgrajal 31-letni Ernest Berger, trgovski potnik z Dunaja. Ko ga je stražnik ustavil, je pričel še zabavljati čez Jugoslavijo in hvaliti Avstrijo. Bil je aretiran. Na policiji so mu prisodili 4 dni zapora, nato bo pa romal nazaj v Avstrijo.
m Završni izpiti na trgovski akademiji. Pod predsedstvom ravnatelja Mateja Dolenca so bili te dni na državni akademiji v Mariboru završni izpiti, ki so jih opravili z dobrim uspehom naslednji kandidatje: Lahovnik Lizika, Prevalje; Lenart Branko, Ptuj in Anton Retzer, Sv. Lenart.
m Obisk »Slovaške Filharmonije« iz Bratislave. Mariborska Jugoslovansko-češkoslovaška liga je dobila iz Bratislave obvestilo tamošnjega orkestralnega društva »Slovaške Filharmonije«, da bo priredila kot zaključek svoje turneje pc Jugoslaviji tudi v Mariboru orkestralni koncert, in sicer dne 6. nov. v dvorani »Union«. Orkester šteje 70 članov, samih odličnih čeških in slovaških uradnikov ter uživa splošen ugled v češkoslovaškem umetniškem svetu.
m Pretep. V ponedeljek zvečer je dobil 21-letni Leopold Stopar s Pobrežja med pretepom v neki tamkajšnji gostilni tako težko rano na glavi, da je moral v bolnico. V Vukovskem dolu pa je neki hlapec udaril po glavi viničarko Marijo Zmager, in jo težko poškodoval.
m Delavec pod vozom. Delavec Filip Fuchs, zaposlen pri posestniku Fošu na Koroški cesti je padel pod voz, ki mu je strl levo nogo.
m Nesreča zidarja. Včeraj popoldne je padel z zidarskega odra na Glavnem trgu 55-letni zidar Anton Zel in si pretresel možgane.
m Nezgoda. Z vrelo vodo se je oparil v ponedeljek delavec Alojzij Postružnik. Dobil je težke opekline na obrazu. Moral je v bolnico.
m Usoden padec. Na Pobrežki cesti je padel v ponedeljek zvečer posestnik Fran Topolnik in si ziomil desno roko.
m Odlikovanje. Z redom Sv. Save V. razreda je bila te dni odlikovana tukajšnja šolska upraviteljica ga. Adcla Altova. Čestitamo!
m Sestanek Društva državnih vpokojencev. Društvo državnih vpokojencev bo imelo danes v sredo ob 15. popoldne v nabavljalni zadrugi važen sestanek.
m Volilni imeniki. Delo pri sestavljanju volilnih imenikov je v glavnem končano. Vseh volilcev je v Mariboru 9224, in sicer 1200 do 1503 več ko pri prejšnjih volitvah.
m Pretekli teden so v Mariboru umrli: Franc Korošec, uradnik, star 30 let; Alojzija Kranjc, zasebnica, 70 let; Franjo Bergant, narednik-vod-nik v p., 5(f let; Angela Jereb, hči posestnika, 25 let; Marija Stupan, žena delavca, 44 let; in Franc Handič, strugar državnih železnic v p., •star 74 let. Naj v miru počivajo!
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Ivan Zivic, inženjer in Mara Pipanova, učiteljica; Rudolf Perko, železniški uradnik in Avguština Gostenčnikova, zasebnica; Anton Be-lingar, zidar in Avgusta Filipičeva, zasebnica; Makso Vračko, klepar in Marija Ševederjeva, zasebnica; Robert Ševeder, gostilničar in Hilda Bartova, hči posestnika; Josip Juvančič, tesar in Justina Tomažičeva, zasebnica; Ivan Valentič, narednik in Josipina Topolikova, šivilja; Ivan Repič, posestnik in Rozalija žorževa, zasebnica; Anton Forel, trgovski poslovodja in Ana Mikoličeva, zasebnica; Ivan Fak, tovarniški delavec in Marija Ribičeva, delavka ter Ernest Rzboršek in Ernestina Veračnikova, blagajni-črka. Obilo sreče!
Celje
* Koroški klub. Celjski pododbor koroškega kluba prične zopet s svojimi rednimi sestanki. Prvi sestanek bo v soboto 19. t. m. ob 20. uri v restavraciji hotela »Evrope«. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, se pričakuje obilna udeležba.
* Celjsko pevsko društvo prične že ta teden z rednimi pevskimi vajami, ki so ob torkih za moški, ob sredah za ženski in ob petkih za mešani zbor. Točnost in vestnost je dika vsakega pevca. Novi pevci in pevke dobrodošli!
* Zopet tatvine koles. Vse poletje so »kolesarji« počivali, sedaj na jesen pa so se spravili na delo. 14. t. ni. dopoldan je bilo posestniku ObercUalu Franju iz Šmarjete iz veže trgovine Hladin v Prešernovi ulici ukradeno kolo. Na kolesu je bil nahrbtnik z raznim blagom. Eno uro pozneje je bilo gostilničarju Bombaču iz Košnice iz veže Zdravstvenega dom:i ukradeno kolo znamke »Puch«. Bržkone gredo vse tatvine koles na rovaš istega tatu.
* Nesreča pri mlačvi. 64-letna prevžitkarica Mulej Marija od Sv. Uršule pri Dramljah je pomagala pri mlačvi. Nenadoma pa jo je zagrabil Stroj in ji zdrobil desno roko. Ženflko so prepeljali v celjsko javno bolnico.
* Mestni kino predvaja do četrtka zvočno dramo »Poljub« z Greto Garbo. Je to prvi zvočni film z Greto Garbo v Celju. Predigra Foxov zvočni žurnal.
čfe dtvMffih
* Izgube in najdbe. 14. t. m. so bili v mestu izgubljeni sledeči predmeti: črna denarnica z denarjem, inkasantska knjiga, v kateri je bilo 100 Din, zlat obesek, vreden 200 Din. Najditelji naj oddajo stvari na predstojništvu mestne policije. — Našla se je 13. t. m. na kolodvoru pletena'ženska jopica. Dobi se na policiji.'
* Nezgode. 3-letni sin kurjača Fiirst Jože iz Vrbja pri Žalcu se je igral s sekiro in se pri tem nevarno ranil na levi roki. — 16-letni čevljarski vajenec Konig Franc z Vranskega^ je padel s strehe domače hiše in obležal s težkimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico, kjer se še ni zavedel.
* Tatvina kolesa. V Sv. Petru v Savinjski dolini je bilo izpred gostilne Šribar ukradeno kolo Miklavžinu Ivanu. Kolo je znamke »Puch« ter ima številko 369.113. Pred nakupom se svari.
* Aretacija. V soboto je bila aretirana neka Z. T., ki je lani pobegnila svojemu možu z nekim moškim ter pred pobegom osleparila neko manufakturno trgovino v mestu. Izročili so jo sodišču.
* Ognjemet. Podružnica CMD v Gaberju je nameravala prirediti velik ognjemet na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika. Radi ljubljanskih prireditev pa so preložili ognjemet na nedeljo 20. t. m. na Glaziji. Ognjemet bo prikazal sliki Nj. Vel. kralja ter Nj. Vis. prestolonaslednika.
muf
p Društvo za vzdržavanje znamenite starinske cerkve	sv. Roka	pri	Ptuju sklicuje	izredni
občni zbor	na 20. t.	m.	ob 10. uri v	gostilni
Strašil na Bregu. Na dnevnem redu je volitev odbora.
p Mladeniči, rojeni	leta 1912, ki bivajo stalno
v območju	občine Breg,	ne glede na	njihovo
domovinsko pristojnost, se morajo javili v občinskem uradu najdalje do 20. t. m. radi vpisa v vojaško evidenco kot naborni obvezniki.
p Osebne vesti. V Ptuj je prispel dr. Fran VVollmann, univerzitetni profesor v Bratislavi, znan slavist, da si ogleda znamenitosti mesta Ptuja in njegove okolice. Prava svrha njegovega prihoda pa je, da študira narečja v teh krajih. — V naše mesto je prispel tudi kon-zervalor dr. Stele iz Ljubljane, ki nadzoruje restavracijska dela v minoritski cerkvi. Pri tej priliki je bil dr. Stele mentor dr. Wollmannu pri ogledovanju Ptuja in njegovih znamenitosti.
V	njuni družbi je bil tudi ptujski odvetnik dr. Remec.
p Zlolma poškodba tuje lastnine. Tomaž Liber, zidarski delavec iz Budine, in Marjeta Kranjc iz Stojne sta ovadena sodišču, ker sta ponoči metala kamenje v hišo posestnika Andreja Kranjca v Stojncih in pobila vse šipe in pri tem poslu kričala in vpila in s tem kalila tudi nočni mir.
p Radi tatvine je prijavljen sodišču Anton Grobelšek, posestnikov sin iz Stoperc, ker je ukradel razne predmete v tovarni strojil (tanina) v Majšpergu.	#
p Težka poškodba. V tukajšno bolnico je bil prepeljan 9-letni Feliks Korošec s težkimi poškodbami na trebuhu. Krava, ki jo je pasel, je nenadoma zbesnela, ga nataknila na roge in ga strašno razmesarila.
p Iz šolske službe. Učiteljica Menica Gorup, žena šolskega nadzornika Gorupa, ki je bila nad 3 leta odsotna iz službe s pripadajočimi prejemki, je zopet nastopila službo. Dodeljena je dekliški osnovni šoli v Ptuju, ni pa razred-nica.
p Aretirani zločinci, o katerih smo obširno poročali 12. in 13. t. m., se nahajajo še v zaporih tukajšnje orožniške postaje. Njih oddaja sodišču se je zavlekla radi nadaljnih poizvedb, ker je orožništvo zaplenilo med drugim tudi stvari, ki izvirajo od vlomov, ki so bili izvršeni že pred več meseci. Lopovi seveda vse tajijo, a jim ne bo pomagalo, ker so corpora delicti v rokah orožništva. Nadalje smo dognali, da je Marija D. ušla smrti le po čudnem naključju. Lopovi so se namreč po izvršenem zločinu pogovarjali med seboj v nemškem jeziku, misleč da njih žrtev tega jezika ne razunie. Dogovorili so se, da ubogo žensko ubijejo, da bi jih ne bo mogla izdati. Določili so bili tudi mesto, kjer so jo nameravali zakopati. K sreči so se pa tako opijanili, da so obležali in zaspali. In šele, ko je zadremal tudi telQvaj, ki jo je stražil, se je reva previdno oddaljila in zbežala. Ako bi se ji to ne posrečilo, bi bila mrtva in tudi telovajev še danes ne bi imeli pod ključem. Hitra in točna poročila v tej zadevi so napravila na občinstvo v Ptuju globok utis in veliko zanimanje za »Jugoslovana«. In to tembolj, ker so drugi listi prinesli zadevo površno in z netočnimi podatki. O nadaljnem poteku bomo še poročali.
p Razbojniška tolpa v sodnih zaporih. Preiskava na orožniški postaji v Ptuju proti članom razbojniške tolpe je zaključena. Aretiranih 5 tolovajev so vklenjene odvedli v sodne zapore. Sodno preiskavo vodi dr. Muha, ki je že pričel z zasliševanjem. Obdolženci izgledajo zelo deprimirani.___________________
Slovenske Konjice
Poročila sta se g. Josip Wirth, zastopnik tvrdke »Zlatorog«, z gdč. Heleno Zottel, hčerko tukajšnje trgovke, čestitamo!
Kamnolom na Cezlaku je začel zopet del„„. s polnim številom delavcev. Predvsem izdelujejo sedaj manjše granitne kocke za tlakovanje cest, za katere so prejeli zadnji čas naročila za več sto vagonov.
Izvoz sadja je postal tudi v naši Dravinjski dolini precej živahen. Izvaža se pretežno rano sadje. Prvotne cene so bile precej nizke (do 1 Din), dočim so zadnji teden cene poskočile na 1'50 Din.
Ustanovitev godbe na pihala. Pretekli teden je bila ustanovljena dvanajstčlanska godba na pihala. Upamo, da bode prav dobro uspevala. Nabavljeni so tudi že novi inštrumenti. Z vajami začno že prihodnje dni.
Sevnica
Letošnja stavbna sezona je pri nas končana. Dočim so lansko leto rastle stavbe raznih družinskih hišic kakor gobe iz zemlje in so Sevnici dale čedno lice, so letos razni posestniki kar tekmovali z olepšavami svojih hiš
Po desetih letih pojasnjen umor
Eden od osumljencev že v zaporih
Litija, 14. septembra.
Danes je sprejel v litijske sodne zapore jet-ničar Juvan nekega Polanca, katerega so italijanske -oblasti osumile zavratnega roparskega umora, izvršenega nad živinskim prekupčevalcem iz Podgore pri Gorici, katerega so tedaj našli oropanega in smrtnonevarno ranjenega ondotni vaščani. Prenesli so ga k nekemu gostilničarju Bizjaku, vendar je kmalu nato radi prevelike izgube krvi in zadobljenih poškodb umrl. Bil je dvakrat pogoden s projektili vojaškega izvora. Tedaj je spremljal ubitega tudi njegov oče, katerega so napadalci udarili s puškinim kopitom po glavi, vendar pa je še mogel povedati karabinjerjem, kako se je vse izvršilo. Vračala sta se z sinom z sejma in sin je imel mnogo denarja pri sebi. Oče je opazil, da sta ju v gostilni, kjer so se kupčije izvršile, ne-
prestano opazovala dva moška, ki pa sta se potem nekam iz gostilne izgubila. Ko sta se vračala oče in sin po poti popoldne okoli 2. ure skozi gozd pri Ajdovščini, sta nenadoma skočila proti njima dva neznanca in oddala nanje iz bližine nekaj strelov iz karabinke, takoj nato pa se je že sin zadet zgrudil poleg očeta na tla, očeta pa sta napadalca pobila s kopiti in nato sina oropala. Oče je napadalca prijavil karabinjerjem in po opisu so tedaj osumili zločina v Dolu nahajajočega'se Polanca in nekega Bratino, ki sta pa pobegnila kmalu nato neznano kam, dokler se ni po tolikem času posrečilo našim orožnikom na Vačah, da so izsledili Polanca, dočim se klati Bratina/,--ki. je prižel preko meje iz Avstrije,, nekje po Gorenjskem. Orožništvo vrši temeljite poizvedbe.
Šolstvo v Novem mestu
Novo mesto, 14. septembra.
Ljubljanske srednje šole tožijo nad ogromnim prirastkom, novomeška gimnazija pa zaznamuje letos padec za 32 dijakov in dijakinj. V prvi razred je nanovo vstopilo 43 učencev in 26 učenk, skupno 69. Iz Novega mesta jih je 37, iz Bele krajine 6, vsi ostali so iz bližnje in daljne okolice. Izmed 23 učencev obeh IV, razredov je položilo nižji tečajni izpit le 12, dočim je bilo izpita oproščenih 20 dijakov in dijakinj. K ponavljalnemu izpitu se je javilo 108 učencev oz. učenk ter ga srečno prestalo 77. Tako šteje sedaj zavod 280 dijakov in 137 dijakinj, skupno 417, proti lanskim 320 dijakom in 129 dijakinjam, kar pomeni prirastek 8 žensk in odpadek 40 moških. I., II., IV. in VII. razred so tako močni, da imajo paralelke. Tudi lani je imela gimnazija štiri vzporednice. Učnih moči je poleg direktorja 18 rednih in 2 honorarna. Učitelj petja še ni imenovan.
Meščanska šola, ki je lani šele pričela z dvema razredoma, je dobila letos tretji razred. Prvi razred je izredno močan in vsekakor potreben vzporednice, šteje 35 učencev in 33 učenk, skupno 68, v drugem razredu je 15 učencev in 12 učenk, skupno 27, v tretjem razredu pa 5 učencev in 18 učenk, skupno 23. Cel zavod obiskuje 118 gojencev. Ker so na šoli trenutno le tri učne moči, se vrši pouk začasno delno skrčen v vseh razredih.
Tudi na deški osnovni šoli je letos manjši prirastek kot druga leta. čeravno ima šola dovoljene vzporednice v prvih štirih razredih, je paralelka letos v I. razredu odpadla, ker se Je priglasilo le 48 učencev. Natrpan je tudi V. razred s 44 učenci. Razredi so namreč tako zgrajeni, da ne gre vanje več kot 36 sedežev in v prenapolnjenih razredih si pomaga učiteljstvo zdaj s starimi klopmi, ki jih vriva v vsak poraben prostor. II., III. in IV. razred z 52, 58 oziroma 61 učenci imajo vzporednice. Na celem zavodu je letos 263 učencev z desetimi učnimi močmi.
Dekliška osnovna šola šteje pet razredov s 169 učenkami in šestimi učnimi močmi. Razredi imajo po vrsti učenk: 31, 40, 39, 36 in 23.
Ustanovitev največje ribje valilnice v Sloveniji
Komisijonelni ogled ribnikov pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju
Maribor, 15. septembra.
Danes dopoldne si je posebna komisija pod vodstvom načelnika liidrotehničnega oddelka banske uprave ogledala ribnike na posestvu mariborske kaznilnice pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. V komisiji so bili poleg načelnika namestnik okrajnega glavarja dr. Vrečer, tehnični referent inž. Jug, ravnatelj tukajšnje moške kaznilnice dr. Vrabelj ter zastopniki ribarskega društva profesor Čopič, dr. Drnovšek in dr. Rapotec. Komisija je pregledala ribnike, da se prepriča, če bi bili za valilnico za ribe. K ogledu so bili povabljeni tildi zastopniki občine Sv. Miklavža in drugi in-leresentje, da sporočijo svoje želje zaradi starih pravic, ki jih uživajo pri pranju periia in napajanju živine na ribnikih in v odtoku.
Komisija je ugotovila, da je kraj zelo prikladen za takšne naprave in bi po sedanjih načrtih postal največja valilnica rib v Dravski banovini. S temi ribami pa bi zalagali vse Podravje in zalagali naša mesta kakor Ptuj, Maribor, Celje itd. s svežimi ribami. Želeti bi bi-
lo,	da bi banska uprava svoj načrt čim prej izvedla.
Toda doživel je razočaranje. Mačke v cirkusu niso hoteli vzeti. Fanta je to tako zjezilo, da je vzel mačko, zopet pod pazduho in jo odnesel domov. Plačati ža cn%pj> pa ni hotel. Tako je revež prenašal kar tri ure mačko zastonj.
Danes dopoldne so vodili slone po mestu. Ker je bil ravno tržni dan, so ljudje sprva bežali na vse strani. Zenske so zakrivale jerbase, ker so se bale, da jim sloni ne požro sadja. Kmalu pa so se lahko vsi prepričali, da je slon sicer velika, a krotka žival, ki je ponižno segala po sadju, ki so ga ji ponujali otroci.
Takega cirkusa v Kranju še ni bilo in ga najbrž zlepa ne bo. Bil je to za nas pravi dogodek, ki je razgibal malo enoličnost malomestnega življenja.
Napad na orožnika
Ljubljana, 15. septembra.
Dne 6. aprila zvečer se je vozil orožniški kaplar Alojz Cvelbar s kolesom kot službeni kurir iz Trojan v Lukovico. Med potjo se je ustavil v Krašnji in slučajno naletel na pretep med domačima fantoma Janezom Korošcem in Josipom Hribarjem. Po službeni dolžnosti je in-, terveniral in hotel zaslišati napadalca Janeza Korošca, pri čemer pa so ga ostali domači fantje skušali motiti. Ko se je Cvelbar po opravljenem zaslišanju odpravil na pot proti Lukovici, je naletel na cesti blizu Krašnje na skupino fantov, ki je očividno čakala nanj. Franc Korošec in Vincenc Štrukelj sta mu zastavila pot in ga drug za drugim udarila s pestjo v obraz, štrukelj je pri tem, ko ga je udaril vzkliknil: »Zgini hudič!« Nato je zagrabil Cvelbarjevo kolo in ga vrgel dvakrat ob tla, nato pa preko plota, tako da se je kolo poškodovalo. Nadaljnjih nasilnosti se je mogel Cvelbar ubraniti le na ta način, da je potegnil samokres in tako fante prepodil.
Franc Korošec in Vincenc štrukelj sta bila obtožena zločinstva zoper državno oblast in sta ss zagovarjala danes pred malim senatom. Oba sta zanikala, da bi postopala napram Cvelbarju na opisani način, in sta trdila, da ‘ sta ga le branila pred napadom nekih tujih fantov, štrukelj je tudi zanikal, da je poškodoval Cvelbarju kolo. Senat ni verjel njunemu zagovoru in je obsodil Franca Korošca na 40 dni strogega zapora, Vincenca štruklja pa na 2 meseca strogega zapora, oba pa tudi še na povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Če pride velik cirkus v majhno mesto
1	Kranj, 14. septembra.
Pretekli teden je prirejal predstave v našem mestu veliki Fischerjev Zoo-cirkus, ki je zaspane Kranjčane zbudil malo iz spanja. Gruče radovednežev so gledale, kako so sloni vozili velike vozove s kolodvora na sokolsko letno telovadišče, kjer so v enem dnevu postavili zverinjak in cirkus. Večerne predstave so bile za naše razmere dosti dobro obiskane.
Nekateri, ki se jim je škoda zdelo plačati vstopnino 15 Din, so morali ostati pred vhodom in so tam imeli svoj cirkus. Drugi pa so si hoteli na drug način pomagati. Raznesla se je vest, da dobi prosto vstopnico vsak, ki prinese ravnateljstvu mačko ali psa. Meščani so se res začeli bati za svoje živali in jih zapirati.
V	nedeljo pop. pa se je opogumil neki Tone iz Besnice, ki je oddaljena celo poldrugo uro od Kranja. Ujel je mačko in jo prinesel v cirkus. Mačka ga je sicer parkrat opraskala, a radovedni Tone je vse prenesel. Hotel je dati levu južino, da bi prišel k predstavi.
Proslave probojg, solunske fronte v Mariboru
Maribor, 15. septembra.
Na izredno slovesen način se je izvršila danes dopoldne proslava združenja rezervnih častnikov in bojevnikov o priliki 13. obletnice zgodovinskega predora na solunski fronti, ki je odločil našo usodo. Proslava je bila na Trgu Svobode, kjer s0 se že pred napovedano uro zbrale velike množice občinstva. Navzoča je bila tudi mladina osnovnih, srednjih in strokovnih Sol. Oblast so zastopali okrajni inšpektor dr. Schaubach, knezoškof dr. Karlin, polkovnik Radovanovič kot namestnik odsotnega poveljnika mesta, mestni magistralni ravnatelj Kobler, državni pravnik dr. Jančič, okrajna glavarja dr. Ipavic in dr. Hacin, šolski direktorji dr. Tominšek, Zupančič, dr. Potočnik Kadunec in Dolenc, zastopnika policije Krajiuovič in Premec, podstarosti sokolske župe dr. Kovačič, predsednik Narodne obrane prof. Kenda, polkovniki: Putnikovič, Petričič in Lulič ter mnogo častnikov. Cerkvene obrede za dušni mir padlih borcev sta opravila vojaška svečenika Zavadlal za katolike in prota Trbojevič za pravoslavne. Slavnostni govor je imel predsednik društva g. Jakob Perhavec, ki je opisal pomen bojev in zmage na solunski fronti 1. 1918.
Poljčane
Iz občinske pisarne. Občinski urad razglaša odredbo glede banovinske davščine na šmarnico. Za 1. 1931 je določena posebna banovinska doklada in znaša 10 par ocNšmarničnega trsa. Zato poziva občina vse, ki imajo šmarnico, da ji prijavijo število trs^p in to najkasneje do 15. t. m., na kar jim bo županstvo na podlagi prijav izračunalo pripadajoči davek. Davek je treba plačati najkasneje do 15. decembra t. 1. Tistim, ki bi se temu ne odzvali, se bo zaračunala z 10"/o pribitkom. Zoper to odmero ni pritožbe.
Osebne vesti. Na novo službeno mesto v Ma-renberg je odšel žandarmerijski podnarednik g_. Matevž P e č n i k , ki je služboval pri nas več let v splošno zadovoljstvo in ga bomo vsi težko pogrešali. Iz Marenberga pa je k nam premeščen žandarmerijski kaplar g. Jožef Mak. Premeščen je semkaj tudi g. Nikola Pašič. Izpra-niembe pa so tudi pri odd. fin. kontrole. Odhaja podpreglednik g. Srečko Krasovic v Prevalje, k nam pa prideta g. Leitgeb iz Prekmurja ter
Z mednarodnega šahovskega turnirja na Rledu
Pirc
g. Artur Arnjoš iz Sv. Križa pri Mariboru. Vsem želimo na novih službenih mestih čim prijetnejše bivanje!
Pastirjeva nezgoda. Ivan Potočnik je pasel krave ob vznožju Boča, kjer moli izza trave tu pa tam tudi kakšna skala. Med kravami je bila ena posebno divja. Te dni pa je podivjana žival vrgla pastirja ob tla, da je priletel z glavo ravno na pečino ter pri padcu dobil močno rano na čelu. V prvem hipu omamljenega, ga je nekaj časa krava vlekla še dalje in ima tako siromak tudi razmesarjeno roko od zapestja do rame. Prvo pomoč so mu nudili na županstvu.
Premestitev. Tukajšnji nadpreglednik .finančne kontrole g. Srečko Krašovic je z 12. t. m. premeščen v Prevalje. Prijaznemu, vestnemu in daleč naokrog priljubljenemu uradniku je luka šnja čitalnica skupno z Sokolom In drugimi občani priredila odhodnico. Ogromna udeležba pri odhodnici je lepo znamenje ugleda, ki ga je užival g. Srečko Krašovic med namt. Naša društva bodo gotovo zelo težko pogrešala njegovo sodelovanje, saj je bil med najagilnej-šimi društvenimi delavci v našem kraju.
Nesrečen padec z drevesa. 65-letni posestnik Andrej P. je imel te dni veliko smolo. Padel je pri obiranju sadja z drevesa — stopil je namreč nevedoma na trhlo vejo — in zadobil občutne notranje poškodbe. Ker je noga močno zatekla, se še ne ve, če si je ni zlomil. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Trzin
1’šata je prestopila bregove. S strahom so se ljudje še v soboto ozirali na sever, kjer je neprestano lilo. Popoldne pa so se trgali oblaki tudi nižje doli ob Pšati, ki je kmalu narasla do vrha struge. V noči od sobote na nedeljo pa se je razlila čez bregove od Cerkelj preko Most. Mengša in Loke do Trzina. Travnike je spremenila v jezera, zalila je dvorišča in se preko kamniške in glavne ceste v višini pol metra pognala na polja, kjer je marsikateremu posestniku napravila občutno škodo. Ceste so razrite, po travnikih in njivah pa bodo mlake pričale o povodnji. Trzin je nevarni Pšati izročen na milost in nemilost* saj vsa-ko leto vsaj dvakrat naraste do 2 in nad normalo. Temu ni kriva samo struga, ki ni niti malo regulirana, temveč tudi železniški nasip, ki ima premalo kanalov in veliko pripomore, da se vsaj dva dni namakamo v poplavah umazanega hudournika. — Prav zaradi tega nasipa trpi tudi postaja sama, mimo katere dere ob poplavah močan hudournik.
Hrastnik
Oj, ti nesrečni kolesarji! Klepar Tržan je prevzel pleskanje železnih ograj na banovinski cesti, katero delo opravljata njegova učenca. Pa je hotel prenesti oni dan eden od njiju veliko posodo rdeče barve in, dasi je hodil ob strani ceste, ga. je podrl nek kolesar iz Dola, ki je pridrvel z znano hrastniško brzino in brez zvenenja za njim po cesti. Prebivalstvu bi bilo zelo ustreženo, če bi izdala občina za kolesarje pravilnik, ki bi vsaj nekoliko ublažil dirkanje po cestah in kolesarje tudi podučil, da imajo pešci tudi pravico do hoje po cestah in do — živ ljenja.
Rudniška separacija bo v kratkem docela dograjena; prav te dni izgotavljajo prebiralnih za kosovec. Vsa stavba daje tamošnjemu okolišu prav čeden videz, zlasti če se spomnimo na prejšnje polomljene barake.
Slaščičarno smo dobili v Hrastniku .in sicer v prostorih, kjer je bila prvotno nameščena lekarna. Ker si je kujril lekarnar lastno hišo, je vzel prostore v Menihovi hiši v najem trboveljski slaščičar g. Karl Kozina. Želimo mu obilo uspeha.
Visoke rudniško zračne železnice kmalu ne bo več. Prav te dni odstranjajo zadnje žične vrvi. —
Žalec
Proslava 50 letnice prostovoljnega gasilnega društva. Prostovoljno gasilno društvo je slavilo v nedeljo svojo 50-letnico. Že v soboto so prihajali bližnji gostje. 7. večernim vlakom je pri spela godba iz Zidanega mostu. Ob 9. zvečer sc je formirala bakljada s podoknicami kumicam jubilejnega prapora. Med hakljado pa je z a/a relo nebo vsled požara na Gomilskem, kjer je to v zadnjem času že tretji požar. Gasilci so takoj sedli na avtomobil in odšli na pomoč. V nedeljo so možnarji že navsezgodaj vabili na praznik. Točno ob 9. dopoldne se je pripeljal v avtomobilu iz Ljubljane ban g. dr. Drago Marušič. Pred občinskim uradom ga je pozdra vil g. župan, zastopniki društev in šolarke. Po pozdravu se je vršila maša na prostem, ki ,jt je bral g. katehet Miroslav Ratej. Po maši j< bila blagoslovitev jubilejnega prapora z zabi jaujem žebljev. Drugi del svečanosti je bi izredni občni zbor Žalske gasilske župe v ri salni dvorani trške osnovne šole, ki je poteke: v navdušenju za kralja in državo, kar pričah udanostni brzojavki, poslani Nj. Vel. Kralju ir predsedniku vlade.
Akcija r,ct grozdje
Z zadoičenjem čitamo tudi v drugih dnevnikih razveseljive notice: »Grozdje na vozovih na mariborskem trgu< (»Večernik« od 10. septembra), »Celi vozovi grozdja se pojavljajo že delj časa sem na mariborskem trgu« (»Jutro« od 12. septembra) itd. 'Da je tako, se prepričamo lahko vsak dan, opazujoč skupine grozdja željnih ljudi iz vseh slojev, ki zadovoljnih obrazov oblegajo — grozdni trg.
Pohvaliti moramo vztrajnost kmečkih vinarjev, ki se ne ustrašijo dolgega pota, često ob nagajivem vremenu, in saini prodajajo svoj žlahtni gorički pridelek kar neposredno kon-sumentom. Po 3 Din kg čednega grozdja prodaš še zmirom naglo in greš po drugega v svojo gorico. Tako je letos le malo mestnih družin, ki bi se ne mogle kolikor toliko privoščiti teh prirodnih slaščic; saj pa je grozdje obenem zdravo in tečno hranivo. Po ulicah srečavamo uradnika, obrtnika, delavca, vojaka, deco, ki se z njim naslajajo. Vina zategadelj nič manj ne popijejo.
Kakršnakoli nepotrebna, umetna podražitev grozdja, n. pr. potom brezobzirnega dobičkarskega prekupčevanja, bi povzročila takojšnji padec, skoroda popoln zastoj konsuma, ki pač tudi preživlja svojo težko krizo. Vsestransko dobrotvorna grozdna akcija bi bila na mah pokopana.
Iz prispelih pisem in ustnih izjav sklepamo, da so interesenti, v prvi vrsti vinogradniki, pravilno razumeli vse to, kar smo na tem mostu o stvari doslej napisali. Doznali smo, da so si posamezni činitelji šolskih in občinskih uprav ter drugi podeželski rodoljubi to zamisel osvojli in so jo priporočali prizadetim domačinom v izvršitev. S tem so storili mnogo dobrega in naj pri tem še nadalje vztrajajo.
Led je prebit. Danes nudijo naši trgi toliko cenega grozdja, kakor še nikoli poprej; teinu primeren je tudi konsum grozdja. Pomanjkljivosti te mlade akcije so pa seve še velike. Za bodočnost se bomo boljše pripravili.
Nezrelo, nagnito, umazano, mokro, zmečkano grozdje se slabo priporoča. Na istem trsu niso vsi grozdi enako zreli, enako sladki. Ne kaže torej, da bi grozdje kar povprek porezali, kakor pri glavni trgatvi, marveč po dobroti drugo za drugim, da preostalo še lahko bolje dozori. N. pr. prav zeleni grozdni peclji so že zunanji zrak nezrelosti; takih znakov je še več. Ako dvomiš, pokusi jagodo, da se prepričaš o užitnosti! Grozdni pecelj je pri raznih vrstah od narave daljši ali krajši. Pri rezanju grozdja za zobanje pazimo, da ostane na grozdu kar mogoče dolg kos peclja. Zanj držimo grozd s prsti, ko ga režemo, vlagamo (pakamo), jemljemo iz posode, zobljemo, ne pa kar s celo šako, kar ni okusno, pač pa je povrh škodljivo tudi glede na prikupljivo, čedno zunanjost sadu itd. Gre za to, da se ta najokusnejši sad ljudem priljubi in da se krog uživalcev grodja poveča, podesetori, postoteri. Potem bo akcija tudi kaj izdala. Samorodno grozdje (izabela, šmarnica ali noah i. dr.) naj ostane rajši doma, ko imamo vendar dovolj neprimerno boljšega grozdja od plemenitega trsja, celo mnogo več, nego ga moremo koristno uporabiti.
Naj omenimo nekatere nezdrave pojave z grozdnega trga:
Neki ugledni vinogradnik iz konjiškega okraja je poslal že v avgustu več sto kilogramov lepo odbranega grozdja na celjski trg v nadrobno razprodajo po 3 Din. Njegov zaupnik voznik si je, nič slabega sluteč, svojo nalogo poenostavil s tem, da je vse to grozdje prodal enemu vsiljivemu prekupcu. Isto grozdje se je nato pojavilo na celjskem trgu v nadrobni prodaji jw> 8 Din kg. Ker takih cen mi navadni ljudje enostavno ne moremo plačati, se tolažimo s tisto staro rečenico: »Grozdje je prekislo.« — Poslovodja neke mariborske kon-sumne organizacije je nabavljal večje količine grozdja od producentov in prodajal članstvu po ustrezajoči zmerni ceni, kakor je prav in
Franjo Rudi, Maribor:
Osnovne in tržne cene v sadni trgovini
Sadna trgovina na drobno in na debelo v svrho izvoza v naši Dravski banovini še zdale-ka ni tako dobro in velikopotezno organizirana, da ne bi moglo uspevati verižništvo in prekupčevanje. In med tem ko zasluži trgovina na debelo z vseletnim rizikom komaj 10 par netto pri kilogramu sadja, zaslužijo prekupčevalci in verižniki brez rizika za denar in blago najmanj 20 do 30 par, in to takoj. Oficielne tržne cene (na debelo) v Hamburgu, Berlinu, Mona-kovem, na Dunaju, v Pragi itd. so objavljene vsak dan v časopisju, in po njih, kolikor so sploh točne, ker večje tvrdke dobivajo tudi še zasebna telegrafična poročila, se morajo izvozniki ravnati pri nakupu.
Dejal sem, da zasluži veleizvoznik sadja pri kilogramu kvečjemu čistih 10 par, pomisliti pa je pri tem treba, da požre že en sam vagon sadja, ki se pokvari, 10 drugih, ki so bili v redu prodani. Isto je, če se prodajnina ne more izterjati, kar se tudi često dogodi. V tem slučaju mora veleizvoznik odposlati 11 vagonov sadja samo v »zabavo«, torej brez pare zaslužka.
Inteligentni pridelovalec sadja si zna svoje odjemalce za nadrobno odprodajo in konsumen-te sam poiskati in se tnko ogne verižništvu. Čimbolj je inteligenten, tem bolje bo prodal svoje blago in bo sam spravil dobiček. Pa tudi konsument bo poizkušal nakupiti sadje naravnost pri producentu, posebno še, če je poceni in dobro. Docela drugače pa mora postopati veletrgovec in veleizvoznik, ki je prisiljen poiskati si blago pri producentu, ki ima vsaj 30 do 50% pridelka, ki vsled slabe kvalitete sploh za tako trgovino ne pride v poštev. O vseh teh težkočah lahko govori samo tisti, ki je vse to na lastni koži preizkusil.
Na monakovskem in dunajskem veletrgu je mogoče sedaj kupiti ocarinjena in tudi že obdavčena jabolka v vagotiskih količinah po 1-40 do T80 Din kilogram, in to v vsaki poljubni množini. Tako sadje prodajajo potem detajlisti po 4 do 6 Din, kakor pri nns in na našem trgu, dočim ga prodajajo v posebnem izboru po
dolžnost take ustanove. S tem se je mož silno zameril pri nekaterih grabežljivih branjevskih dušah (pravicoljubnim izjemam vsa čast!), ki so si ga pošteno privoščili z neutemeljenimi očitki, dosegle pa so pri njem baš nasprotno, da se namreč odsihmal za pošteno stvar v interesu organiziranih konsumentov še bolj vneto zavzema. — Na nekega producenta prodajalca grozdja na mariborskem trgu so nedavno navalili malotržni, toda zelo škodljivi špekulanti, češ: »Kaj čakaš? Saj ti vse odkupimo, pa greš lahko takoj domu z denarjem! Tako nam pa na moriborskem trgu« (»Večernik« od 10. sep-kvariš ceno in naše posle.« Nečednemu izzivanju so napravili konec pametni očividci, ki so pozvali — »roko redu in pravice«.
Poklicnim prekupcem privoščimo poštenega zaslužka, ki pa ne sme prekoračiti dopustnih mej, preko katerih se ubija konsumenta in producenta. Nezdravih izrastkov pretiranega samoljubja je na našem trgu, žaf, še vobče mnogo
i	v drugih ozirih na veliko škodo občestva; to rodi in povečuje eksistenčno gorje in nezadovoljstvo osobito v gospodarsko šibkejših slojih, torej v večini naroda. Samopomoči pa nam nihče ne more niti ne sme kratiti.
Grozdno akcijo je treba razširiti. Po železnicah in drugih prometnih sredstvih potujoče občinstvo bi lepega grozdja silno mnogo použilo. Pa koliko je tako srečnih ljudi, ki lahko izdajo za neznaten grozdič 2 Din za dva mršava groz-diča celo 5 Din itd., kakor nam jih nudijo iz dneva v dan po raznih prašnih in zakajenih postajališčih! Ce je tu »kolodvorska restavracija« ali tudi le skromen «bufet«, ne sme producent s svojim grozdjem blizu — niti s pe-ronsko karto ne... Nič boljše ni po mnogih gostilnah. Prav žalostno pa je tudi v vinotočih »pod vejo« skozi tiste 3 mesece na leto, slučajno morda baš v grozdni sezoni. Neupravičeno se boje, da bi potem vino ne teklo.'Znano je, da so moški bolj redni, ali — recimo — bolj hvaležni gosti vinotočev nego ženske. Nudite jim jeseni hkrati cenega sladkega grozdja! Možem se bodo potem pridružile v vinotoče žene in otroci, nazobali se bodo grozdja in ga pokupili še za dom, vina pa ne bodo radi tega nič manj popili. Poskusite! Potem bo tudi pisec teh vrstic rad poletel v marsikak vinotoč naših solnčnih goric, ne več osamljen, marveč z vso svojo družino. Ne dvomim prav nič, da bodo mogli premnogi kmečki točilci — seve predvsem v bližini večjih konsumnih središč — na ta način vnovčiti več grozdja kot vina v vsestransko zadovoljstvo. Grozdje za zobanje lahko režemo tudi najmanj skozi 3 mesece — to je sedaj dopustna letna doba za točilce »pod vejo«
—	brez posebnega konserviranja, ob dobrem konserviranju pa ga zobljemo lahko kar še vso zimo. — Kaj pa naše, tako silno obljudene mestne šole? Ob odmorih se bolj petična mladina gnete okoli slaščičarjev in sladoledarjev ter razmetava denar za malovredne stvari. Nudimo ji rajši cenega grozdja in drugega sadja!
Izgledi za bodočo vinsko kupčijo so silno slabi. .Jesensko vreme je muhasto in varljivo. Dajte cenega grozdja, kolikor ga naši trgi sploh sprejeti morejo! Tudi krajev »prepovedanega sadu« bo potem mnogo manj. Računi bodo pokazali, vsaj kar se tiče namiznih grozdnih vrst, da tako dobro storimo sebi in drugim. Kdor pa nima sadja za domačo pijačo, naj nakupi in iz-preša čim več grozdja za napravo pristnega vina — brez vsakršne trošarine, kajpak pod pogojem, da ga uporablja izključno samo za svoj lastni domači potrošek.
Lahko trdimo, da že letošnja, začetna grozdna akcija mnogo boljše uspeva, nego smo mogli samo pričakovati. Obenem pa je to nadaljni dokaz silne denarne stiske, ki narod privaja k mnogo obetajoči samopomoči. Ce smo le malce k temu pripomogli, smo zadovoljni in nam ni žal sicer skromnih dosedanjih prizadevanj.
Andrej Žmavc.
delikatesnih trgovinah celo po 12 do 16 Din. Vendar pri poslednjem ne smemo pozabiti, da da kilogram takega luksuznega sadja komaj 5 do 10%- ostalih 80% ostane kot slabše, navadno sadje po nizki ceni. Poleg tega moramo računati še s tistimi količinami, ki se pokvarijo, z izgubo na teži radi osušitve itd.
Mimo tega moramo pa upoštevati tudi to, da kupna moč prebivalstva v Nemčiji in v Avstriji stalno pada. Zaradi lega so ponudbe vseh evropskih in izvenevropskih producentov in dobaviteljev vsak dan večje. Posledica je — padanje cen. Doma pridelano sadje za prešanje se prodaja letos v Avstriji in v Nemčiji franko vagon na dostavni postaji po 60 do 90 par kg. Če upoštevamo, da bi se za naše sadje za prešanje, odposlano tjakaj, morala plačati carina in davščina približno 30 par in bi prevoznina stala tudi še 30 do 40 par, bi nam ostalo samo 'AO do največ 30 par. Sicer pa je izvoz tega sadja sploh nemogoč. Ker je pri nas še nad-produkcija vina, upliva to tudi na cene sadja za prešanje in jih znižuje.
Visoke začetne cene niso letos škodovale samo izvoznikom, ampak kvantitativno vzeto tudi producentom, našim kmetom, ker so se izvozili le poedini vagoni, namesto stotine. Posameznim producentom izplačane reklamne cene s strani nekaterih izvoznikov, so širokim vrstam producentov prinesle samo efektivno škodo in nobenega dobička.
Gospodarske vesO
X Svetovna letina jabolk. Letošnji izvoz sliv je napram lanskemu močno nazadoval. V izvozu svežega grozdja je tudi nastopila stagnacija. Posamezni producenti se nadejajo, da bodo vnovčili vsaj jabolka. V svrho orijentacije pa je potrebno povdariti, da je letos velika nad-produkcija jabolk v kontinentalnih in prekooceanskih državah. Zelo dobra je letina v Severni Ameriki, ki bo imela za izvoz na razpolago 38 milj. buradov jabolk (1. 1. 34 milj.) po 60 kg. Slične prilike vladajo tudi v Avstriji in Rusiji. Dobra letina jabolk je v Jugoslaviji, Franciji, Belgiji, Švici, Bolgariji, na Portugalskem, v Norveški in v Kanadi. Manj dobre donose pričakujejo v Madjarski, Italiji. Angliji,
Danski, Švedski in na Češkoslovaškem. V Nemčiji se pričakuje srednja letina.
X Težak položaj švicarske urarske industrije. Radi splošne gospodarske stagnacije in vedno večje nemške konkurence, je tudi švicarska urarska industrija zašla v težkoče. Za enkrat se namerava stvari odpomoči na ta način, da država prevzame večjo količino delnic in postane glavni delničar te za Švico najvažnejše industrijske panoge.
Dobave
Direkcija drž. rudnika v Kreki sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe za dobavo preki-njevaicev za električni tok, aluminijevih polic in spojk, masti za jamske vozičke, železa, koruze, ovsa ln elektroštevcev.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe za dobavo tro-faznega transformatorja.
Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 24. septembra t. i. direktna pogodba za dobavo raznih živil.
Dne 25. septembra t. 1. se bo vršila pri direkciji pomorskog saobračaja v Splitu ofertalna licitacija glede dobave raznih masti, petroleja in bencina.
Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročila
dne 15. septembra 1931.
Devize.
Ljubljana, 15. septembra. Bruselj 78780 do 790 16, Curih 110415—1107 45, Dunaj 79586 do 798-26, London 275-11—275-93, Ne\vyrok 5649 10 do 5666-10, Pariz 221’93—222 59, Praga 167 61 do 16811, Trst 29612-297 02.
Zagreb, 15. septembra. Amsterdam 228392 do 2290-76, Dunaj 79586—798-26, Bruselj 787-80—790 16, London 275-11—275-93, Milan 296 12—29702, Newyork kabel 56-6010 do 56-5610, Pariz 221-93—222-59, Praga 167-61 do 168-11, Ziirich 110415-1107-45.
Beograd, 15. septembra. Amsterdam 228392 do 2290-76, Bruselj 787-87—790 16, Curih 1104-15-1107-45, Dunaj 790-86—798-26, London 275-11—275-95, Milan 29612—297-02, Newyork 5649-10—5666-10, Pariz 221-93—222-59, Praga 107 11—168-11.
Dunaj, 15. sept. Amsterdam 287-15, Beograd 12-55, Bruselj 99-90, Bukarešte 4-2362, London 34-577, Madrid 64-50, Milan 37-225, Newyork 711-20, Pariz 27'90, Praga 21-0737, Sofija 5-1525, Stockholm 190-35, Kopenhagen 190, Varšava 79-65, Curih 138-75.
Curih, 15. septembra. Beograd 905, Pariz 2010, London 24-91'/!, Newyork 512-62, Bruselj 71-30, Milan 2682, Madrid 46-25, Amsterdam 206-85, Berlin 12045, Dunaj 7712, Sofija 3711/*, Praga 15-18, Varšava 57-40.
Vrednostni papirji.
Zagreb, 15. septembra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71 bi., vojna škoda ar. 321—322, 318, kasa 321—322, 318, 320, 321, dec. 323—324, 325, 324, 4°/o agr. ob. 41Ve, 7°/o Bler. 62—63, 62%, 8®/o Bler. 63-67, 6°/o begi. 46-49'/!. Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 975%—965, Union 150—155, 150, Obrtna b. 36 d., Srbska 190—191, 190, Zem. 110—113, 115, Ljubljanska kreditna 120 d., Medjunarodna 68 d., Narodna 4900 do 5000. Industrija : Nar. šum. 25 d., Guttman 103—110, 105, Šečerana Osijek ‘200—203, 200, Trboveljska 200—202, Slavonija 200 d., Vevče 118—120, 120, Danica 66—70, Drava 192% do 212%, Brod vag. 45—60, Isis 40 bi., Ragusea 300 bi., Jadranska 460—480, Ocean 190 bi.
Dunuj, 15. sept. Bankverein 13-75, Dunav-Sava-Adria 11, Prioritete 80-25, Trbovlje 23'75.
Žitna tržišča.
Novi Sad, 15. septembra. Koruza : Bačka, Bačka okolica, Sombor 97'/!—100, južnoban. 87%-90, srein. Indj. 97%-100, srem. Šid 100 do 102'/!. — Tendenca: neizpremenjena, za koruzo: čvrsta. — Promet: Skupno: 41 vag.
Sombor, 15. septembra. Oves: bački, srem. 127'/!—132%, rž : bačka, železn. promp. 135 do 140, j eč men: bački, srem. spomladni 67/68 kg 160—17, koruza : bačka železn. prompt. 96—98, mo k a : bačka, ban., postaja 0 in 00 370 do 390, 2 350—370, 5 305—320, 6 250—265,
7	190—205, 8 130—140, otrobi : bačke, ban. pšenične v juta vr. 87%—92'/!. — Tendenca: neizpremenjena. — Promet: skupno 42 vagonov.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna, promet: 1 vagon tesanega lesa.
1912
Olomane
v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, zložljive postelje, postelj.vložke, peresnice, žimnice, divane, pat.fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri
F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6
Gramofonske plošče po 3 Din
izposojuje „ŠLflGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. Liubllana. Vegova ulica 2	1501
Škofja Loka
Društvo prijateljev Francije v Škofji Loki.
Stiki, ki jih vzdržuje jugoslovanski narod s francoskim, so zopet za stopnjo bogatejši. Iz vrst obiskovalcev lanskoletnih francoskih tečajev v Loki je izšla vsega priznanja vredna misel, naj se v Škofji Loki ustanovi društvo prijateljev Francije. Ustanovni sestanek, ki se je vršil v petek ob 20. uri v deški osnovni šoli, je otvoril predsednik ing. Srečko šabec. Po prisrčnem pozdravu je g. predsednik očrtal v glavnih obrisih težnje in namen novega društva, ki naj s svojim članstvom zajame najširše plasti škofjeloškega prebivalstva. Predavatelj dr. Viljem Fajdiga je nato obrazložil, s kolikim umevanjem slede francoske oblasti pokretu jugo-slovensko-francoskega zbližanja. škofjeloško društvo prijateljev Francije bo dobivalo knjige, revije in časopise brezplačno.
Pri sprejemanju pravil je bilo precej debate, ker so si bila mnenja deljena. Društvo bo delalo na nadaljni priučitvi francoskega jezika, bo prirejalo literarne večere, razprave, sestanke, skupne izlete itd. Članarina je določena na
12	Din letno. Pristopnina je 5 Din, ustanovni član plača 100 Din. Društvena knjižnica se v primeru razpusta porazdeli med škofjeloške društvene knjižnice, sorazmerno po njihovem številu knjig. Izvoljen je bil pripravljalni odbor z ing. šabcem na čelu. Podpredsednik je dr. Fajdiga, tajnik Danilo Berdon, blagajnik Clro Lendovšek, knjižničarka Anka Hubadova, v odboru so še Lojzka Sinkova, Elica Thalerjeva in dr. France Jarc, v nadzorstvu pa prof. Josip Šimenc in dr. Jakob Prešern.
Vse, kar je prav. Odkar smo dobili v Škofjo Loko dalmatinsko točilnico v Kapucinskem predmestju, ni miru ni počitka, Dan za dnem, takorekoč od jutra do večera se razlega iz gostilne prepevanje, vpitje in kričanje. Vsi okoliški posestniki, pa tudi ostali meščani so večnega dirindaja v gostilni že davno preko grla siti. Mislimo, da bi se proti temu vendar dalo nekaj ukreniti. Tuljenje pijancev z nedostojnim ponašanjem je vrhu vsega v kvar vzgoji mladine, ki mora mimo gostilne v šolo. Prosimo oblasti nujne odpomoči!
Prcferancarske stopnice v Novem predmestju so po dolgem oklevanju le obnovili. Preko vzpetine je speljanih 52 stopnic z 9 počivališč, vse iz betona. Stopnice dobe na obeh straneh ograjo. Stroške krijeta sorazmerno Olepševalno društvo in mestna občina.
Hiše obnavljajo. Vsem Skofjeločanom je dobro v spominu strahoten nočni požar na Suhi, ki je uničil letos v juliju stanovanjsko hišo Marice Miklavčičeve in obsežno gospodarsko poslopje Krajnika Jožeta. Pogorišče dobiva sedaj novo lice. Hišo so obnovili, prav tako tudi gospodarsko poslopje, ki ima sedaj močne zidane stene s požarnim zidom.
Kočevje*-
Proslava 60-letnice Fr. Finžgarja. Preteklo soboto so akademiki igrali Finžgarjevo »Verigo« v proslavo 60-letnice pisateljevega rojstva. Igra je relativno, v primeri z običajnimi predstavami v Kočevju, prav lepo uspela, za kar gre režiserju (H. Kužnik) in igralcem vsa hvala. Bilo je le nekaj šibkih mest v pojmovanju oseb, v nekaterih prizorih in v maskah. Bolj bi tudi morali akademiki paziti na lepo in pravilno izgovarjavo. V igri so se zlasti odlikovali Primož (E. Kovačič), Drnolec, Liza in Tomažin, pa tudi ostali so se obnesli po svojih zmožnostih. Videlo pa se je celo pri tej, nadvse enostavni in lahkovprizorljivi igri, kako neraben je naš oder, ki poleg tega nima skoro nikakih potrebnih pripomočkov.
Agitirajte zn »Jugoslovana«!
Brzojav
oblastveno koncesij onirano
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite. — Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31. — Prihodnji redni tečaj prične dne 1. oktobra. 2108
Sreski cestni odbor Gornjigrad razpisuje s iem
službo tajnika
Lastnoročno pisane in s kolkom 5 Din opremljene prošnje ter s pravilnimi in zadostno ko-lekovaniml prilogami (rojstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o od-služenju vojaške službe, zdravstveno izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da ni bil prosilec obsojen zaradi kaznivega dejanja iz koristoljubja, event. službena izpričevala) je predložiti neposredno sreskemu cestnemu odboru v roku 14 dni od dne, ko je bil raznis objavljen.	2107
Došla je nova PORTUGALKA in tudi staro vino od Knifica. Toči se v gostilni in kavarni »LEON«. — Vsak četrtek in nedeljo divjačina. Se priporočata
Leon in Fani Pogačnik Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 29.
Go ko
Pipenbacher
konoos. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije.
Vreče 1758
nakup in prodaja Alojz Grebenc
Ljubljana, Dunajska
cesta 36
Lokal
s skladiščem in stanovanjem daje v najem Davorin Tombah, Maribor, Zrinjskega trg štev. 0.	2102
CENJENIM DAMAM
se priporočam za moderniziranje klobukov po najnovejših modelih Preob ikovanji* 1913 Din 28‘-
SALON nlR FEMME CH.C„
Ljubljana, Salenburgova 6/1.
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
aajceneje in v velikf izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska Bhfi* Ui &Uri Irt,
Oglaiujtfe
v
»Jugoslovanu!«
Sokolstvo
Prvenstvene tekme v odbojki v Mariboru
O poteku tekem za sokolsko prvenstvo Jugoslavije v »Odbojki« smo že včeraj kratko poročali. Danes prinašamo nekaj podrobnosti o teh nadvse zanimivih tekmah, ki so se prvič vršile v širšem obsegu v naši državi.
Tekme so se vršile v nedeljo 13. t. m. na letnem telovadišču Sokola Maribor-matica in so trajale od 6. do 12. in od 14. do 18. ure. Tekmovalo je članstvo Iz 14 jugoslovanskih sokolskih žup in naraščaj iz 9 sokolskih žup. Člani so tekmovali iz naslednjih žup: Bjelovar, Veliki Bečkerek, Celje, Karlovac, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novi Sad, Novo mesto, Osijek, Pančevo, Sušak-Rijeka, Varaždin ln Zagreb. Naraščaj pa iz žup: Beograd, Veliki Bečkerek, Celje, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Osijek, Varaždin in Zagreb. Vodstvo tekme je bilo v preizkušenih rokah načelnika sokolske župe Maribor brata Franja Mačusa.
Uspehi tekem so bili naslednji:
Prvo kolo:	Novi	Sad	:	Karlovac 15 : 7
(15 : 2), Kranj : Sušak 15 : 3 (15 : 1), Osijek : Celje 15 : 7 (15 : 1), Veliki Bečkerek : Novo mesto 15 : 7 (15 : 9), Ljubljana : Varaždin 15 : 8 (15 : 11), Zagreb : Bjelovar 15 : 9 (15 : 2), Maribor : Pančevo 15 : 2 (15 : 1).
Drugo kolo: Kranj : Novi Sad 15 : 7 (15 : 8), Osijek : Veliki Bečkerek 15 : 5 (15 : 5), Ljubljana : Zagreb 15 : 13 (18 : 16).
Tretje kolo: Osijek : Kranj 15 : 4 (15 : 13), Maribor : Ljubljana 15 :	13 (15	: 11).
četrto kolo: Maribor :	Osijek	15	:	10	(15
: 10).
Finale: Maribor : Zagreb 15 : 0 (15 : 2).
Končna tekma se je vršila med Mariborom ln Osijekom. Zmagali so člani Maribora v postavi: Pipan, Gorup, Urbanek, Dobčnik, Polič In Godina v razmerju 15 : 10 (15 : 10). S to zmago si je Sokol Maribor spet priboril državno prvenstvo v odbojki za 1. 1931. Tudi v tekmah naraščajnikov je zmagal Maribor.
Popoldne je bila tekma med najboljšima vrstama CSR in Jugoslavije. Cehi so bili absolutno močnejši. Pokazali so sijajne produkcije in z lahkoto zmagali s 15 : 0 (15 : 2).
V	prostorih Narodnega	doma	se	je	zvečer
/ršil na čast gostom družabni večer,	ki	je	po-
tekel zelo animirano. Danes so se udeleženci tekmovanj odpeljali. Zdravo!
Sokol v Tacnu pod šmarno goro
Prijazna vasica pod Smamo goro Tacen si je pred kratkim ustanovila svojega Sokola, ki bo zbiral v svojih vrstah zavedne jugoslovanske državljane. Zal, da mladi Sokol do danes ni mogel izvesti svoje težke naloge tako, kot bi hotel in želel in to največ zaradi pomanjkanja prostorov, in tehnično sposobnih sokol-' skih delavcev, ki bi vodili mladega Sokola. Sokol v Tacnu šteje danes že nad 100 članov in članic. Ako bi merodajni faktorji upoštevali želje Sokola, bi isti že lahko pričel z intenzivnim delom v Tacnu.
Kakor se čuje, bo v kratkem času otvorjena v Tacnu še ena gostilna, katere gospodar je Sokolu obljubil dati na razpolago dvorano za uspešno delovanje Sokola. Z eno besedo: Sokolu bo na ta način omogočena telovadba in druge kulturne prireditve, zlasti ako se pomisli, da ni v celem kraju prav nobenega primernega lokala *a prirejanje kulturnih prireditev. Drugo še važnejše vprašanje pa je pridobiti Sokolu tehnično sposobne člane, ki bi vse nadaljne podrobnejše delo prevzeli v svoje vešče roke. S temi lepimi in nadvse razveseljivimi nadami stopa tacenski Sokol v novo sezono kulturnega dela, ter mu želimo prav obilo trajnih uspehov. Zdravo 1
S-pcvt
Športni dan v Novem mestu
Skoro mu m bil usojen. Prvotno določen na 6. september, se je radi ljubljanskih proslav preložil sprva na Mali Šmaren, kasneje pa še enkrat na zadnjo nedeljo 13. t. m. Zdaj je nagajalo pa nebo. Nj sicer padalo, bilo pa je neprijazno, mrko kasnojesensko vreme, in ni Čuda, ako se tuji športniki iz Ljubljane, Kamnika in Karlovca niso udeležili vseh tekem, kot je bilo v programu.
Pričel je športni dan z dirko >Motokluba Ilirije, sekcije Novo mesto« na razmočeni cesti Novo mesto—Bela cerkev—Dobrova—Št. Jernoj-Novo mesto z zadovoljivim rezultatom 34 min., ki jih je dosegel Josip Ferlič na motorju »Ari-el« 500 cm8 s tovarišem Fr. Jcricijo v prikolici.
Za tem so prišli na vrsto člani novomeškega kolesarskega kluba, kjer je na dvakratni krožni progi Novo mesto—Grm—Gotna vas—Žabja vas—Kand ija—Novo mesto odnesel zmago Jože Mežnaršič.
Ob enajstih so dosti dobro tekle skozi mesto >švedske štafete SK Elana« (I. 2 min 35 sek.,
II.	2 min. 42 sek.)
Največja privlačnost je bila za goste in me-ččane tekma s čolnički od mostu do mostu. Na mestnem mostu se je gnetlo na stotine gledalcev in ploskalo študentoma Pasknli in Valentinčiču, ki sta z razliko pol dolžine čolnička prva dosegla cilj.
Popoldne so izpolnile plavalna, teniška in nogometna tekma SK. Elan je pokazal, da ima v svoji sredi več dobrih moči, ki bi ob pravilni vzgoji in vztrajni trenaži mogle postati prvovrstne. Najboljši čas je dosegel Čuček. 50 m prosto 30-9 sek., n 100 m 1 min. 25 sek. Senzacijo so izzvali bravurnj skoki državnega prvaka v skokih Bogomira Grilca. Drugovala sla mu domačina Strajnar in Drenik, ki se jima na tem polju odpirajo lepi vidiki.
Na tenišču sta se sprijela Kamnik in Novo mesto, Zmaga je z rezultatom 2:2 ostla neodločena.
Zaključek je tvorila nogometna tekma SK Olimpija, Karlovac: SK Elan, Novo mesto. Domači so v prvem polčasu vodili z rahlo premočjo (2:2), dočim so drugi polčas popustili vsled utrujenosti večine igralcev, ki so sodelovali pri štafetah. Rezultat 6 :4 odgovarja poteku igre.
Ilodio
Ljubljana, četrtek, 17. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
18.30 Salonski kvintet. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Prenos opere »Fidelio« iz Budimpešte. 22.15 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 22.30 Čas, dnevne vesti. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, četrtek, 17. septembra. 11.35 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Filmska glasba. 19.30 Francoska ura.
20.00	Medicinsko predavanje. 20.30 Prenos iz Ženeve. 22.50 Radio orkester.
Zagreb, četrtek, 17. septembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Ruske balalajke. 20.00 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Prenos iz Ženeve
Pra^a, četrtek, 17. septembra. 11.30 Pložče.
12.30 Moravska Ostrava. 13.05 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče. 14.30 Bratislava. 17.10 Plošče. 19.05 Vojaška godba. 20.05 Poljudni večer. 22.15 Prenos iz kina Beranek.
Ljubljana, petek, 18. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
18.30 Salonski kvintet. 19.30 Vegetarijanska prehrana, gdč. Vera Humek. 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, petek, 18. septembra. 11.35 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Poročilo. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Narodne melodije. 18.00 Lahka glasba. 20.30 Koncert na čelo in klavir. 21.15 Komedija. 22.00 Radio orkester.
Zagreb, petek, 18. septembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Plošče. 18.30 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Beograd.
22.30 Dnevne vesti. 22.40 Plesna glasba.
Praga, petek, 18. septembra. 11.00 Plošče.
11.15 Plošče. 12.30 Brno. 13.05 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.10 Plošče. 19.30 Prenos iz gledališča. 22.45 Plošče.
Ljubljana, sobota, 19. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Ivo Peršuh: Friderik Baraga. 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.15 Duetni večer, g. Jože Gostič in g. Marjan Rus. 21.00 Prenos plesne glasbe Erich Herseja jazz okestra iz Parkhotela Kazino na Bledu. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sobota, 19. septembra. 12.45 Radio orkester. 16.00 Plošče. 17.30 Radio orkester.
19.30 Filmska glasba. 20.00 Narodne pesmi. 21.20 Zidovska glasba. 22.25 Poročila. 22.45 Sprehod po Evropi.
Zagreb, sobota, 19. septembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.30 Filmska glasba. 18.30 Poročila. 20.35 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Beograd.
Praga, sobota, 19. septembra. 11.30 Plošče.
12.30 Bratislava. 13.05 Bratislava. 14.10 Plošče.
14.30 Brno. 19.05Koncert. 20.00 Radio orkester. 22:50 Plesna glasba.
 -------------------—-----x------
Šmartno pri Litiji
Tombola. V nedeljo 13. t. m. je nadvse lepo potekla velika ljudska tombola. Veliki in obširni Glavni trg je bil poln ljudstva, ki se je začelo zbirati že okoli 13. ure. V Šmartno je prišlo iz vse okolice okoli 1500 ljudi. Tombola z bogatimi dobitki je potekla v najlepšem redu, tako da so odbor za zgradbo »Narodnega doma«, kakor tudi igralci prišli na svoj račun. Glavni dobitek, krasen šivalni stroj, je dobil naš gasilski jubilant Čevljarski mojster gosp. Anton Hauptman, drugi dobitek, krasno emajlirano spalnico, g. učitelj I. Vidic, tretji dobitek, veliko kožo podplatov, pa g. Jože Gruden. Iskrena hvala vsem, ki so sodelovali.
Dolgo ni bilo nobenega požara, a zadnji teden je ognjeni petelin obiskal gosp. A. Ko-koljčka v Veliki Kostrelnici ter mu vpepelil borno hišico in gospodarsko poslopje. Darovi za pogorelca naj se oddajo na županstvu v Šmartnem.
Smrt nam je pobrala prve dni septembra dobrega svetovalca in vzornega someščana go-* spoda Mavricija Hladka, vpokojenega šumske-ga Inženirja. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
Preteku teden nas je zapustil kaplan g. Vinko Lovšin, ki je bil premeščen na novoustanovljeni vikarijat v Litijo. Na novem mestu mu želimo veliko uspeha. — Istočasno se je od nas poslovil starosta našega »Sokola«, litijski notar g. dr. Josip Krevl, ki je odšel v Ljubljano kot prevzemnik notarjata po pok. Aleksandru Hudoverniku. Odlični narodni delavec bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Na novem mestu mu pa želimo mnogo sreče.
Na Glavnem trgu je otvoril novo brivnico g. Zrimšek lz Litije.
Na novi osnovni šoli v Kostrelnici so dobili še eno učno moč.
Letina še precej dobro kaže, posebno sadja bo precej.
Murska Sobota
»Duševni list«. Prekmurski evangeličani že precej let izdajajo svoj mesečni verski Ust, ki nosi naslov »Diiševni list«. List izhaja še vedno v madjarskem pravopisu in v slabi prekmurščini. želeti bi bilo, da bi vendar že enkrat »DUševni list« začeli pisati s slovenskim pravopisom.
Otroški vrtec v Murski Soboti. Po dolgem času je zopet dobila velika občina Murska Sobota otroški vrtec. Vodi ga gdč. Praumseizova. Vrtec obiskuje okrog 100 otrok.
Zagorje
Šahovski turnir. Naš šahovski klub priredi tudi letos turnir, da izbere svojega šahovskega prvaka. Turnir se prične v sredo 16. t. m. ob 20. uri v prostorih Ljudske kuhinje.
Drobiž. Na Lokah zidajo župnišče na prijaznem prostoru pod cerkvijo. Dela pri stavbi hitro napredujejo in bo kmalu pod streho. —
V	soboto je predaval rudarjem g. prof. Tepli iz Maribora. Udeležba je bila nad vse pričakovanje lepa. — V ‘soboto so pokopali g. Franc Dežmana, ki nas je po kratki bolezni v visoki starosti za vedno zapustil. Obilno spremstvo na njegovi zadnji poti je bilo dokaz njegove splošne priljubljenosti. Blag mu spomini
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
K V-No. 2954/37.	2553—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetonskega mostu preko Krke na Krki
III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. septembra 1931 ob enajstih
v sobi štev. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med udnimi urami pri tehn. oddelku kralj, banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 279.489-51 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v >Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 10. septembra 1931.
V. No. 3045/4.	2554—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradnjo vzorne lončarske peči in delavnice v Mlaki pri Komendi
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. septembra 1931 ob enajstih
v sobi štev. 17 tehničnega oddelka v Ljub-bljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 27.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
a) za zgradbo delavnice;
1. težaška in zidarska dela .	Din	85.104'—
2. tesarska dela . . . .	„	12.860-—
3. mizarska, steklarska in pleskarska dela . . .	„	18.205'—
4. krovska in kleparska
dela.........................  12.587-50
b) za zgradbo peči: .	„	66.000-—
Skupaj Din 194.756-50 Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 7. septembra 1931.
*
VIII. No. 5252/2.	2570—2—1
Razglas.
Na osnovi § 6 zakona z dne 2. decembra 1930, Službeni list št. 55. iz 1931 in § 54. odstavka 2. obrtnega reda se pozivajo vsi imetniki koncesij za perijodično prevažanje oseb v Dravski banovini, da predlože do vključno 30. septembra 1931 neposredno kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani v oblastveno odobritev zimske vozne rede svojih avtobusnih prog, v kolikor naj ti ne ostanejo neizpremenjeni, kar pa naj se v istem roku javi.
Po obvestilu iz direkcije državnih železnic ne bo bistvenih izprememb železniških voznih redov, odnosno se bodo izvršile le v zimskih voznih redih običajne izpre-membe.
Smernice za sestavo voznih redov in cenikov so obrazložene v tukajšnjih pozivih avtobusnim podjetnikom z dne 7. februarja 1931, VIII. br. 845/1, in z dne 27. februarja 1931 VIII. br. 1292/2, oziroma naj se podjetniki po morebiti potrebne informacije obračajo na Zadrugo avtobusnih podjetnikov v Ljubljani, ki ima tudi v zalogi predpisane obrazce za vozne rede.
Za točno ugoditev temu pozivu odgovarjajo avtobusni podjetniki po zakonu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani dne 14. septembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 224/31-10.	2560
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1931 ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:	zemljiška	knjiga
St. Jernej, vi. št. 612; zemljiška knjiga Gradišče, vi. št. 801.
Cenilna vrednost: 30.385 Din 90 par; vrednost, pritikline: 2503-— Din; najmanjši ponudek: 17.926-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne-
premičnine v škodo adražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kostanjevica, dne 7. septembra 1931.
E 143/31-5.	2567
Dražbeni oklic.
Dne 19. oktobra 1931 ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin:	zemljiška	knjiga
Strmca, vi. št. 14 in 53.
Cenilna vrednost: 60.175 Din; vrednost pritikline 1640-— Din; najmanjši ponudek: 41.211-- Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. 0
Okrajno sodišče v Ložu, dne 5. septembra 1931.
*
E 368/31-9.	2568
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Buče, vi. št. 47 in 12, Vrenskagorca, vi. št. 69, in Sedlarjevo, vi. št. 5.
Cenilna vrednost: Din 20.055-60; vrednost pritikline: Din 1485-—; najmanjši po-nudek: Din 13.370-70.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki *je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 6. septembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 1066/31.	2573
Objava.
Gospod dr. Kimovec Ivan, advokat iz Maribora, se je dne 13. septembra 1931 preselil s svojo pisarno v Kranj. Za prevzemnika pisarne je bil postavljen gospod dr. Fornazarič Slavko, advokat v Mariboru.
Advokatska komora
v Ljubljani, dne 14. septembra 1931
Razne objave
2572
Bančni zavod „Merkator”
Kavčnik & Co., družba z o. z. Ljubljana Bilanca per 31. decembra 1930. Aktiva.	Pasiva.
	Din	P	P	Din	P
Blagajna	25.536	94	Kapital	50.000	....
Efekti	148.240	—	Kreditorji	1.273.955	93
Inventar	36.840	_	I Dobiček	2.683	56
Debitorji	1,116.022	5 n			
	1,326.639	49	I	1,326.639	49
Objava.	2571
Izgubil sem izpričevalo IV. razreda drž. realne gimnazije v Kranju za leta 1928/29 na ime: Ažman France, rodom s Pivke.
Proglašam gfl neveljavnim.
Ažman Franc, s. r.
sb
Objava.	2574
Podpisani Lavrič Rado, podnadzornik polic, agentov III. razreda, sem izgpbil službeno legitimacijo, glasečo se na ime: Lavrič Rado, polic, agent.
Proglašam jo za neveljavno.
Ljubljana, dne 15. septembra 1931.
Lavrič Rado, s. r.
*
Objava.
Podpisani Benedik Franc iz Železnikov sem izgubil dovoljenje za nabavo in posest dveh lovskih pušk in enega samokresa, izdano od sreske izpostave v Školji Loki pod št. 10.128 z dne 10. oktobra 1930 reg. št. 233, katero proglašam za neveljavno.
Benedik Prane, s. r.
P. Itipson:	63
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Vampir mu ni šel iz misli. Odkod je ta žival? Zdelo se nni je, da jo je že enkrat videl, ali v sanjali, ali v podzavesti, ali Bog zna kot majhen deček v kakšni pravljični knjigi, kjer so bili vpodobljeni zmaji in vse mogo-goče pošasti. Kadil je eno cigareto za drugo in se popolnoma vdajal raziskovanju, kdaj in kje je bil videl to zver. In naenkrat se mu je bliskovito posvetilo. yidel je pred seboj stolp pri šelambrunskem samostanu, jogija Bicharo in njegovo pričaranje Robertove sence. Cisto ista zver je tedaj v skrivnostnem zrcalu napadla Roberta, ko je miss Alberta kriknila in je vsa prikazen izginila. Da, to je bila ta zver! Samo čudno, zelo čudno, da se miss Alberta tega ni spomnila. Morda je bila njena nezavest po tem strašnem dogodku tako globoka, da je na vse pozabila. Cez dva dni je imel priti Fitzwilliams in tega je hotel Pint med štirimi očmi vprašati, ali se spominja na to zver.
Vampir je bila samica in ker ponavadi samec ni daleč od samice, je bil Pint pripravil svojo pištolo. Pravzaprav je hotel ujeti samca živega, toda to ni bilo tako enostavno in ni hotel motiti vsega gradu s svojimi pripravami tako pozno ponoči. Potegnil je svojo žepno uro in na kazalcih, ki so fosforescirali, videl, da je točno ena.
Vzel je pištolo in se vrnil v sobo, prižgal luč in sedel k radiju, da sliši zadnje dnevne novice, ki jih je vsak dan ob tej uri oddajala radijska postaja v Los Angelesu. Ravno so izzveneli poslednji akordi nekega slow-foxa in po parsekundni pavzi začul običajni klic:
— Radio Los Angeles. Poslednje dnevne novice.
Nekaj trenutkov pozneje, med tem ko se je Pint že
slačil, je speaker nadaljeval:
— Letalska nesreča. Parobrod »Swallow« je na potu iz Nove Zelandije v Kalifornijo včeraj zvečer ob pol devetih, ko se je že zmračilo, bil priča velike letalske nesreče, ki se je zgodila nekako stopetdeset milj od ameriškega obrežja. Potniki so videli v oddaljenosti pol kilometra, kako je iz velike višine s silno naglico strmoglavilo letalo v morje in s silnim pokom izginilo v va-lovju. Parobrod se je takoj okrenil in zavozil na lice mesta ter je s svojimi žarometi razsvetljeval morsko gladino, toda na njej ni bilo opaziti nikakega preostanka letala ali njegovih potnikov. Parobrod je ostal eno uro na mestu in natančno raziskoval morje, ali brezuspešno, letalo je bilo brez sledu strmoglavilo v globino. Najbolj čudno je pa to, da kljub tej vesti nikakega letela ne pogrešajo. Kot smo se obrnili na centralo zapadnoameri-škega zračnega prometa v San Frančišku, je zadeva z letalsko nesrečo popolnoma nejasna, kajti kraj nesreče leži daleč proč od navadnih letalskih prog in ni razumljivo, zakaj bi se bilo kakšno letalo podalo daleč ven na morje. Kot rečeno, se nobeno letalo ne pogreša in je stvar zelo misterijozna. Ako ne bi bilo najmanj sto ljudi, ki so bili
na krovu parobroda, istočasno opazilo padec in čulo poka, bi dejali, da je bilo vse le halucinacija, tako pa moramo računati s tem, da se je nesreča v istini dogodila.
Tej vesti ki jo je Pint poslušal z velikim zanimanjem, so sledile še druge, toda zadnja ga je spravila spet iz postelje, čeravno je bil že legel.
— Včeraj ponoči, kakor tudi danes zvečer so opazili južno od Los Angelesa prebivalci raznih farm enega, drugi trde celo dva velikanska nočna ptiča, ki sta letela prav nizko v smeri proti jugozapadu. Trde, da sta bila uprav ogromna, baje sta imela razpetino petih ali šestih metrov. Letela sta počasi in plahutala, kot bi bila netopirja. Kljub temu, da je prišla vest iz več krajev, jo je treba sprejeti z vsemi rezervami.
— Radio Los Angeles po programu s plesno godbo do ene ure.
Pint je svoj prejemni aparat zaprl. Imel je dosti’ Ta prvi dan bivanja v gradu miss Alberte je bil v istini poln razburjenj. Najprej napad čudne zveri na Indijanca Tehi-ja, potem lov v vrtu, nato dve čudne novice. Pint je slutil, da je vse to v zvezi, čeprav mu ni bilo še jasno, kako. Spet je legel, ugasnil luč in začel z matematično natančnostjo razmišljati eno za drugim. Zaman, to noč ni prišel do nikakega jasnega zaključka. Zato je sklenil, da nad tem prespi eno noč.
Vlegel se je na desno stran, kot je imel navado, in je kmalu trdno zaspal.
»Kritični dnevi«; na evropskih borzah
Dandanes govori in piše ves svet samo o gospodarski krizi in zadnja leta smo doživeli nekaj tako hudih gospodarskih polomov, da jim v zgodovini skoro ne najdemo primera. Takih »kritičnih dni«, »črnih petkov« in podobnih datumov pa ne pozna samo najnovejša gospodarska zgodovina, ampak jih pozna tudi preteklost. Preteklost nam pa tudi kaže, da so znali spretni in dalekovidni ljudje tudi take »črne dni« prav dobro izkoristiti v lasten prid.
Napoleonova doba n. pr. ni bila nič manj kritična kakor je današnja. Večne vojske so celo Evropo izčrpale do mozga in ljudje so dan na dan prerokovali, da si Evropa ne bo nikdar več opomogla. Tudi tedanje evropske vlade so bile vse obupane in nihče ni vedel več ne naprej ne nazaj, kajti nihče ni mogel prerokovati, ali bo mogoče nemirnega # Napoleona ugnati ali ne.
Takšno je bilo mišljenje ljudi še neposredno pred bitko med Napoleonom in njegovimi nasprotniki pri Waterloo-ju. V tej bitki je bil Napoleon premagan (18. junija 1. 1814.).
Se tisti večer pa je jezdil v divjem diru neki mož iz malega kraja »Belle Alliance« proti francoski obali. Takoj ponoči se je dal prepeljati na angleško obalo, naslednjega dne zjutraj pa je odjahal v London. Proti poldnevu je orišel na londonsko borzo, kjer je dal svojim 'aupnikom tajni nalog, naj pokupijo vse pruske državne vrednostne papirje, kar jih morejo le dobiti. Tl papirji so bili takrat zelo poceni. Sele proti večeru pa so zvedeli londonski borzijanci, da je Prusija pri Waterloo-ju zmagala in da ni nihče drugi kupoval pruskih papirjev kakor sam Rothschild. Takrat pa se je začela cena pruskih državnih papirjev nenadoma silno dvigati, ž njimi vred pa tudi cena drugih vrednot in takrat je Rothschild v Londonu »zaslužil« ogromno premoženje!
»črne dneve« so doživele svetovne borze tudi 1. 1927. meseca maja. Na borzah v Berlinu, na Dunaju in v Newyorku so začele padati cene najbolj solidnih vrednot na polovico nekdanje vrednosti in še nižje. Milijonska premoženja so se razkadila v prazen nič, in tega usodnega leta se je pričela kriza, ki je še danes čutimo vsepovsod.
Na borzah pa so doživeli že tudi dneve, ko borzijanci niso nič kričali, pa so vseeno biti v silni nevarnosti za svoja premoženja.
Sredi preteklega stoletja je v Londonu propadla neka velika banka. Ta padec bi bil lahko postal za vse angleško, pa tudi za svetovno gospodarstvo u*oden, če ne bi bilo nekaj mož ohranilo svoj mir ln prisotnost duha. Ko so namreč ljudje, zlasti mali hranilci, zvedeli za polom dotične banke, so navalili tudi na druge banke in so zahtevali svoj denar nazaj. Takrat pa so se pod vodstvom »angleške banke« združile vse banke in so sklenile izplačati vse vloge na zahtevo vlagateljev do vinarja. Tudi vrednostne papirje so ljudje razprodajali, toda banke so pokupile vse. Končno banke niso imele več drugačnega denarja na razpolago kakor bakrenega, ampak izplačevale so še vedno vsako zahtevamo vsoto — in to je pomagalo! Ljudje so rekli: Saj le ni tako hudo in so začeli denar zopet vlagati, s tem pa je bila stvar zopet v redu, ker so se bančne blagajne začele zopet polniti.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
— -»■   -- - - ________________
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23- — Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&lek. — Urednik Anton Podbcvšeb Za inseratni del odgovarja Avgust Kuzman. Vsi v Ljubljani.
Požar na parniku »Ulanga«.
V pristanišču v Ant\verpnu se je vnel ogenj na parniku »Ulanga«. Ogenj so pogasili z velikim
naporom, da so rešili tovor.
»To obleko je izdelal najboljši krojač.« »Za koga?«
Rekord letalcev na »katapult«.
Na velikih ladjah imajo posebne priprave (»katapulte«), s katerim poganjajo letala v zrak, da dobe zadosten zalet. Na ladji »Bremen« so se dvigali letalci že 2200 kilometov pred Ne\vyorkom. — Na sliki vidimo zgoraj letalca lilankenburga (na levi) in telegrafista na letalu Kirclilioffa.	.	*
Oživljanje mrtvih udov
V mrtvašnicah, kjer hranijo človeška trupla v znanstvene namene, dandanes »operacije« ua truplih niso nič nenavadnega. Od trupel odse-kavajo n. pr. prste in prsti »žive«, če jim dovajajo svežo kri, ko truplo v rakvi pod zemljo trohni, rastejo v laboratoriju nohti na prstih naprej, kakor da so prsti še živi. Profesor Kravkov je ohranil prste »žive« nad leto dni; prsti so bili vedno nekaj toplejši, kakor njihova okolica, če pa so jim vbrizgali pod kožo neko posebno sredstvo, so se začeli prsti celo potiti! Žile v »mrtvem« prstu so se širile in zoževale, truplo pa je ležalo že nad 1 leto v grobu. To se pravi, da v posameznih organih življenje še tli naprej, treba ga je le vzdrževati. Mrličem so iz grl izvabili celo glasove, tako da dandanes ni nič več čudnega, če »mrtvi« govore«.
Profesor Pollak pa poskuša oživljati oči. Kmalu po smrti izkopljejo s finimi inštrumenti oko iz očesne votline z vsemi žilicami vred. Oko polože na mizo. V glavno žilo vzbrizgavajo nato neko toplo tekočino. Ne traja dolgo in oko začne znova »živeti«. Na draženje z naznimi kemikalijami se začne zenica Siriti in zoževati, pa tudi žile v očesu delujejo.
Podobne poskuse je delal že pred leti sedanji profesor v Chikagu Koppauyi. Temu so je posrečilo, da je »presadil« oko neke živali v očesno duplino druge živali, kjer se je oko reg tudi prijelo. Vprašanje pa je, če tako presajeno oko tudi kaj vidi. Ce pa bo oživljanje mrtvih oči tako napredovalo, kakor zaenkrat kaže, potem po mnenju nekaterih učenjakov ni izključeno, da bodo slepcem dajali vid s presajenimi oživljenimi očmi..,
»Bad John Hall«
Te dni je umrl v Ameriki glasoviti razbojnik jBad John Hall«. Zapustil je tri žene in 30 otrok.
Kljub svojemu znanemu razbojniškemu življenju je ta mož dosegel v državici Kentuckjr visoko službo policijskega šefa in sodnika. Za to karijero se je moral zahvaliti okolnosti, da si je dežela hotela prihraniti večne stroške, ki so ji jih nalagali nešteti procesi proti temu razbojniku, ki so pa vsi potekli brezuspešno, tako da ropar ni bil nikoli zaprt.
Ko so ga bolnega prepeljali v bolnišnico, ni hotel za nobeno ceno odložiti svojega jeklenega prsnega oklepa in tudi svojih pištol ni dal is rok. Ko pa je umrl, niso niti njegovi najboljši prijatelji vedeli, da ima — tri žene in tri rodbine, a vsako v drugem kraju. Žene so se spoznale šele pri pogrebu.
Za kratek čas
Krčmar Kislež pride k vinotržcu Sladežu: »Prosim, ali bi dobil pri vas judovsko vino?« »Kakšno vino pa je to?«
»Nekrščeno.«
*
Humor.
Rudokop za dijake.
V kleteh pod poslopjem tehnične visoke šole v Charlottenburgu (pri Berlinu) so napravili umeten rudokop z rovi in z vsemi rudarskimi napravami, da dijaki-rudarji lahko na modelih vidijo, kakšen je pravi rudokop. Na sliki vidimo vhod v »umetni« rudokop.
Angleški zrakoplov »R 100«.
Angleška vlada je prodala zrakoplov »R 100«, da zniža izdatke v državnem proračunu. Stroški za vzdrževanje zrakoplova so znašali na leto do 30 milijonov dinarjev.