XVI-73-1995 Cveto Černigoj je 15. januarja 1982 zjutraj pod oknom Logarnice na Mežaklji (960 m) na- šel poginulega koconogega čuka. Ptica je bila precej shujšana, meni pa, da se je zaletela v okensko steklo. Borjs Kozjnc, Hraše la, 64248 Lesce · VODOMEC Alcedo atthis COMMON KINGFISHER - on 28th July 1994 on the Radovna rjver jn 1hglav NaUonal Park Potem ko sva teden prej z junakom Maka- luja, alpinistom Marjanom Manfredo, pripravi- la teren za slikanje muzejskega vlaka na via- duktu Vintgar, sem se z družino v četrtek, 28. julija 1994, odpravil tja, da nalogo opravim. Okrog devete ure sem na stojišču kakih 50 me- trov nad Radovno nameščal fotoaparat na sto- jalo. Tokrat je iz smeri slapa Sum nekaj metrov nad gladino priletel vodomec. Komaj sem uteg- nil zajeti sapo, da bi nanj opozoril ženo, že je izginil v osrednji del soteske. Zapis o tem opazovanju je bil tudi moj zad- nji za ornitološki atlas gnezdilk v TNP-ju za leto 1994. Koordinator Tomaž Jančar mi je kasneje povedal, da je za sedaj tudi edini o vodomcu. Od domačinov sem izvedel, da so ga pred leti večkrat opazovali tudi v Radovni pred Vmtgar- jem, v zadnjih letih pa ga niso več opazili. Vodomec ima do dva zaroda v letu. Drugo leglo je julija, ko se mladiči prvega že klatijo naokrog. Koda 1 za kategorijo mojega opazo- vanja je kljub temu najbolj primerna. Fotografija muzejskega vlaka se je odlično posrečila. Bohs Kozjnc, Hraše 1 a, 64248 Les- ce SREDNJI DETEL Dendrocopos medjus MIDDLE SPOTTED WOODPECKER- on 4th July 1993 at Dravjnjske gohce Dne 4. 7. 1993 sem spet postal za eno iz- kušnjo bogatejši, tokrat s srednjim detlom. Tuga dne sem se potikal po gozdu pri za- selku Hrastje v Dravinjskih goricah. Mojo po- zornost je pritegnilo nenavadno oglašanje, ki je nekako spominjalo na čuka. Oglašanje je bi- lo kričeče in monotono s presledki, tako neka- ko kot »ueee ... ueee ... ueees«. Ko sem poslušal to nenavadno oglašanje, sem pomislil na dvet- le. Vedel sem, da veliki detel ne more biti. Sel sem po kasetofon in kaseto z oglašanjem sred- njega in belohrbtega detla, Ko sem si zavrtel oba posnetka, sem ugotovil, da sem poslušal srednjega detla, zato sem se s kasetofonom vr- nil nazaj na mesto, kjer sem detla slišal. Ptica se sicer ni več oglašala, vendar sem kljub te- ACROCEPHALUS mu prižgal kasetofon. Po pet do deset minut- nem predvajanju se je začel detel spet oglaša- ti z razdalje približno štirideset do petdeset me- trov. Nekaj minut kasneje se je pričel oglašati še en osebek srednjega detla. Poslušal sem ju še kakih petnajst minut, potem pa sta oba utih- nila. Kasetofon, ki je bil ves ta čas prižgan, sem pustil še dvajset minut, a detlov kljub temu ni bilo več. Pozneje sem zvedel, da imajo detli nava- do, da pri predvajanju njihovega lastnega og- lašanja priletijo v bližino vira predvajanja in se prenehajo oglašati ter dogajanje le nemo opa- zujejo. Je bilo tako tudi v tem primeru? Podatek je zanimiv predvsem zaradi habi- tata, v katerem sem poslušal srednjega detla, ki smo ga sicer vajeni iz vlažnih gozdov. Habi- tat na tem področju je bolj suh, v gozdu pa pre- vladujeta bukev in kostanj. Glede na podatek gnezditev srednjega detla na tem območju se- veda ni izključena. Al Vrezec, Pražakova 11, 61000 Ljubljana RDEČEGRLA CIPAAnthus cervinus RED-THROATED PIPIT - on 4th May 1995 at Medvedce Reservofr Dne 4. 5. 1995 sva se z ženo Božo potepala ob zadrževalniku za visoke vode Medvedce, priložnostno tudi ribniku. Ob vzhodni strani na- sipa je prelep močvirnat travnik, kjer rastejo ša- ši in različne trave, višina vegetacije je okrog pol metra. Nivo podtalnice je nekaj centime- trov pod površjem, tako da ponekod nastajajo mlake. Opisati pestrost in številčnost ptic pevk na tem travniku je skoraj nemogoče, to morate do- živeti. Na vsakih 10 metrov je pel samec bičje trstnice Acrocephalus schoenobaenus, vmes pa še kakšen cvrčalec Locustella naevia. Med hojo po travniku sem plašil cipe, tako dreve- sneAnthus mvjaJjs kot maleAnthus pratensis. Z bližnjega nasipa ob travniku so vzletali polj- ski škrjanciAlauda arvensis in rumene pastiri- qe severne podvrsteMotacilla !lava thunberg. Ce še omenim prosnike Saxicola torquata in repaljščiceSaxicola rubetra, ki so posedali po grmovju ob travniku, bo kar dovolj za ponazo- ritev vrveža. Pogledoval sem za vsako cipo, ki je vzleta- la iz trave, v upanju, da ugotovim razliko med drevesno in malo. Dokler kakih l O metrov pred seboj ne zagledam cipe z opečnato rdečimi pr- smi. Zastajala je za kupi posušenega blata na kolovozu. Kakor hitro sem stopil proti IJjej, že je izginila v šopu trave ali za blatom. Ceprav 199 ACROCEPHALUS še nikoli prej nisem videl rdečegrle cipe Ant- hus cervinus v poletnem perju, ni bilo v meni niti trohice dvoma o pravilni determinaciji. Naredil sem še nekaj posnetkov razritega blata, na katerih jo je celo videti. Ko je moja vsiljivost presegla njeno potr- pežljivost, me je v loku obletela in izginila v tra- vi. Franc Janžekovič, Maistrova 1 O, 62000 Ma- ribor REPALJŠČICA Saxicola rubetra WHINCHAT - pair from 29th April to 19th Ju- ne 1994 in Radovna valley in Triglav National Park Pri popisovanju v TNP sva 29. 4. 1994 na polju malo pred Spodnjo Radovno opazila par- ček repaljščicSaxicola rubetra. Menila sva, da gre za prelet, kljub temu da je samček inten- zivno pel. Da verjetno ni bilo tako, sva se pre- pričala 19.6.1994, kojebilparčekševednona mestu prejšnjega opazovanja, pa tudi samček je spet veselo prepeval. Primož Kmecl, Karin Rižner; Riharjeva 28, 61111 Ljubljana ČRNOGLAVI MUHAR Ficedula hypoleuca PIED FLYCATCHER - 2 on 26th August 1993 in the Dravinja valley Ko sem 26. 8. 1993 opazoval ptiče v zasel- ku Hrastje pri Poljčanah, sem imel priložnost videti nekaj zares zanimivega. Opazoval sem namreč dva (2) osebka črnoglavega muharja. Prvi je bil že pregoljen v jesensko perje sivo rjave barve, ki je značilno za ta čas oziroma za selitev; na kateri sta verjetno opazovana muhar- ja že bila. Drugi osebek pa je bil odrasel sa- mec, ki je bil še vedno v poletnem oziroma gnezditvenem perju črne barve. Toko tudi ni- sem imel nobenih težav z determinacijo, saj sta si v nasprotnem primeru črnoglavi in belovrati muhar v jesenskem perju izredno podobna in ju levs težavo ločimo. Crnoglavega muharja sem do sedaj na omenjenem območju opazoval le v času pre- leta, ostaja pa tudi možnost gnezdenja,saj je po mojem občutku habitat za to vrsto, pred- vsem na obrobju Dravinjske doline, zelo pri- meren. Al Vrezec, Pražakova 11, 61000 Ljub- ljana SKALNI PLEZAVČEK Tichodroma muraria WALLCREEPER - two breeding localities over 2000 m discovered on 7th july 1992 in Tri- glav National Park Dne 7. 7. 1993 sem tega nadvse zanimive- ga in čudovitega »metulja« naših gora srečal 200 XVl-73-1995 na dveh lokalitetah, v kvadratu št. 25 OATNP: pri Vrbanovi špici, kjer je parček neutrudno no- sil hrano v ostenje na vznožju Rjavine, in na Ci- mru (2393 m). Moram reči, da je skalnega ple- zalčka tudi težko opazovati, ne samo zaradi nje- gove majhnosti, temveč zelo nizkega leta, po- navadi tik ob stenah. Običajno sem ga prej sli- šal kot pa videl. Sicer pa sem dobil vtis, da ni tako pogost v stenah dvatisočakov; kot bi gle- de na njihovo razgibanost pričakovali. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor SKALNI PLEZAVČEK Tichodroma muraria WALLCREEPER - on 11 th April 1995 at Rodi- ne (750 m) in the Karavanke mountains Zvone Andrejčič je bil odločen, da moram v Reber nad Rodine v njegovo plezalno šolo, če hočem, da me v Radovni spusti v okrog 100 metrov visoko navpično in delno previsno ste- no, kjer gnezdi krokar. V torek 11. 4. 1995 sva vadila v manjših pre- visih pod vrhom Rebri. Tu.ko kot sem se jaz ču­ dil Zvonetovi spretnosti v steni, sva se le malo kasneje oba načudila še večjemu mojstrstvu: le kakih l0metrovnadnamaje za hrano v špra- njah stikal skalni plezavček. Ko je po petih mi- niutah izginil za grebenom, sem svoj alpinistični krst doživel tudi jaz. Boris Kozinc, Hraše 1 a, 64248Lesce ŠKRLATEC Carpodacus erythrinus COMMON ROSEFINCH- singing male (2nd year) on 17th June 1990 at Mursko Središče, breeding pair f rom 26th May to 25th June 1993 at Benca near Lendava (singing also on 25th June 1994) Ko smo trije obročkovalci 17. 6. 1990 pri Murskem Središču na hrvaški strani ob Muri obročkali breguljke Riparia riparia, je v nepo- sredni bližini gnezditvene kolonije v mladem vrbovju prepeval škrlatec. Ker gaje bilo mogo- če zlahka opaziti, smo videli, da samček ni rdeč, ampak neugledno olivno siv, kar je zna- čilno za mladostne osebke. Prijetno smo bili tudi presenečeni nad njegovo zaupljivostjo, saj se ni kaj dosti menil za nas. Ponovno sem škrlatca srečal 26. 5. 1993 v nizkem vrbovju murske mrtvice blizu vasi Be- nica pri Murski šumi. Karminasto rdeč samček je kar žarel in intenzivno pel na vrhu srednje velike vrbe. Samice ni bilo opaziti, čeprav sem se tam zadrževal dobri dve uri. Nekaj dni ka- sneje, 9. 6., je škrlatec prepeval na isti lokalite- ti. Po tem sem sklepal, da tukaj skrivnostni »vzhodnjak« zagotovo gnezdi. 25. 6. je bil vsa-