Z gospodarskega polja. — Potrjena izvolitev. Cesar je potrdil izvolitev deželnega glavarja Otona pl. D e t e 1 e za predsednika kranjske kraetijske družbe. = Trtno uš so uradno konštatirali v červinjanskem okraju. = Držarna subvencija. Mlekarna na Vrhniki je dobila od vlade 10.000 K subvencije. = PiTa so zvarili lani na Kranjskem okroglo 268.000 hl. Izpili so lani v Ljubljani 30.000 hl piva in 20.000 hl. vina. = Produkcija alkohola t Italiji. Leta 1906. je znašala produkcija alkohola v Italiji 2,511.293 hektolitrov, za 18.823 hl manj od prejšnjega Ieta, ali s poviškom 321.193 hl povprečno v zadnjem desetletju. = Vseslovenski trgorskl shod namerava sklicati trgovsko društvo rMerkur" na dan 20. okt. t. 1. v Ljubljano. — Sulie češplje i_ Arstro-Ogrske v Belgijo. Po statističnem izvestja Ieta 1906. jebilo izvoženih iz Avstro-Ogrske v Belgijo 190.000 kg suhih češpelj nasproti 142.030 kg v letu 1905. = Zemljiško razdolžeranje na Slovenskem s konrerzijo denarnih dolgor. Načelstvo ,Centralne p o sojilnice slovenske"v Krškem nam piše: Zemljišča in druge nepremičnine v Avstriji so preobložene z dolgovi, ki so znašali še nedavno okroglo 11.000,000.000 kron (t. j. enajst milijard). V naših slovenskih pokrajinah so bili in so še ti dolgovi ogromni, na pr. Štajerska jih ima okroglo 700,000.000 K (700 milijonov kron), Koroška skoro 200 milijonov kron in Kranjska ne dosti manj, tako da pride na pr. na Štajerskem na vsak kvadratni meter zemlje povprek 3 h dolga, na Koroškem in Kranjskem pa 2 h. Ees se zemljiško-vknjiženi dolgovi tudi vračajo, ali vendar presegajo na novo intabulirani dolgovi vsako Ieto izbrisane ali plačane terjatve. Tako se je n. pr. leta 1904., iz katere dobe so se priobčile v tej zadevi zadnji statistični izkazi, v Avstriji vknjižilo 1120 milijonov kron, izknjižilo le 720 milijonov kron, to je za 400 milijonov kron so dobila zemljišča več bremen, in sicer na Štajerskem 14 milijonov, na Koroškem 5, na Kranjskem 4, v Trstu 7, na Goriškem 3 in v Istri 5 milijonov kron več. četudi so ta zemljiška obremenjenja jako visoka, vendar so ta števila v resnici nekoliko manjša, ker se vsako zemljiško-vknjiženo breme ne izknjiži takoj, ko je bilo deioma ali popolnoma plačano, zlasti se pri amortizacijskem vraSevanju izknjiži ves dolg šele po preteku dolgih iet, čeravno je velik del bil veliko prej poravnan. Upati je, da hipotečno zadolževanje ne bo v bodoče raslo, zlasti na denarnem zadolževanju te vrste. Dolgovi se bodo sicer delali vbodoče; vendar se bo ljudstvo zaradi vedno večjega števila posojilnic rajši posluževalo osebnega kredita, ki je cenejši in pri posojilnieah običajnejši. Ker pa raste v poslednjem času na nepričakovan način vrednost zemljišč, zato se bodo tudi, v bodoče na bipotek« na vedno večje in večje vsote posojevale. Morebiti se bo sedanji običaj, po katerem se že 30kratna vsota posodi na katastralni čisti donesek, še prekosil in se bo sčasoma znabiti 40 krat tako velika vsota posojevala. (Zdaj sicer še ne, ker v Evropi ni veliko denarja in še ta je drag). Vkljub temu moramo odsvetovati, da ljudstvo z denarnim izposojilom preveč svoja zemljišča obremeni. N. pr. 1. 1904. se je na Štajerskem na zemljišče in hiše intabuliralo 35 milijonov kron, na Koroškem 9, na Kranjskem 8, v Trstu 11, na Goriškem 5, v Istri 7'/» milijonov kron. Kar pride na ta način* dolgov v zemljiške knjige, to je vselej združeno z velikimi stroški. — — Stroški za intabulacije so narareč veliki, ker stanejo kolki mnogo in ker notarji in odvetniki, ki običajno vknjiženje izvršujejo, po svojih tarifih dokaj računajo. — Enaki stroški zadenejo dolžnika tudi takrat, kadar dolgove izpravlja in odstranjuje iz zemljiških knjig. Najhnjše pa tlačijo visoke obresti. Navadno se sicer jemljejo pri hipotečnih posojilih nižje obresti kakor pri osebnem kreditu; vendar so tudi pri intabulacijah v Avstriji previsoke obresti, posebno v Galiciji in Bukovini, kjer so se še 1. 1904. vknjižile 6 — 7%, 1 — 8%, 8—10% in 10 — 18% obresti. In še celo v slovenskih pokrajinah so bile previsoke obresti. Na pr. na Štajerskem so se omenjeno leto v 81 slučajih vknjižile 6—12% obresti, na Koroškem pa le v 7 slučajih, na Kranjskem v 105 in na Primorskem** v 380 slučajih. Koliko je bilo taki slučajev v prejšnjih letih, o tem nimamo podatkov, gotovo pa vsako prejšnje leto veliko več, ker je bil v letih pred 1904 dražji denar, ki ga je bilo pa v 1. 1904. in 1905. in do najnovejšega časa dosti po nizkih cenah v svetovnem pometu. Visoke obresti pa težijo dolžnika, kakor teži težak kamen, ki si ga človek naprti na rame. Zato se trudijo dolžniki, da plačajo prejkoprej visokoobrestne dolgove. Ako jim pa to ni mogoče, si pa prizadevajo, dobiti posojilo za nižje obrestovanje. Ta manipulacija se zove konverzija (prenašanje) dolgov in se izplača, ako niso s tem preveliki stroški združeni in ne prevef. pisarij in zavlačanja. V tej zadevi smo dobili naraesto prejšnjih postav, ki so bile v slednjih točkah res neukretne, nov zakon z dne 22. febr. 1907, št. 49 drž. zakonika. Po tera zakonu ni nič več treba kakor po prejšnjih zakonih za vsak posamni slučaj prositi finančne direkcije oproščenja od predpisanih dokaj visokih pristojbin za intabulacijo prenesenih hipotečnih dolgov. Vsak denarni zavod ima pravico, da se intabulira za vsoto, s katero je on plačal že vknjiženi dolg, na isto mesto, na katerem je bil dolg, ki je zdaj plačan. Toda pogoj je ta, da se mora posoditi denar le za pokritje starega dolga in to najmanj za dobo 6 let. Drugi pogoj je v tem, da se da ali novo posojilo na najmanj za V4 % nižje obrestovanje ali na amortizacijo, t. j. da se z vsakoletnimi (poluletnimi) obrestmi odplača tudi nekaj kapitala, tako da se dolg od strani upnika ne more odporedati, ako le dolžnik redno obresti in letna odplačila in (anuitete) poravnava. Za taka prenašanja zemljiških dolgov so po novem zakonu silno majhni stroški in znašaje le 6—7 K (za kolke), ako se pisarije nič ne računijo, in to tudi tedaj, če je dolg, ki se konvertira še tako visok. — Naj korist konvertiranja pojasnimo s sledečimi zgledi: I. primer. Kmet izroči sinu (prvorojencu) kmetijo, ki je vredna 10.000 K. Toda on ima še 5 otrok, ki so še vsi nedoletni, a postanejo po preteku 10 let polnoletni. Te otroke, za katere je hotel oče tudi skrbeti, pa iutabulira on po 1000 K, skupaj torej za 5000 K in obresti po 5VŽ% na kmetijo, ki jo je izročil najstarejšemu sinu. Ta bi moral šteti recimo čez dve leti 1000, čez štiri leta pa spet 1000 K in tako dalje, torej čez deset let vseh 5000 K. Kaj * Dolgovi in bremena pridejo v zemljiške knjige tudi zaradi neplaSanih knpnin, zaradi zapušSin, po raznih pogodb»h, itd. ** V Istri so še posebno Tieoke obresti. mu je storiti, ko že naprej vidi, da po preteku teh let ne bo mogel 5000 K prigospodariti ? Ali ho6e za vsakega dediča posebej na posodo prositi ? če vzame na osebni kredit, so visoke obresti; če da vsakih 1000 K posebej intabulirati, so vselej visoki stroški. V tem slučaju gre k denarnemu zavodu, ki posojuje tudi na hipoteke, in veli ondi, da bi se vseh 5000 K konvertiralo. Denarni zavod mu to rad ustreže in mu prihrani, ako se posluži zakona z dne 22./Ž. 1907, veliko stroškov. V iraenu mladoletnih dedičev da nadvarstvena oblast (okrajna sodnija) odstopno pismo za vseh 5000 K, kar stane v kolkih le 1 K. Mladi kmetič pa da poverjeno (za poverjenje kolek 72 h) izjavo (kolek 1 K), da bo teh 5000 K porabil edino le za poplačilo dedičev, ki so za toliko intabulirani. Prošnja, ki se sestavi, da pride ta konverzija (prenašanje 5000 K od dedičev na denarni zavod), v zemljiške knjige, se kolkuje s 3 K. Tedaj znašajo stroški za kolke le 5 K 72 h. Odpadejo namreč pri tej konverziji kolki za vpisnino v gruntne knjige; ti kolki so namreč za visoke vsote jako veliki, tukaj bi znašali 31 K 25 h. Proti tem malira stroškom (5 K 72 h) dobi posojilo 5000 K, ki jih izroči okrajnemu sodišču, ki jih daje (po 1000 K) po vrsti dedičem, kakor hitro ti postanejo polnoletni. — II. primer. Posestnik A je dolžan pri posojilnici B 10.000 K proti 6 % obrestovanju. Posojilnica 0 zahteva samo 5V2% obresti, zato se prestavi A k posojilnici O. S tem je A izpremenil svoj vknjiženi dolg glede višine obresti, ki so se znižale za V2 % • — III. primer. Posestnik A je dolžan pri posojilniei B 10.000 K, ki jih mora vrniti proti trimesečni odpovedi. Pri posojilnici C pa posojujejo denar proti enakim obrestim na vknjižbo tako, da se vsako leto (pol leta) razen obresti odplačuje tudi nekaj na račun glavnice. Odpovedati pa ta posojilniea dolga tako dolgo ne sme, dokler plačuje dolžnik redno obresti z anuiteto (odplačilo) vred. — S konverzijo dolgov se lahko pečajo vse posojilnice. Svetovati je pa le onim zavodom, ki so na sedežu sodišča, kateri imajo za to sposobne uradnike ali odbornike, ali tistira, ki jim Btoje na strani notarji, odvetniki ali izvežbani notarski ali odvetniški uradniki. — V Krškem se bo s konverzijo dolgov (za vse slovenske pokrajine) pečala ,,Centralna posojilnica slovenska",* registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ona je v ta namen zaradi zakona z dne 22,/2. 1907., ki je dal k temu povod, svoja pravila razširila v tem obziru, da bo ne samn posojilnice in zadruge, ampak tudi osebe v svoj kolobar sprejemala, da bo tudi od fizičnih oseb hranilne vloge dobivala in tudi fizičnim osebam posojevala, in sicer na menice, na navadne zadolžnice, na zadolžnice z vknjižbo, zlasti pa na zadolžnice potom konverzije z amortizacijo ali brez amortizacije. — Normalna obrestna mera za hranilne vloge je zdaj 4 7« % za večje vsote in za daljšo dobo po dogovoru tudi več. Obrestna mera za posojila se bo ravnala po razmerah časa in denarne cene, oziroma po zadolžnem dokumentu, ki ga bo dolžnik zavodu izročil. Obrestua mera pa zazdaj ne bo presegala pri osebnem kreditu 6 %, pri hipotečno dobro zavarovalnem kreditu pa ne 5*/»%. — Nadaljna razjasnila in odgovore na vsakovrstna vprašanja daje radovoljno načelstvo.