Srednješolski vestnik. ** Imenovanje na srednjih šolali. Profesor državne gimnazije v Kranju Josip Bučar je imenovan za profesorja na II. drž. gimnaziji v Ljubljani. — Prof. dr. Franc Sturm je premeščen z državne realke na Dunaju na državno realko v Ljubljani. — Prof. dr. Fr. Ilešič je imeDOvan na II. drž. gimnazijo v Ljubljani. Z njim izgubi učiteljstvo vrlega vzgojitelja naraščaja in zagovornika pravične vzgoje uCiteljstva na Ijubljanskem učite- ljišču. Z našega stališča moramo ta korak obžalovati. a vendar je vsakdo samemu sebi najbližji. Želimo pa, da bi dr. Ilešič še nadalje obranil Ijudskošolskemu učiteljstvu iste simpatije, ki nam jih je do^edaj izkazoval. ** Minister za nk in bogočastje je pooblastil vse deželne šolske oblasti, da smejo učiteljem in učiteljicam na srednjih šolah podeliti dovoljenje za udeležbo ua visokošolskih ferialoih tečajih v Solnogradu, pod pogojem, da se ne ovira redni pouk na zavodih, kjer so dolične učiteljske moči nastavljene. Ti ferialni kurzi trajajo od 1. do 15. septembra. ** Hrraški jezik na čeških gimnazljah. S prihodnjim šolskim letom se uvede po čeških gimnazijah hrvaščina kot neobvezen predraet. Oehi so uvideli tako potrebo, ker hoče.jo s svojim kapitalom delati na vseh važnejših mestih slovanskega juga; zato treba tudi jezikovnega znanja. ** Doroljena šolska knjiga. Naučuo ministrstvo je dovolilo srednjim šolara, na katerih se poučuje matematika v nižjih razredib v slovenskem jeziku, rabo šolske knjige: Matek Bl., Aritmetika za nižjo stopnjo sredojih šol. Po Lovih učnih načrtib priredil Anton Peterlin. Oana 2 K 60 vin. ** Ministrski odlok o klasificiranju na realnih giinnazijak. Naučoo ministrstvo je z ozirom na klasificiranje obligatnih učnih predmetov BProstoročno risanje" ia nPisanje" na realnih gimnazijah izdalo na vse deželne šolske svete sledeči odlok: BKdcr ima iz nPisanja" zadostni red, zamore biti saino t tem slučaju odličnjak, ako stoji temu zadostnemu redu ea odličen red nasproti, to pa samo, če dovoli posebna učiteljska konferenca. Ako je kdo koncem šolskega leta iz BPisanja" klasificiraa z nezadostoim redom, ne more dobiti niti ponavljalDega izpita in se smatra kot nesposoben za višji razred. Šolnine je pa oprošeen samo oni, kdor ima sarao v ,,Telovadbi" nezadosten red, ne pa v BPisanju" ali BProstoročnem risanju". ** Steljanje na srednjih šolah. Ministrstvo za deželno brarabo je ravnokar izdalo nProgram za fakultativen pouk v streljaoju na srednjih šolab in sorodnih zavodih", kakor tudi ,,Določbe za pauk v streljanju". Obenem se je šolskira ravnateljstvom naročilo, naj pozovejo dijake najvišjih dveh razredov, da se prostovoljno vpišejo v kurze za streljanje. MinistrstFO je mnenja, da bo s to svojo odredbo utrdilo pri dijašlvu avstrijski patriotizem. * * Razvoj raskega šolstra. Eusija iraa zdaj 160 milijonov prebivalcev in 529 gimnazij in realk, tretjina teh šol — 103 namreč — je bila ustanovljena v zadujih treh letih; v isti dobi je bilo obenem odprtih 140 privatnih srednjih šol s pravico javnosti.