zöoDovöfsKi ČASOPIS t$ . im • i • sas—eos 595 A n d r e j S t u d e n STANOVANJSKA KULTURA NEKATERIH LJUBLJANSKIH ULIC 1910 (Nadaljevanje in konec) GLINŠKA ULICA Glinška ulica se je leta 1910 nahajala še na mestnem obrobju, blizu ta­ kratne cesarsko kraljeve Tobačne tovarne. Leta 1910 je dobila tudi svoje ime. Na njej sta stali dve stanovanjski hiši, ki sta se pred preimenovanjem vodili pod Tržaška cesta 18 in 20. V virih najdemo naslednje podatke o hišnih po­ sestnikih : Tabela 25: HIŠE IN HlSNI POSESTNIKI NA CLINS!;! ULICI Hišna številka Lastnik Poklic B 9f Su «'S • • c o 5 7 Marija Garbajs Franz Faleschini hišna posestnica zidarski mojster da ne 1871—1880 kupila 1871—1880 podedoval хл e 1 1 A = Ali služi hiša za trajno lastnikovo stanovanje? B = Kdaj je bila hiša zgrajena ali popolnoma prezidana? C = Kako je prišla hiša v posest sedanjega lastnika? Marija Garbajs je hišo kupila in je v njej tudi prebivala, medtem ko jo je Franz Faleschini podedoval in ni prebival v hiši. Oba posestnika sta svojo hišo zavarovala proti požaru. Strehi je pokrivala strešna opeka. Nobena hiša ni imela stranskega poslopja ali hleva. Glavni poslopji sta služili samo za stano­ vanja. Obe hiši sta imeli »koristni-« vrt za zelenjavo in sadovnjak. Pitno vodo so prebivalci Glinške ulice dobivali iz mestnega vodovoda. Hiša Marije Gar­ bajs je imela eno greznico, Faleschini jeva pa dve. Obe hiši sta imeli v svoji no­ tranjosti po 8 stranišč. Kletnih ali podstrešnih stanovanj ni bilo. Število stano­ vanj in stanovalcev leta 1910 pa nam razkriva tabela 26. Tabela 26: IZRABA STANOVANJ Hišna številka Število stanovanj Oddanih za stanova­ nje Praznih oz. oddanih v nebi- vanjske namene Število stanujočih strank in naznanil- nic 8 8 Število stanoval cev 27 &5 Skupaj 16 16 16 62 Leta 1910 je bilo na Glinški ulici 16 stanovanj, ki sem jih razvrstil v na­ slednjo tipologijo: 596 À. STÜDEÜ: STANOVANJSKA k U L Ï Ù R A V I J U B I J A N Ì a) STANOVANJA V PRITLIČJU OZIROMA V NADSTROPJIH 1. Stanovanja s tremi prostori: T i p S3A (Gl. u. 5) podtip S3A (Gl. u. 5) S3B (Gl. u. 5) S3C (Gl. u. 7) 2. Stanovanja s T i p S4A (Gl. u. 5) Struktura 2 sobi 1 kuhinja 2 sobi 1 kuhinja 1 soba 1 kabinet 1 kuhinja 1 soba 1 kabinet 1 kuhinja stirimi prostori: Struktura 1 soba 1 kabinet 1 kuhinja 1 izba za posle Število primerov 2 2 3 8 Število primerov 1 Kje je stranišče? v stanovanju na hodniku v stanovanju v stanovanju Kje je stranišče? v stanovanju Letna najemnina oba po 244 K oba po 236 K vsi po 216 K 7 imetnikov stanovanj po 210 K in en primer polovične najemnine — 105 K kot oskrbnica hiše Letna najemnina 128,40 K Več kot očitno prevlado so imela s tanovanja s t r e m i prostori . K a r 14 sta­ novanj (87,5 %) je imelo stranišče v stanovanju, m e d t e m ko kopalnic na Glin- ški ulici ne zasledimo. Tabela 27: POSELITVENA DINAMIKA NA GLINSKI ULICI St. s t a n o v a n j i d e n t i č n e g a t i p a —» Tip 1 2 3 4 5 6 7 8 A B & A B & A B & A B & A B & A B & A B & A B & S3A (Gl. U. 5) 4 — 4 2 — 2 podtip S3A (Gl. U. 5) 4 1 5 3 — 3 S3B (Gl. u. 5) 3 — 3 3 — 3 3 — 3 S3C (Gl. u. 7) 2 — 2 7 — 7 2 5 7 4 — 4 4 — 4 4 — 4 4 — 4 2 1 3 S4A (Gl. u. 5) 3 1 4 Tabela 28: PRIMERI SKUPNEGA BIVANJA PREBIVALCEV GLINSKE ULICE V ODSTOTKIH Število stanovalcev na stanovanje 2 3 4 5 7 Skupaj Število primerov 2 5 6 1 2 16 % 12,5 31,25 37,5 6,25 12,5 100 Največ j e bilo p r i m e r o v skupnega bivanja št ir ih in t r e h l judi; v skupnem gospodinjstvu pa je živelo največ sedem ljudi. 8 3 3 6 3 12,9 4,83 4,83 9,7 — 4,83 9 5 в 11 1 7 14,5 8Д 9,7 17,7 1,6 11,3 17 8 9 17 1 10 27,45 12,9 14,5 27,45 1,6 16,1 èteODdvriJstfi ČASOPIS 4S . iS9l • 4 597 Tabela 29: STAROSTNA IN SPOLNA STRUKTURA PREBIVALCEV GLINSKE ULICE Spol „, . „ Starost M % 2 % Skupaj % 0—9 let 10—19 let ' 20—29 let 30-i39 let 40—49 let 50 let in več Skupaj 23 37,1 39 62,9 62 100 Na splošno lahko ugotovimo, da je bilo med prebivalci Glinške ulice naj­ več otrok do desetega leta starosti in odraslih med tridesetim in štiridesetim letom starosti. Vsi prebivalci so bili rimskokatoliške veroizpovedi. Na Glinški ulici so stanovali predvsem prebivalci, ki so jih povezovale so­ rodstvene vezi (54 ali 87,1 %). Znotraj posameznih gospodinjstev lahko zasle­ dimo naslednje oblike sorodstveno povezanih skupnosti: zakonca brez otrok — v 3 primerih, zakonca z enim otrokom — v 4 primerih, zakonca z dvema otro­ koma — v 3 primerih, zakonca s petimi otroki — 1, vdova z enim otrokom — 1, vdova z dvema otrokoma — v 2 primerih, vdova s tremi otroki — 1, nepo­ ročena (samska) ženska — 1, ostali sorodniki — 4. . V podnajemniškem razmerju sta bila le dva prebivalca (3,2 % ) . Oba sta bila samska, srečamo pa ju v okviru dveh gospodinjstev. Eno gospodinjstvo je skrbelo za pet rejencev (8,1 % prebivalstva). Edino služkinjo, ki je bila na ta­ kratni Glinški ulici, si je privoščil uradnik c. kr. Tobačne tovarne. 38 prebivalcev je bilo starejših od 18 let (61,3 % prebivalstva). Podobo nji­ hovega zakonskega stanu nam razgrinja naslednja tabela: Tabela 30: ZAKONSKI STAN PREBIVALCEV STAREJŠIH OD 18 LET (GLINSKA ULICA) Zakonski Poročeni Samski Ovdoveli Ločeni Skupaj stan M 11 2 13 % 28,9 5,3 34,2 2 11 9 5 25 % 28,9 23,7 13,2 65,8 Skupaj 22 11 5 38 % 57,9 28,9 13,2 100 Največ prebivalcev je hodilo na delo v bližnjo c. kr. Tobačno tovarno: 9 tobačnih delavk (med njimi ena podnajemnica) in uradnik Tobačne tovarne. Dve predstavnici nežnejšega spola sta bili samo gospodinji, dve pa gospodinji in varuhinji otrok. Po dva primera najdemo med naslednjimi poklici: učite­ ljica, šiviljska pomočnica, vajenka damske konfekcije in strojevodja pri južni železnici. Poklici, ki so bili zastopani samo z enim primerom, pa so bili nasled­ nji: mehanik, vajenec v mehanični delavnici, mizarski strojni mojster, zaseb- nica, tiskarski strojni mojster, hišna posestnica, hišna oskrbnica, pivovarniški uradnik, poduradnik deželne užitninske naklade, poduradnik c. kr. pošte, trgo­ vec in nosač na c. kr. državni železnici. Upokojena sta bila tobačni delavec in delavec c. kr. železnice (podnajemnik). Edino služkinjo si je, kot smo že ugoto­ vili, privoščilo eno samo gospodinjstvo. Po občevalnem jeziku so bili vsi prebivalci Glinške ulice Slovenci. GALJEVICA Galjevica je najmlajša med izbranimi ulicami. Nastala je leta 1903 in do­ bila ime po jarku Galjevec. Galjevica je šele v kraljevini SHS doživela živa- 598 A. STUDEN: STANOVANJSKA ïtULTUBA V LJUBLJANI hen razvoj. Po le tu 1928 je n a m r e č p r a v t u začelo oveteti in se širiti veliko barakarsko naselje, ki je t a m še danes. 9 Leta 1910 v tem per i fernem delu Ljub­ ljane o b a r a k a h ni bilo ne d u h a ne sluha. Dokument i n a m n a m r e č razgrinjajo drugačno podobo. Tabela 31: HlSE IN HIŠNI POSESTNIKI NA GALJEVICI Hišna Lastnik številka Poklic 0 8 «'S m e 3 5 7 I v a n Varoga* Jos ip Zupančič F r a n c Zupančič l ivar c. kr. u r a d n i k f inančne p r o k u r a t u r e davčni s luga v Ribnici da da n e 1901—1910 1901—1910 1901—1910 zgradil zgradil zgradi l 1 P P A = Ali služi hiša za trajno lastnikovo stanovanje? B = Kdaj je bila hiša zgrajena ali popolnoma prezidana? C = Kako je prišla hiša v posest sedanjega lastnika? * Vpisal sem podatke, ki jih je vpisala žena hišnega lastnika. Ivan Varoga se je namreč izselil v Ameriko (Cleveland). Doma so poleg žene ostali še štirje otroci in tašča. Tabela 32: IZRABA STANOVANJ Hišna števi lka Število s tanovanj O d d a n i h za s tanova­ nje P r a z n i h oz. o d d a n i h v neb i- v a n j s k e n a m e n e Število stanujočih strank in naznanil- nic Število stanoval­ cev 3 5 7 Skupaj 4 2 1 7 4 2 1 7 — — — 4 2 1 7 26 8 7 41 Sedem stanovanj Galjevice sem razvrst i l v naslednjo tipologijo: a) STANOVANJA V PRITLIČJU OZIROMA V NADSTROPJIH 1. Stanovanja z dvema prostoroma: Tip S2A (Ga. 3) 2. S tanovanja s Tip S3A (Ga.3) S t r u k t u r a 1 soba 1 kuhin ja t r e m i p r o s t o r i : S t r u k t u r a 2 sobi 1 kuhin ja Število p r i m e r o v 2 Število p r i m e r o v 2 Kje j e s t ranišče? v s tanovanju Kje je s t ranišče? v s tanovanju L e t n a n a j e m n i n a o b a p o 160 K L e t n a n a j e m n i n a 1. 200 K 2. n e plačuje, k e r j e las tnik hiše » Več o Galjevlci po prvi svetovni vojni lahko preberete v priletni publikaciji etnologinje Mojce Bavnik: Galjevlca, partizanska knjiga, Ljubljana 1981. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 4 599 3. Stanovanja s Tip S4A (Ga. 5) S4B (Ga. 5) štirimi prostori: Struktura 2 sobi 1 predizba 1 kuhinja 2 sobi 1 predizba 1 kuhinja Število primerov 1 1 Kje je stranišče? v stanovanju na vrtu Letna najemnina ne plačuje, ker je lastnik hiše 170 K S4C (Ga. 7) 1 soba za stanovanje 1 kuhinja 1 soba in 1 predizba sta služili za opravilni obrat (krojaštvo) v stanovanju 360 K V prid takratne mladosti Galjevice govori tudi zgodovina hišne posesti, saj so bile vse tri popisane stanovanjske hiše leta 1910 še nove. Prvi posestnik — Ivan Varoga je zgradil enonadstropno hišo, ostala dva pa sta bila lastnika pritličnih hiš. Josip Zupančič (Ga. 5) je imel na vrtu še eno hišo, ki jo je vpi­ sal v rubriko »stranska poslopja«. Obe poslopji sta služili samo za bivanjske namene. Isto velja tudi za hišo na Galjevici 3. Hiša na Galjevici 7 pa je služila v glavnem za stanovanje, hkrati pa tudi za obrtne namene (krojaštvo). Klet­ nih ali podstrešnih stanovanj ni bilo. Na Galjevici 5 in 7 so imeli pri hiši tudi hlev. Vse hiše so imele vrtove, na katerih so pridelovali zelenjavo, v sadovnjakih pa je obrodilo sadje, kar je zagotavljalo neodvisnost od tovrstne preskrbe v samem mestu. Posestniki so svoje hiše pokrili s strešno opeko in jih zavarovali proti požaru. Mestni vodo­ vod je segal tudi na Galjevico, drugače pa je bilo s kanalizacijo. Vse hiše so namreč odstranjevale »človeške odpadke« s pomočjo greznice. Število stranišč nam prikazuje tabela 33. Kopalnic na Galjevici ni bilo. Tabela 33: STRANIŠČA NA GALJEVICI Hiša na Število stranišč v hiši na vrtu Ga. 3 Ga. 5 Ga. 7 Tabela 34: POSELITVENA DINAMIKA NA GALJEVICI St. stanovanj identičnega tipa -* Tip S2A (Ga. 3) S3A (Ga. 3) S4A (Ga. 5) S4B (Ga. 5) S4C (Ga. 7) A 5 6 5 3 6 1 B — — — — 1 & 5 6 5 3 7 A 6 8 2 B 1 — & 7 8 600 A - STUDEN : STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI Tabela 35: PRIMERI SKUPNEGA BIVANJA PREBIVALCEV GALJEVICE V ODSTOTKIH Število stanovalcev Število na stanovanje primerov 1 2 1 2 1 14,3 28,55 14,3 28,55 14,3 1 1 3 3 1 2,4 2,4 7,4 7,4 2,4 9 2 5 1 3 21,9 4,9 12,2 2,4 7,4 10 3 8 4 4 24,4 7,3 19,5 9,75 9,75 Skupaj 7 100 Na Galjevici je prebivalo v s k u p n e m gospodinjstvu največ 8 ljudi. Tabela 36: STAROSTNA IN SPOLNA STRUKTURA PREBIVALCEV GALJEVICE Spol Starost M % 2 % Skupaj % 0—9 let 6 14,6 6 14,6 12 29,3 10—19 let 20—29 let 30—39 let 40—49 let 50 let in več Skupaj 15 36,6 26 63,4 41 100 Med večinskim ženskim delom prebivalstva lahko opazimo precejšen de­ lež starosti med desetim in dvajsetim letom, drugače pa j e bilo na Galjevici na splošno največ otrok. Vsi »Galjevičani« so bili r imokatol ičani. Tabela poselitvene dinamike n a m jasno pokaže, da so veliko večino pre­ bivalcev Galjevice (39 ali 95,1 %) predstavl jal i sorodstveno povezani prebi­ valci, preostala prebivalca sta bila podnajemnika, rejencev in služinčadi pa ni bilo. Pojavljale so se naslednje oblike sorodstvenih povezav: zakonca z enim otrokom — v i pr imeru, zakonca s t r e m i otroki — v i pr imeru, zakonca s šti­ r imi otroki — v 2 pr imerih, zakonca s šestimi otroki — v i pr imeru, poročena ženska s š t i r imi otroki — 1, ženska z nezakonskim otrokom — 1, ostali sorod­ niki (med njimi ena vdova) — 4. Podna jemnika sta bila samska in j u srečamo v okviru dveh gospodinj­ stev. Le 19 prebivalcev (46,3 %) je bilo starejš ih od 18 let. Njihov zakonski stan n a m prikazuje naslednja tabe la : Tabela 37: ZAKONSKI STAN PREBIVALCEV STAREJŠIH OD 18 LET (GALJEVICA) Zakonski Poročeni Samski Ovdoveli Ločeni Skupaj stan M 5 3 8 % 26,3 15,8 42,1 Ž 6 4 1 11 % 31,6 21 5,3 57,9 Skupaj 11 7 1 19 % 57,9 36,8 5,3 100 Stir i prebivalke Galjevice so ostajale doma, ker so bile gospodinje. Dve tobačni delavki sta se podajali na delo v c. kr . Tobačno tovarno, dve pa sta bili upokojenki . Upokojen je bil tudi nadučitel j . Z enim p r i m e r o m so bili za­ stopani naslednji poklici: krojač, krojaška pomočnica, krojaški pomočnik (podnajemnik), u r a d n i k c. kr . f inančne p r o k u r a t u r e , delavec Kranj ske stavb­ ne družbe, na železnici pa so bili zaposleni : »delavec« c. kr. državne železnice (podnajemnik), skladiščni paznik in ravnač. Vsi prebivalci Galjevice so bili Slovenci. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 - 4 601 ZAKLJUČEK Stanovanjska ponudba izbranih vzorčnih modelov je bila prav gotovo po­ gojena s socialno strukturo prebivalcev. Toda najprej moram odgovoriti na vprašanje, ali nam izbrani modeli sploh lahko uspešno služijo v okviru pri­ čujoče raziskave in kaj si lahko od takšne izbire obetamo. Mislim, da lahko za pet izbranih vzorcev zaključimo, da je vsak zase predstavljal specifično in v medsebojni primerjavi zelo raznoliko enoto zno­ traj širše lokalne osnove — mesta Ljubljane kot celote. Opraviti imamo torej z mikroelementi v okviru makrocelote, oziroma povedano bolj enostavno, z izbranimi ulicami različnih koncev Ljubljane kot celote. Medsebojna primer­ java posameznih področij odpira pogled na neenakomerno in specifično, ali, če se za šalo izrazim v žargonu anarhistov, zelo nepravično, protidelavsko in nesprejemljivo stanovanjsko ponudbo na splošno, saj lahko ugotovimo, da se je vsak izmed izbranih vzorčnih modelov kitil z različno in svojevrstno stano­ vanjsko kulturo. Na te razlike, ki tako bijejo v oči, ne kažejo samo stanovanja s svojimi prostori in funkcionalnimi lastnostmi, temveč tudi njihovi prebi­ valci kot sestavni del pojma stanovanjska kultura. Nenazadnje^ lahko ugoto­ vimo, da so stanovalce posameznih območij zaznamovale specifične poteze na­ čina življenja, posebni socialni statusi in vloge, skratka, raznoliko in v končni fazi zanimivo vsakdanje življenje sploh, katerega čar pa zaradi narave virov žal ne moremo bolj natančno zajeti in pretehtati, vendar si ga navsezadnje lahko z malce domišljije vsaj zamišljamo. Modeli nikakor niso izbrani zgolj naključno, temveč sem pri tem pazil, da bi zajel področja, primerna za širšo komparativno shemo, ki bi opozorila na določene in pomembne razlike znotraj širše lokalne osnove — mesta Ljub­ ljane kot celote. Stanovanjska ponudba je bila, kot smo ugotovili, že v okvi­ ru posameznih izbranih modelov zelo pestra in svojevrstna. Na vsakem pod­ ročju naletimo tako na stanovanja, ki so bila razporejena v določen in zna­ čilen hierarhičen red, torej v nekakšno piramido, na kateri so razvrščena stanovanja od najvišjega in najboljšega kakovostnega razreda pa do najniž­ jega. Na hierarhično razporeditev stanovanjske ponudbe naletimo torej ze znotraj posameznih modelov, še večje pa so razlike v širši komparativni she­ m i — v medsebojni primerjavi posameznih vzorcev. Prav tovrstna primerjava pa nam po mojem mnenju lahko ponudi odgovor, kakšno vlogo so imeli posa­ mezni mikroelementi v okviru stanovanjske ponudbe širše makrocelote. Iz­ brana področja pa naj nam bi končno tudi zagotovila »vsaj približno« oceno stanovanjske kulture takratne Ljubljane na splošno, oziroma vsaj približen prikaz korelacij stanovanjske ponudbe — medsebojnih primerjav, izhajajočih iz starega mestnega jedra koncentrično navzven na cesto Franca Jožefa in Svetega Petra 38—43 ter dalje na periferijo — na Glinško ulico in Galjevico. Pri prikazu hierarhično urejene stanovanjske ponudbe posameznih obmo­ čij leta 1910 nam lahko služijo kot temeljna opora navedbe letnih najemnin za posamezna stanovanja, hkrati pa seveda ne smemo zanemariti števila in funkcionalnosti prostorov, pa tudi ne lege stanovanja, saj konec koncev ni vseeno ali se je nahajalo stanovanje v kleti ali v pritUčju, na cesti Franca Jo­ žefa ali na periferni Galjevici. Letne najemnine so bile seveda tesno povezane s socialnim statusom stanovalcev, z njihovo zmožnostjo plačevanja. Potrebno je poudariti, da so zaključki, ki jih bom izpostavil v nadaljevanju, plod last­ nega sistema, lastne interpretacije in imajo prav zaradi tega hipotetičen zna­ čaj. Najprej sem številčno razdelil stanovanja glede na višino letne najem­ nine v posamezne enote, ki obsegajo vrednost 100 kron. Teh enot je 18, saj je najvišja letna najemnina znašala 1792 K. Pri uvrščanju posameznih stanovanj v okvire teh »stotinskih« enot sem seveda naletel na vrsto težav, saj so bili 602 A. STUDEN: STANOVANJSKA KULTURA V LJUBLJANI nekateri imetniki stanovanj oproščeni plačevanja letne najemnine, bodisi zato, ker so bili lastniki hiše ali pa zato, ker so opravljali določene funkcije, pove­ zane s hišo (hišnik, sluga društva. . .) . Zato sem pri nekaterih stanovanjih moral sam skonstruirati približno vrednost letne najemnine, pri tem konstru­ iranju pa sem se opiral zlasti na primerjavo z drugimi podobnimi stanovanji območja, kjer je bila letna najemnina na srečo navedena. Pri interpretaciji problematičnih podatkov o letni najemnini sem moral torej uporabiti dolo­ čeno mero lastne presoje. Naslednja tabela nam predstavlja sliko, ki jo do­ bimo s tovrstnim posegom: Tabela 38: ŠTEVILČNA RAZPOREDITEV STANOVANJ POSAMEZNIH VZORČNIH PODROČIJ GLEDE NA LETNO NAJEMNINO Letna najem­ nina v kronah 1800 K 1700 K 1600 K 1500 K 1400 K 1300 K 1200 K HOOK 1000 K 900 K 800 K 700 K 600 K 500 K 400 K 300 K 200 K 100 K 0K F . J . c . 1 + »1« = 2 »1*< 2 2 9 7 3 8 4 2 1 + »1« = 2 3 1 + »1« = 2 2 + »1« = 3 3 + X-2« = 5 »2« Skupaj 57 stanovanj »KMR« »1« 2 + »3« = 5 2 5 + »1« = 6 2 7 1 6 + »1« = 7 2 33 Sv. P. c. 1 2 1 8 6 7 3 9 4 41 Glinška ulica 15 1 16 Galje- vica 1 2 + »1« = 3 3 7 Opombe k tabeli 38: Števila v narekovajih predstavljajo stanovanjske enote, ki so bile podvržene naši lastni interpretaciji, torej naši približni oceni letne najemnine, ker le-ta v do­ kumentih ni bila navedena. Določeno mero previdnosti pa je seveda zahtevala tudi interpretacija navedenih letnih najemnin. Tovrstna forma že namiguje na določene zaključke, vendar se mi zdi, da je potrebno, če želimo bolj nazorno in enostavneje predstaviti hierarhično raz­ poreditev stanovanjske ponudbe izbranih modelov, uvesti še eno (izmišljeno) kategorijo — razred, v katerega lahko uvrstimo posamezno stanovanje. Od­ ločil sem se za šest razredov stanovanj, ki so hierarhično urejeni in so pogo­ jeni z vrednostjo letne najemnine za stanovanje. Vsak izmed šestih razredov stanovanj obsega vrednost 300 K, njihov vrstni red od najvišjega k najniž­ jemu pa je sledeč: 1) stanovanja razreda »de luxe« (1500 do 1800K); 2) stano­ vanja I. razreda (1200 do 1500 K); 3) stanovanja II. razreda (900 do 1200 K); 4) stanovanja III. razreda (600 do 900 K) ; 5) stanovanja IV. razreda (300 do 600K); 6) stanovanja V. razreda (do 300K). Tabela 39 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 L . 4 603 : ŠTEVILO IN ODSTOTEK STANOVANJ POSAMEZNEGA RAZREDA Število stanovanj Razred »de luxe* I. II. III. IV. V. Skupaj F .J . c. *%* 3 5,3 4 7 19 33,3 14 24,6 7 12,3 10 17,51 57 100 »KMR« 6 8 10 9 33 *%* Sv. P. c. 1 18,2 2 24,2 1 30,3 21 27,3 16 100 41 •%* 2,45 4,9 2,45 51,2 39 100 Glin- ška u. 16 16 *%* 100 100 Galje- , % , vica ' 1 14,3 6 85,7 7 100 Kakšne zaključke nam torej ponujajo pričujoče hipotetično zasnovane ugotovitve? Iz tabele 39 je razvidno, da so se stanovanja najvišjega razreda »de luxe«, torej najbolj kvalitetna in najbolj gosposka stanovanja, pojavljala samo na cesti Franca Jožefa. Tu naletimo tudi na največ stanovanj I. razreda, najbolj pa bije v oči velik delež stanovanj II. razreda, ki jih je bilo kar 1/3. Veliko je bilo tudi stanovanj III. razreda. Na dinamičnost stanovanjske ponudbe ce­ lotne cesarjeve ceste pa kaže tudi ne tako majhno število stanovanj IV. in V. razreda. V starem mestnem jedru, na območju »KMR«, se je v večinoma starih hišah skrivalo največ stanovanj IV. in V. razreda, saj so le-ta predstavljala več kot polovico stanovanjske ponudbe modela. Nekateri imetniki stanovanj, ki so bili bolje situirani, pa so si na tem vzorčnem področju lahko privoščili le še stanovanja III. in II. razreda. Stanovanje I. razreda, kot tudi stanovanji II. in stanovanje III. razreda so predstavljali v okviru modela ceste Svetega Petra 38—43 ekstremno redko iz­ jemo. Vsa štiri stanovanja, ki se bistveno ločujejo od univerzuma stanovanj­ ske ponudbe tega področja, so imela kopalnico in to dejstvo napeljuje na mi­ sel, da je tudi cena vode, ki ni bila majhna, vplivala na višino letne najemnine za stanovanje. V končni fazi je bil takratni mestni vodovod pridobitno pod­ jetje.10 Več kot polovico stanovanj v okviru vzorčnega modela so predstavljala stanovanja IV. razreda, zelo veliko pa je bilo tudi stanovanj najnižjega — V. razreda in to ločuje to področje od modela »KMR«, še bolj izrazito pa od ce­ ste Franca Jožefa. Presenetljivo pa je bilo tudi stanje na periferiji, kjer lahko opazimo več kot očitno prevlado stanovanj najnižjega ranga. Edino svetlo izjemo so pred­ stavljali stanovanjski prostori krojača Ivana Ocvirka na Galjevici 7, ki sem jih lahko uvrstil med stanovanja IV. razreda. Vsako področje nam torej razkriva določene značilnosti in posebnosti. Struktura stanovanjske ponudbe posameznih vzorcev je bila zelo dinamična in specifično urejena. Domnevna, vendar konec koncev zelo verjetna razdeli­ tev stanovanjske ponudbe v hierarhično rangirane razrede pa nam navsezad­ nje omogoča razvrstitev izbranih modelov v hierarhično piramido, kjer je na vrhu Franc Jožef ova cesta, nato pa ji sledijo model »KMR«, Svetega Petra cesta 38—43 in na vznožju periferna vzorca Glinške ulice in Galjevice. Končno pa nam izbrani vzorci odpirajo tudi vpogled v vsaj približno strukturo stanovanjske ponudbe Ljubljane leta 1910 kot celote, saj so v nji­ hovih okvirih zajeta tako luksuzna stanovanja kot tista najnižjega kakovost- 10 Glej Zgodovina Ljubljane (Kronika, Ljubljana 1984) In navedeno razpravo Marjana Drnovška, str. 220. 604 A. STUDEN: STANOVANJSKA KULTURA V LJUBI-JANI nega ranga, s tanovanja bogat ih in revnih Ljubljančanov, ali še bolje, s tano­ vanja p lemenit ih in premožnih Ljubl jančanov in tudi s tanovanja najnižjega delavskega sloja. Ideja izbire vzorcev pa ima še eno prednost . Z vzorci, ki nas nenazadnje vodijo do nekater ih ugotovitev oziroma zakonitosti, se n a m r e č iz­ ognemo kvant i ta t ivnemu b r e m e n u dokumentaci je, saj ne smemo pozabiti, da popis prebivalstva Ljubljane leta 1910 v celoti obsega k a r 45 zajetnih fasci- klov, to kvant i te to pa bi bilo brez izbire vzorcev izredno težavno zajeti. Z u s a m m e n f a s s u n g DIE WOHNUNGSKULTUR EINIGER STRASSEN IN LJUBLJANA UM 1910 Andrej Studen In der vorliegenden Abhandlung versuche ich, den Hausbesitz und die Wohnungs­ kultur einiger Ljubljanaer Straßen um 1910 vorzustellen. Als Grundlage für die Unter­ suchung habe ich fünf Muster (Mikroelemente) ausgewählt und zwar folgende Straßen und Gebiete: die Cesta Franca Jožefa, den Bereich der Straßen Krojaška ulica, Mestni trg 23, 24 und 25 sowie die Ribja ulica 2 (KMR), ferner die Svetega Petra cesta 38—43, die Glinška ulica und die Galjevica. Da die Abhandlung einen ersten derartigen Ver­ such, die Wohnungskultur zu skizzieren, darstellt, war ich gezwungen, eine neue For­ schungsmethode zu entwickeln und mir an mehreren Stellen mit eigenen Lösungen und Ideen zu behelfen. In Ljubljana gab es nach dem Erdbeben 1895 einige Neuerwerbungen auf dem Gebiet der Kommunaleinrichtungen, unter gleichzeitiger starker Entfaltung der Bau­ tätigkeit. Die Stadt begann sich zu vergrößern, es wurden neue, modernere Häuser gebaut. Schon vor dem Erdbeben hatte Ljubljana eine Stadtwasserleitung bekommen (1890), 1898 aber setzte der Bau einer neuen Kanalisation ein. Es wurden auch neue »englische« Toiletten mit Wasserspülung eingeführt. AU diese Neuerungen garantierten der Stadt ein gesünderes Leben und wirkten sich positiv auf das Alltagsleben der Bür­ ger Ljubljanas aus. Den statistischen Daten nach herrschten 1910 im Stadtbild die niedrigen Häuser vor: nur Erdgeschoß oder Erdgeschoß und ein Stockwerk. Mehr­ stöckige Häuser waren selten. Häuser mit vier Stockwerken bildeten eine Ausnahme, der Statistik von 1907 nach gab es nur sechs. Hauptquelle der vorliegenden Untersuchung bilden die Unterlagen der Volkszäh­ lung von 1910. Die Umschlagsbögen vermitteln uns die Antworten auf 22 Fragen: wer der Hausbesitzer war, ob er ständig in dem Haus wohnte oder nicht, sein Beruf, ob er das Haus gekauft, geerbt oder erbaut hatte, wann das Haus erbaut oder völlig umge­ baut worden war und wie viele Stockwerke das Haus hatte. Einige Häuser hatten auch Nebengebäude, die verschiedenen Zwecken dienten. Auf dem mit KMR bezeichneten Gebiet und in der Glinška ulica hatte kein Haus ein Nebengebäude. Die Hauptgebäude dienten in der Mehrzahl der Fälle im wesentlichen zum Wohnen, zugleich aber be­ fanden sich in einigen Häusern auch Räume, die für Gewerbe, Handel und Verkehr beziehungsweise andere (vor allem öffentliche) Zwecke gedacht waren. Bei einigen Häusern gab es einen Stall. Die Behörden interessierten sich auch für die Umgebung der Häuser, so erfährt man aus den Angaben auf den Umschlagbögen, daß einige Häuser einen Nutzgarten mit Gemüse, einen Obstgarten, manchmal aber nur einen Ziergarten hatten. Es gab kein Haus mit Aufzug. Die Dächer waren meist mit Ziegel, nur selten mit Schiefer gedeckt. Alle Gebäude waren brandversichert. Die Umschlagsbögen liefern uns außerdem noch Antworten auf die Fragen nach den kommunalen Verhältnissen. Alle behandelten Häuser waren mit der Stadtwasser­ leitung verbunden. Die Bewohner waren also mit einwandfreiem, nicht gesundheits­ schädlichem Wasser versorgt. Anders war es mit der Kanalisation. Im alten Stadtkern (Bereich KMR) und auf der Cesta Franca Jožefa war die Mehrzahl der Häuser an die Stadtkanalisation angeschlossen, nur das letzte Haus in der Cesta Franca Jožefa hatte eine Sickergrube. Ein eigenes Kanalisationssystem hatten die Häuser in der Krojaška 4 und 8. In der Cesta Svetega Petra 38—43 war nur ein Haus (Nr. 40) an die Stadtka­ nalisation angeschlossen, während alle übrigen Häuser eine Sickergrube hatten. Am Stadtrand (Glinška ulica und Galjevica) gab es nur Sickergruben. In den einzelnen Häusern, seltener auch im Garten gab es eine unterschiedliche Anzahl von Toiletten. Manche Häuser hatten auch Keller- und Dachwohnungen, was sicher ein niedri­ geres Wohnniveau der damaligen Zeit darstellte, da sich die Behörden für derartige Unterkünfte besonders interessierten. Aus Tabellen ist ersichtlich, wie viele Wohnun- ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 4 605 gen das jeweilige Haus hatte, wie viele zu Wohnzwecken abgegeben wurden, wie viele leer standen bzw. nicht zu Wohnzwecken abgegeben wurden, sowie auch die Zahl der Wohnparteien und Bewohner der einzelnen Häuser. Hauptquelle für die Erforschung der Wohnungskultur stellen die Anzeigezettel dar, die bei der Volkszählung von den Wohnungsinhabern ausgefüllt wurden. Auf der ersten Seite des Anzeigezettels erkundigte sich die Behörde mit 9 Fragen nach den damaligen Wohnverhältnissen. Die zweite und die dritte Seite enthielten Rubriken, die etwas mehr über die Bewohner der einzelnen Wohnungen aussagen. Bei jedem Muster habe ich die Wohnungen zunächst nach bestimmten Kriterien in eine Typologie eingeordnet. Wohnungen, die man als gleichwertig bezeichnen könn­ te, gab es wenige. Ganz im Gegenteil: das Wohnungsangebot war sehr vielgestaltig. Die Wohnungen gliederten sich nämlich auf verschiedene Arten auf und unterschieden sich durch Größe und Zahl der Räume, durch Einrichtung, Bewohnerdichte und Lage. Zur Kennzeichnung des einzelnen Wohnungstyps erwies sich eine Beschreibung der Symbole als beste Lösung. Kellerwohnungen werden mit dem großen Buchstaben K, Dachwohnungen mit P und alle übrigen mit S bezeichnet. Diesen Symbolen folgt eine Ziffer, die die Zahl der Räume angibt, dieser wiederum folgen die großen Buchstaben des ABC, welche für die verschiedenen Wohnungstypen mit der gleichen Raumzahl stehen. In der Klammer steht der abgekürzte Straßenname mit Hausnummer, der die Lage des bestimmten Wohnungstyps angibt. . Bei der Untersuchung der Wohnungstypologie jeglichen Musters bechreibe ich die Wohnungsstruktur, führe dann die Zahl der Fälle des gleichen Wohnungstyps an, die Jahresmiete und, ob sich die Toilette in der Wohnung oder anderswo (auf dem Gang, im Garten) befand. Ein Badezimmer war damals noch eine Seltenheit und stellte einen großen Luxus dar. . Die Symbolbezeichnung der verschiedenen Wohnungstypen zeigte sich als dank­ bare Grundlage für die weitere Forschung, bei der ich die Besiedlungsdynamik der einzelnen Wohnungen aufzuzeigen suche, und auch, welche Form des gemeinsamen Wohnens in den einzelnen ausgewählten Gebieten vorherrschte. Jedoch sagt solch eine abstrakte (zahlenmäßige) Darstellung des gemeinsamen Wohnens noch zu wenig über die Bewohner der einzelnen Untersuchungsmuster. Da­ rum wird in der Abhandlung noch die altersmäßige, geschlechtliche, religiöse, beruf­ liche und ethnische Struktur der Bewohner beschrieben, gleichzeitig die Haushalts­ zusammensetzung und der Ehestand der Bewohner der verschiedenen Muster analy­ siert. Bei der Analyse der Haushalte wurden verwandtschaftlich verbundene Bewoh­ ner, Untermieter, Pflegekinder und Personen, die im Haushalt der Wohnungsinhaber angestellt waren, gesondert aufgeführt. Am Ende der Abhandlung versuche ich, durch Vergleich der Muster, eine »we­ nigstens annähernde« Wertung des Wohnungsangebots des damaligen Ljublanas ins­ gesamt zu vermitteln. Ich gehe dabei von der Voraussetzung aus, daß das Wohnungs­ angebot durch die soziale Struktur der Bewohner bedingt war, ferner durch ihre Mö­ glichkeiten, die Jahresmiete aufzubringen, die das wichtigste Merkmal für die Darstel­ lung des hierarchisch gegliederten Wohnungsangebots der einzelnen Muster vom Jahr 1910 darstellt Die Jahresmiete war ein sehr problematisches Merkmal, da eine ziem­ lich große Zahl der Wohnungsinhaber von der Bezahlung der Jahresmiete ausgenom­ men war entweder weil sie die Hausbesitzer oder weil sie Hausmeister oder andere mit der Versorgung des Hauses befaßte Personen waren. Deshalb mußte ich bei einigen Wohnungen den ungefähren Wert der Jahresmiete selbst festsetzen, wobei ich mich vor allem auf den Vergleich mit anderen ähnlichen Wohnungen im gleichen Gebiet stützte, wo die Jahresmiete zum Glück angegeben war. Zuerst habe ich die Wohnungen nach der Höhe der Jahresmiete in einzelne Grup­ pen dann in Klassen aufgeteilt. Dabei entstanden sechs Klassen (»de luxe«, L, IL, HI., IV ' und V Klasse), die hierarchisch geordnet und durch den Wert der Jahresmiete bedingt waren (mit einem Unterschied von, je 300 Kronen). Aus Zahl und Prozentsatz der Wohnungen im Rahmen eines derartigen Schemas geht hervor, daß sich die besten und teuersten Wohnungen in der mondänen Cesta Franca Jožefa befanden. Im alten Stadtkern (Bereich KMR) konnten sich wohlhabendere Bewohner nur noch Wonnun­ gen der III oder II. Klasse leisten. Auf der Cesta Sv. Petra 38—43 stellen nur vier bes­ sere Wohnungen eine Ausnahme dar, sonst herrschen Wohnungen des niedrigsten Ranges (IV. und V. Klasse) vor. Am Stadtrand (Glinška ulica und Galjevica) aber überwiegen offensichtlich die Wohnungen der niedrigsten — V. Klasse. Die ausgewählten Muster ermöglichen uns demnach einen Einblick in die »we­ nigstens annähernde« Struktur des Wohnungsangebots in Ljubljana im Jahre 1910 als Ganzes sind doch in diesem Rahmen sowohl Luxuswohnungen als auch solche von niedrigstem Qualitätsrang, die Wohnungen der Reichen und der Armen erfaßt. Die Idee der Auswahl einzelner Muster hat noch den Vorteil, daß man, abgesehen von einigen Feststellungen bzw. Gesetzmäßigkeiten, zu denen sin uns führten, einer quan­ titativen Überfrachtung der Dokumentation ausweicht.